Poštnina plačana v gotovini.
113.	V Ljubljani, dne 31. oktobra 1922.	Letnik IV.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske uprave za Slovenijo.
Vsebina: Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. Izpremembe v osebju. — Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. Ukaz, s katerim se sklicuje narodna skupščina na novo redno zasedanje. — Uredbe osrednje vlade: Odredbe o uvozu ladijskih predmetov. Izprememba in dopolnitev pravilnika o izpitih kandidatov za višje navtične čine v rečnem trgovskem brodarstvu. Odločba, s katero se podaljšuje rok iz člena 87. carinskega zakona za uvožene sode. — Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo glede občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. — Razglasi osrednje vlade: Razglas o železniški voznini za izvoz vina jz države. Razglas o sestavi oddelkov državnega sveta in o obsegu njih poslov. Razglas o kurzu listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za čas od dne 1. do vštetega dne 30. novembra 1922. — Razglasi pokrajinske ujirave za Slovenijo: Razpust društev. Odobritev šolskih knjig. Razglas glede slidkanja letošnjega vinskega mošta. Razpis živino-zdravniških mest pri okrajnih glavarstvih v Konjicah in v Črnomlju. Izkaz o staniu živalskih kužnih bolezni v Sloveniji. — Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani: Razglas glede taksiranja vlog, vloženih pred dnem 1. avgusta 1922. Razpis službe uradnega sluge v področju ljubljanske finančne delegacije. — Razglasi raznih uradov in oblastev.—
Razne objave.
Iz „Menih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca".
Številka 235 z dne 21. oktobra 1922.:
j Avskultant dr. Rihard Pintar v Novem mestu , se je odpovedal službi.
Anton Aleš, višji jetniški paznik v Mariboru, j je z dnem 31. oktobra 1922. na lastno prošnjo traj-
! no upokojen.	,
- J	Dr. Rogina s. r.
ali občinsko zemljišče, če je kje in če more služiti za ta posel. Če ga ni, se vzame v zakup zemljišče privatnih oseb, dokler traja potreba, če pa se ne more doseči sporazum o zakupnini, se privatno zemljišče odkupi po zakonu o razlaščanju.
Ukaz ministrskega sveta z dne 5. septembra 1922., s katerim se postavljata: za tajnika I. razreda ministrstva za socialno politiko z letno j>lačo 4041 Din 60 p Dragotin Gorup, komisar v IX. činovne.n razredu invalidskega odseka pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani; za inšpektorja III. razreda oblastne inšpekcijo dela v Ljubljani z letno plačo!
4546-80 Din Alfred D e j a k, inspektor III. razreda j oblastne inšpekcije dela v Celju z isto plačo, poj službeni potrebi.
Številka 236 z dne 23. oktobra 1922.:	j
Ukaz ministrskega sveta z dne 6. septembra j proglašamo in objavljamo 1922., s katerim se dr. Jakob Borko, višji kontrolor I.' razreda v oddelku za kontrolo dohodkov pri ministrstvu za promet, postavlja za inšpektorja I. razreda.
Številka 329 z dne 26. oktobra 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 30. julija 1922., s katerim se aktivni sodni jKjročnik v ostavki dr. Tomo T o 1 a z z i [Kista vi ja za tajnika II. razreda ministrstva za notranje posle.
Odločbi ministra za finance, da smeta poslovati z devizami in valutami firmi: Milutinovič &
Ružič v Sarajevu in M. J. A n a f v Zemunu.
Zakoni in kraljevske ureie,
j
Izpremsnihe v osebju.
360
Mi
A.itaJkcEia.ncIeK* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
vsem in vsakomur, da je I zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 13(1. ! ustave sklenil v Xiri. redni seji, ki jo je imel dne 24. novembra 1921. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo, da je zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 28. novembra 1895. z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 26. januarja 1900. in z izpremembami in dopolnitvami po uredbi z dne 22. marca 1921., »Službene Novine* št. 83/21., seznamka uredb ministrstva za poljedelstvo in vode št. 12, »Službene Novine* št. 195/21., izpremeniti in da se glasi:
Zakon
o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva.*
Člen 1.
Člen 3.
Trtnice se nadzirajo po pravilih, ki jih predpiše minister za poljedelstvo in vode.
Člen 4.
Trtnice upravljajo upravniki. Ti so državni uradniki ter se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za poljedelstvo in vode.
Za upravnike trtnic se smejo postavljati oni, ki so dovršili višjo ali srednjo poljedelsko šolo ter prebili kot, pomočniki v trtnicah ali kot upravniki v drevesnicah vsaj leto dni, kakor tudi oni, ki so dovršili nižjo poljedelsko šolo, prvenstveno vinogradniško, ter prebili najmanj štiri leta kot pomočniki v trtnicah ali pet let v službi v drevesnicah.
Izvzemajo se samo oni, ki so ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, že voditelji trtnic.
Plače upravnikov trtnic se dele na pet razredov: I. 4000 Din; II. 3500 Din; 111. 3000 Din; IV. 2500 Din in V. 2000 Din.
Upravniki ne morejo napredovati v višji razred, dokler ne prebijejo v nižjem najmanj štiri leta; toda minister za poljedelstvo in vode sme onim upravnikom, ki so prebili višje število let v poljedelski službi, dati [dačo, ki ustreza njih službenim letom po teh razredih.
Upravniki imajo v trtnici brezplačno stanovanje in brezplačno kurjavo ali toliko doklado za to v denarju, kolikršno odredi minister za poljedelstvo in vode.
Člen 5.
Z ukazom Njegovega Veličanistva kralja Aleksandra I. z dne 20. septembra 1922. sta bila postavljena: za direktorja tobačne tvornice v Ljubljani v V. činovnem razredu z letno plačo 7000 Din Josip Mandelj, višji inspektor in direktor iste tvornice v VI. činovnem razredu 1. stopnje; za višjega inšpektorja v VI. činovnem razredu 1. stopnje z letno plačo 5500 Din Josip Kosem, višji računski svetnik j>ri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani v VII. činovnem razredu 1. stopnje.
Mandelj s. r.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 3. oktobra 1922., št. 34.487, je bil profesor in primarij dr. Alojzij Zalokar imenovan za ravnatelja bolnice za ženske bolezni v Ljubljani.
Dr. Katičić s. r.
Provizorna asistentka X. činovnega razreda dr. Milena Peru še k pri kmetijsko-kemijskem zavodu v Ljubljani je imenovana za pristava IX. činovnega razreda v definitivni lastnosti na dosedanjem službenem mostu.	„	„ ,,.v
Dr. Baltič s. r.
Ivan Jurca, uradni sluga pri davčnem okrajnem oblastvu v Novem mestu, je stalno upokojen.
Bonač s. r.
Državne trtnice imajo to-le nalogo:
1.	) proizvajajo in razmnožujejo odporne vrste trt (ameriške podlage), ki dajo material (ključe, sajenke in cepljenke) za obnavljanje vinogradov;
2.	) služijo za praktične šole, v katerih lahko vinogradniki ob vsaki priliki vidijo in se nauče vseh del, ki merijo na obnavljanje in gojenje vinogradov;
3.	) služijo za kraje, kjer se prirejajo vinogradniški in vinarski tečaji in se vrši potovalni pouk za pospeševanje teh poljedelskih gran v oblasti, ki ji prij>ada dotična trtniea;
4.	) v poizkusnih kleteh in enoloških laboratorijih, ki se osnujejo pri teh trtnicah, se zbirajo podatki o prirodni sestavi domačih vin in ostalih prevretih pijač, da se zaščitijo zoper ponarejanje in da se pravilno negujejo vina in ostale pijače; in
5.	) na enološki postaji, ki se osnuje pri krajinski trtnici v Bukovu, se poleg prednje naloge v točki 4. izvršuje tudi kontrola zoper ponarejanje vin v Srbiji in se izvajajo znanstveni in praktični poizkusi iz domačega vinogradništva :n vinarstva.
Člen 2.
Za ustanavljanje novih ali razširjanje že ustanovljenih trtnic je prvenstveno uporabljati državno
V vsaki trtnici se postavlja s predpisom ministra za kmetijstvo in vode potrebno število pomočnikov, katerih plače se dele na dva razreda: I. s 1500 Din in II. s 1200 Din na leto. Pomočnik sme biti oni, ki je dovršil srednjo ali z jako dobrim uspehom nižjo [►oljedelsko šolo, prvenstveno pa vinogradniško.
Tudi pomočnild imajo pravico do brezplačnega stanovanja in brezplačne kurjave v trtnici ali do tolike denarne odškodnine za to, kolikršno odredi minister za poljedelstvo in vode.
Člen 6.
1.) Pri državnih trtnicah se postavi po en potovalni učitelj vinogradništva ali vinarstva, kakršna je pač potreba dotične oblasti. Ti potovalni učitelji so državni uradniki ter se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za poljedelstvo in vode, in sicer izmed strokovnjakov z isto kvalifikacijo, ki se zahteva za upravnika trtnic.
Njili plače se dele na pet razredov iste višine kakor pri upravnikih teh trtnic ter se prejemajo na isti način kakor pri teh.
Ako v trtnici ni stanovanja za potovalnega učitelja, mu odredi sedež minister za poljedelstvo in vode v mejah oblasti, ki ji pripada trtniea.
Potovalni učitelji imajo brezplačno stanovanje in brezplačno kurjavo, odnosno denarno odškodnino za to, razen tega pa stalno doklado za potovanje, kolikršno odredi minister za poljedelstvo in vode.
2.) Na enološki postaji, pri krajinski trtnici v Bukovu, je postaviti enega postajnega direktorja in enega asistenta. Oba sta ukazna uradnika, ki se postavljata s kraljevim ukazom na predlog ministra za poljedelstvo in vode.
Oba morata imeti višjo strokovno izobrazbo ter morata dokazati, da sta delovala vsaj pol leta v kemijskem ali enološkom laboratoriju.
Plača postajnega direktorja je: I. razreda 6000 Din, II. razreda 5000 Din in III. razreda 4000 Din, plača postajnega asistenta pa: I. razreda 4000 Din,
II.	razreda 3500 Din in III. razreda 3000 Din na leto.
Direktor in asistent imata istotako pravico do brezplačnega stanovanja in brezplačne kurjave ali pa do denarne odškodnine za to, kolikršno odredi minister za poljedelstvo in vode.
Člen 7.
če se zedinijo posamezne občine, srezi, okrožja ali poljedelske dražbe, da ustanove trtnice za zalaganje krajevne potrebe, jim sme minister za poljedelstvo in vode pomagati s stalno denarno podporo ali s strokovno močjo.
Zemljišče, potrebno za trtnice, se preskrbi na isti način, kakor je predpisano v členu 2. za državne trtnice.
Člen 8.
če prejemajo občinske, sreske, okrožne ali društvene trtnice državno podporo, spadajo glede nadzorstva in ureditve [»od vse uredbe, predpisane za državne trtnice; pridelani material (ključi, sajenkc in cepljenke) pa se uporablja prvenstveno za odrejeno okolico (občino, srez, okrožje itd.), ki trpi stroške za njih vzdrževanje.
Odredbe členov 7. in 8. veljajo tudi za občinske, sreske, okrožne ali družbene trtnice, ki so bile na-[nravljane [»red tem zakonom.
Državnemu nadzorstvu [>a so podrejene tudi vse privatne trtnice, iz katerih se trta prodaja prebivalstvu.
Kdo sme napravljati privatne trtnice in ob kakšnih pogojih se prodaja trta iz teh trtuic, predpiše minister za poljedelstvo in vode.
Člen 0.
Zemljišča s trtnicami in vinogradi, napravljenimi z odporno trto, se opraščajo plačevanja davka za deset let; vinogradi, napravljeni na svižu s kakršnokoli vrsto vinske trte, pa se opraščajo davka za dvajset let.
Razen tega se sme svižnat svet, ki je v državni posesti, s kraljevim ukazom na predlog ministra za poljedelstvo in vode in ministra za finance odstopiti v last posameznim vinogradnikom za napravo vinogradov.
Člen 10.
Lastniki vinogradov vlagajo prijave za oprostitev, če zasade najmanj deset arov (1000 trt).
O[irostitev teče s prvim letom jk) onem letu, v katerem se vinograd cepi, ter se računi od dne
1.	januarja.
Minister za poljedelstvo in vode se pooblašča, da predpiše pravila o uživanju te ugodnosti, ki se rukoli ne sme dati dvakrat za isti vinograd.
Člen 11.
Ugodnost v členu 9. velja samo za one sreze in ona okrožja, ki se proglase za okužene s trtno ušjo.
Člen 12.
Prevoz trt, namenjenih za napravo vinogradov ali trtnic, kar se dokaže s potrdilom pristojnega upravnika trtnice ali drevesnice, se vrši brezplačno in brzovozno na vseh državnih železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
člen 13.
Minister za poljedelstvo in vode odreja prodajno ceno posameznim vrstam trt iz državnih trtnic. Upravičen je, posameznikom, družbam, šolam, cerkvam in samostanom in pokrajinam, ki so največ oškodovane, dati potrebno količino odpornih trt brezplačno, ko dobi potrdilo, da se bodo koristno uporabile.
člen 14.
Kdor trte, dobljene brezplačno iz državnih trt-nic, uniči, se kaznuje v denarju z desetkrat toliko vsoto, kolikršno znaša vrednost uničenih trt.
Člen 15.
Prošnje in prijave za trte so oproščene takse, ki se je do sedaj plačevala po zakonu o taksah.
člen 16.
Vinske trte, cepljene ali primerne za cepljenje in odporne, se opraščajo ob uvozu vseh državnih in občinskih davščin. Toda dovolila za uvoz daje ministrstvo za poljedelstvo in vode samo, če trtnice v državi ne morejo kriti potrebe.
Člen 17.
Da bi bile vinogradniške krajine preskrbljene z izurjenimi cepilci in rezači kakor tudi z veščimi kle-tarji, je prirediti v trtnicah v zmislu člena 1., točk 2. in 3., vsako leto po nekoliko praktičnih tečajev za cepljenje in obrezovanje trte kakor tudi za racionalno podelovanje grozdja in negovanje vina. Na te tečaje morajo občine, od katerih se to zahteva, poslati toliko kurzistov, kolikor jih odredi minister; sprejemajo pa se tudi oni, ki se prijavijo prostovoljno.
Podporo za vzdrževanje slušateljev ob času tečajev daje ministrstvo za poljedelstvo in vode, kolikor bi se sami ne mogli vzdrževati.
Slušatelji teh tečajev imajo brezplačno stanovanje In brezplačno vožnjo za odhod iu povratek.
Člen 18.
Praktične tečaje v trtnici vodijo upravniki s pomočjo trtničnega osebja in, če je treba, tudi potovalnega učitelja. Tečaje izvun trtnice pa vodijo dotični potovalni učitelji s pomočjo trtničnega osebja, če je treba.
Natančnejše odredbe o prirejanju teh tečajev [»redpiše minister za poljedelstvo in vode s pravilnikom.
Člen 19.
Minister za poljedelstvo in vode se pooblašča, -da “me vsako leto v mejah proračunske možnosti od rediti vsoto kot nagrado osebam ali društvom, zaslužnim za vinogradništvo.
Nagrade se dajo po natečaju.
člen 20.
Vsi stroški po tem zakonu ise izplačujejo iz vsote, odrejene za to z letnim proračunom.
Člen 21.
Z dohodki trtnic se postopa tako, kakor to nalaga zakon o državnem računovodstvu.
Upravnik trtnice je odgovorni računodajnik za trtnico.
Vsi računi o nabavi potrošnoga materiala kakor tudi mezdni spiski dninarjev morajo imeti poleg [»odpisa upravnikovega tudi podpis pomočnika, ki je prevzel v oskrbo dotični material, odnosno najel delavce.
Člen 22.
Minister za poljedelstvo in vode sme [»o izkazani potrebi tudi v drugih vinogradniških središčih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ustanavljati enološke postaje, podobne postaji v Bukovu, z istim namenom iz člena 1., točke 5., in z isto ureditvijo kakor v členu 6., točki 2., tega zakona.
Člen 23.
Zaradi vzdrževanja naših vin na dostojni višini, ki je neizogibno potrebno, da se ojači izvoz vin, se prepoveduje tako po državnih in privatnih trtnicah kakor tudi po vinogradih razmnoževanje in sajenje onih hibridov ameriške trte in hibridov med ameriško in evropsko trto, ki rode neposredno brez cepljenja. Izvzeti se smejo samo oni hibridi, za katere da dovolilo ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Člen 24.
Ta zakon se razširja na vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Minister za poljedelstvo in vode naj spravi v sklad vse državne in privatne trtnice, njih osebje in potovalne učitelje vinogradništva in vinarstva v vsej državi z odredbami tega zakona, čim to dovoli proračunska možnost.
Člen 25.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih Novinah*, ter nadomešča zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 28. novembra 1895. z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z
dne 26. januarja 1900. in uredbo o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 22. marca 1921., »Službene Novine» št. 83/21., seznamka uredb ministrstva za poljedelstvo in vodo št. 12, »Službene Novine» št. 195 iz leta 1921.
Našemu ministru za poljedelstvo in vode priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V	Beogradu, dne 30. decembra 1921.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. L. Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje posle:
Nik. P. Pašič s. r.
(Pod[»Lsi ostalih ministrov.)
361.*
Mi
AlciiHLS£tr»cle*» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, in sicer na podstavi členov 52. in 75. ustave in [»o zaslišanju Našega ministrskega sveta:
Seje narodne skupščine, pretvorjene v seje rednega zasedanja z ukazom z dne 20. oktobra 1921., in otvorjene z ukazom z dne 29. oktobra 1921., je zaključiti s čitanjem tega ukaza.
Narodna skupščina se sklicuje na redno zasedanje dne 20. oktobra 1922.
Predsednik Našega ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz.
V	Beogradu, dne 19. oktobra 1922.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
362.
Odredbe o uvozu ladijskih predmetov.
Na podstavi člena 20. zakona o splošni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta predpisujem nastopne odredbe o uvozu predmetov, potrebnih za brodarstvo, kakor tudi materiala za tehnično opremo in gradnjo ladij:
1.	) Pravico, okoriščati olajšave [«o teh odredbah, imajo:
a)	Ladjedelci, ki se samostalno bavijo z gradnjo ali popravili ladij kot industrijci ali obrtniki ter imajo v ta namen napravljene ladjedelnice (square);
b)	domača ladijska podjetja, ki imajo ladjedelnice bodisi za gradnjo, bodisi za popravila ladij ali [»osebe napravljene delavnice za popravila ladij;
c)	domače ladijske družbe in domači lastniki ladij; č) inozemske ladijske družbe, ki vzdržujejo v kraljevini urejene delavnice za popravila lastnih ladij.
2.	) Vsakdo, ki hoče ukoriščati olajšave, določene v teh odredbah, naj se obrne do glavne carinarnice, v katere območju so ladjedelnice, delavnice, odnosno v katere območju so sedeži ladijskih družb ali stanovališča lastnikov ladij, v vsakem posameznem primeru uvoza s posebno prošnjo, ki ji je priložiti potrdilo pristojnega oblastva o tem, da spada prosilec v eno izmed kategorij, omenjenih v točki l.) teh odredb, kakor tudi o tem, da služijo predmeti, ki naj se uvozijo, izključno za brodarstvo, odnosno za opremo, gradnjo ali popravila ladij.
3.	) Dovolila za carine prosti uvoz predmetov v ®iislu teh odredb izdaja generalna direkcija carin sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo. Carinarnice pošiljajo prejete prošnje s svojo izjavo ^ed generalni direkciji carin, da izda ta direkcija Potrebni odlok.
Dokler pa se ne odredi drugače, se smejo tudi brez posebnega dovolila generalne direkcije carin uvažati predmeti, označeni v priloženem seznamku, ^ se priloži carinski deklaraciji tudi potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, V. oddelka v Beogradu, da takih predmetov ni v državi ali da se ne izdelujejo v državi v zadostni količini.
4.	) Predmeti, uvoženi na podstavi teh odredb, se ®iejo odstopiti drugemu, ki ima pravico, ukoriščati olajšave, določene v teh odredbah, samo po pismenem odobrilu carinarnice, ki je izvršila uvozno oca-riuitev dotičnih predmetov, toda samo, če se prošnji, s katero se zahteva dovolilo za odstop dotičnih predmetov, priloži potrdilo, omenjeno v točki 2.) glede cesionarja.
5.	) Predmeti, ki se uvažajo na podstavi teh odredb ter se uporabljajo za ladijski inventar, se vpisujejo v knjigo ladijskega inventarja; obenem pa je označiti datum in uvozno številko deklaracije, po kateri se je izvršil uvoz teh predmetov.
O	uvoženih predmetih morajo uvozniki voditi knjige, iz katerih je mogočo videti, kje in za kaj se uporabljajo ti predmeti. Carinska oblastva imajo pravico, pregledovati te knjige in njih podatke primerjali z dejanskim stanjem, uvozniki pa morajo odposlancem carinskih oblastov dovoljevati vpogled v te knjige. Če se uvoženi predmeti uporabljajo ali •s,: poizkušajo uporabljati za kaj drugega, ne pa za io, zaradi česa so oproščeni, ali čo se neupravičeno odstopijo drugim osebam, se uvede zoper odgovorne Uvoznike carinskokazenska preiskava in taka dejanja so kaznujejo po členu 163. carinskega zakona.
Seznamek predmetov iz točke 3. odredb.
1.	) Lesi, ki ne raste v naši državi, kakor teack, pitch-pine, legno santo, eksotične luksusne vrste lesa za furniranje, odnosno furnirji iz njih itd.
2.	) Pločevina pod 1 mm debeline, sirova, pocinkana, pomedenjena, ponikljana.
Pločevina preko 1 mm debeline, pocinkana, po-medenjena, ponikljana.
3.	) Plošče, hlodi, cevi, drogi, fajsoniranl ali ne-fasonirani iz svinca, bakra, cinka, kositra in njih zlitin.
4.	) Železne cevi razen ulitih.
5.	) Fasonirano železo v obliki T in I.
6.	) Specialni žeblji za ladjedelstvo, pocinkovani ali iz bakra in njega zlitin.
7.	) Fasonirano železo, specialno izdelano za ladijska rebra.
8.	) Izdelki iz bakra, kositra, niklja, cinka in ujih zlitin, ki so posebe napravljeni za opremo ladij.
9.	) Sesaljke.
10.	) Vsi stroji in [Kirni kotli kakor tudi njih deli ra*en elektromotorjev do 7Mi HP in generatorjev v vseh velikostih.
11.	) Kompletna krmila in njih deli.
12.	) Orodje za potrebo ladjedelnic, delavnic ali ladijskih strojnih naprav.
13.	) Linolej za prostirače in tapete (linkrusta).
14.	) Specialne barve za konserviranje zunanjega Podvodnega ladijskega korita, kakor «Moravija», "Holz-Apfel* itd.
15.	) Platno za jadra in okras.
16.	) Vrvi iz železne žice s konopljo ali brez nje, Pocinkane ali ne.
17.	) Kotve (sidra) in lanci za kotve in ostale ladijske potrebščine.
18.	) Izgotovljeno zastave državne in drugih držav kakor tudi signalne zastave.
19.	) Ladijske svetiljke za dajanje signalov.
20.	) Kuhinjske posode iz bakra in niklja in njiju zlitin.
21.	) Navtični, meteorološki in optični instrumenti m »parati kakor tudi aparati z vso pripremo za ladijske radiotelegrafske instalacije.
22.	) Hidrografske karte.
23.	) Vsa olja za mazanje in sredstva za konser-viranje strojev, motorjev in orodja.
V Beogradu, dne 5. oktobra 1922.
Državni podtajnik za finance:
dr. Svetislav Popovič s. r.
363.	ditske družbe na delnice, ki posedujejo nepremiČ-
#	nine, je smatrati za enako prenosu idealnega deleža
Izprememba in dopolnitev pravilnika O teh nepremičnin v izmeri, kakršna ustreza delež-izpitih kandidatov za višje navtične čine nemu razmerju izstopajočega, odnosno novovstopa-V rečnem trgovskem brodarstvu.* jočega družbenika pri družbeni imovini. Slično je
ravnati s premembo v deležnem razmerju družbe-člen 2., šesti odstavek, se mora glasiti:	nikov brez premembe v osebah.
♦Upravitelj male rečne plovitve sme poveljevati j
potniškim ladjam izpod 100 ton nosilnosti in re-morkerjem vsake vrste na rekah in jezerih znotraj meje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pomorski kapetani dolgo plovitve, poročniki in upravitelji veliko obalne plovitve, so upravičeni, na podstavi svojih pomorskih listin opravljati poroč-niško službo; samostalno pa smejo poveljevati samo ladjam v lokalni plovitvi (upravitelj lokalne plovitve).
Da pridobe čin upravitelja male rečne ]»lovitve ali ka[>etana rečne plovitve, morajo dokazati:
a)	da so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
b)	da so dovršili 24. leto starosti;
c)	da so službovali na Dunavu in pritokih najmanj 12 mesecev, od teh pa najmanj polovico na re-morkerju;
č) da so opravili izpit za upravitelja male rečne plovitve ali za kapetana rečne plovitve iz onih predmetov, iz katerih niso bili izprašani pri izpitih pomorske stroke.
Za [»omorske kadete velja člen 2.»
Iz pisarne direkcije rečnega prometa v Beogradu, dne 6. oktobra 1922.; št. 9190.
364.
Odločba, s katero se podaljšuje rok iz člena 78. carinskega zakona za uvožene sode.
Na podstavi člena 1. zakona o izpremembi in dopolnitvi členov 78. in 115. carinskega zakona (♦Službene Novine» št. 77/22.**) sem odločil:
Rok iz člena 78. carinskega zakona za sode iz kakršnegakoli materiala, ki sc pogojno uvozijo v državo, da se napolnjeni z našimi pridelki izvozijo v inozemstvo, je podaljšan na devet mesecev, štetih od dne, ko se izvrši uvozna ekspedicija.
V Beogradu, dno 16. oktobra 1922.;
C br. 63.144.
Državni podtajnik za finance:
dr. Svetislav Popovič s. r.
Uredbe pokrajinske oprave za Slovenijo.
365.
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo
glede občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
Na podstavi § Sl.občimskega reda za mesto Ljubljano dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ, da sme pobirati mestna občina ljubljanska posebno davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin [X) teh določilih:
§ 1-
Ob knjižnem ali izvunknjižnem prenosu obdelane ali neobdelane nepremičnine ali deleža nepremičnine, ležeče v okolišu mestne občine ljubljanske, se pobira občinska davščina od prirastka na vrednosti.
Prenosu nepremičnino (deleža nepremičnine) sta enaka izročitev take nepremičnine (dela nepremičnine) [K) družbeniku v družbeno imovino in prenos iz družbene imovine v imovino družbenikovo.
Premembo v osebah javne trgovske družbe, družbe z omejeno zavezo ali družbe po državljanskem jn-avu in premembo v osebali osebno zavezanih družbenikov komanditske družbe ali koman-
* Razglašena v ♦Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 232, izdanih dne 18ega oktobra 1922. — Prvotni pravilnik glej v Uradnem listu pod št. 155/22.
** Uradni list pod it. 111.
Oprostitve občinske davščine od prirastka na vrednosti.
Osebne.
§ 2.
Plačevanja občinske davščine od prirastka na vrednosti so kot otujitelji nepremičnin ali deležev nepremičnin oproščeni:
1.	) kralj;
2.	) država in zakladi, ki jih država upravlja ali zalaga;
3.	) oblastna samouprava v Ljubljani in zakladi, ki jih le-ta upravlja ali zalaga, nadalje imovina bivše vojvodine Kranjske;
4.	) mestna občina ljubljanska in po njej ui»rav-Ijani ali zalagani zakladi;
5.	) podobčine (vasi), če gre za nepremičnine, ki leže v njih okolišu, nadalje šolski okraji in javno (osnovne, meščanske) šole v okolišu mestne občine ljubljanske, kolikor nastopajo kot posebne pravne osebe;
6.	) božji hrami, nadarbine in občine zakonito priznanih cerkvd in verskih družb kakor tudi njih zakladi in zavodi, ki so določeni za pokrivanje stroškov službe božje, dušnega pastirstva in verskega pouka;
7.	) osebe, katerim gre ta oprostitev po meddržavnih pogodbah ali sicer po načelih mednarodnega prava;
8.	) občinski svet ljubljanski sme zadrugam in društvom zaradi nabave cenenih stanovanj za njih člane dovoliti oprostitev, če se deleži članov po pravilih ne obrestujejo z višjo nego s 4%no obrestno mero.
Osebe, navedene pod točkami 1.) do 8.), so tudi kot pridobiteljice nepremičnin (deležev nepremičnin) oproščene jamstva za občinsko davščino od prirastka na vrednosti.
Stvarne:
§ 3.
Plačevanja občinske davščine od prirastka na vrednosti so nadalje oproščeni prenosi:
1.	) če prirastek na vrednosti no preseza 10 % pridobitne vrednosti;
2.	) prenosi po prisilni dražbi.
Prenosi, ki niso zavezani občinski davščini od prirastka na vrednosti.
§ 4.
Občinski davščini od prirastka na vrednosti nis# zavezani:
1.	) Prenosi vsled smrti na dediče ali volilojem-nike ali po neodplačnih pravnih opravilih med živimi:
2.	) prenosi zapuščinskih zemljišč .na dediče, vo-lilojemnike in one, ki imajo pravico do dolžnega deleža, v toku razločitve zapuščine;
3.	) odplačni prenosi od prednikov na potomca ali na zeta (snaho) in med zakonci;
4.	) zamena zemljišč, ki služijo kmetovanju, zaradi zaokrožitve, kolikor uživa zamena oprostitev, odnosno znižbo pristojbin po določilih tarifne postavke 17. začasnega zakona o taksah in pristojbinah z dno 27. junija 1921., Ur. 1. št. 259, in člena 11. pravilnika za izvrševanje določil o taksah in pristojbinah z dne 20. julija 1921., Ur. 1. št. 268;
5.	) prenosi zaradi zlaganja kmetijskih zemljišč in zaradi očiščanja gozdnega sveta tujih osredkov in zaokrožanja gozdnih meji po izmeni kmetijskih in gozdarskih zemljišč in vsled delitve skupnih zemljišč, čo so ti prenosi oproščeni državnih imovinskih prenosnin po zakonih z dne 7. junija 1883., drž. zak. št. 92, 93 in 94, in z dne 21. aprila 1909., drž. zak. št. 131;
6.	) prostovoljna izmena zemljišč v dosego primernejše uravnave stavbišča, če je to dejstvo potrjeno po pristojnem stavbnem oblastvu in če vrhu tega morebitno izplačilo ne preseza 6000 K.
Ob poznejših prenosili je s iirenosi, navedenimi pod točko 1.) do 6.), ravnati |»ri izračunavanju prirastka na vrednosti in posestne dobe tako, kalio* bi se ix) njih sploh ne bila izvršila nobena pnj memba posesti.
Prirastek na vrednosti.
§ 5.
Za prirastek na vrednosti velja razlika med otu-jilno vrednostjo nepremičnine (deleža nepremičnine), t. j. vrednostjo ob prenosu, ki daje povod za odmero občinske davščine, in pa pridobitno vrednostjo; za pridobitno vrednost je smatrati vrednost ob zadnjem prenosu, zavezanem občinski davščini ali pa po §§ 2. in 3. oproščenem plačevanja občinske davščine. Potemtakem je ob otujitvi, ki nastopi za enim izmed prenosov, označenih v § 4., točkah 4.) do 6.), odločilna vrednost zemljišča v njegovi prvotni obliki.
Za otujilne in pridobitne vrednosti veljajo načeloma ugotovljene otujilne in pridobitne cene, katerim je prišteti užitke, pridržane po otujitclju, in bremena, prevzeta po pridobitelju, nadalje vrednost drugih razen cene pogojenih postranskih dajatev (storitev), zlasti občinsko davščino od prirastka na vrednosti, če je prevzel nje plačilo pridobitelj. Na mevSto teh cen morajo v primerih, ki so navedeni v tej naredbi posebe, stopiti obče vrednosti ob otujitvi, odnosno pridobitvi.
Pri izračunavanju prirastka na vrednosti je vra-čuniti le ceno (vrednost) nepremičnino same; pridob-nina in otujilna cena (vrednost) pritekline (§ 29G. obč. drž. zak.) se ne vpošteva.
Razliko v vrednosti denarja ob pridobitvi in otujitvi je zaradi ugotovitve dejanskega vrednostnega prirastka vpoštevati tako, da se vzamejo vse vrednosti in vsi zneski, izraženi v tuzemski veljavi (1 K = 0-25 Din), kolikor vplivajo po §§ 5. do 11. na izračun vštevnega vrednostnega prirastka, najprej z nastopnimi mnogokratniki, in sicer:
▼rednosti (zneski)	iz	leta	1920........... 4-5krat,
»	»	»	»	1921..............S‘4 »
»	»	»	»	1922.	do konca
meseca julija . . . . P7 »
»	»	» poznejše dobo pa z onim mno-
gokratnikom, ki ga določi za vsak mesec posebe komisija, v katero odpošljejo po enega zastopnika: mestna občina ljubljanska, pokrajinska uprava v Ljubljani ali oblastvo, ki stopi na njeno mesto, podružnica Narodne banke v Ljubljani in delegacija ministrstva financ v Ljubljani.
Znesek, izračunjen na tej osnovi kot prirastek, je potem razdeliti s številom, ki ga določi kot mnogokratnik za vrednosti (zneske) iz časa otujitve komisija v zmislu prejšnjega odstavka.
Od tega končnega zneska je po odbitku 10 odstotkov v zmislu § 12., drugega odstavka, izračuniti davščino po določilih § 13.
Podrobnejša določila kakor tudi predpisi za po-etopanje, če so izražene odločilne cene v zlati veljavi ali v inozemski valuti, se pridržujejo pravilniku.
Menjalne pogodbe, delitev skupnih zemljišč.
§ 6.
Pri menjalnih pogodbah o nepremičninah (deležih nepremičnin), če ležita obe nepremičnini v mestni občini ljubljanski, se izračuni prirastek na vrednosti vsake zamenjane nepremičnino (deleža nepremičnine) posebe ter vzame ob odmeri davščine za podstavo.
Prirastek na vrednosti nepremičnin, ki leže izvun okoliša, za katerega velja ta naredba, se ne vpošteva.
Ob prenosih zaradi delitve solastnih nepremičnin so uporablja, če ne obvelja § 4., zmiselno določilo {ji., tretjega odstavka.
Vštevanje izgub.
§ 7.
Ce se deli kompleksa nepremičnin, ki so krajevno in gospodarsko v zvezi, preneso po različnih pravnih opravilih istega otujitelja ali jia njegovih dedičev, je od prirastka na vrednosti enega dela odračuniti dokazno izgubo vrednosti pri drugem ali drugih delili, če se je izvršila izgubonosna otujitev istočasno ali v dobi treh let pred i>renosom, ki je zavezan občinski davščini od prirastka na vrednosti.
Pridobitna vrednost.
§ 8.
Ce se svoječasna pridobitna cena ne more zanesljivo ugotoviti ali če nastanejo pomisleki, ali ustreza ugotovljena pridobitna cena obči vrednosti nepremičnine (deleža nepremičnine) ob pridobitvi, mora odmerjajoče oblastvo pri preračunu prirastka na vrednosti vzeti za podstavo občo vrednost ob pridobitvi.
Ce je bila nepremičnina pridobljena na prisilni dražbi, velja za pridobitno ceno dosežena največja ponudba; če pa ostane zdražitelj knjižni upnik, velja za pridobitno ceno (vrednost) oni višji znesek, s katerim bi bil oni dosegel pokritje ob času prisilno dražbe, kolikor ne preseza obče vrednosti v tem času.
Ob prvem prenosu nepremičnine, ki se izvrši jkj pričetku veljavnosti te naredbe, velja za pridobitno ceno (vrednost) cena (vrednost) ob zadnjem prenosu, ki se je izvršil pred pričetkom veljavnosti te naredbe in ki ne spada v vrsto prenosov, omenjenih v § 4.; če se je jia izvršil ta prenos pred dnem 1. januarja 1920., velja za pridobitno vrednost obča vrednost z dne 1. januarja 1920.
§ 9.
Pridobitni ceni (vrednosti) je prišteti zaradi ugotovitve prirastka na vrednosti, zavezanega občinski davščini:
1.	) Vse dokazane izdatke, ki so jih imeli otuji-telj ali pa njegovi predniki v pravici v dobi, ki jo jo vzeti pri odmeri davščine za podstavo trajnemu povišku vrednosti nepremičnine, torej zlasti stroške za nove gradnje, prizidave in prezidave, za izboljšavo kulturnega stanja kmetijskih in gozdarskih zemljišč in za druge kmetijske melioracije, prikup-nine za vodovode, stroške ali prispevke k stroškom cestnih, trotoarekih, kanalskih in vodnih zgradb, prispevke za vodne zadruge, kolikor služijo ti prispevki za napravo, no pa za vzdrževanje vodnih zgradb itd.
Taki izdatki se ne prištojejo pridobitni vrednosti tedaj, kadar so se pokrili iz podpor.
2.	) Sedem odstotkov pridobitne cene (vrednosti) kot povračilo za posebne izdatke ob svoječasni pridobitvi (za prenosnine, plačilo zastopniku itd.).
S.) Pri kmetijskih in gozdarskih zemljiščih razliko med vrednostjo donosa (pridelka), ki jo ostal ob otujitvi na njih, in donosa, ki je stal ob pridobitvi na njih. Toda v tem primeru se ne smejo vrhu tega še računiti stroški za dosego tega donosa.
4.) Posebna davščina za nezazidane parcele po naredbi pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 3. junija 1922., Ur. 1. št. 164.
Ce se je v času, ki je odločilen za preračun prirastka na vrednosti, brezplačno odstopil svet za javno ceste in trge, so vračuni vsa svoječasna pridobitna cena na ostali del sveta.
Otujilna vrednost.
§ io.
Če se otujilna cena ne more zanesljivo ugotoviti ali če nastanejo pomisleki, ali ustreza ugotovljena otujilna cena obči vrednosti nepremičnine (deleža nepremičnine), sme odmerjajoče oblastvo pri preračunu vrednostnega prirastka vzeti za podstavo občo vrednost ob otujitvi.
Delna otujitev enotno pridobljenih nepremičnin in enotna otujitev v delih pridobljenih nepremičnin.
§ liče se otuji del enotno pridobljenega kompleksa nepremičnin, se izračuni pridobitna cena (vrednost), ki odpada na ta del, po razmerju njegove površine do površine vsega kompleksa. Enako se izračuni ob otujitvi idealnega lastninskega deleža pridobitna cena (vrednost) po razmerni višini lastninskega deleža iz pridobitne cene (vrednosti) vse nepremičnine. Vštevki, dovoljeni v § 9., veljajo v razmerju, ki se je vzelo za podstavo izračunu pridobitne cene.
Če se enotno otuji nepremičnina, katere realni ali idealni deleži so bili pridobljeni ob različnih časih, se mora prirastek na vrednosti, zavezan občinski davščini, izračuniti in davščina odmeriti za vsak del posebe tako, da se porazdeli otujilna cena (vrednost) vse nepremičnine na posamezne dele po vzmeti površine, pri idealnih deležih pa po deležnem razmerju ter primerja s svoječasno pridobitno ceno (vrednostjo) posameznih deležev.
Slično je postopati, če otuji nepremičnino družba in če se je davščina za posamezne deleže nepremičnine že prej odmerila ob premembi v osebah ali deležnem razmerju družbenikov (§ 1., tretji odstavek).
Če so deli kompleksa nepremičnin raznovrstne kakovosdi, je izračuniti vrednost posameznih deležev namesto po površini (prvi in drugi odstavek) s poizvedbo njih obče vrednosti.
Odmerna podstava.
§ 12-
Za izračun prirastka na vrednosti (§§ 5. do 11.) in za to odločilne posestne dobe sta odločilna vse-
bina in čas otujilnega opravila (razlastilnoga razsodila, razsodbe), na katerem sloni prenos.
Od prirastka na vrednosti, izračunjenega po prednjih določilih, se odračuni 10 % pridobitne cene (vrednosti) (§§ 8. in 9.) kot davščino prosti del. Ostanek se vzame potem pri odmeri davščine za podstavo.
Izmera občinske davščine.
§ 13.
Občinska davščina od prirastka na vrednosti znaša v odstotkih zneska, Id ga je vzeti pri odmeri davščine za podstavo:
5	% ob povišku vrednosti za več nego 10 do vštetih 15% pridobitne vrednosti;
6	% ob povišku vrednosti za več nego 15 do vštetih 20 %;
7	% ob povišku vrednosti za več nego 20 do vštetih 25 %;
8	% ob povišku vrednosti za več nego 25 do vštetih 30 %;
9	% ob povišku vrednosti za več nego 30 do vštetih 35 %;
10	% ob povišku vrednosti za več nego 35 do vštetih 40 %;
11	% ob povišku vrednosti za več nego 40 do vštetih 45 %;
12	% ob povišku vrednosti za več nego 45 do vštetih 50 %;
13	% ob povišku vrednosti za več nego 50 do vštetih 55 %;
14	% ob povišku vrednosti za več nego 55 do vštetih 60 %;
15	% ob povišku vrednosti za več nego 60 do vštetih 65%;
16	% ob povišku vrednosti za več nego 65 do vštetih 70 %;
17	% ob povišku vrednosti za več nego 70 do vštetih 75 %;
18	% ob povišku vrednosti za več nego 75 do vštetih 80 %;
19	% ob povišku vrednosti za več nego 80 do vštetih 85 %;
20	% ob povišku vrednosti za več nogo 85 odstotkov.
Za izbiro odstotnega postavka občinske davščine je odločilen ves prirastek na vrednosti, vštevši davščine prosti del 10 odstotkov (§ 12.).
Po utržku občinske davščine od prirastka na vrednosti po višji stopnji ne sme onemu, ki je zavezan davščini, ostati od prirastka na vrednosti nikdar manj, nego bi mu ostalo od prirastka na vrednosti, ki bi ne prekoračil najvišjega zneska, še dopustnega za prvo nižjo stopnjo.
Znesek davščine, izračunjen po prvem in drugem odstavku, se znižuje za:
5 % ob posestni dobi nad 5 do 10 let;
10% »		» »10	» 15 »;
20% »	»	»	»15	» 20 »;
30% »	»	» »20	» 25 » ;
40% »	»	»	» 25	» 30 » ;
50% »	»	»	» 30	let.
Izvunknjižni prenosi.
§ 14.
Če se izvrši knjižni prenos lastnine do nepremičnine (deleža nepremičnine) na podstavi več zaporednih izvunknjižnih prenosov (§ 22. zemljiškoknjižnega zakona) neposredno od prvega otujitelja na zadnjega pridobitelja, je izračuniti občinsko davščino od vsakega prenosa [K>sebe. Tako izračunjene davščine je sešteti.
Pri tem pa je ravnati z onimi izVunknjižnimi prenosi, ki so po § 3., točki 1., prosti davščine, tako, kakor bi se po njih sploh ne bila izvršila nobena prememba posesti (§ 4., zadnji odstavek).
Plačilna in jamstvena dolžnost.
§ 15.
Plačati občinsko davščino od prirastka na vrednosti jo dolžnost otujiteljeva, če i>a je nepremičnina, (delež nepremičnine), ki se otuji, solastnina, nerazdelna dolžnost vseh solastnikov.
Če se občinska davščina ne more izterjati od otujitelja, jamči zanjo pridobitelj. Ta pa sme zahtevati, naj odmerjajoče oblastvo po najkrajši poti in brez obveznosti proti otujitelju izračuni in mu naznani znesek občinske davščine; za višji znesek se od njega nikakor ne sme zahtevati jamstvo.
V primeru § 14., jrrvega odstavka, se smatra va otujitelja prvi otujitelj in za pridobitelja zadnji pridobite]); toda z zadnjim vred jamčijo nerazdelno
tudi vmesni pridobitelji po razmerju nanje odpadajočega deleža vse dolžne davščine: enako jamči, kdor prenese pravice, pridobljene po otujilnem opravilu, na koga drugega ali pa izjavi naknadno, da je pridobil te pravice za koga drugega.
Priredbeno postopanje.
Oblastva.
§ 16.
Odmera občinske davščine od prirastka na vrednosti je naložena mestnemu magistratu.
Naznanilna in pojasnilna dolžnost.
§ 17.
Vsakdo, ki je zavezan plačevanju občinske dav-Sčino, nadalje vsak otujitelj v primerih § 14. in otujitelj v primerili § 3., točki 1., je dolžan, odmerjajočemu oblastvu v 14 dneh pismeno ali protokolarno naznaniti prenos z navedbo vseh okolnosti, bistvenih za odmero davščine, in s privitkom vpo-števnih listin, v izvirniku ali v poverjenem prepisu ter na zahtevo odmerjajočega oblastva v primerni dobi pojasniti določena dejstva, važna za priredbo.
Enako naznanilno in pojasnilno dolžnost imajo družbo, navedene v § 1., tretjem odstavku, glede prememb v osebali in v deležnem razmerju družbenikov.
Tudi pridobitelj nepremičnine je dolžan, dajati pojasnila o določenih dejstvih, ki so v zvezi s pridobitvijo nepremičnin.
Ugotovitev vrednosti.
§ 18.
Ce se ni pri odmeri občinske davščine po določilih to naredbo držati napovedanih cen, mora odmerjajoče oblastvo najprej stranko pozvati, naj napove vrednosti, ki se ji zde primerne.
Co se zde odmerjajočemu oblastvu izpovedbe stranke prave, mora izvršiti odmero, če pa odmerjajočo oblastvo teh izpovedb ne smatra za prave, mora stranki povedati, katera cenitev bi bila po njegovem mnenju primerna.
Ce stranica v roku, ki ga ji je določiti z najmanj 14 dnevi, ugovarja zoper določitve vrednosti po odmerjajočem oblativa in eo se no doseže sporazum, so mora vrednost ugotovili po sodni cenitvi, pred katero jo po potrebi zaslišati osebo, ki dado pojasnila.
Ce pa stranka v odrejenem roku ne zadosti pozivu glede napovedi vrednosti ali glede izjave o določitvah vrednosti po odmerjajočem oblastvu, je odmeriti davščino na podstavi uradnih določitev vrednosti.
Stroške sodne cenitve plača oni, ki je dolžan, plačati občinsko davščino.
Plačilni nalog, jamstveni plačilni nalog, vročba, pravna sredstva.
§ 19.
O odmeri občinske davščine je osebo, zavezano plačilu, obvestiti s plačilnim nalogom, iz katerega morajo biti razvidne od m er n e p.ostave (pridobitna vrednost, otujilna vrednost, vštevki, porazdelitve, ugotovljeni prirastek na vrednosti, razmerje prirastka na vrednosti do pridobitne vrednosti, posestna doba) in preračun davščine.
Enako je obvestiti one, ki jih veže jamstvo, da se uveljavlja njih jamstvo.
Vročba plačilnih (jamstvenih plačilnih) nalogov se mora vršiti po določilih §§ 267. in 268. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, o neposred-njih osebnih davkih.
§ 20.
Zoper plačilni (jamstveni plačilni) nalog je v ISdnevnem roku po vročbi dopustna pritožba na občinski svet ljubljanski.
Pritožba, ki jo je vložiti pri mestnem magistratu r Ljubljani, nima odložilne moči.
Zoper odločbo občinskega sveta je dopusten še priziv na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje *adeve, ki odloča končnoveljavno.
▼ ostalem je zmiselno uporabljati določila zakona k dne 19. marca 1876., drž. zak. št. 28.
Vplačevanje.
§ 21.
Občinsko davščino jo vplačati v 14 dneh po vročbi plačilnega (jamstvenega plačilnega) naloga pri mestni blagajni.
Ce se občinska davščina ne vplača v tem roku, se pobirajo šestodstotne letne zamudne obresti od dne dospelosti.
Povračila.
§ 22.
Ce se ugodi pritožbi zoper odmero občinske davščine od prirastka na vrednosti, se povrne nepristojno vplačani znesek davščine s 6 odstotki letnih povračilnih obresti vred od dne vplačila do dne, ko se je stranka obvestila o rešitvi pritožbe.
Zvišba občinske davščine.
§ 23.
Ce oseba, zavezana občinski davščini, ali po njej pooblaščeni namestnik opusti naznanilo, predpisano v § 17., ali če v teku priredbenega postopanja kaj pove, kar utegne provzročiti prikrajšbo davščine, ali če pri pojasnjevanju zamolči bistvena dejstva, se mu smo brez uvedbe kazenskega potstopanja predpisati povišek davščine v izmeri 100 odstotkov prikrajšanega ali pa prikrajšbi izpostavljenega zneska davščine.
Če pa oseba, zavezana davščini, dokaže, da je opustila predpisano naznanilo, da je kaj napačno povedala ali zamolčala v opravičljivi zmoti ali vsaj brez namena, prikrajšati davščino, ji je namesto lOOodstotnega poviška davščine naložiti manjši povišek davščine, ki ne sme presezati niti 10 odstotkov davščine niti 500 K.
Povišek občinske davščine je predpisati samo oni osebi, zavezani davščini, ki ga je provzročila, če pa ga je provzročil pooblaščenec več pooblasti-teljev, nerazdelno zavezanih plačilu, nerazdelno vsem pooblastiteljem.
Določila §§ 19. do 22. je zmiselno uporabljati za I»ostoi>anje pri [»viških davščine.
Kazensko postopanje.
§ 24.
Ce oseba, zavezana občinski davščini, neče dati pojasnil ali če kdo drugi Id ima po določilih te naredbe naznanilno ali pojasnilno dolžnost, to opusti ali pa kaj napačno naznani ali pojasni, se sme kaznovati v denarju do 10.000 K.
Kazensko postopanja izvede mestni magistrat. Zoper razsodbo mestnega magistrata je dopusten priziv na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve, ki razsodi končnoveljavno.
Prisilno izterjavanje.
§ 28.
Mestni magistrat mora sestavljati statistične izkaze o občinski davščini od prirastka na vrednosti ter jih predlagati občinskemu svetu, ta pa na zahtevo tudi pokrajinski upravi.
Izvršilni predpis.
§ 29.
gacijo ministrstva financ in oddelkom ministrstva pravde v Ljubljani.
§ 30.
Ta naredba dobi veljavo z dnom, ko se razglasi v Uradnem listu. Pobiranje te davščine pa je takoj ustaviti, čim to zahteva finančna uprava.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o železniški voznini za izvoz vina iz države.*
Dne 1. decembra t. 1. stopi v veljavo nova klasifikacija za vino, če se izvaža iz države, in sicer:
	Klasifikacija		
Predmet	pod	najmanj !	
	5.000	5.000	10.000
Vino, če se izvaža iz države	II.	A	A
Ta klasifikacija se uporablja samo, če se preda vino na vožnjo z direktnim tovornim listom za postajo v inozemstvu.
Če se preda vino z lokalnim tovornim listom za našo obmejno postajo zaradi reekspedicije, prizna obmejna postaja klasifikacijo samo, ako ostane vino do nadaljnjega transportiranja izključno v rokah železnice in ako se priloži novemu tovornemu listu stari tovorni list.
Istega dne se ukinijo dosedanje klasifikacije za vino, če se izvaža iz države.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 14. oktobra 1922.; št. 33.227/22.
Razglas o sestavi oddelkov državnega sveta in o obsegu njih poslov.**
Na podstavi členov 5., 6. in 7. uredbe o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih je izvršil državni svet porazdelitev svojih članov v oddelke ter odredil obseg poslov svojim oddelkom.
V. oddelek:
Predsednik: Rad. Filipovič.
Člani:	M. Radivojevič, Ibrahim Defterdarevid,
dr. R. Jovanovič in L. Jankulovič.
Namestnika: Vel. Vulovid in II. čukanovid.
* Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 238, izdanih dne 25cga oktobra 1922.
** Priobčen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 240, izdanih dne 27ega oktobra 1922.
§ 25.
Ce se občinska davščina ne plača v roku, označenem v § 21., jo je izterjati ali po § 3. cesarskega ukaza z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96, s političnim izvršilom ali pa sodno na podstavi izkaza zastankov, [»trjenega po odmerjajočem oblastvu.
Zastaranje.
§ 26.
Glede zastaranja občinske davščine in poviška občinske davščine veljajo določila zakona z dne 18. marca 1878., drž. zak. št. 31, ki se tičejo nepo-srednjih pristojbin.
Poraba donosa občinske davščine, poviška občinske davščine in denarnih kazni.
§ 27.
Donos občinske davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin in poviškov te davščine se steka v mestno blagajno v kritje proračunskih potrebščin mestne občine.
Denarne kazni se stekajo v ubožni zaklad mestne občine ljubljanske.
Statistični izkazi.
Sestava oddelkov državnega sveta.
I.	oddelek:
Predsednik: Milutin Markovič.
Člani: dr. Al. Stanišič, Dim. Karič, dr. Štefan Sagadin m I. Škarja.
j Namestnika: P. Petrovič in L. Jankulovič.
II.	oddelek:
Predsednik: dr. Tugomir Alaupovič.
Člani: Dim. Popovič, dr. Nik. Gjurgjevič, dr. F. Potočnjak in dr. M. Rošič.
Namestnika: dr. M. Poličevič in dr. S. Vukano-
vič.
III.	oddelek:
Predsednik: Živ. Živanovič. člani: dr. M. Poličevič, II. Cukanovič, Živ. Aran-djelovič in dr. R. Sardelič.
Namestnika: M. Rajčevič, M. Radivojevič.
IV.	oddelek:
Predsednik: Jov. Stankovič.
Člani: P. Petrovič, Vel. Vidovič, dr. Dominka Mazzi in dr. M. Mušicki.
Namestnika: dr. A. Stanišič, dr. M. Rošič.
VI, oddelek:
Predsednik: Miloš Paunovič.
Člani: M. Rajčević, M. Cerović, J. Bogdanov in dr. S. Vukanović.
Namestnika: Dim. Popovič, Dim. Karič.
II.
Obseg poslov posameznih oddelkov državnega sveta.
I.	oddelek pretresa in rešuje predmete finančnega značaja.
II.	oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Sarajevu, predloge in administrativne odločbe ministrov za gradbe, promet, narodno zdravje in poljedelstvo in vode in pritožbe zoper ukazo iz resorta teh ministrov.
III.	oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Beogradu in v Skoplju, predloge in administrativne odločbe predsednika ministrskega sveta in ministrov za zunanje posle, notranjo posle, šume in rudnike, pošto in brzojav kakor tudi pritožbe zoper ukaze iz resorta teh ministrov.
IV.	oddelek pretresa razsodbo upravnega sodišča v Dubrovniku, predloge in administrativno odločbe ministrov pravde, za prosveto in finance kakor tudi pritožbe zoper ukaze iz resorta teh ministrov.
V.	oddelek pretresa razsodbe upravnega sodišča v Celju, predloge in pritožbe zoper administrativne odločbe ministrov za vojno in mornarnico, trgovino, agrarno reformo, vere, socialno politiko in izenačitev zakonov kakor tudi pritožbe zoper ukaze iz resorta teh ministrov.
VI.	oddelek pretresa razsodbe ujn-avnega sodišča v Zagrebu, rešuje predmete po zakonu o ureditvi okrožij in »rezov, po zakonu o okrožnih, sre-skih in občinskih proračunih, zakonu o občinah in zakonu o monopolih. Nadzira samoupravne enote hi rešuje sjKire o pristojnosti (točki 3. in 4. člena 103. ustave) ter pretresa po pritožbah razsodbe nadzorstvenega oblastva po zakonu o poroti.
To se objavlja po členu 6. uredbe o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih.
Iz pisarne državnega sveta v Beogradu,
dne 17. oktobra 1922.-, št. 4879.
Razglas o kurzu listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za čas od dne 1. do vštetega dne 30. novembra 1.1.*
Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, nadalje zato, ker se vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto in-oti dinarju menjava, je določil gospod minister za finance z odlokom z dne 20. t. m., I br. 20.712, nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto:
1 napoleondor		. Din	235—
1 turška lira		. »	266—
1 angleški funt		. »	275—
1 ameriški dolar ....	. »	61—
100 francoskih frankov . . .	. »	451—
100 švicarskih frankov . . .	. »	1115—
100 grških drahemi ....	. »	167—
100 italijanskih lir ....	. »	256—
100 nemških mark ....	. y>	2—
100 češkoslovaških kron .	.	. »	202-50
100 madžarskih kron .	. .	. »	2-50
100 romunskih lejev ....	. »	40—
100 bolgarskih levov .	.	.	. »	40—
100 španskih pezet ....	. »	908—
100 nizozemski]! goldinarjev .	. »	2316—
100 đa'iskih kron		. »	1202—
100 avstrijskih kron ....	. »	0-09
100 poljskih mark		. »	0-70
Ti kurzi morajo veljati za čas od dne l. do vštetega dno 30. novembra 1922.
Iz pisarne generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 20. oktobra 1922.; I br. 20.712.
Razglasi pokrajinske sprave za Slovenije.
Št. 37.635, 37.636, 37.876 in 37.879.
y. Razpust društev.
Društva:
a)	»Vorband deutschvOlkischer Gehilfen Cillis und Umgebung des Bundes deutscher Arbeiter ,Ger-mania’», podružnica v Celju,
b)	«Ortsgruppe Cilli des deutschnationalen Hand-lungsgehilfen-Verbandes in Wien»,
c)	krajevna organizacija « K i n e ts kod e 1 a vsk e zveze* v Ormožu in
č) »Napredno politična in gospodarsko društvo* v Litiji
so razpuščena, in sicer pod a), b) in č) zato, ker že več let ne delujejo in ker zaradi nezadostnega števila članov nimajo pogojev za pravni obstoj, pod c) pa zato, ker se sploh ni konstituiralo.
V Ljubljani, dne 25. oktobra 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r.
Odobritev šolskih knjig.
Št. .4209, z dne 25. oktobra 1922.
Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je odobrila z razpisom z dne 25. oktobra 1922., št. 4209, šolsko knjigo: »Računica za obče ljudsko šole*. Zvezek L, oddelek B, števila 1—100. Sestavil A. Črnivec. Peta bistveno neizpremenjena izdaja. Cona broširani knjigi 5, poltrdo vezani 6 Din. V Ljubljani 1923. V kr. zalogi šolskih knjig in učil.
Št. 4176, z dne 26. oktobra 1922.
Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je odobrila z razpisom z dno 26. oktobra 1922., št. 4176, šolsko knjigo: »Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol, lil. knjiga: Življenje po katoliški veri. Spisal dr. Gregorij Pečjak. 2. izdaja. Cena vezani knjigi 20 dinarjev. V Ljubljani 1922. V založbi Jugoslovanske knjigarne.*
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za prosveto in vere.
Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka : dr. Skaberne s. r.
Št. 7311/22.
Razglas glede sladkanja letošnjega vinskega mošta.
Zaradi trajno deževnega, za normalno dozoritev grozdja skrajno neugodnega jesenskega vremena, so bo letošnja letina v Sloveniji v kvalitativnem oziru obnesla bolj slabo. Grozdje namreč ni moglo popolnoma dozoreti in razen tega je pričelo povsod, z malimi izjemami, močno gniti, zlasti belo grozdje, kar je vinogradnike ponekod prisililo k prezgodnji trgatvi. In tudi ono grozdje, ki ostane še nadalje, morda do konca tega meseca, na trti, ne bo doseglo zbog prenizke temperature sladkobe lanskega letnika. Letošnji mošti, odnosno letošnja vina, bodo zaradi tega šibkejša, kislejša in tudi precej nestanovitna. Popravijo pa se lahko prav dobro s sedanjim sladkanjem mošta.
Spričo teh nedostatkov dovoljuje le vinskim producentom pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani, po zaslišbi državnih kletarskih in vinarskih strokovnjakov in na podstavi § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907., drž. zak. št. 210, prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih moštov v vsej Sloveniji, in sicer z 2—4 % (2—4 kg na 100 litrov mošta) kristalnega ali kockastega sladkorja. Sladkajo naj se le mošti navadnih vrst, ki imajo izpod 14 % in oni finejših vrst, ki imajo izpod 17 % sladkorja.
Sladkor, porabljen v ta namen, mora biti popolnoma čist, brez vsakih primesi. Rjavi (ameriški) sladkor se v te namene ne sme rabiti, ker ima neprijeten postranski okus in prenizko sladkobo. Isto-tako se sladkor ne sme raztopiti v vodi, marveč le v moštu.
Sladkor naj se doda po možnosti še kipečemu moštu.
Ker je sladkanje splošno dovoljeno za vso Slovenijo, ni treba vročati niti posameznih prošenj za
sladkanje niti posameznih naznanil o izvršenem sladkanju.
V	Ljubljani, dne 18. oktobra 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Šef: Sancin s. r.
Št. 1313/pr.	3—1
Razpis.
Razpisujeta se izpraznjeni mesti uradnega živino-zdravnika pri okrajnih glavarstvih
1.	) v Konjicah,
2.	) v Črnomlju s sedežem v Metliki.
Kompeteuti za razpisani mesti se morajo izkazati
z diplomo o dovršenih živinozdravniških študijah in z izpričevalom o opravljenem fizikatnem izpitu; dokazati morajo naše državljanstvo z domovinskim listom, nadalje duševno zmožnost in fizično sposobnost za službo z izpričevalom uradnega zdravnika in tudi to, da so sposobni za zunanjo veterinarsko službo.
V	ostalem veljajo za namestitev uradnih živi-nozdravnikov predpisi zakona z dne 27. septembra 1901., drž. zak. št. 148.
Prošnje, opremljene z zgoraj navedenimi dokazili in pravilno kolkovane (3 Din na prošnjo, 10 Din za rešitev, po 1 Din za vsako prilogo), naj se vlože do dne jr; novembra 192 2. pri podpisanem oddelku za kmetijstvo.
V	Ljubljani, dne 25. oktobra 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenija
Oddelek za kmetijstvo.
Šef: Sancin e. r.
Št. 3333. vet
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 28. oktobra 1922.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Slinavka i n p a. r k 1 j n v k a..
Ljubljana okolica: Borovnica 12:58, Iška vas 2:15, Ježica 1:2, Studenec-Ig 3:6, Tomišelj 2:21, Vrhnika 2:19. Maribor; Dragučovo 1:3, Zgornji Duplek 1:4, Spodnji Jakobski dol 1:3, Lajteršberg 1:1, Sv. Marjeta na Pesnici 1:1, Pekel 1:2, Pesniški dvor 1:2, Polička vas 1:2, Na Ranci 1:1, Št. Peter 1:2, Vrtiče 1: 1, Vukovski dol 1:1. Ljubljana mesto 1.
Vranični prisad.
Kočevje: Sv. Gregor 1:1. Murska Sobota: Čen-tiba 1:2, Dolnja Lendava 1:1.
Garje konj.
Brežice: Zagorje 1:1. Črnomelj: Tanča gora 1:1.
Steklina.
Brežice: Dobje 1:1, Krško: Št. Janž 1:1, Sveti Križ 1:1. Ljutomer: Ljutomer 1:1. Maribor: Spodnja Polskava 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Mrčna sela 1:1. Maribor: Slovenska Pi-strica 1: 1. Novo mesto: Prečna 1:1, Žužemberk 1:1. Radovljica: Bled 1:5. Slovenjgradec: Muta 1:1, Vuzenica 1:3.
Svinjska rdečica.
Litija: Aržišče 1:1, Hotič 1:1. Ljubljana *ka lica: Dobrova 1:1, Št. Vid 1:1. Murska Sobota: Kr-plinik 1:8. Ptuj: Ormož 1:1, Pacinje 1:1, Varcja 1:2. Radovljica: Ribno 1:1.
Perutninska kolera.
Prevalje: Prevalje 1:1.
V	Ljubljani, dne 28. oktobra 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Po naročilu pokrajinskega name#t«ika: Paulin a. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
St. B II 67/31 ex 1922.
Razglas.
Z dnem 1. avgusta t. 1. se je zvišala taksa po post. 5. taksne tarife (za pismene rešitve, odločbe itd.) od 5 na 10 Din (Ur. 1. št. 225 ex 1922). Nastalo je vprašanje, kateri znesek velja za vloge, ki so bile vložene že pred tem dnem, a rešene šele dne 1. avgusta t. 1. in pozneje.
Generalna direkcija {»osrednjih davkov je dala z odlokom z dne 10. oktobra 1922., št. 25.157, ta-le pojasnila:
Po splošno ustaljenih načelih zakonodajstva nimajo novi zakoni povratne moči, ako tega ne določa novi zakon sam. Zato je smatrati vse predmete, za katere je bila donesena pred dnem 1. avgusta 1922. (po takrat veljavnih predpisih) zadostna taksa in kateri so bili prevzeti v uradu ali so mu bili poslani ]k> pošti na predpisani način pred dnem 1. avgusta 1922. za zadostno taksirane, ker ni krivda stranke, ki je vložila prošnjo, pritožbo itd. pred dnem 1. avgusta 1922., da je oblastvo ni vzelo v pretres in rešilo do tega dne.
V	takih primerih torej ni zahtevati takse v zvišani izmeri (10 dinarjev).
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 23. oktobra 1922.
Delegat: dr. Savnik a. r.
St. 4159/pr. ex 1922.
Razpis.
V	službenem področju podpisane delegacijo je namestiti uradnega slugo a prejemki, določenimi v zakonu z dne 14. marca 1922., Ur. 1. št. 82 iz leta 1922., s pripadajočo draginjsko doklado in s {travico do uradne obleke, odnosno do reluta zanjo.
Razpisano mesto je izrečno pridržano vojnim invalidom, ki so najmanj 20 % nezmožni za delo in za tako službo sposobni, in certifikatistom.
Svojeročno spisane in pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o zdravju (izpričevalo državnega uradnega zdravnika), o uravatvencni vedenju, potem z dokazilom, da so {nosilci vešči čitanja, * pisanju in računanju, naposled z dokazilom o invalidnosti, odnosno s certifikatom, naj se vlože do dne 15. novembra 1 922. pri podpisanem predsedstvu.
Za pravnoveljavno legitimacijo invalidu velja listina nadpregledne komisije, s katero je bil za takšnega spoznan.
Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani,
dne 19. oktobra 1922.
Za delegata: Bonač s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
1430 3 1	Natečaj.
Pri oblastni direkciji katastra v Novem Sadu se oddado nastopna mesta:
2	inšpektorski mesti z letno {dačo 5000 Din;
1	mesto višjega geometra z letno {dačo 4500 Din:
14	mest geometrov I. razreda z letno plačo 3600 Din;
15	»	» II. »	»	»	»	3000 Din;
15 mest geometrskih uradnikov z letno plačo 2500
Din;
5 mest geometrskih pripravnikov z letno plačo 2500 Din;
5 mest geometrskih pripravnikov z letno plačo 1500 Din;
3	mesta geometrov arhivarjev z letno plačo 3600 Din, 3000 Din in 2500 Din;
3 mesta prepisovalcev' z letno {dačo 1500 Din;
32 mest dnevničarjev z letno plačo 1400 Din, s pripadajočimi osebnimi in rodbinskimi dokladami. Zahteva se kvalifikacija, predpisana po § 10., čla-"a I. zakona iz leta 1883., ki je še dandanes v veljavi v županijah Banata, Bačke in Baranje.
Oe bi se ne prijavili prosilci s predpisano kvalifi-kacijo, se sprejmejo za geometnske pripravnike tudi absolventi realne gimnazije z zrelostnim izpitom.
Nc 1 576/22—1.	Proglasitve za mrtve.	1411
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasč spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Frane Pilih, roj ra dne 29. oktobra 1883., posestnik v Trnovljah. 1	Odšel dne 29. septembra 1914. v Gradec k oskrbovalnemu odd iku in odtod na rusko fronto; izza leta 1914. ni več glasu o njem.	Žena Marija Pilih v Trnovljah.	Dr. Walter Riebl, odvetnik v Celju.	28. 9. 1922.; Tl 57,22-2.	
Marko Vidic, rojen dne 31. marca 1879., v Jurkloštru.	Odrinil dne 16. avgusta 1915. k pionirj m v Ptuj in zadnjič pisal s Tirolskega od saperskega bataljona št. 14, 10. stotnije, dne 16. januarja 1916.	Žena Terezija Vidic, zasebnica v Velikem Grahu št. 20.	Dr. Milan Orožen, odvetnik v Celju.	25. 9. 1922.; T 1109/2—2.	
Anton Marinč. rojen dne 2. aprila 1878., posestnik v Podsrcmiču.	Odrinil dne 26. julija 1914. k 87. pehotnemu polku v Celje ter zadnjič pisal dne 23. oktobra 1915. iz srbskega ujetništva.	Žena Amalija Marinč, posestnica v Podsrcmiču.	Dr. A. Rakun, odvetnik v Celju.	25. 9. 1922.; Tl 110/2—2.	
Franc Eler, rojen Ma 1892., v Škofji vasi, krojač v Lcobnu.	Odrinil začetkom vojne leta 1914. k 87. pehotnemu polku; izza dne 3. decembra 1914. pogrešan na srbskem bojišču.	Brat Anton Eler, tvorniški delavec v Škofji vasi.	—	26. 9. 1922.; Tl 111/22—2.	
Franc Jezernik, rojen dne 12. d c mbra 1881., v Spodnji Hudinji, pristoj n v celjsko okolico, naposled v Hostomicah.	Odšel leta 1915. v Art. Zeugsabt. Barackenlager Bar. Nr. VIII, Wien X„ Kundratstrasse; zadnji naslov: Munitions-Fassungs-stelle der XI. Armee 1224, odkoder zadnjič pisal meseca junija 1916.	Žena Marija Jezernik v Hostomicah št. 92 na Češkoslovaškem.	—	26. 9. 1922.; TI 112/22—2.	1. maja '	1923.
Valentin Točaj, rojen dne 10. februarja 1884., posestnikov sin v Lepi njivi.	Odrinil leta 1914. neznano kam k vojakom; pisal zadnjič iz ruskega ujetništva leta 1915.	Oče Gregor Točaj, Stanovnik v Lepi njivi št. 10.	—	2. 10. 1922.; Tl 113/22-2.	
Josip Starc, rojen dne 14. marca 1888., posestnik v Zgornji Rečici.	Odrinil začetkom vojne k 87. pehotnemu polku na rusko bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Brat Matevž Starc, posestnik v Zgornji Rečici.	—	9. 10. 1922.; TI 115 22—2.	
Josip Krašovec, rojen dne 10. marca 1889. v Rečici, pristojen k Svetemu Krištofu.	Odrinil ob splošni mobilizaciji leta 1914. k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Celje; izza dne 8., septembra 1914. pogrešan na gališkem bojišču.	Žena Marija Krašovec v Rečici pri Laškem.	—	2. 10. 1922.; TI 116/22-2.	
Jurij Jančič. rojen dne 15. aprila 1870., posestnik v Drcvenikii.	Odšel dne 17. januarja 1915. k 87. pehotnemu polku v Celje ter zadnjič pisal dne 1. novembra 1917. iz Drača od 2. pehotnega polka.	Žena Jera Jančič.	—	2. 10. 1922.; Tl 117/22-2.	
Josip Kavčič, rojen dne 5. junija 1881. v Bukovšku, pristojen v Zakot.	Odšel dne 27. julija 1914. k 87. pehotnemu polku; baje meseca oktobra 1914. padel na Jagodini v Srbiji.	Hči Neža Kavčič v Bukovšku št. 51	—	6. 10. 1922.; TI 118/22-2.	
Peter Glinšek, rojen dne 29. julija 1890. posestnikov sin v Zgornji Hudinji.	Služil leta 1914. aktivno pri 20. lovskem bataljonu ter prišel začetkom vojne v rusko ujetništvo; od takrat ni več glasu o njem.	Mati Marija Glinšek, posestnica v Zgornji Hudinji		10. 10. 1922.; Til 17/22-2.	
Prosilci, ki niso v javni službi, morajo predložiti po pristojnem upravnem oblastvu pravilno kolko-vano prošnjo, obloženo z veljavnimi dokumenti, zlasti z izpričevalom javnega zdravnika o zdravstvenem stanju in sposobnosti za delo na terenu, nravstvenim izpričevalom, in izpričevala, iz katerih je razvidno, kje so bili zaposleni po končanih študijah.
Prosilci, zaposleni v javni službi, morajo vložiti prošnje po nadrejenem oblastvu. To priklopi prošnji izpisek iz službenega lista.
Prošnje se morajo vložiti pri oblastni finančni direkciji v Novem Sadu, in sicer najkesneje v 15 dneh od dne zadnje razglasitve v uradnem listu.
Prošnje, vložene po navedenem roku, se ne bodo vpoštevale.
Oblastna finančna direkcija v Novem Sadu,
dne 20. septembra 1922.
Preds. 2458/4/22—1. Oddado se:
Razpis.
3—2
1.	) mesto višjega jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru;
2.	) 4 mesta jetniških paznikov pri deželnem sodišču v Ljubljani;
3.	) 2 mesti jetniških paznikov pri okrožnem so-1 dišču v Celju;
4.	) 1 mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Maribora;
5.	) 1 mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki marajo biti svojeročno spisane, naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne
5. decembra 192 2.
pri predsedništvu onega zbornega sodišča, v čigar okolišu je v prvi vrsti zaprošeno mesto.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 112.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 25. oktobra 1922.
Dr. Rogina s. r.
Št. 3730/22.	3—3
Razpis.
Odda se strojniško (poduradniško) mesto, odnosno mesto enega ali več višjih paznikov in paznikov, v moški kaznilnici v Mariboru.
Rok za vlaganje prošenj pri podpisanem ravnateljstvu do dne
2	5. novembra 1 922.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 111. Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru, dne 18. oktobra 1922.
U 128/22—3.	1429
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženec Jakob Š u b i c, mesarski pomočnik pri Ludoviku Demšarju na Rakeku, jo kriv, da dne 31. avgusta t. 1. v mesnici svojega gospodarja na Rakeku ni imel niti sumarno niti podrobno označenih cen mesa — torej življenskih potrebščin.
S tem je zagrešil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin z dne 30. decembra 1921., »Službene Novine* št. 5 iz leta 1922., in zato se obsoja po istem členu na 4 dni zapora in na 200 K denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnjih 48 ur zapora in po § 389. k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Po členu 15. tega zakona jamči lastnik podjetja, mesar Ludovik Demšar, za gorenje kazni solidarno z obsojencem.
Po členu 19. istega zakona je razsodbo po pravnomočnosti brez razlogov objaviti v Uradnem listu ob stroških obsojenčevih.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 28. septembra 1922.
-1922.
1394 3—2
C I 83, 84/22, Cb I 14—17/22.	1390 3—3
Oklic.
Ivan Kopušar, posestnik v Savini št. 3, po Franu Košenini, notarju v Gornjem gradu, toži nastopne zapuščine zaradi zastaranja naslednjih pravic: 1.) po Francu Slatinšku zaradi zakupnih in najemnih pravic; 2.) po Uršuli Plesnikovi 300 gld.; 3.) po Marku Wanzerju 30 gld.; 4.) po Petru Wt5neggu 76 gld. 51 kr.; 5.) po Pavlu W e n e g g u 210 gld. 75 kr.; 6.) po Neži K o n š a k o v i 150 gld.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. novembra 1922. ob devetih pri tem sodišču.
Ker so dediči teh zapustnikov popolnoma neznani, se jim postavlja za skrbnika Franc Špende, posestnik v Gornjem gradu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L,
dne 14. oktobra 1922.
Nc 546/22—4.	1418 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Antona Štritofa, župnika v Šent Vidu pri Lukovici, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižic, ki ju je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 44.525, glaseča se na naslov: «Pred-stojništvu cerkve v Št. Vidu», z vlogo 12.068 K 86 v, in hranilna knjižica Zadružne gospodarske banke v Ljubljani št. 287, glaseča se na ime: Matija Štritof, z vlogo 2800 K.
Imetnik teh hranilnih knjižic se (»ozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da sta hranilni knjižici brez moči.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek L,
dne 16. oktobra 1922.
Št. 337/27/VII,
Nabava pragov in hrastovega specialnega gradiva.
Ministrstvo za promet razpisuje na podstavi členov 82. do 100. zakona o državnem računovodstvu (izpremembe in popolnitve z dne 27. junija 1921.) javno ofertalno licitacijo za nabavo:
a)	1,293.500 pragov, izmed katerih sta lahko dve tretjini hrastovih, ena tretjina pa bukovih ne-impregniranih;
b)	8,747.006 m8 hrastovega specialnega gradiva za kretnice in mostove, za potrebe oblastnih direkcij državnih železnic.
Od te količine pragov se potrebuje:
2-70 m	2-50 m
94.200 pragov	734.900 pragov
2-20 m	1-60 m
354.400 pragov	110.000 pragov.
Licitacija bo dne 10. novembra za nabavo pragov in dne 11. novembra t. 1. za nabavo | hrastovega specialnega gradiva.
Vabijo se vsi oni, ki so voljni prevzeti dostavitev ! celokupne količine tega materiala ali samo delne potrebe, naj predlože ob odrejenih dneh do 11. ure ekonomskemu oddelku, Zrinjska (Resavska) ulica j št. 62, svoje pismene ponudbe, v katerih naj označijo količino pragov po kategorijah, kraj in rok dostavitve, posamezno in skupno ceno za količino, ki jo nudijo, s pripombo, da pristajajo na predpisano pogoje in da so jim ti pogoji znani.
Pogoji licitacije in seznamki naročila se lahko ' vpogledajo vsak dan ob uradnih urah v ekonom-] skem oddelku ministrstva za promet in vseh oblast-I nih direkcij državnih železnic.
Najmanjša količina, ki se more ponuditi, ne sme biti pod 3000 pragi, od katerih se dovoljuje i največ 10% za ozki tir in 150 m8 hrastovega gra-j diva ali 20 kompletnih garnitur kretniških pragov za normalni tir.
Z eno in isto ponudbo se ne smejo ponujati hrastovi in bukovi pragi; ponudbe morajo biti ločene.
| Vsak licitant mora pred dnem ali na dan licitacije do 10. ure položiti ustrezno kavcijo pri blagajni beograjske direkcije železnic. Kavcija se polaga v zrnislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu.
Celokupna dostavitev' pragov se mora izvršiti do konca meseca maja, hrastovega gradiva pa do meseca julija 1923.
Iz pisarne ministrstva za promet (ekonomski oddelek) dne 30. septembra 1922., M. S. br. 31.138 iz leta 1922.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagreba,
dne 17. oktobra 1922.
Nc I 166/22—2.	1421 3—1
Amortizacija.
Po prošnji Leona P o t o t s c h n i g a, glavnega blagajnika Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne listine, ki jo je prositelj baje izgubil: Medju-timnica št. 85, glaseča se na 10 delnic Trboveljske premogokopne družbe.
Imetnik te listine se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da listina nima več moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 12. oktobra 1922.
Št. 3707 o. š. sv.
Razpis učiteljskih služb.
S tem se razpisujejo nastopna nadučiteljska in učiteljska mesta v stalno namestitev:
1.	) B a n j a 1 o k a, dvorazrednica, mesto za nadučitelja;
2.	) D o 1 e n j a vas, petrazrednica, mesto za učitelja;
3.	) Draga, dvorazrednica, mesto za učiteljico;
4.	) Kočevje, šestrazrednica z nemškimi vzporednicami, dve mesti za učitelja in eno mesto za učiteljico;
5.	) Koprivnik, slovensko - nemška trirazred-nica, mesto za nadučitelja in dve mesiti za učitelja ali učiteljici;
6.	) Loški potok, šestrazrednica, mesto za učitelja;
7.	) Osilnica, dvorazrednica, mesto za nadučitelja;
8.	) R i b n i c a, deška šestrazrednica, tri mesta za učitelje;
9.	) R i b n i c a, dekliška šestrazrednica, mesto za učiteljico;
10.	) R o b, dvorazrednica, mesto za učiteljico;
11.	) Stari log, slovensko-nemška trirazrednica, mesto za učitelja ali učiteljico;
12.	) Struge, dvorazrednica, mesto za nadučitelja;
13.	) Skrilj, enorazrednica, mesto za učitelja ali učiteljico;
14.	) Velike Lašče, šestrazrednica, mesto za nadučitelja in mesto za učitelja.
Pravilno opremljene prošnje naj se vložc do dne 2 5. novembra 1922. po predpisani službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Kočevju, dne 20. oktobra 1922.
Dr. Fr. Ogrin s. r.
• *y
Razni objave.
1432
Vabilo.
3—3
Št. ISS.	1401
Razpis notarskega mesta.
Razpisuje se četrto notarsko mesto v Mariboru, in tako mesto v drugem kraju, ki bi se po premestitvi izpraznilo v območju podpisane zbornice. Prošnje naj se vlože do dne
11. novembra t. 1.
Notarska zbornica v Celju, dne 21. oktobra 1922.
Št. 4707/1AL 1922.	1412 3—2
Natečaj.
Opravljanje carinskih poslov, ki jih mora železniška uprava izvrševati po členu 10. bernske konvencije in § 65. železniških poslovnih predpisov, namerja podpisana direkcija poveriti priznanim carinskim posrednikom, in sicer na carinskih postajah v Bakru, na Bistrici-Bohinjskem jezeru, v Brodu, na Jesenicah, v Karlovcu, Koprivnici, Kranjski gori, Osijeku, Vinkovcih m Zagrebu drž. kol.
Za obavljanje teh poslov na omenjenih postajah se razpisuje zatvorjen natečaj.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 20 dinarjev, se morajo izročiti podpisani direkciji najkesneje do dne 15. novembra t. 1. ob 12. uri v zapečatenem pismu. Na zavitek je treba postaviti: »Ponudba za železniškega carinskega posrednika k št. 4707/3/VI. 1922.» Ponudbi se mora priložiti potrdilo generalne direkcije carin, da jc ponudnik pooblaščen carinski posrednik, kakor tudi posredniška tarifa. Za varščino mora ponudnik do dne 15. novembra t. 1. položiti pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu 10.000 dinarjev v gotovini; ta vsota se mu povrne, čim se izda pristojna odločba o končanem natečaju.
Ponudbe, ki se ne ujemajo s tem natečajem ali ki dospejo po določenem roku, se ne bodo vj>oštevale.
Natančnejša pojasnila se dobivajo pri podpisani direkciji v sobi št. 88.
Železniški carinski posredniki se izbero svobodno izmed ponudnikov; sprejmejo se oni, ki jih spozna gospod minister za promet za najpovoljnejše, in z njimi se potem sklene pogodba.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
dne 20. oktobra 1922.
V	zrnislu § 41. zadružnih pravil sklicuje podpisano nadzorništvo redni občni zbor Splošne gospodarske zadruge za Slovenijo v Ljubljani na dan 5. novembra t. 1. ob pol desetih v posvetovalnico mestnega magistrata.
Dnevni red: a) Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, b) Poročilo načelništva o zaključku z dne 30. junija t. 1. c) Izprememba pravil, č) Raznoterosti.
V	Ljubljani, dne 27. oktobra 1922.
Za nadzorništvo: Ivan Tavčar s. r.
1433 Vabilo na končni občni zbor Posojilnice v Pišecah, r. z. z n. z. v likvidaciji,
ki bo v nedeljo dne 2 6. novembra 1 922. ob desetih v Kostevčevi gostilni v Pišecah s tem dnevnim redom:
1.	) čitanje revizijskega poročila.
2.	) Poročilo likvidatorjev; potrditev letnega računa za leto 1921. in sklepnega računa.
3.	) Sklepanje o izbrisu zadruge iz zadružnega registra in o razdelitvi čiste imovine.
4.	) Določitev hranitelja poslovnih knjig za predpisano dobo 10 let.
V Pišecah, dne 27. oktobra f922.
Za likvidacijski odbor: Jurij Veršec s. r.
1428	Razid društva.
Društvo »Cillier Mannergasangverein ,Lieder-kranz’* v Celju »e je prostovoljno razšlo.
G. Gradt s. r., bivši načelnik.
1434
Razid društva.
»Pralno društvo v Starem trgu pri Rakeku* se je prostovoljno razšlo.
Ivan Benčina s. r., bivši tajnik.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.