Poštaina plačana v gotovini. ŠTEV. 250. V LJUBLJANI, petek, 4. novembra 1927. Posamezna številka Din 1-LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje In praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa, Pismenim vprašanjem naj se priloži arnmka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13,838» Komisarii na obzorju. Pravilno je dejal na kongresu avstrijske socijalne demokratične stranke dr. Renuer, da se drž. oblast ne udejstvuje jamo v državnih uradih, temveč tudi v oblastnih in občinskih avtonomnih zastopih. Po težki borbi so morali že absolutistični vladarji prepustiti del državnih funkcij avtonomnim korporacijam in čim bolj so bile te pravice velike, tem večje je bila tudi svoboda ljudstva' da so nekatera mesta postala naravnost samo rvoja. Zato so bili od nekdaj avtonomni za-stopi največja opora proti centralizmu in zato je bil tudi klic po slovenski avtonomiji tako naraven. Enako pa je tudi ia»no, da mora vsako razširjenje oblasteh samouprav oslabiti centralizem, ker °i» več funkcij vrši samoupravno telo, i®® večja je njegova moč. Prav ista stv*r je z občinami. Tudi občinska avto-n°®ija je močna opora proti prevelikim centralizma in zato bo vsak Narod, ki pravilno razume političen boj, stori] vse, da občinsko avtonomijo čim najbolj utrdi. Včasih so to resnico tudi Slovenci dobro razumeli, po vojni pa so menda čisto pozabili na njo in danes so komisarji v občinskih zastopih na dnevnem redu in navadno v resnici edina rešitev. Ne bomo se niti najmanje spuščali v rekriminacije Lu ne bomo dolžili niti ene niti druge stranke, katera je kriva, da imamo v Sloveniji vedno več komisarjev in mnaj -županov, temveč opozorili bi le na eno važno stvar, ki so jo pa po vsej priliki pozabile po vrsti vse slovenske stranke. Po našem prepričanju so stranke dolžne poskrbeti, da morejo občinski sveti delati. Naj bo nasprotje pri volitvah še tako močno, izvoljeni občinski svetovalci imajo samo eno dolžnost, da delajo in da z delom dokažejo, da so zaslužili zaupanje svojih soobčanov. Nikakor pa ni njihova dolžnost ta, da strankarsko nasprotje zasidrajo še v mestno posvetovalnico in sicer s tako silo, da je sploh vsa-£ ne™°g°2e- Vsak kdor v resnici ^ f 1° i 8R° avtonomijo, bi moral smatrati kot svojo prvo dolžnost, da ob-lamentu je dosegljivo, da je vsak par-činski svet dela. še v francoskem parlament delasposobeu, ker je v to obvezan, pa ne bi bilo to dosegljivo v naših občinskih zastopih, kjer sploh ne gre za politična vprašanja, ali pa le v silno skromnem obsegu? Ali ima morda klerikalec drug interes na mestni apro-vizaciji, ko liberalec ali pa se rae-*aj° liberalni ali klerikalni nazori pri Uakovanju ulic in drugih komunalnih si)roUe'iih? liberalno in klerikalno na-mn v m«6 dokazuje le v boju za moč, sata boj t6‘S ^ bilo, če bi bil pregnan mestne posvetovalnice Seveda pa je jasn0 da je lak zdrav delovni kompromis mogoč le, kadar je na obeh straneh prava uvidevnost in kadar pravi vsaka stran, da je -zavoljo Občinske avtonomije pripravljena tudi Na žrtve in tudi na to žrtev, da bodi župan čim bolj nevtralen mož, ki more v-saj deloma uživati zaupanje obeh strani. V naše občinske svete prihaja justa-'hentna politika, ki pa je v komunalnih padeva še zlasti napačna. Kaj ima Ljubljana od tega, da je iz justamenta nekoč Ljubljana odklonila zgradbo deželne pajace na trgu Kralja Petra? Kaj bodo imele občine od tega, če si bodo klerikalci in liberalci vedno le eden drugemu nagajali? Vsi brez ozira na strankarsko pripadnost bi morali složno delati za procvit mesta, ki jo mesto vseh, ne pa samo pristašev ene stranke. Danes bo skupščina zavrnila Radičevo obtožbo. Beograd, 4. nov. Po mnenju dobro informiranih krogov naj bi današnja seja narodne skupščine dala povod, da se začne delati na razbistritev političnih od noša jev. Današnja skupščinska seja se bo najbrž končala s prostim prehodom na dnevni red. S tem bo V ukičevič oproščen vsake nadaljnje odgovornosti za vse volilne nepravilnosti, zaradi katerih ga je obtožila HSS. Poučeni krogi mislijo, da bo po današnji seji nastalo za nekaj časa zopet politično zatišje. Med tem časom pa se bo nudila prilika, da se ukrene, kar je potrebno za rešitev spornih političnih vprašanj in da se proučijo vse možnosti za ustvaritev solidne vladne kombinacije, ki bi lahko rešila vse one velike državne potrebe, za katere se smatra, da so neodložljive. Beograd, 4. nov. Pričakujejo, da bo opozicija na današnji skupšč. seji jako ostro napadla današnjo vlado in delovanje Velje Vukičeviča. Ni pa še gotovo, kako se bo držal Ljuba Davidovič oz. njegova skupina. Glede na razgovor, ki sta ga imela včeraj Davidovih in Marinkovič, sodijo nekateri politični krogi, da bo Demokratska za-jednica enodušno podpirala resolucijo, ki jo bodo predlagali vladni pristaši in da bo na ta način olajšan današnji po- ložaj Velje Vukičeviča v narodni skupščini o priliki glasovanja o resoluciji. Vendar pa je mnogo politikov, ki smatrajo za gotovo, da se bodo pri današnjem odločanju v skupščini Davidovič in še nekateri njegovi privrženci odstranili iz skupščine in s tem manifestirali svoje drugačno mnenje. Med parlamentarnimi krogi je vzbudilo pozornost, da se nihče od Demokratske zajednice ni prijavil za besedo za današnjo skupščinsko sejo in da se nihče od njih ne bo udeleževal debate, ki se bo vodila o zlorabah in volilnih nasiljih, zaradi katerih so se po zadnji volilni kampanji pritoževali posebno demokratje. SESTANEK MARINKOVIČA Z DA VIDOVIČEM. Beograd, 4. nov. Omeniti je treba, da sta se včeraj dopoldne sestala dr. Marinkovič in Ljuba Davidovič. Marinkovič je razložil Davidoviču program dela, ki ga namerava vlada predložiti narodni skupščini. Marinkovič si je pri tem tudi prizadeval pridobiti Davidoviea za to, da bi glasoval proti obtožnici, ki jo je vložila HSS proti Vukičeviču. Davidovič se je sestal tudi z Vojo Velj-kovičem in se z njim razgovarjal o političnem položaju. Radič in Pribičevič nerazdružijiva. Beograd, 4. nov. Poučeni krogi mnogo govore o naših finančnih aranžmanih, ki jih vlada namerava napraviti v inozemstvu. Smatrajo, da bo nadaljni razvoj dogodkov tak, da se bodo lahko uredila ne samo ta vprašanja, temveč da bo to močno vplivalo tudi na rešitev in ureditev vseh naših notranjepolitičnih vprašanj in da se bo dosegla popolna notranja konsolidacija. V vsakem slučaju bo, kakor izgleda, najvažnejše to, kako bodo nastopali radičevci, na katere pri teh kombinacijah v prvi vreti reflektirajo. V političnih krogih namreč mislijo, da bo HSS prva, ki bo vpoštevala pri polit, solucijah. Sodi se, da je vprašanje HSS tako velikega pomena, da bo to odločilno, kadar bo šlo za to, ali naj se da- I našnja vladna koalicija spremeni in se ustvari nova vladna koalicija. Zanimivo pri tem pa je to, da v vrstah HSS trde, da bo HSS pri vseh političnih razgovorih in pogajanjih, ki bi utegnila slediti, nastopala složno s SDS. HSS meni, da je delo na ustvaritvi bloka opozicije prišlo že tako daleč in da sta HSS in SDS že tako tesno zvezani, da ne more biti govora o nobenem aranžmanu, pri katerem ne bi obe skupini nastopali skupno. Člani kluba HSS opozarjajo pri tem na zadnje izjave, ki so jih dali v tem pogledu prvaki radičevcev. Ti so izjavili, da je HSS tako tesno zvezana s SDS, da obe skupini nastopata pri vsaki kombinaciji in pri vsaki politični akciji skupno. Am-i pak to samo pravi gospoda ... KRALJ ODŠEL NA LOV. Beograd, 4. nov. Kralj je včeraj zjutraj s svojim spremstvom odpotoval na lov v Belje. S kraljem so šli tudi princ Pavle, princezinja Olga in predsednik vlade Vukičevič. Kralj ostane na lovu tri dni. SKUPŠČINA BO DELALA. Beograd, 4. nov. Ko je Vukičevič sinoči odhajal iz svojega kabineta, so ga vprašali novinarji, ali je resnična vest, da bodo seje narodne skupščine odgode-ne do januarja, kakor hitro bo skupščina odpravila obtožnico proti Vukičeviču in interpelacijo na zunanjega ministra.. Vukičevič je na to odgovoril: »Ta vest absolutno ni točna.« PONESREČEN ATENTAT NA AUTO ČEŠKEGA VOJNEGA MINISTRA. Praga, 4. nov. Med Prago in Karlovi- 1 mi Vary je bil pri nekem železniškem prelazu izvršen atentat na automobii, v katerem se je vozila soproga češkoslovaškega vojnega ministra Udržaja. Neka neznana oseba je s puško ustrelila na automobii. Soproga vojnega ministra je videla, da je tisti človek streljal z lovsko puško. Krogla je predrla okno in karoserijo, toda ranjen ni bil nihče. PROTIŽIDOVSKI IZGREDI V BUDIM PEŠTI. Bukarešta, 4. nov. Včeraj dopoldne je prišlo do težkih protisemitskih izgredov na univerzi. Zidovske dijake so napadli in jih močno pretepli. TUDI 23. PARTIJA* — REMIS. Buenos Aires, 4. nov. 23. partija šaha je bila prekinjena, potem pa se je zopet nadaljevala ter se je po 48. potezi končala z remis. Stanje je sedaj: 17 remis ter 4 : 2 v korist Aljehina. Ze v volilnem boju bi morale stranke vse to upoštevati in ne razpaljevati strast tako daleč, da izgleda po volitvah ustvaritev delovne večine za izvajanje komunalnega programa kot nezdrav in nečasten kompromis. Ce tega stranke ne bodo razumele, potem morajo komisarji vladati mesto županov in potem lahko oblast že danes imenuje za Maribor komisarja, ker je jasno, da ne bo imela nobena stranka večine, niti ne bo mo- K^eStav"iti v®činske koalicije. Zakaj pa bi hodili ljudje zaman na volišča? Druga bi bila pozicija Slovencev, če * s*ranke pravilno razumele pomen občinske avtonomije. Ne udajamo se iluziji, da bodo stranke naš apel upoštevale, ker vemo, da bodo morali priti še težji udarci, predno ga bodo stranke razumele, toda resnica mora na dan, pa magari da najprej odigra samo žalostno v’logo prezirane pastorke. Sestanek med' Davidovilem in Pribičevičem. Beograd, 4. nov. Včeraj popoldne je prišlo do sestanka med Pribičevičem iffl-Davidovičem. Na tem sestanku je bito govora o ustanovitvi opozicijskega bloka. Davidovič je na podlagi pooblastil-ki jih je dobil od Demokratske zajednice, nadaljeval z izmenjavo misli s Pribičevičem v tem vpraašnju. Pričakujejo, da se bodo še ta teden sestali Radič, Davidovič, Pribičevič in Joca Jovanovič. Po sestanku z Davidovičem je Pribičevič izjavil novinarjem: »Politične osebe so se razgovarjale o političnem položaju ali prijatelji so govorili o politiki.« ZAKAJ SO BILA PREKINJENA POGAJANJA MED DEMOKRATI IN PRIBI CEVICEM. Beograd, 4. nov. V javnosti še vednt komentirajo prekinjenje pogajanj med samostojnimi demokrati in demokrati, ki-so jih vodili posebni delegati za ujedi-njenje obeh strank, O tem vprašanju je neki demokratski prvak dal včeraj izjavo, v kateri se je dotaknil tudi tega pojava. Podčrtal je, da so demokrati ob začetku pogajanj poskusili postaviti na dnevni red vprašanje ujedinjenja demokratskih strank, V tem oziru so pri samostojnih demokratjb našli polno razumevanje. V teku razgovorov pa se je dalo takoj ugotoviti, d* ostaja vprašanje združenja obeh strank ob strani in da se poudarja potreba usta novitve bloka. Demokrati pa so la težili za tem, da se najprej ti dve skupini ujedinita in da tako povečana stranke postane na ta način osrednji del parlamenta. Demokratje v tem slučaju nikakor niso bili partizani. Pribičevič je smatral, da je bil v pogajanjih med dama-krati in radikali domenjen strankarski ključ glede razporeditve uredništva, kar pa ni res. Stvar je ravno narobe. Demokratje so tak ključ odklonili in delaje na to, da se današnje uradništvo kot nesposobno in strankarsko zamenja z ob-| jektivnim uradniškim aparatom, Prido-i bila bosta država in narod, če se bo tako delalo. Na ta način bodo enkrat za vselej rešeni odnošaji med uradniki in politiko. MAKEDONCI POSLALI ZOPET DVA ATENTATORJA V NAŠO DRŽAVO. Štip, 4. nov. Naše oblasti so obveščene, da je makedonski odbor zopet jm-slal dva svoja člana na naše ozemlje, kjer naj bi izvršila nove atentate. Na meji je bilo vse ukrenjeno, da atentatorje primejo. Te atentate bi morali atentatorji res izvršiti, ker jim je zapretene, da jih sicer zadene smrtna kazen. POLJSKI SETEM - RAZPUŠČEN Varšava, 4. nov. Poljska vlada je danes končno razveljavila demokratska državno ustavo. Razpustila je včeraj popoldne ob 4. sejem, enako usodo pa doživi najbrž tudi senat. To postopanj« je tam značilnejše, ker nastaja s tein v Poljski »ex lex«. AMNESTIJO AVSTR. PARLAMENT ZA-VRNIL. Dunaj, 4. nov. Narodna skupščina je po dvodnevni razpravi zavrnila predlog socialnih demokratov, da se pomiloste osebe, ki so bile obsojene zaradi dogodkov 15. in 16. julija t. 1, POGAJANJA Z AVSTRIJO ODGODERA, Dunaj, 4. nov. Zaradi pogajanj, ki. se bodo v najkrajšem času začela med Avstrijo in Madjarsko za sklenitev gospodarskih konvencij, je bilo odločeno, da ae za nekaj časa odgode pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo. urn msg-a Etfrooska fronta. G. Stjepan Radič je prekosil samega sebe in v svojem glasniku >Narodni val« kliče, da si treba ustanoviti samo prečanske fronte, Semveč evropsko. Je čisto gotovo, da bi bilo že zdavno potrebno, da bi bila vsa Jugoslavija tudi kulturno in gospodarsko ne pa sa-a*o geografično v Evropi, toda prečanska fronta nima s tem prav nobenega opravka in zato tudi evropska fronta no more biti nobeno dopolnilo prečanske. Prečanska fronta je, kakor že pove ime, 2»kret vseli prečanov proti favoriziranju in -nadvladi neprečanov. Ta nadvlada pa je ravno tako mogoča, če je ves neprečanski del kulturno v Evropi ali pa ne. Narobe, nadvlada Beograda bi bila tem lažje izpeljiva, če bi bil Beograd kulturno višji od prečan-skih krajev, ker bi imel poleg svojih sedanjih materielnih prednosti če duševno premoč. Zato smo tudi videli v Avstriji, da je ■kulturno močnejši Dunaj brez vsake sramežljivosti izvrševal svojo nadvlado iin pokrajinske fronte, kar je prečanska fronta, so vedno in bodo vedno obstojale tudi v najbolj kulturnih deželah. Novo geslo je torej g. Radič čisto napačno uporabil in sugestija z »ovo besedo se ni posrečila. Pač pa je mogoče reči, da je silno čudno, Se so prečani, kljub svoji kulturni premoči, .brez prave besede v državi. To je jasen doka*, da so prečani ves čas uporabljali napačno taktiko, da njih kulturna premoč sploh ai mogla priti do veljave. In v tem oziru 'hi mogel ravno g. Radič povedati zelo mnogo in Belo tehtnih stvari. Najprej je s svojo ekstremno negacijo obstoječe in vseskozi ma-terielne sile Beograda dosegel, da so se polagali prvi temelji brez njega. A ni bil kriv •tedaj samo Radič, temveč tudi cela vrsta drugih prečanov, ki so danes intimni zavezniki Radiča. Ti prečani so smatrali za svojo najbolj heroično dejanje, da so vse pravice prečanskih krajev znosili v Beograd in da niso postali preje pametni, dokler so bili brez njega. Ali prečane niti ta najhujša izkušnja ni izučila, kakor nam kaže ravno g. Radič s svojo ekstremno poltiko. S stališča popolne nega-taje je nakrat nastopil kot najbolj pravoveren edinstveni politik in dajal izjave, kakor jih ne bi niti radikali. In ko je tudi tu doživel neuspeh, je začel g. Radič polagoma spoznavati realno politiko. A še ne v popolni meri, kakor uči ravno njegov predlog o evropski fronti. Predvsem mislimo, da je vse govorenje o raznih frontah v naši politiki že več ko de-plasirano. Imeli smo že toliko front in toliko ■bojnih gesel, ki so se pa vsa tako temeljio ponesrečila, da ima že vse te frontne proprw gande dosti. Vse te besedne fronte so v votivni borbi še do gotove mere razumljive, po volitvah pa so naravnost smešne. Že celo pa je smešen klic po evropski fronii. Je res, da treba napeti vse sile, da bo čim preje vsa Jugoslavija dejansko v evropskem kulturnem področju in da bodo kulturne razmere zavladale v vsej Jugoslaviji. Toda tega ni mogoče doseči z nobenimi frontami, temveč le z intenzivnim delom. Naj prične s tem delom g. Radič kar na Hrvat-skem, ker tudi tu je treba še mnogo dela, da bo evropska kultura povsodi udomačena in naj se postavi s takim delom zlasti ob vo-livnem času. Naj skrbi, da se bo vodila vo-livna borba tudi v njegovih delih le z »uma svitlim -mečem« in naj se potrudi, da bodo izbrani za poslance samo ljudje, ki morejo predstavljati kulturno Evropo, pa bo takoj marsikaj boljše. Samo predstavite si, kak učinek bi bil, če bi nastopila Radičeva stranka v skupščini s 64 poslanci, ki so vsd reprezentanti kulturne Evrope. Pred njih visoko kvalifikacijo hi čisto izginila številčna neenakost. In tako bi moral Radič in vsi prečani uveljaviti evropsko kulturo in po železnem zakonu ljudskega razvoja bi se ta kultura prelivala tudi v druge kraje tja do albanske meje in še preko nje. Ta proces pa se danes tudi faktično že dogaja in na skrajnem koncu države vstaja Macedonija k novemu življenju. Kajti ni v državi samo Zagreb kulturno središče, temveč tudi v Srbiji je nekaj kulturnih središč in naj bo naša oficielna politika še tako par-terna, vfendarle kulturna središča vrše svojo funkcijo. In neprimerno bolj bi jo vršila, če ne bi vladal v prečanskih krajih tak strah pred južno Srbijo, da ne gredo tja niti oni inteligenti, ki doma ne dobe posla. Pa še neka-j čisto slovenskega bi bilo treba pripomniti. Vsled geografične lege in ozkega sodelovanja inteligence in naroda je dosegla Slovenija najvišjo kulturno stopnjo v državi, pa čeprav nima tudi največ repre-! zentativne kulture. Ali prav ista občutljivost, kakoršno pokazuje Beograd do zagrebških prednosti, je vedno vidna tudi v Zagrebu do slovenskih prednosti. To le navidezno malenkostno dejstvo je vzrok, da iz lokalnega patriotizma ne pridemo do onega dela za kulturni napredek države. Niti v prečanskih krajih še ni prodrla zavest enakopravnosti in zato je tudi borba za splošno enakopravnost v vsej državi tako težka. Vseeno pa bo ta borba prodrla, ker je oprta na življenje in zdravo silo naroda, ki hoče naprej in ki hoče tudi kulturno in go-, spodarsko biti del Evrope. Mogli bi pa biti v tem oziru že mnogo dalje, če bi naši politiki ne govorili o Evropi le takrat, ko so v opoziciji, temveč se spomnili na evropsko kulturo tudi takrat, ko so v vladi. Ustanovitev društva za Zvezo narodov. Sinoči se je vršilo v posvetovalnici mestnega magistrata predavanje člana glavnega tajništva veze narodov g. Djure Popoviča o uspehih Zveze narodov, združeno z ustanovnim občnim zborom ljubljanskega »društva za pospeševanje ciljev Lige narodov«. Predavanje je otvoril prorektor ljubljanske univerze g. dr. P i t a m i c , ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa g. Popoviča, -krajšem govoru je razložil .pomen, oz. na* men tega društva, v katerem naj se snidejo tudi vsi oni, ki danes še kritično in skeptično presojajo Zvezo narodov, da bodo mogli čimprej srpoznati neutemeljenost svojih pomislekov, obenem ipa bodo s svojo kritiko pomagali izpopolnjevati Društvo naro--dov in odpraviti razne napake in nepopolnosti. Spore med narodi je treba reševati na miren način in ne več z mečem, kakor je bila to navada dosedaj. »Društvo za pospeševanje ciljev Lige narodov« v Ljubljani je že od oblasti potrjeno in zato se je sinoči vršil uslanovni občni zbor društva, ii kateremu je takoj pristopila ■večina navzočih. Sprejeta so bila soglasno društvena pravila in bil izvoljen odbor. Namen društva je, da z vsemi zakonitimi sredstvi širi misel obče mednarodne solidarno--sti, da med ljudstvom razširja poznanje Zvene narodov in njenih ciljev ter misel kulturnega, gospodarskega in političnega sodelovanje med vsemi narodi. V dosego teh ciljev bo društvo prirejalo predavanja in sestanke, izdajalo potrebne publikacije in objavljalo članke po časopisju, da bodo javnost kakor tudi organi jav- nega mišljenja v odločilnih momentih mednarodnega življenja 'pravočasno obveščeni. Članarina znaša letno 20 Din in se lahko plačuje v polletnih obrokih. Novo izvoljeni odbor tvorijo: predsednik g. dr. P i t a m i c, podpredsednika gg. dr. B reje in dr. Pretnar, glavni tajnih g. dr. Breznik, blagajnik g. dr. Jerič, odborniki gg. dr. Vodopivec, dr. Lukman, dr. Ehrlich, dr. Natlačen, dr. Ravnihar in dr. Puc. Z vso vnemo se deluje tudi na osnovanju jugoslovanske federacije vseh društev za Zvezo narodov, ki obstoje zaenkrat samo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Nato je sledilo zanimivo predavanje g. Djure Popoviča, ki je med drugim dejal sledeče: »Ko je prišla tozadevna prošnja ljubljanskega pripravljalnega odbora v Ženevo, me je g. generalni tajnik Zveze narodov takoj ] oslal v Ljubljano, da predavam o dosedanjih uspehih Zveze narodov. To je pa tudi prvi slučaj, da pošilja sekretarijat Z. N. svoji ga oficijelnega uradnika na osnovanje takega društva v naši državi. Predvsem se moram zahvaliti g. dr. Pitamicu za njegov trud in častne uspehe za razvoj in napredek Z. N. in za njegovo prizadevanje za osnovanje »Društva za pospeševanje ciljev L. N.«, ka-karšnih društev je danes n. pr. v Angliji že več sto (300—400). Priznam, da je Zveza narodov še daleč od svoje popolnosti; zato ste pa poklicani vi, da s svojo kritiko in nezadovoljstvom zboljšate Zvezo narodov in jo privedete do pozitivnega delovanja. Vsa zvezina moč leži na javnem mnenju in zato ni treba, da naše delo odobravate, marveč ga morate kritizirati. Vendar pa mora biti vsaka kritika zdrava in utemeljena in je zato predvsem potrebno poznanje zvezine konstrukture in organizacije. Odgovornost za razne neuspehe, ki so pa redki, v večini slučajev pada na posamezne članice - države in ne na Zvezo. Zelo neumestna jo določba pakta Zveze •narodov, da mora biti vsaka rešitev sprejeta soglasno. Zato vsaka solucija propade, če odkloni svoj glas le ena sama država. Toda pričelo se je že prakticirati z izjemami, kjer je načelo večine izpodrinilo načelo enoglasnosti. Tako je sedaj n. pr. za sprejem nove države v članstvo Zveze narodov potrebna samo večina glasov. Zvezino delo se deli v glavnem v dva dela: političnega an nepolitičnega. Politične konflikte se pač mora na nek način rešiti. Pieje se jih je skušalo reševati z vojno in arbitražo, zdaj pa (od leta 1919 dalje) vrši to nalogo na miren način Zveza narodov. Glede šans Zveze se je težko precizno izraziti, vendar dajejo dosedanji uspehi po komaj sedemletnem obstoju Zveze kar najlep-še izglede. Vzemimo za zgled spor med Švodsko in Finsko glede alandskih otokov, kjer je podrobnemu študiju razmer sledil plebiscit in stvar je bila končno vendarle ugodno rešena. Ali -pa slučaj, ko je Zveza pred dvema letoma v zadnjem momentu preprečila najhujše v vprašanju meje med Bolgarsko in Grčijo. To je bil na vsak način velik uspeh, posebno z ozirom na ognjena balkanska tla. Nepolitične naloge Zveze sicer niso tako senzacijonalne kakor politične in se svetovni tisk tudi toliko ne peča z njimi, vendar so veliko bolj važne od prvih. Tako n. pr.: socijalno polje (borba proti opiju in zlorabi strupov), finančna pomoč raznim državam (na pr. Avstriji in Madjarski, dalje Bolgarski in Grčiji za pribežnike in najnovejša prošnja Bolgarske za posojilo v svrho svoje gospodarske obnove), pred vsem pa manjšinsko vprašanje in zaščita narodnih manjšin. Imeti pa moramo pred očmi omejeno kompetenco Zveze narodov, ki se v tem pogledu ne sme ^vmešavati v interna vprašanja raznih držav, katere ohranjajo v prvi vrsti svojo suverenost. Idealno mejo med dvema državama je nemogoče potegniti. Za zaščito narodnih manjšin so zato potrebne medsebojne pogodbe, katerih pa moremo danes našteti komaj deset let. Naša država zavzema v Ženevi prav ugledno mesto, ker s svoje strani tretira manjšinsko vprašanje kar se da človečansko in spoštljivo. In vendar se je pritožil pri Zvezi narodov zastopnik Revolucionarnega komiteja makedonskih organizacij glede narodne manjšine v Makedoniji. Stvar je bila izročena našemu delegatu ki pa zastopa stališče naše države, da populacija v Makedo-ni ji sploh ni manjšinska populacija, ker je slovanskega porekla kot ostalo prebivalstvo in z istimi pravicami. Upam, da bomo v stvari prodrli. Svoje predavanje je končal g. Popovič z iskreno željo, da bo novo ustanovljeno društvo čim lepše uspevalo in napredovalo. Z enakimi željami je pozdravil občni zbor zastopnik Akademskega kluba za Ligo narodov in izrekel upanje na čim bolj prisrčno kolaboracijo obeh klubov, akademskega in širše meščanskega. Sledilo je še vprašanje naših narodnih manjšin na Koroškem in v Italiji, izraženo od strani g. dr. Erlicha, nakar je predsednik g. dr. Pitamic zaključil dobro u9pelo predavanje in občni zbor. Politične vesti. — Glede dnevnic so si poslanci edini. Popoldansko glasilo iz Knaflove ulice piše, kakor da bi bili samo vladni poslanci proti znižanju poslanskih dnevnic. Ta trditev pa je bosa, temveč proti znižanju dnevnic so vsi ■poslanci brez razlike. Razlika je samo ta, da si nekateri upajo javno nastopiti proti znižanju, drugi pa ne. Opozieionalni poslanci pa so tega mnenja, da bodo že vladni preprečili znižanje in da se jim zato ni treba izrekati proti znižanju, ker bi njihovi popularnosti škodovalo. — Pri tej priliki bi tudi pripom-j nili, kako so nekateri oblastni poslanci gr-j ineli proti dnevnicam, a jih kljub temu raiir-I no dvigali. Da bi se kdo odrekel tem dnevnicam, ni nikomur niti v glavo padlo. Rekonstrukcija vlade in znižanje poslanskih dnevnic sta danes glavni politični Ivan Podlesnik: IZ SPOMINOV NA DR. JAN. EV. KREKA. Poleg zbora zaupnikov je bil izvršilni odbor strankina vrhovna instanca. Zanimivo je to, da so prišli pred ta odbor večkrat v razpravo malenkostne stvari, pri tem ko tako -važne stvari, kot je bilo ravno Sukljevo imenovanje, potem njegov odstop in Sušteršiče-vo imenovanje, niso prišle nikdar pred izvršilni odbor. Tudi pri gornji omenjeni seji ni šlo radi imenovanja, temveč radi znanega sklepa; drugače bi se seja niti ne bila skli-«-ala. Kakor sem prej^ omenil, se je stvar smatrala za zadevo deželnozborskega kluba, ■iieprav so se kandidature deželnih in državnozborskih poslancev obravnavale najprvo v •izvršilnem odboru in potem v zboru zaupni-'Kov Sploh pa Šušteršič ni ljubil takih institucij kot so bili razni odbori. Že precej let >>rei so se čule proti njemu pritožbe od strani državnozborskih poslancev in vplivnih Manov stranke, da dela preveč sam in ne iznaša važnih stvari pred zato določene foiu-^ Pozneje se je Šušteršič v tem ojmru, na ^tifk <5Tveč strani (Jarc, Korošec), nekoliko poboljšal, vendar pa je ostal *‘ranJ™ izvršilni odbor več ali manj formalnost, * tereni so se že v teku se nahajajoče stvari in pa nekateri načrti potrjevali. Seniintja J* • markiral v njem malo opozicijo poslanec Povše, ki se je čutil bolj in bolj v stran iztisnjen. Samo enkrat, kar je meni znano, je doživel Šušteršič v izvršilnem odboru polom. To stvar omenjam zato, da se vidi, da so se stvari, ki 90 bile veliko manj važne, predna-šale pred izvršilni odbor, taka stvar pa, kot je bilo imenovanje deželnega glavarja, pa ne. Takrat je bil še Šuklje deželni glavar. Šlo je zato, da bi se pri deželnem odboru ustanovilo mesto nekakega finančnega referenta. To mesto naj bi zasedel neki Šukljev sorodnik, ki je bil uradnik v nekem dunajskem ministrstvu. Šušteršič je to nameravano imenovanje prednesel pred izvršilni odbor in ga je zagovarjal s potrebo, ki se kaže za tako mesto pri deželnem odboru, ki je imel tedaj v načrtu dalekosežne gospodarske načrte. Lampe je toplo zagovarjal predlog. Nepričakovano pa se je pojavila opozicija. Začel jo je štele. Rekel je, da ne gre, da bi se tako važno imenovanje izvršilo kar naenkrat in to z ozirom na osebo, ki ni bila nikdar članica SLS. če je že imenovanje potrebno, potem naj se najprvo pogleda, če ni možno dobiti za tako mesto sposobno osebo med strankinimi pristaši. Slefe je zmagal nad Šušteršičem in Lampetm. Šušteršič je bil zelo hud; stvar pa je bila za vedno pokopana, kar znaSi, da ni bila potreba za tako imenovanje tako velika, kot sta jo slikala Šušteršič in Lampe. Meni se zli, da ye g. Šuklje v svojem član- ku, ki ga je priobčil v Krekovi številk! »Časa« moti, ko pravi, da je bil njegov odstop od mesta deželnega glavarja neposreden vzrok, da sta se Krek in Šušteršič razšla. To mnenje, da je bilo Sušteršičevo imenovanje glavni vzrok spora med Krekom in Šušteršičem in sicer vsled tega, ker je Šušteršič v tej zadevi samovoljno in zahrbtno postopal, to mnenje je še dandanes precej splošno. Meni se zdi napačno. Krek je bil )>o svoji naravi in i>o ugledu, ki ga je užival v stranki, mož, kateremu ni bilo treba prikrivati nezadovoljnosti s to ali' ono stvarjo v stranki. Kot kaže potek gori omenjene seje izvršilnega odbora, je pa šel Krek pri celi tej stvari Šušteršiču na roko. Na njegov predlog je ' storjen sklep, ki je omogočil, da je ostal šteršič kljub tenfu, da je bil deželni 8 tildi državnozborski poslanec, kar za šiča in za stranko ni bilo qioVii Ako Krek tacega predloga ne , , ' ’ ali vst rajal, da Šušteršiča v Silnega w|bora gter5iyc postavljen pred al-veljavi, bi b a]j deželnozborski po- slInLTže s svojo pasivnostjo bi tedaj Krek lahko'pokazal svojo nezadovoljnost s tistim imenovanjem. Poleg lega je pa bil Krek osebnost, ki ni imel nobenega vzroka, da bi ‘rvojo nezadovoljnost prikrival, ali da bi se v tako važnih vprašanjih drugačnega delal, kot mislil in čutil. Konduriotis, predsednik grške republike, na katerega j® bil pred kratkim poskušen atentat. vprašanji v Beogradu. Kakor se govori v radikalnih krogih, hoče Vukičevič v vlado uvesti tudi centrumaše, predvsem Božo Maksimoviča. Proti temu pa so odločno demo-krati in neki ugleden demokrat je izjavil; da si naj Maksimovič nikar ne misli, da bi demokrati kdajkoli pristali na to, da bi bil on zopet minister. — Tudi vprašanje znižanja poslanskih dnevnic še ni napredovalo. Vladni poslanci in opozocionalni solidarno odklanjajo znižanje. Zemljoradniki pravijo, naj Markovič najprej reducira število mini; strstev .od 18 na 10 in potem naj šele govori o znižafiju dnevnic. Drugi zopet pravijo, da naj Markovič odpravi najprej dispoziejisk® fonde in šele potem bi se dalo govoriti o eni' zanju poslanskih dnevnic. Kakor se vidi, jo poslanci svoje interese dobro braniti. P1 bi znali tako braniti tudi intei>ese davkop^' čevalcev! = Italija podpira rumunske karlist«. *a‘ grebške »Novost« poročajo, da hoče Italija na vsak način še letos zaključiti obro« £>.*c0-'. Jugoslavije. Tako hoče že letos okupirati Albanijo. Ker se to more zgoditi le po tozadevnem pozivu albanske vlade, bi Italija povzročila padec Ahmeda. Ta čuti nevarnost, ki mu preti od Italije in zato skuša biti v sporu med Jugoslavijo in Italijo čim bolj nevtralen. Obenem skuša Italija utrditi stike z makedonskimi četaši. Tudi akcija lorda Rothermera je uživala podporo Italije. Rumunska vlada pa je dobila sedaj zanesljiva poročila, da je tudi pokret karlistov v Runi uniji delo Italije, ki financira to gibanje-To pa vsled tega, ker je Bratianu popolnoma irankofilsko orientiran, do&im je princ Karol bolj nalilo! in simpatizer fašizma S po-močjo karlistov je hotela pridobiti IfaJij* Kumari! jo čisto za sebe in tako zaključiti železni obrož proti Jugoslaviji. Ta namera pa ji je spodletela, kakor je njena albanska akcija na tem, da propade. = Velika važnost volitev leta 1928. Pariški dopisnik londonske »Nationt razpravlja o volitvah 1. 1928 v Angliji in Franciji ter prihaja do vsega upoštevanja vrednih rezultatov. V splošnem se pričakuje, da bo v Franciji zmagala levica. Ker je enako gotovo, da bodo pri volitvah na AngleškeJf1 napredovali liberalci in delavska stranka, nastane vprašanje, če ne bo prišel zopet na dnevni red Macdonaldov ženevski protokol, ki naj bi zagarantiral tudi vzhodne meje ’« one v srednji Evropi. Poljski koridor »kozi Nemčijo je nevzdržen in tudi sto protokolov ga ne more zajamčiti. Več ko dvomljivo pa je, da bi se bodoča angleška vlada tako zavzela za poljske težnje, ko sedanja. — Zmaga levice v Angliji in Franciji more bistveno spremeniti položaj v Evropi in zato bi blio dobro, da bi tudi naša diplomacija upoštevala možnost novega kurza v svetovni p°l1' tiki. . — Angleška kritika o italijanski tangers*' akciji. V londonskih ofioielnih krogih se g°" vori, da nima Mussolinijeva akcija v Tangeru prav nobenega posebnega pomena in je n* primerjati z Viljemovo iz 1. 1905. Saj je Mussolini tudi govoril o maršu preko Bren-nerja, a iz vse te grožnje ni bilo nič, pa »* prav nič. Vseeno pa niso angleški diplomati z Mussolinijevo akcijo zadovoljni. Pravijo, da ima sicer Italija pravico, da zahteva soudeležbo pri upravi Tangera. Toda metode, ki jih v ta namen uporablja Italija so absolutno napačneč Te metode morejo samo oznevoljiti Francijo. Položaj pa je danes takšen, da mora priti najprej do sporazuma med Španijo in Francijo in bi bil potem ta sporazum predložen Angliji m Italiji v potrdilo. Pogajanja med Madridom in ParizoJ1 pa so danes na mrtvi točki in italijanske ntf" tode bodo povzročil« samo to, da bo Francija še bolj odložila rešitev tangerskega vpra' KRATKE VESTI. Zn nemškega veleposlanika v Washingto- nu bo imenovan veleposlaniški svetnik v. prittwitz, ki je sedaj dodeljen veleposlaniku v Rimu. Brezposelnih je bilo v Italiji avgusta meseca 292.000, deloma zaposlenih pa 134.000. to je štirikrat, odnosno petkrat toliko, k(> meseca julija. Brezposelno podporo pa je uživalo de 100.000 brezposelnih. Francoska vlada je oficijelno odgovorila na interview Tittonija, da še vedno velja italijanska izjava iz leta 1912, da se čisto odreka Maroku. Justična polača, ki je pogorela za časa dunajskih julijskih dogdkov, bo zopet zgrajena-Stroški so proračunani na okoli 50 milijon dinarjev. ^... Pasivna resistenca žele*ničarjcv bo naj« že na Češkoslovaškem, ker vlada stveno spremeniti nove službene P a« tike. 1 «W#*3ir«C*Sl MC&mBim* Dnevne vesti — Kralj na Iotu v Sremu. Kralj Aleksander se mudi te dni na lovu na divje prašiče v Belem Monastiru v Sremu. Lova se udeležujeta tudi princ Pavle in princesinja Olga. — Avdience. Predvčerajšnjim sta bila na dvoru predsednik vlade Velja Vukičevič in vojni minister general Hadžič. —- Jz zagrebške univerze. Za rednega profesorja na zagrebški tehnični fakulteti j« imenovan inžener Josip Bončar, za rednega .profesorja na gospodarski fakulteti pa dr. Alojzij Tavčar. —• V linančnem ministrstvu je izdelana uredba o reorganizaciji vse finančne službe. I st uredba bo prišla ob novem proračunu v “Mučni zakon. — Mestno gledališče v Ptuju. Opozarjamo ^ gostovanje Dramatičnega odseka U. V. I. ‘z Ljubljane, ki uprizori na našem -odru dne 2: t. m. žaloigro »Mrak«. Vabimo cenj. ob-‘ lastvo k mnogobrojni udeležbi. Začetek toč-J1° 8. uri zvečer. — Tabora »Svete vojske« se bosta v letu ly-8 vršila na Brezjah in na Trsatu. Istočasno se bodo predvidoma vršali tečaji za voditelje. pokreta in tečaji za brezalkoholno pro-'J ukoijo. — Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12 so darovili: Mesto venca na krsto blagopokojnega, vladnega svetnika Pavla Svetec-a dr. Krevl Litijša 200 Din; avel’ Ljubljana mesto venca 200 Dm; Komers A., Poljčane 20 Din; -ir. W Blanko, Ptuj Din 100,; D.Heiss, Or-m-cz10 Din; dr. A. Schwab, Celje 20 Dan; dr. Georg Rothel, Kočevje 20 Din; dr. L. Vasic in neke kazenske poravnave 100 Din; dr. Gustav Rcdoscheg, Ljubljana 20 Din; dr. Josip Stegu, Celje 20 Din; dr. Ivo Ivančevič, Kostanjevica 20 Din; dr. Ivan Lichtenegger, **>štanj 20 Din. — Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. — Odbor. ,.7~V Nemčiji ostane smrtna kazen. V Nem-eitf je odbor za reformo kazenskega zakona ‘^klonil s sedemnajstimi glasovi proti enajstimi predlog socijalistov, da se črta iz kanskega zakonika smrtna kazen. , Konferenca advokatov nasledstvenih v1*** se vrši kot poročajo, prihodnje leto v -V»v6m Sadu. ~~ Direkten železniški promet med Pari-/am in Tokiom. V Rigi se je ustanovila ev-'‘Opsko-azijska železniška direkcija, ki naj reši vprašanje uvedbe direktnega potniškega in tovornega prometa med Parizom in 1'okiom preko Berlina, Varšave, Moskve in Sibirije. — Polet okoli Afrike. Sir Alan Cophan je startal te dni za polet okoli Afrike. Letalec računa, da bo preletel 20.000 milj. — Makedonstvujušči pišejo grozilna pisma. Iz Štipa javljajo, da je v zadnjem času mnogo uglednih oseb prejelo pretilna pisma od makedonskega odbora. Tako sta med drugim prejela pretilni pismi načelnik javne varnosti in poveljnik orožništva Tomič. — Od vojaške straže ustreljen. Iz Beograda poročajo; Dne 1. t. m. se je skušal neznan individij približali munieijskemu magacinu v Strumici. Vojaški stražar ga je pozval trikrat, kot je predpisano, da naj obstoji. Ker se neznanec pozivu ni odzval, je oddal vojak strel. Pogodil je možakarja tako dobro, da je °bležal pri priči mrtev. Identiteta ustreljenega možakarja še ni ugotovljena. — Pusti zverine pri miru. Trgovski uslužbenec Staninger se je igral te dni medvedom v Schonbrunnu. ‘Končno je stegnil v medvedovo kletko roko ter ponudil mrcini košček sladkorja. Medved pa ni zgrabil samo sladke r, temveč tudi ponujeno roko. Odtrgal mu je 30 cm dolg kos mišice. Težkopo-nieo ’0vauega mladeniča so prepeljali v bol- — Strašna usoda jopanskega parnika. Iz seaMa poročajo: Neki tovorni parnik je na-se,! na odprtem morju velik japonski ribiški parnik, ki je blodil brez vodnika po morju. Na krovu so našli 12 mrtvih trupel in večjo količino človeških kosti, ki opravičujejo domnevo, da so gladili mornarji več svojih tovarišev požrli. — Granato v plavžu. V plavžu v Sosnovi-cah n,a Poljskem se je pripetil te dni slučaj, ki bi bil imel lahko katastrofalne posledice. Tvrdka »Gessler in sinovi« je poslala v plavž večjo partijo kovanega železa, ki naj bi se buo prelilo. Ko so metali del železa v peč, se je pripetilo par eksplozij, ki so peč močno P°škc-dovale. Preiskava je ugotovila, da se 'rorna,llaiai° med železom 50 granat. Z ozi-njem ias^isivo- da sta se pripetil* v zad‘ i- že dva slična slučaja se domneva da ima Pri st vmes. stvari kak zločinec svoje prste Mati Miskolcza na ol. J, 0,roci I«orcla- v M«?1 strahovita nesreča 7 se,je.te dni d.°g°dlla njih mali. KnietovalST^0 Je ir0je 0tl'°k nedavno ustreliti Cii hw ^ je “ «,1 pes gostilno ter se napil. Vrntvši se na dom f pričel pretepati ženo. Nagy-eva je zbe-od tokom in naj to vzamejo na znanje zlasti oni obrtni in industrijski krogi, ki obratujejo v svojih obratih z električnim pogonom. S tem smo odpravili dosedanje nedostatke, tako da ne bo več motenj ne v obratih in ne v razsvetljavi, ki je sedaj tudi izborna. Električne moči imamo sedaj tedaj dovolj, kar naj reflektan-tom služi v vednost. Pri tem pa opozarjamo posestnike obratov z motorji na to, da ostane sedanja časovna mera za obratovanje z motorji tudi v naprej v veljavi. Kdor pa želi kake spremembe naj to »Električni zadrugi« od slučaja do slučaja naznani. — Fran &a-lehar, načelnik električne zadruge v Spodnji šiški. 1— Na koncertu opernega baritonista Nikole C vejita, ki se vrši v pondeljek, dne 7. i. m. v Filharmonični dvorani sodeluje tudi odlični jugoslovenski klavirski virtuoz Pe-tar knez Dumičič. Pianist Dumičič je posebno dobro znan v hrvatskh koncertnih krogih, kjer prireja deloma samostojne koncer-. te, deloma -pa tudi sodeluje na raznih elitnih koncertnih prireditvah. Na ponedeljkovem koicertu igra v I. koncertnem delu Lisztovo legendo dn v zadetku II. dela pa dve Chopinovi etudi. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Koncert komornega kvarteta »Zika«, ki je bil napovedan za danes, petek zvečer, je preložen 'in se vrši definitivno v četrtek, dne 17. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. Že kupljene vstopnice veljajo za ta dan. Občinstvo prosimo, da vzame to na znanje. 1— Uprava Narodnega gledališča y Ljubljani prosi, da {»ravnajo p. n. abonenti zapadli obrok svojega abonmaja najkasneje do 14. t. m, ,1_ plesne vaje družabnega odseka »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«, ki se vrše vsak petek v mali dvorani »Uniona« v Ljubljani, se bodo radi koncerta kvarteta »Zike« izjemoma, namesto v petek 4. t. m. vršile vpondeljek 7. t. 111. ob 8. uri zvečer. 1— Prva dijaška predstava v letošnji sezoni se vrši danes v petek, dne 4. t. m. Vpri-zori se Shakespearejeva komedija »Ukročena trmoglavka«, koje prevod je napisal pesnik Oton Zupančič. Predstava, za katero veljajo izredno znižane cene je namenjena v prvi vrsti dijaštvu, ima pa pristop tudi vse ostalo občinstvo. Zaečtek točno ob 15. uri, konec po 17. uri. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. V jje-tek 4. novembra »Zdravstvena telovadba dojenčka«. Predava g. dr. Marinič, demonstrira na dojenčku telovadni učitelj g. Lavrenčič. \ pondeljek 7. novembra je nadaljevanje državljanskega cikla s predavanjem g. dr. Hen-rjh Tume iz Ljubljane o »Moderni demokraciji in njenih socijalnih pogojih. Celje. c— Radikalna lista za okoliške občinske !Pne oktobra je bila vložena radikalna lista za okoliške občinske volitve iu je sledeča: Lazarevič Todor, ravnatelj, Paj-man Franc, trgovec; Vltavski Franjo, uradnik; Paulica Dušan, inženjer; Josip Slenie-11'k, sluga; Josip Zidarič, pos. in car. posr.; Magdalene Ivan, upokojenec; Snoj Franc, uradnik;^ Vodlan Drago, stavbenik; Žemlja Andrej, železničar; Deniša Drago, uradnik; 11JH» Leopold, delavec; Deželak Franc, skladiščnik; Pilih Alojz, posestnik; Pavline Drago upokojenec; Košenina Anton, dimnikar; Sirol Rafael, upokojenec; Požek Josip, mizar; Mastnak “Franc, posestnik; Paček Rudolf, paznik; Šeligo Franc, upokoj.; Štravs Juro, kolar; Ovnič Ivan, upokojenec; Regul rranc, delavec; Šegelj Ivan, sluga; Budkovič j yon> čevljar; Medveš Jakob, upokojenec; Ložar Franc, klobučar; šifer Simon, upoko-feneci Oaberšek Janez, posestnik; Jeram Ja-•vob, posestnik; Sedmak Kristijan, upokojenec; Gajšek Franc, dninar. — Namestniki: Plzak Jaroslav, ravnatelj; Stary Rajmund, klepar; Skok I vau, posestnik; Zadnik Josip, delavec; Dolenc Jožef, pos. sin; Germ Lovrenc, delavec; Volferl Franc, čevljarski mojster; Gajšek Jožef, tesar; Belina Franc, pos.; Jezernik Anton, delavec; Monfredo Anton, posestnik; Soršak Henrik, posestnik; Drofenik Alojz, šofer; Dolenc Franc, pos. sin; Kralj Jakob, delavec; Zupanc Jožef, delavec; Okorn Josip, delavec; Feldin Franc, delavec; Stefe Lovrenc, delavec; Lešnik Miha, delavec; Planko Ciril, hlapec; Jazbinšek Franc, delavec; Žekar Mihael, posestnik; Žnidar iranc st., delavec; Ograjenšek Baltazar, delavec; Stvarnik Martin, delavec; Jerič Filip, upokojenec; Menzi Adolf, preddelavec; Otorepec Ivan, delavec; Senica Mihael, delavec; Kragolnik Franc, delavec; Kandušer Jakob, delavec; Gorjanc Anton, delavec. c— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pou-deljek, dne 7. novembra bo predaval vse-učiliščni profesor dr. Juro Turič iz Zagreba o iemi: »Intelektualci v naši kulturni in politični krizi.« c— V kratkem se otvori v Celju razstava del akadem. kiparja in slikarja Nika Pirnata in akadem. slikarja prof. Mežana. c— Plesni večer gdč. Erne Kovačeve se vrši 15. t. m. v Mestnem gledališču; podrobno ohvestimo pozneje. c— Pri koncertu zagrebškega »Kola«, ki se vrši v nedeljo, dne 6. novembra t. 1., bodo sodelovali solisti zagrebške in ljubljanske opere, Križaj, Betetto in Banovec. Zboru <±i-ligira Slo\ enec Sreško Kumar, ki ga je vodil tudi o priliki .mednarodne muzikalne raz-stave v Frankfurtu. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar in Leskovšek. PROCES PROTI MACEDONSKIM OMLV- D1NCEM. Okrožno sodišče v Skoplju je potrdilo od-lok policije, da se zapre 20 mladih ljudi iz 'Skoplja, Velesa, štipa, Gjevgjelija, Sirumice, Bitolja, Kruševa in Prilepa, ki so hiil aretirani in obtoženi, da so v zvezi z revoluci-jonarrjo makedonsko organizacijo (VRMO). Med obtoženci je največ dijakov, za tem pa uradniki, trgovci in obrtniki. Vsi so obtoženi radi veleizdaje in po členu 1. zakona o zaščiti države. Ko*t jioročajo, obsega obtožnica desei tiskanih pol. O organizaciji omladincev pa dajo policija naslednje informacije: Glavar te onvladinske organizacije je bil Ivan Panče Mihajlov, katerega oče in brat jjta sta bila ubita v Štipu. Že pred tremi leti so sestavili v Sofiji statute te organizacije. -Na temelju teh statutov je centralni odbor makedonske revolucijonarne organizacije aazvil svojo živalino akcijo tudi med obtožene omladince. Oilj tega revolucijonarnega udejstvovanja je bil odcepitev Makedonije, iz katere se naj sprva uredi nekaka avtono-mna pokrajina, ki se naj pozneje, ko bi bil cas bolj ugoden, priključi Bolgariji. Policija trdi, da so vsi obtoženci izjavili, da so se zakleli in da so prisegli na program revolucijonarnega makedonskega komiteja. Zakleli so se, da se bodo striktno in brezobzirno držali programa, da bodo spolnili vse, kar bo določil osrednji odbor in da bodo vse držali v največji tajnosti. Policaja je našla pri preiskavi tudi statute te omladinske organizacije, na kateri je bil pečat osredn. odbor* in originalni podpis Ivana Panče Mihajlova. Glavna podružnica te organizacije je organizirana na Dunaju. Na čelu te podružnice sta čev 3 a Bebev in Josip Bojandži- Proces proti obtožencem se bo pričel 15. novembra pred skopljanskim okrožnim sodi-r>cem. Za proces pa vlada že sedaj po vsej Macedonijd veliko zanimanje. PROSVETA. PRVA MARIBORSKA OPERNA NOVITETA. Kot prvo letošnjo noviteto je naštudirala mariborska opera Verdijevo »Traviato«. ( pera se je igrala v Mariboru že v prejšnjih sezonah, vendar je sedaj zasedba vlog Čisto nova. Naša mariborska opera se vzdržuje le z največjimi žrtvami lin z izredno požrtvovalnostjo gledališke uprave, opernega vodstva, solistov, orkestra in zbora. Lansko leto se je mislilo, da letos opera sploh ne bo več mogoča, toda s strani vodstva in javnosti uvedena akcija in večja požrtvovalnost občinstva je omogočilo ohranitev naše opere, ki je sedaj poleg beograjske, zagrebške in ljubljanske edina v naši država. Operno vodstvo ne razpolaga z velikim ansamblom, (poklicnim zborom in svojim lastnim orkestrom in zasluži že vsled tega popolno priznanje in zahvalo za vztrajnost in ljubezen do dela, katero je pokazalo doslej in prav posebno še z letošnjo »Traviato«. Režija je vredna pohvale in tudi inscenacija je poleg vse ski omnosti, na katero je gledališče navezano dovolj bogata in razkošna. Stebri naše opere so g. Burja, ga. Burja in g. Neralič, kar so pokazali tudi pri »Traviati«, prvi kot Alfred, druga kot Violetta in tretji kot Alfredov oče. Ostali polagajo v svoje vlage dovolj ljubezni in požrtvovalnosti, tako da je tudi celota dobra, želeti bi bilo samo malo več razgiba-nosti v igri, posebno pa velja to za zbor, ki je včasih le preveč mrtev in prisiljen. Poset je dober, aplavz velik. R.R. Premijera iivirne slovenske drame. V soboto 5. t. m. bo v ljubljanski drami premijera izvirne slovenske drame »Dva bregova«, pisatelja Antona Leskovca. Drama je zajeta iz beraškega življenja. Glavne vloge so v rokah gg. Levarja, Rogoza, Gregorina, gospe Danilove, Medvedove in drugih. Dovtipnoga policaja igra g. Cesar. Zaposlen je skoro ves dramski ansambel. Scenerija je po načrtih prof. Vavpotiča. Režijo vodi ravnatelj Pavel Golia. Šport. Ameriški plavalni šport. V Newyorku se je vršil plavalni miting, ki se je sijajno obnesel. Walter Spence je preplaval 100 y prsno v 1:07.8, in 100 m v izbornem času 1:14, ki je boljši ko ■svetovni rekord. Mis Garaghty je dosegla na 200 m prsno 3:20,4 in Fasher na 200 y hrbtno 2:41.4. Na t-em mitingu se je pojavila tudi nova »zvezda« v osebi 15-letnega Raymonda Rudda, ki je zboljšal dva amerikanska rekorda. Rudd je plaval 550 y prosti stil v 6:04 in 600 y v 7:17.4. Vicrkotter je predaval v Berlinu o svojem maratonskem plavanju ter izjavil, da namerava prihodnje leto preplavati Kanal tja in nazaj brez presledka? Kanalska plavalka Mercedes Gdoitze je podpisala pogodbo z neko amerikansko družbo, kjer se zavezuje, da bo v decembru poskušala preplavati iz Tangerja Gibraltarsko ožino Baje dosedaj tega še nihče ni poskusil. Srednješolski in akademski lahkoatletski miting. ki ga je priredila lahkoatletska sekcija ASK Primorje v soboto ob 15. uri popoldne in v nedeljo ob 10. uri dopoldne, je v vsakem oziru zadovoljivo uspel. Ker se je miting priredil kot intorna tekma Primorja, je bila udeležba občinstva precej pičla; razveseljivo dejstvo pa je, da se je mladina zelo številno odzvala pozivu in tudi pokazala vseskozi zadovoljive, sem in tja prav dobre uspehe. Vodstvo in izpeljava mitinga je bila dobra in brezhibna, pospeševalo jo je tudi naravnost id«aluo vreme, gorko, brez vetra. Vjhodnoazijska pred-olimpijada. V pro-šlem mesecu so se vršile v Sangaju vzhodnoazijske tekme, kojih so se udeležili Japonci, Kinezi in Filipinci. Pred tekmami so se vršile dolge debate delegatov. Športna točka je bil evropski pojem o športu, pri čemer so si posamezni delegati predbacivali nofairno naziranje. Debate se je udeležila tudi publika, tako da je prišlo večkrat do burnih kravalov. Končno so dobili zastopniki Japonske celotno nagrado. Zmagali so v lahki atletiki, v baseballu ter v allround-aportu. V tenisu, vollyballu in nogometu so si priborili prvo mesto Kinezi, dočirn so Filipinci zasedli prva mesta v plavanju in basketbalu. borze""" Devize in valute. Ljubljana, 3. nov. Berlin 13.555—13.585 (13.57), Budimpešta 9.93-0, Curih 1094— 1097 (1905.5), Dunaj 8.0014—8.0314 (8.015, 8.0175), London 276.3—277.1 (276.7), New-york 56.74—56.76 (—), Pariz 223—225 (224), Praga 168—168.8 (168.4), Trst 309.625— 311.625 (310.625). Zagreb, 3. nov. Dunaj 8.02—8.032, Berlin 13.555—13.585, Budimpešta 9.945—9.975, Mi- . lan 309.61—311.61, London 276.3—277.1, New- j vork 56.66—56.86, Pariz 222.4—224.4, Praga ; 168.168.80, Curih 1094—1097 (1095.5); ameri- j ški dolar 56.2—56..4 Curih, 3. nov. Beograd 9.13, Berlin 123.8, Newyork 518.8, London 25.25625, Pariz 20.3625, Milan 28.3325, Praga 15.375, Budimpešta 90.775, Bukarešta 3.20, Varšava 58.20, Dunaj 73.25. Efekti. Ljubljana, 3. nov. Celjska 164—0, Ljublj. kred. 135—135 (135), Praštedio-na 890—0, Kreditni zavod 160—0, Vevče 133—0, Ruše 280—295, Stavbna 56—0, šešir 104—0. IZJAVA RAVNATELJA GIGLI-JA O POTOPU »MAFALDE«. O potoplzeni ladji »Mafalde« smo čuli že marsikaj. Objavljeno je bilo število mrtvih, istočasno tudi preklicano; izkazano novo število in zopet preklicano. Pisalo se je o vzrokih potop« Ln navajalo izjave potnikov, ki so preživeli strahote ha potapljajočem se parniku. In vse ukup se je zopet preklicevalo — odnosno korigiralo. V >Corriere della Sera« se je 'končno oglasil poštenjak, resnicoljuben človek, proiesor Gigli. Profesor Gigli 'je ravnatelj statističnega urada v Rimu. V ome-njenem listu objavlja podrobnosti o potopu parnika »Mafalda«, ki se popolnoma strinjajo s prvimi poTOŽili. Profesorjevo poročilo pravi, da so potniki potopljenega parnika takoj po prvem sunku, ki se je čutil na »Mafaldk, planili h kapitanu. Poveljnik ladje je potnike miril ter dejal, da se ni ničesar bati, da ni drugo, kot malenkosten defekt pri vijaku. Radi tega defekta, da parnik vzdrži brez drugega se najmanje 24 ur na morju. Kmalu nato se je pričel parnik potapljati. Na parniku je nastala strašna zmeda. Potniki tretjega razreda so vdrli v kabine prvega razreda ter se polastili rešilnih čolnot. ne so spustili v morje, ki so se pa takoj?0' topili, ker so bili »tari in Irohnjeni. Ob devetih zvečer se je cMafalda« pričel potapljati. Na krovu so bila tedaj še potnik' I., II. in nekaj potnikov III. razreda, poveljnik ladje, radiotelegrafisti in moštvo. Nesreča je zahtevala 314 človeških žrtev in sicer: 27 potnikov I. razreda, 37 os«b II-> 204 potnike III. razreda in 46 mož posadke. VINOCET 1 5,, tovorna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana fj'-’ nudi ff*? etikete (SITAR & SVETEK') Ljubljana £>j naifinejSi in naiokusnejSi namizni kis iz vinskega kisa. : Zahtevajte ponudbo. «—« Talafon Itav. 238P. TehnUno in higlJenlCno najmodarneje Krojena klsarna v Jugoslaviji. 9 Ptaamat Ljubljana, Dunajska costa it. la, II. nadstr. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plata 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. Stanovanje obstoječe iz kuhinje m ene do dveh sob iSče mirna stranka v bliiini Kri-ievniške cerkve o*ir. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanjem jjd Carinsko poiredniiki in ipedicijikl bureau ^ f »GROM« 1 LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 K Naslov brzojavkami „GROM“. Talafon 243*. I Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. H Obavlja vsa v to stroko spadajože posle najhitreje 1 in pod kulantniml pogoji. L. Zastopniki drulbe spalnih voz S. O. E. za ekspresna poiiljke. Koks - Čebin Wolfova l/II. - Telef. 2058 Stanovanje 2—3 sob ter pritiklinami iščem v sredini mesta, če je mogoče takoj ali za mesec februar. — Franc Mikec, plač. natakar, Kavarna »Evropa«. TISKARNA „MERKUR“ GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. 2532. TELEFON ŠTEV. 2552. Se priporoča za vse » tiskarsko stroko spadajoča dela Gospodična vešča vseh pisarniških del išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno Cenjene ponudbe prosi U8 upravo lisi a pod >Mar ljivat. LJUBLJANSKI OBLASTNI ODBOR DRUŠTVA RDEČEGA KRIŽA sporoča vsem svojim članom ter vsej humanitarni javnosti pretužno vest, da je izdihnila gospa podpredsednica Ljubljanskega odbora drnštva Rdečega križa. Naše društvo izgubi z blago pokojnico vzorno požrtvovalno delavko na torišču človekoljubnosti in dobrodelnosti. Ohranjen ji bo v kroniki Rdečega križa in v srcih podpirancev najhvaležnejši spomin. V Ljubljani, dne 3. novembra 1927. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA 51,000.1! »ne rezerve nail Bin tn.0B8.000— CENTRALA' LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. PODRUŽNICE: Brellce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor. Matkovi«, Novi »a . • Ptuj, Sarajavo, Split, Gorica, Tr«L — AGENCIJA s op = Se priporola za vse benine posle. lm\m Bin: Biki Ljubljana. Tel. St.: 2261. 2113, 21 ii Wi Izdajatelj: Al.k.and.r fetaitor. - Urejuje: VMM, s™..k, - Za Udom. o*««™™: Andrej Se.er, V.i v LjuWj».i. lija Erenburg: Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Poleg banke so se gneiii ljudje, naša dva zaljubljenca sta šla mimo, ker jih ni zanimal kurz akcij >Mexican Eagle<. Raznašalei časopisov »o -kričali: »sensacijonalen umor«’. Tudi časopisa nista kupila. Za njiju ni bilo senzacij in tudi v umore sedaj nista verovala. Še celo na svoje glavne sovražnike, na mnogoštevilne ure, ki so se jima z nasmehom postavljale na pot, se nista vzirala in nista prav nič računala, koliko ur jima.je še ostalo do vlaka v Wiesbaden ali pa v Tou-lon. h te blažene samozamaknjenosti so ju spravile pa navadne človeške'oči, rdečkaste oči, .ki so se srečale z očmi Jeanne-e. Te radovedne, polne zanimanja oči pravzaprav sploh niso bile strašne, pač pa so se njihovi pogledi predeč ponavljali. Se bolj pogostoma sta se srečavala s lemi očmi, ko pa z urami. — Andrej, ali vidiš lega človeka? Zdi se mi, da nama sledi. Zavila sta v stransko ulico. Tudi rdečka- ste oči so zavile za njima. Tedaj se je Jean-ne zavedla položaja in trezno pomislila, da Andreju omenila svojih misli. Nasprotno! rata čez dve uri ločiti in da nihče ne v<* za kakšen čas. Hotela je pa biti močna in ni Andreju omenila svojih misli. Nosprotno! Še šalila se je in pokazala Andreju neko damo, ki je bila res podobna kenguruju. Zdajpazdaj bosta na ljudnem trgu in tam bosta prezvijačila .rdečkaste oči, ki ju bodo izgubile iz vida in nikomur te zgube ne naznanile. Jeanne se je še nasmehnila. Po njenem vročem poljubu, ki g« je pritisnila Andreju na roko, je pa ta začutil njen nemir. Sam je molčal, njegova roka je pa stiskaje odgovarjala: »tudi meni je strašno, tudi jaz se bojim ločitve!« Tudi roke se same lahko pogovarjajo. Na trgu Madelaine je bilo res zelo ljudiio. Oba sla se naravnost zarila v množico in sama nista vedela, so li res izginile rdečkaste oči, ali pa plavajo vštric njiju, kje v bližini, pripravljene, da se spet pokažejo na naj-bliijem vogalu. Treba se je bilo nekam skriti, v kako nenavadno in zato varno zavetišče. Tak kraj je našla Jeanne.' — Semkaj, Andrej! , To je bil odlični dansing >May Boy«, kjer so se od štirih do šestih po končanih operacijah z i»Mexican Eagle« in z drugimi akcijami, zbirali otmeni finansisti in se pečali z ritmično telovadbo. Tukaj je bilo vse, zaradi česar je bil na glasu bar »Gavernk: lastni zamorec, jazz-band in coctail. Razven tega je pa dansing imel še nekaj drugega, nekaj vzvišenega in redkega, in sicer — ugled. O >Mary iBoyc ni nočen bar, kjer dobe zavetje različne Margot, ampak je bukoličen lokal, nekak otroški vrtec, da se tako izrazimo. Še celo najbolj vzorne mamice so z mirno vestjo vodile semkaj svoje slabokrvne hčere. In ko so otmeni finansisti brez vsakega sramu stiskali k sebi blede gospodične, (kar so sami imenovali: one-step«), niso mamice kričale: :>ah, predrznost«, ampak so po taktu velikega bobna odobrujoče zapirale oči. Saj to je vendar vse popolnoma dostojno in nihče ne mere radi tega obsojati mladine, ki pleše! .Po plesu so gospodične jedle pecivo s kremo in mislile: vse to je res prijetno, treba se bo pa čimpreje omožiti. Mamice so pa presojale ves netto in brutto pretendentov; saj so se srca imejiteljev akcij »\lexican Eagle« v dansingu >May Boy« notirala vsak dan od četrte do šeste ure in je bila njihova vrednost premo zavisna od jutranjega notiranj« njihovih akcij na borzi. Jeanne si je vse kaj spretno izmislila. Kdo bo iskal v tem svetskem dansingu vulgarne-1 ga komunista? Komunisti se sicer tudi z«-1 bavajo, to pa samo po beznicah! Rdečkaste oči so izginile. Pa sam Bog ve, če se niso samo spremenile? Mogoče švigajo po istem dansingu zdaj druge oči, črne ali pa sive? Jeanne in Andrej sta oblečena še dokaj dostojno, vendar pa ne plešeta. Pa je rek]* Jeanne Andreju: — Plesati morava, samo leh plesov n? po* znam. Andrej je svoj čas zahajal s Po it ra na ne' ke plesne večere na ulici Goethe. Tam 1,1 bilo finansistov in ne mamic, pač pa je 1,1,0 zabavno in veselo in je tam šaljivec P0’*1 1 pregovoril Andreja, da se je spustil v ptes-Andrej je pokazal dobre sposobnosti in proti koncu prvega večera je že znal, kakor vsi drugi, hoditi z rahlim klecanjem, ustavljati se o pravem času in na poseben način drobiti z nogami. Tudi zdaj se je nato spomuil in je hrabro odgovoril: — Poskusiva! Bo že kako šlo! •