PoStnina plačana v gotovfnL Leto XVI., 169 opravništvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratru oddeiea; Ljubljana, Selen« burgova ul 1 - Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 19a Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 10P.241. četrtek, zs. folija 193S. Cena t Din Abesinija in mednarodna politika Italijanske priprave za vojni pohod v vzhodni Afriki ikažejo, da so v Rimu čvrsto odločeni, izvesti svoje načrte proti Abesiniji do kraja. Dnevno odhajajo iz Neaplja nove čete, municija, vojni material proti Rdečemu morju, tako da ima danes Italija v svojih afriških kolonijah skupno s četami domačinov že okrog 300.000 mož. Italija pa si je svesta vdikih težav, Id jo čakajo. Oddaljenost, slaba zveza z domovino, neugodno podnebje in nepre-hodnost ozemlja so sovražne okolnosti, s katerimi morajo Italijani pni operacijah vsaj toliko računati, kakor z abe-sinsko vojsko samo. Da bi izenačilo te neugodne okoliščine, zbira italijansko vojno vodstvo ob mejah strašne tehnične sile. Saj čaka povelja za napad baje nad 1000 lovskih in 300 bombnih ietal. Neposredno pred začetkom vojnih operacij pojde, tako so vsaj poročali angleški listi, sam Mussolini na bojišče, da dvigne bojnega d;nha italijanskih čet. Vzporedno z vojaškimi pripravami teče tudi neumorna diplomatska akcija Italije, ki se trudi, da bi spopad, če že ne bi mogla pridobiti za svoje načrte ostalih velesil, vsaj omejila na Abesi-nijo samo. Danes se že vidi, da se ne namerava nobena država več resno upirati italijanskim naorto-m. Tudi Anglija se je uverila, da bi pri tem ne mogla računati na podiporo nobene druge države Evrope. Misija njenega ministra Edena v Rimu se je popolnoma izjalovila in odločna Mussolinijeva izjava je dala. tej misiji celo obeležje male bla-maže. Preostalo bi torej za reševanje spora še edino Društvo narodov, ki pa Italije ne bo moglo odvrniti od njenih načrtov v Afriki. Zato je skrb anglešike vlade danes v glavnem ta, da Italija ostane v 2enevi. Po izstopu Japonske in Nemčije bi z odhodom Italije Društvo narodov skoro popolnoma izgubilo svoje mednarodno obeležje in postalo očitno angkški instrument. Iste skrbi so poslale na pot tudi glavnega tajnika Društva narodov Avenola, ki se je pri svojem romanju po zapadu kot Francoz seveda ustarvil najprej v Parizu. Tam pa so, kakor je podoba, že močno izgubili voljo, da podpirajo angleške interese, odkar je Anglija s svojo izrazito Nemcem prijazno politiko zapustila skupno zajpadno fronto in se je Francija morala zato tesneje nasloniti na Italijo. Poleg tega ima pa Laval tudi z notranjo politiko toliko posla, da skoraj ne more nastopati kot posredovalec v italijansko-angle-jkih zadevah glede Afrike. Italija že poprej ni bila nikdar posebna prijateljica Društva narodov, če-gar demokratska ureditev ni v sikladu s fašističnim hierarhičnim načeilom o družbi. Društvo narodov je zato tudi pri tej priliki predmet ostrih napadov italijanskega časopisja, ki je na vest, da se Društvo narodov preseli v novo palačo, pisalo, da se bo ta selitev vršila ali brez Abesinije, ali pa brez ene glavnih evropskih držav. Bilo je jasno, da je s tem mišljena Italija. Ravno tako pa je jasno, da si Italija vsaj za sedaj še ne želi preloma z ženevo in da so vse take napovedi le grožnie, ki naj pred vsem omehčajo Veliko Britanijo, glavno nasprotnico italijanskih teženj. Toda Anglija ima v tem delu Afrike prevelike interese, da bi kar tako ustregla željam Rima, saj bi bili ogroženi njeni zvezi z Indijo in Južno Afriko, ako bi ob Rdečem morju nastala prevelika tuja kolonialna posest. Zaradi tega je angleško popuščanje le na\ideano. Res je sicer, da Angleži ne bodo tvegali vojne z Italijo, toda drugače bodo storili vse, da preprečijo italijanski uspeh. Izjavili so že, da ne smatrajo za kršitev mednarodnih r.ačel če predajajo Abesincem orožje in m,uničijo, kar pač pomeni, da bodo to delali tudi v bodoče. Še važnejša za Abesinijo pa utegne postati indirektna angleška podpora. Znano je, da so Angleži nedosežni mojstri v ustvarjanju takega adi drugačnega razpoloženja med neciviliziranimi in pol civiliziranimi narodi. Pokazali so to zlasti med svetovno vojno, ko '3 jim je posrečilo pobuniti proti Turčiji skoro vse druge muslimanske narode. In sedaj že zopet prihajajo vesti, kako se v vzhodni Afriki in Sprednji A z?ji širi protiitalijansko razpoloženje. Ni treba posebne bistroumnosti, da se za temi po.iavi spozna angleška roka. Da bi abesinska afera mogla izzvati kak oborožen konflikt v Evropi, te nevarnosti gotovo ni več. Zaradi opisanega angleškega delovanja pa je treba računati, da bodo njeni valovi zopet enkrat razburkali tajinstveni svet bližnjega Orienta. PODPISAN KONKORDAT j:'.! a.. večan sprejem jmgoslovenskega odposlanca ministra dr. Ana v Rimu — Program slavnostnih dni — Avdienca pri papežu Rim, 24. julija. AA. Snoči ob 20.20 je prispel v Rim, kakor srno že poročali, jugoslovanski minister pravde dr. Ljiudevit Auer. Na postaji sta ga poleg d^rijih' sprejela msgr. Jassphe Picardo, nikejski nadrkof in pomočnik kardinala Pacellija, in msgr. GiuKio Barbetta, vatikanski strokovnjak za jugoslovanske zadeve. Dalje so bili na kolodvoru prisotni jugoslovenski poslanik pri Vatikanu Jevrem Simič ter celokupno osob-je naših poslaništev pri Vatikanu in Kvirinalu, rektor zavoda sv. Jeronima dr. Jura,j Madjerac, člani jugoslovanske kolonije v Rimu in številni novinarji. Minister je pozdravil vse, ki so se zbrali na peronu, in je nato stopil v mali salon dvorske čakalnice, kjer mu je zastoonik Vatikana še enkrat zaželel dobrodošlico. Minister dr. Auer se je nato odpeljal v jugoslovensko poslaništvo pri Vatikanu. Dokler se bo mudil v Rimu, bo gost poslanika g. Simiča. Njetgovo ostalo spremstvo je nastanjeno v hotelu »Park«. Danes dopoldne je jragosJovansfci minister pcavde in čuvar državnega pečata uradno posetil vatikanskega državnega tajnika kardinala Pacellija in njegovega pomočnika msgr. Picarda. V četrtek bo papež Pij XI. sprejel ministra dr. Auerja in bržkone bo tudi ob tej priliki podpisan novi lionkordat. Svečan podpis se bo izvršil v rezidenci kardinala Pacellija in mu bodo prisostvovali razen njega msgr. Picardo in msgr. Barbetta, jugoslovenski poslanik Jevrem Simič in svetnik poslaništva msgr. Muskatel. — irava v senatu« Govc? dr. Alberta Kraterja o a&toateih političnih in gospodarskih vprašanjih — Odbor je v načelnem glasovanju soglasno odobril dvanajstine in finančni zakon tendenco povečanja državnih dohodkov in znižanja izdatkov. Sredstva in način, kako se je to vršilo, so bila in so še predmet Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno in bolj toplo. Lepo poletno vreme se bo držalo še nekaj dpi. Beograd, 24. julija, v. Na današnji seji finančnega odbora senata se je pričela in do večera tudi že končala načelna razprava o predlogu proračunskih dvanajstin in finančnega zakona. Prvi je govoril bivši minster dr. Šupenna, ki se je v glavnem bavil s petomajskimi volitvami in dokazoval, da je bil s strani Jev-tičeve vlade falsificiran volilni rezultat. Nato je govoril o zagrebških dogodkih, ki da so se samo po krivdi nekih temnih elementov iz lepe hrvatske manifestacije pretvorili v demonstracije. Senator dr. Šuperina vidi v nastopu sedanje vlade > • - ""*— in povratek k demokraciji, zato bo glasoval za dvanajstine. Senator Milan Marjanovi«? smatra da vse to, kar se je dogajalo nedopustnega v Zagrebu, ni bilo po volji ogromne večine pristašev dr. Mačka, toda kakorkoli se gleda na te stvari, zakon in avtoriteta države se morata čuvati in spoštovati. Glede proračuna je skrajni čas, da se začne na vseh poljih z resnično šiednjo, ker sedanjih obremenitev narod ne more vzdržati. Dr. Kramer o politiki na osnovi jugoslovenske ideje Nato je govoril senator dr. Albert Kramer. V prvem delu svoiih izvajanj se je bavil s splošnimi političnimi problemi. Odgovarjal je na Šuperinovo tezo, • . 1 - - ~. - ~ . - . .. ln je na podlagi dosedanjih izkušenj v našem državnem življenju dokazal, da nobeni še tako svobodoumni politični zakoni niso mogli dovesti do pomirjenja in konsolidacije prilik. Pred letom 15)27 smo živeli v polni demokraciji, imeli smo polno svobodo tiska in združevanja, imeli smo enega izmed najnaprednejših volilnih sistemov, pa smo vendarle srečno prijadrali v burjo državljanske vojne. Svobodoumni politični zakoni morajo biti le sredstvo za izvedbo konkretnega konsolidacijskega načrta, v katerem igra hrvatsko vprašanje prvenstveno vlogo. Na jugoslovenski osnovi, ki čuva vse bistvene atribute našega edinstva in nas edina usposablja, da živimo in se razvijamo kot svobodna, neodvisna nacionalna edinica, se dajo rešiti s potrebno širokogrudnostjo vsi naši notranji problemi. Treba je samo pravilno razumeti, da je jedro jugoslovenske ideje ne samo enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev kot posameznikov, temveč njihova realna enakopravnost v dolžnostih in pravicah na vseh poljih narodnega in državnega življenja tudi takrat, kadar pridejo v poštev kot tlel naroda, ali kadar gre za pokrajine, na katerih prebivajo. Govornik proti težkim besedam dr. šu-perine o temni dobi 6. januarja ob splošnem pritrjevanju finančnega odbora dokazuje veličino ideje, ki jo je pokojni kralj Uedinitelj proglasil kot osnovo našega narodnega in državnega življenja. Podčrtal je njene uspehe, ugotovil pa tudi težke po-greške in opustitve, ki so se pri praktičnem izvrševanju dogajale. Toda navzJic vsemu temu ni druge poti za očuvanje življenja našega naroda, pa naj bodo to Srbi, Hrvati in Slovenci ali jugoslovenski narod. Potrudimo se vsi, da najdemo na tej poti zadovoljivo kompromisno rešitev Dokler pa ne bomo prišli z jasnimi in'konkretnimi načrti na dan, tako dolgo ostane vse, kar govorimo o pomirjenju naroda in konsolidaciji države, prazna beseda. Gospodarski in finančni problemi V drugem delu svojega govora je dr. Kramer podal načelno kritiko predloženih dvanajstin, ki predstavljajo dejansko nov proračun, zgrajen na številkah Djordjevičevega proračuna, a z drugim gledanjem na osnovne linije finančne državne politike. Djor-djevičevi proračuni so predstavljali politiko proračunske testacije z jasno obeleženo upravičenih najostrejših kritik- Rezultat, ki je bil v proračunskem pogledu dosežen, je bil vendarle deficit. Sedanje dvanajstine in finančni zakon upravičeno zmanjšujejo dohodke, toda istočasno povišujejo državne izdatke. Rezultat mora biti spričo tega še mnogo neugodnejši nego so bili rezultati prejšnjih let, ker je samo v administrativnem delu proračuna ostalo 200 milijonov neustvarljivih. Pravi se, da se bo proračunski deficit, ki se na ta način pokazuje, v znatni meri izravnal s prihranki na materialnih, če to ne bo dovolj, pa tudi pri osebnih izdatkih. Dr. Kramer je zahteval pojasnila, kaj pomeni napovedana redukcija osebnih izdatkov. Za vsako ceno se mora preprečiti poslabšanje že itak bednega materialnega položaja javnih nameščencev- Obširno se je dr. Kramer v svojem govoru bavil z gospodarskimi pooblastili v finančnem zakonu, ki so tako splošnega značaja, da niti ne vemo, kaj misli vlada z njimi izvršiti a da vprašanja kako niti dobro postaviti ne utegnemo. Konverzija državnih dolgov je danes bolj potrebna ko kdaj poprej ter se sama postavlja na dnevni red. Vprašanje predvojnih obligacij Avstro-Ogrske, ki jih je zelo mnogo,v naših domačih zavodih, je povsem nerešmo. Bil bi hvaležen, če bi vlada v tem pogledu vsaj v glavnih potezah razvila svoj finančni program. Smatra tudi, da je uredba o investiciji ene milijarde zaslužila, da bi se predložila s finančnim zakonom parlamentu v razpravo in odobritev. Ta milijarda je s stališča enakopravnosti pogrešno razdeljena. Dravska banovina dobi le 35 milijonov, njeno najnujnejše vprašanje pa, ki bi se moralo pri izvajanju javnih del rešiti, zveza Slovenije z morjem — če ne gre drugače, vsaj potom velike moderne ceste —je ostalo nerešeno- Davčne zadeve Dr. Kramer je nato obravnaval vprašanje davčne obremenitve. Znižanje zemljarine je upravičeno, treba pa je razumeti, da tudi ostali stanovi sedanjih davčnih bremen ne morejo več prenašati. Zlasti za Slovenijo, kjer celokupna zemljarina znaša samo 30 milijonov, kjer kmeta zaradi gospodarske strukture in terenskih prilik obremenjuje tudi še cela vrsta drugih dajatev, je ta problem v največji meri aktualen. Brisanje člena 7. novele k zakonu o neposrednih davkih je naše gospodarstvo sprejelo z velikim zadoščenjem. Vprašanje pa je, ali reforma davčnih odborov in pooblastila ministru financ, da sme podaljšati davčne predpise brez nove ocene še za eno leto, ne odtehta tega brisanja. Dr- Kramer je naposled izrazil tudi svoje pomisleke proti takozvani unifikaciji proračuna. Pravilno je, če se bolnice, gledališča in podobne institucije ne vodijo kot posebna državna podjetja, izgleda pa nekoristno resnična gospodarska državna pod-ietja prenašati v splošni državni proračun. To pač pomeni konec stremljenja po komer-cializaciji teh podjetij in to tembolj, ker smo še pod režimom starokopitnega birokratskega zakona o državnem računovodstvu, o uveljavljenju novega, že sprejetega modernejšega zakona o državnem računovodstvu pa še ni govora, ker ie njegovo uveljavljenje odloženo do leta 1937. Govoril je še senator Altiparmakovid, nakar je finančni minister Letica obširno odgovoril posebno na izvajanja dr. Kra-merja. Pri nato sledečem prvem glasovanju je finančni odbor senata proračunske dvanajstine v načelu soglasno odobril. Takoj Takoj po podpisa novega, komkordata bo kardinal Paccelli v prisotnosti ministra dr. Auerja sprejel zastopnike jugoslovanskega tiska. Opoldne bo svečano kosilo na čast ministra dr. Auerja, ki ga priredi rektor zavoda sv. Jeronima msgr. Madjerac. Zvečer pa bo v jugoslovanskem poslaništvu pri Vatikanu slavnostna večerja v čast državnega tajnika kardinala Paccellija in ministra dr. Auerja ter vseh onih vatikanskih osebnosti, ki so si pridobile zasluge za sklenitev konkordata. V petek 26. t. m. bo svečano kosilo za šefe tujih misij, akreditiranih pri sv. StolicL Istega dne zvečer bo sprejem celokupne jugoslovenske kolonije v Rimu, katere člani bodo ob tej priliki predstavljeni ministru dr. Auerju. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Sestanek ministra Auerja s kardinalom Paccellijem Rim, 24. julija. AA. Jugoslovenski pravosodni minister dr. Auer je ob 11. odSel prvič v Vatikan, da uradno obišče Nj. Em. kardinala Paccellija, državnega tajnika sv. očeta. Z dr. Auarjem je bal g. Simič, nad poeflanik pri aVtikanu. Pri tej priliki sta državni tajnik kardinal Paccelli in jugoslovenski pravosodni minister dr. Auer dokončno določila uro prvega jutrišnjega sestanka, na katerem bo podpisan nov kon-kordat med Jugoslavijo in Sv. stolico. Razgovor med kardinalom Paccellijem in pravosodnim ministrom dr. Auer jem je bil izredno prisrčen. Konkordat bo podpisan jutri v četrtek ob 11.30 po strogem ceremonialu, ki ga zadnja desetletja izvajajo v Vatikanu pri takih prilikah. Takoj po podpisu bo papež sprejel ▼ posebni avdijenci naj prvo dr. Auerja samega, nato pa v skupni avdijenci njegovo spremstvo. Opoldne je soproga ministra Auerja pre-> jela razkošen šopek cvetja iz vatikanskih vrtov, ki ga ji je poslal državni tajnik Paccelli. Taka pozornost je izredno redka v analih vatikanskega ceremoniala, in je zato vzbudila pravo senzacija. nato se je ob 18.30 pričela podrobna razprava, ki bo končana najbrže do jutri opoldne. Pričakuje se, da se bo pričela proračunska razprava v plenumu senata v petek zjutraj ter da bo do sobote opoldne defi-nitivno končana- Aca Stanojevič odpotoval iz Zagreba Zagreb, 24. julija, n. Davi ob 8. je odpotoval iz Zagreba vodja bivše radikalne stranke Aca Stanojevič. Spremljal ga je njegov osebni zdravnik dr. Kopša. Aca Stanojevič v Zagrebu ni imel nikakega razgo- vora s politiki. Samo včeraj "je sprejel Wv še zagrebške radikale dr. Branka PeJeša, 6ina bivšega ministra Dušana Peleša ter odvetnika dr. Bolskega in dr. Gabreka. Trgovinska pogajanja z -Grčijo na Bledu Beograd, 24. julija, p. Nocoj ob 2SJ8 Sta odpotovali na Bled grška in jugostoveosfes delegacija za trgovinska pogajanja s Grčijo. Pogajanja se bodo vršila na Bleda ki bodo trajala predvidoma dva tedna ter naj dovede jo do sklenitve nove trgovinske pogodbe. rfonosni streli v argentinskem senatu Neki senator je bil ubit, kmetijski minister in neki poslanec pa ranjena — Atentator je bil aretiran Buenos Aires, 24- julija, k. V argentinskem senatu je prišlo včeraj do krvavih dogodkov. Senator Bejere, kmetijski minister Dujau in poslanec Manchina so postali žrtev političnega atentata. Senat je baš razpravljal o poročilu posebnega odbora glede trgovinskega prometa z mesnimi izdelki. Razprava je bila zelo razburljiva in nenadoma je nekdo z galerije oddal več strelov proti predsedstvu. Senator Bejere je bil na mestu ubit. Kmetijski minister Dujau in poslanec Manchina, ki je kot opazovalec prisostvoval seji, pa sta bila ranjena. Policija je takoj zastražila vse izhode te senatske palače m kmalu neto aretirala tudi atentatorja. Atentat je izvršil bivfi policijski komisar Valdez, ki so ga pred kratkim odpustili iz državne službe. Na policaji je bil takoj zaslišan, vendar doslej ie niso mogli ničesar izvedeti o vzrokih njegovega dejanja. Zdravniki so ngotovfK, da je mtotetier Dujao le lažje ranjen. Poslanca Manohmaja so operirali. Pokojni senatom Bejere bo jatai svečano pokopan. A Sklepi Jevtičevega kluba Begrad, 24. julija, p. Po včerajšnji celodnevni seji Jevtičevega kluba, je bil danes izdan novinarjem komunike, ki pravi med drugim: Jugoslovenski poslanski klub je končal svoja posvetovanja z enodušnim sklepom, da je danes bolj ko kdaj poprej potrebno za ves jugoslovenski narod in jugoslovensko državo da ostanejo člani jugoslovenskega poslanskega kluba nepokolebljivo na liniji državnega in narodnega edinstva ter jugoslovenske ideologije. V diskusiji o spremembah, ki so nastale v naši notranji politiki in posledicah teh iz-prememb je Jugoslovenski poslanski klub ugotovil, da je politični in gospodarski program. s katerim je lista g. Jevtiča dobila pri volitvah večino, dobil očigledno potrditev. To je najboljši dokaz, da je največjega interesa za državo, da se očuva kontinuiteta ustavnega reda iz leta 1931. Klub smatra, da je to vprašanje prvenstvene važ- nosti, ker samo urejeno gospodsofco fivlje-nje lahko zasigura normalni politični nzvoj brez pretresljajev. Klub se je konstfhrisal in tevoBt M podpredsednika dr- Janka Barideviča ln Rado-sava Vučetiča za tajnike pa Zivana Danflo-vdča, Borfvoja Djurioa- Drag. Milovanovač* in Radivoja Nanoviča. Predsednik ostane g. Jevtič. V poslanskih krogih se mnogo komentira dejstvo, da pri konstituiranju Jevtičevega kluba niti eden zemljoradniških poslancev, ki so doslej člani tega kluba, ni bil »voljen v klubski odbor. Iz tega sklepajo, daj je razcep Jevtičevega kluba neizbežen. Novinarjem je vodja zemljoradn&ov Voja La-zič izjavil, da so zemljoradnaki za enkrat formalno še člani kluba, da pa bodo Bi sedaj med narod m se posvetovali s svojimi volilci. nakar se bodo ponovno sestali in sklepali o morebitni obnovi zemljorad-niške stranke in osnovanju lastnega kluba. Akcija grških republikancev Pariz, 24. julija. AA. Havas poroča iz Aten: Sofulis, ki nadomešča Venizelosa kot vodja liberalne stranke, se je včeraj vrnil v Atene. Kafandarisa pričakujejo iz Pariza danes. V Parizu je obiskal Venizelosa. Poučeni' krogi trde, da se v kratkem sestanejo republikanski voditelji, da organizirajo borbo proti obnovi monarhije. Netočne vesti o požaru ▼ hotelu v Kuparih Dubrovnik, 24. julija. AA. Razširile so se vesti da je znani razkošni hotel v Kuparih pri Dubrovniku pogorel. V resnici pa v hotelu s>Kuparizne države Tabasco, o katerem pravijo, da je najintimnejši sotrudnik bivšega guvernerja Garida Kanabala, vodje fašističnih rdečih srajc. Za začasnega guvernerja je bil imenovan lAvreol Calles- »Notizia« trdi danes, da bo vlada izdala še nadaljne odredbe proti mehiškim fašistom. Bržkone bodo v kratkem razorožene vse njihove vojaške formacije. Bitka s stavkujo&mi v Zedinjenih državah Newyork, 24. julija. AA. V industrijskem centru Terehuten v državi Indiani je prišlo včeraj do hudih incidentov. Tamkaj stavka okrog 60.000 delavcev. Ko je njihov vodja razglasil, da se stavka neha, je masa stavku joči h delavcev napadla narodne gardiste, ki so zastražili posamezne tovarne- Gardisti so se deloma v sšlobr&nu poslužili orožja in bomb za solzenje. Nastala je panika in je bilo več ljudi ranjenih. Aretiranih je bilo okrog sto demonstrantov. Dr. Marušič pritiska liberalce ob zid »Kmetskemu Listu«, ki je bil do 'ustanovitve svojega dnevnega kolega v banovinski tiskarni osebno glasilo bivšega bana in ministra dr. Marušiča, gre močno na živce, da se tudi o »ljudskem in kmetskem banu« ter voditelju Slovencev lahko danes pove kaka resnična, ne da bi vmes posegeil rdeči svinčnik višje sile. Tega. ubogi siromak kar ne more in ne more prav razumeti. In tako jo je potuhtal, da je vse to pisanje samo del borbe kapitala, ki se je spravil sedaj nad uibogega, po »banovin-skem svetu imenovanega ljudskega bana, kmetskega bana« (podčrtal »Kmet-ski List«). To pa zaradi tega, ker >ni pustil spremenila banovine v akcijsko družbo in ne banovirrkega preračuna k obratni kapital take delniške družbe. On ni nacionaliziral raznih tujih podjetij in ne ustanavljal kinematografov m svojo korist. Na banovini je ščitil Interese širokih plasti kmetskega naroda pred izkoriščanjem kapitala. Zato je bila oi vsega pooetka od te strani naperjena borba proti dr. Marušiču in proti njegovemu ljudskemu delu ... Toda volk dlako menja, nravi nikoli. Zato se narod tej komediji smeje in mu je le nov dokaz, kako je imel dr. Marušič prav, ko je liberalne ostanke pritisnil ob zid. Ves kmetsko delavski narod mu bo ostail trajno hvaležen za to njegovo prekoristno delo. t Tako »Kmetski List«. O vzrokih odpora proti g. dr. Marušiču se ne mislimo z njim prepirati. Ugotavljamo samo to, da se je pojavil v nacionalnih vrstah odpor proti dr. Marušiču, ker Je vodil breznačelno in na naivnih domnevah slonečo politiko, katere ne sicer največja ali, upamo, zadnja žrtev je postal on sam. Kar se pa tiče odkritij, da je bfl odpor proti tej nesrečni politiki nekaka kapitalistična borba za oblast«, ki naj bi »spremenila banovino v akcijsko druž- šahovski turnir ~ Beograd, 24. julija, p. Danes je bil prost dan in so bile odigrane prekinjene partije. Koenig je gladko premagal VukoviČa, ko je dobil kvaliteto. Avirovič je premagal Petroviča, Kostič pa po zelo težki igri Aviroviča. Dr. Drezga je proti Tomiču remiziral, drugo prekinjeno partijo s Filipovičem. ki je bila zanj popolnoma dobljena, ker je imel trdnjavo več. je pa zaradi hude napake in slabe igre izgubil. Tomovič je zmagal v včeraj preloženi partiji z dr. Kalabarjem. Največje zanimanje je vladalo za partijo obeh favoritov dr. Trifunoviča in Pirca. Trifunovič je v končnici imel že boljšo pozicijo. vendar ni mogel proti sijajni taktični obrambi Pirca. ki je s svojo igro dokazal, da spada med najboliše jugoslovenske mojstre, doseči več kakor remis. Pire se je s »em pojavil na vodstvo in mu je dovolj, da jutri z dr Drezgo remi-zira. kar mi bo prineslo delitev prve nagrade, ako dr. Trifunovič ln Kostič zmagata. Ker pa imata dr. Trifunovič in Ko«tič v tadnjem kolu zelo močna nasprotnika, Pire pa razmeroma šibkega je skoraj gotovo. da bo Pire sam odnesel prvo nagrado. Pire igra kot heli z dr. Drezgo. Ko«tič kot Črni z dr. Astalošem, dr. Trifunovič kot črni s Totom. Stanje po 14. kolu: Pire 11, dr. Trifuno-novič in Kostič 10 in pol, Koenig 10, Schreiber 9 in pol. BroHer 8 in pol. dr. Astaioš in Tot 7 in pol. Vukovič in Tomovič 6 in pol. Nedelikovič fn dr. Drer^a 5. Petrovič 4 in poL Filipovič 4, Avirovič 3, dr. Kalabar 1. bo in banovinski proračun v obratni kapital delniške družbe«, pa pripominjamo samo eno: da je bila banovina morda res podobna akcijski družbi, da pa smo imeli mi pri tem samo lepo pravico, da smo in da še plačujemo z ■vsemi naprednimi elementi vred denarne in moralne deficite, katere je ta »akcijska družba« s svojo politiko povzročila. Kar se tiče spreminjanja raznih proračunov v obratne kapitale, pa bi tudi tehko kaj -več povedali, če se malo pozabavamo s spremembama obratnega kapitala morda pri Kmetijski družbi in še kje drugje. Sploh je to žongliranje s kapitalom malce deplasirano v zvezi z gospodom, ki je imel vedno opravka s kapitalom od prvih početkov pri »Ekonomski Orjuni«, preko gerentstva pri »Ljubljanski mestni hranilnici«, pa tja do likvidacije »Slovenske banke« in, če hočete, na kraju kot ban tudi pri nacionalizaciji »Kreditnega zavoda'. To je zaenkrat, drugič pa še kaj več o zvezah s kapitalom. In kar se naposled tiče »pritiskanja liberalcev ob zid«, smo »Kmetskemu Listu« iskreno hvaležni, da je to dejstvo enkrat črno na belem pribil ter s tem moško priznal, da dr. Marušič in njegovi niso nikdar iskreno mislili z nacionalno fronto v Sloveniji, marveč so jo hoteli le izkoristiti za svoje kli-karske in osebne cilje. Našički proces Sodišče v Osijeku je v torek končalo zasliševanje obtožencev-uradnikov, ki jim obtožba očita, da so izdajali Schlesingerju uradne tajnosti. Kot zadnji je bil zaslišan taksator Petrovaradinske imovne občine Zika Zivanovič. Kakor vsi njegovi soobtoženci, tako je tudi on zanikal, da bi bil izdal kakršnokoli uradno tajnost, češ da bi to, o čemer je izveščal Schlesingerja v svojih pismih, lahko vsakdo poizvedel v njegovi pisarni. Obtoženec je končno poudarjal, da bi tudd ministrstvo za šume in rudnike potrdilo, ako bi se vprašalo za mnenje, da stvari, o katerih je pisal Schlesingerju, niso nobene uradne tajnosti. Po končanem zaslišanju je zagovornik dr. Bertič predlagal, naj bi sodišče izpustilo Živanoviča iz preiskovalnega zapora- Senat je ta predlog odklonil, pač pa je sklenil vprašati ministrstvo za šume in rudnike za mnenje glede kršitve uradne tajnosti. V sredo je senat pričel zasKševartf one obtožence, ki jim obtožnica očita, da so sežgali, uničili in prikrivala razne spise, korespondenco in knjige »Našičke« v trenutku, ko je bil zaradi našičke afere odrejen kazenski postopek in so se pričele hišne preiskave. Sodnika Tomič in Vuketlč, ki ju je minister pravde dr. Auer razrešil dolžnosti čuvanja uradne tajnosti, bosta ponovno zaslišana dne 30. t. m. Stotisoč! žrtev poplav na Kitajskem ŠangaJ, 24. julija. AA. Na jugovzhodu od Santunga je voda podrla nasip jezera Tucan. Poplava se širi s strahovito hitrostjo. 40.000 ljudi se je rešilo na drevesa V dolinah ob reki Jankce so oddelki Rdečega križa potegnili iz vode 30.000 trupel. Računajo, da je samo poplava Modre in Rumene reke zahtevala nad 100.000 človeških žrtev. Beležke Delitev odgovornosti Dnevnik g. MaraUSa (fltt naj rečemo g. Jevtiča?) polemizira • »Slovencem« o vprašanju, na koga poda levji del odgovornosti za po&tiko zadnjih petih let. Pil tem mu je silno prav prišla kronološka ugotovitev »Kmetijskega Lista«, ki je dognal dobo ki stopnjo odgovornosti takole: »Od 6. januarja 1929. je poteklo 6 let in pol. Za to dobo so bili od Slovencev člani vlad tale gospodje: g. dr. Korošec od 6. januarja 1929. pa do 29. septembra 1930., od tega dne pa do 2. septembra 1931. g. Sernec; od 2. septembra 1931. pa do 18. aprila 1934. xrvokomzulat« Kramer-Pucel j; od 18. aprila do 21 decembra 1934. dr. Novak in od tedaj do 24. junija 1935. dr. Marušič. Z drugimi besedami: SLS je sodelovala v »zatiranju prave ljudske demokracije« 32 mesecev, »dvokcmzulat« 31 mesecev in Novak—Marušič 14 mesecev. In ti odgovarjajo predvsem za te dogodke«. Ta čisto mehanični račun, ki spada v učni načrt IV. razreda osnovnih Sol. je »Glasu Naroda« vlil prijetno zavest o malenkostni odgovornosti njegovih gospodarjev. Kaj pa ako bi v Merkurjevi tiskarni razpolovili odgovornost »dvokonzu-lata« ? To bi bilo ne samo mehanično, ampak celo logično. Dobila bd se tako naslednja tabela: SLS je »zatirala pravo ljudsko demokracijo« 32 mesecev, gospodarji »Glasa Naroda« 29 mesecev, tako da ostane za one, ki jim pri Merkurju obešajo ne-deljeno odgovornost Za vsa leta, komaj 15 mesecev. Stvar pa ni v tem preprostem računu, kakor mislijo naivneži pri »Kmetakem Listu« in kakor za njim ponavljajo pri Merkurju. Natanko 5. decembra 1930. je namreč položil svojo službeno prisego kot ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič. Od tedaj smo često in le prečesto slišali znano molitvico iz njegovih ust: »Jaz sem edini merodajni ln odgovorni či-nitelj politike v Dravski banovini«. Potem takem »Slovenec« le ne piše tako zelo narobe, ko govori o petih letih odgovornosti, čeprav je tudi njemu onih 32 mesecev zelo neprijetnih. še o hrvatskih klerikalcih Vprašanje sodelovanja politično organiziranih hrvatskih katolikov iz bivše »Hrvatske pučke stranke« v novi radikalski zajedndci, ki ga je napovedal med drugimi tudi dT. Laza Markovič, je 6e vedno predmet živahnih razprav v hrvatskih političnih krogih. Tako piše v svojem notranjepolitičnem uvodniku med drugim »Obzorc o tem vprašanju: »Dr. Markovič želi pritegniti r radikalno zajednioo tudi vsaj del Hrvatov vveri, da bo dobila ta zajednica realen značaj, če ee pritegne v njo tudi bivša Hrvatska pučka stranka. Kot izkušen politik ve, kolika je bila politična moč Hrvatske pučke stranke, ki je pri volitvah I. 1927, zbrala jedva nekaj tisoč glasov po vseh hrvats-kih krajih ter dobila vsega en poslanski mandat. In še to največ po zaslugi agitacije dalmatinskih frančiškanov. Dr. Markovič se sigurno še spominja, da Je vodstvo te stranke pozvalo svojega edinega poslanca in predsednika stranke dr. Ste-pana Bariča. da Izstopi pc atentatu v skupščini Iz dr. Koroščevega poslanskega kluba. S tem, da se g. Barič temu sklepu nI pokoril, je pokopal stranko. Njeni najuglednejši voditelji pa so Izjavili, da sploh ne mislijo več na obnovitev Pučke stranke, ker so prepričani, da obstoj take stranke več škoduje katoliški stvari med Hrvati, kakor pa korist!.« »Resnica Je, pravi dalje »Obzor«, Aa eo že nekaj let sem organiziram! hrvatski katoliki zelo agilnl. To velja posebne za križarje, ki pa so skoro vsi pristati dr. Mačka. Morda bi bilo itevlio Članstva med križarji dokaj manjSe, če bi bito mogoče delovanje ostalih hrvatskih kulturnih in nacl* onalnih organizacij. Vsekakor pa Je gotovo, da hi padlo število članstva na min imuni, čim bi poskusilo voditi njihovo vodstvo neko posebno politiko, namesto da se ukloni voljfi vsega naroda in sprejme politiko, ki jo voda preko svojega plebisciftarno izvoljenega vodstva« V rveei s st»J8m4 Izvajanji, demanti ra »Obzor« tudi vesti, da misli pričeti bivši predsednik Hrvatske pučke stranke, minister v. p. Stepan Barič z akcijo za obnovitev svoje stranke. Kaj je g. Sedej govoril v Celju Ko smo pred tednom poročali o razpustu »Svobode«, smo med drugim citirali tudi uradni dekret, ki navaja med r«zk>gi razpusta, da so pri zborovanju na celjski Glaziji govorili »razni vodje, ki so iznašali politična m prevratna gesla«. Po dekretu smo povzeli tudi citat iz govora predsednika Delavske zbornice g. Alojzija Sedeja iz Ljubljane, ki je dejal: »Ta množica, ki je tukaj zbrana, bo storila smrt današnjemu družabnemu redu.« Nato naše poročilo nam je g- Sedej poslal pojasnilo, v katerem navaja, ds ni govoril v tem smislu. V svojem govoru je omenjal zgodovino Celja, na čegar tleh eo svoj čas rimske legije imele svoja taborišča, dočim so s celjskega gradu v srednjem vetu tuji grofje strahovali svoje tlačane. Na to je nadaljeval: »Danes pa obkrožajo mesto tovarniški dimniki kot znak kapitalističnega gospodarskega reda, a tudi kaprta-izem. ki temelji na izkoriščanju delovnega judstva, je obsojen na smrt, ker ni zmožen rešiti krize, ki jo je sam ustvaril.« Davisov pokal V finale z Anglijo pojde Amerika London, 24. julija, vr. Z zmago v današnjem singlu se je Amerika kvalificirala za rnalteta v tekmah za Davisov pokal, v katerih se bo kot zadnja sestala z lanskim zmagovalcem Anglijo- Danes je Američan Allison porazil Nemca Henkla s 6 : 1, 7 : 5 m 11 : 9. Amerika je s tem pridobila tTetjo točko in je njena zmaga že zagotovljena, ker izid preostale igre med Crammom m "1 t Pogreb guvernerja Bajlonija Beograd, 31 julija, p. Ob veifcl udeležbi •e je vršil danes pogreb bivšega guvernerja Narodne banke Ignjate Bajlonija. Nj. VeL kralja je zastopal polkovnik Radovan Popovič, vlado pa ministra df. Vnhanič in Bobič. V sprevodu je bilo tudi mnogo senatorjev in poslancev, predvsem p« številni zastopniki gospodarskih krogov, zlesti Narodne banke, monopolske uprave ter gospodarskih organizacij. Ljubljansko zbornico za TOI sta zastopala predsednik g. Je-lačin in generalni tajnik poslanec Mohorič, ki sta v imenu slovenskih gospodarstvenikov položila na krsto tudi krasen venec. DOLENJSKE TOPLICE! Zadnja železniška postaja Straža-Toplice. Avtobusna zveza z vsakim vlakom. Radio termalno kopališče z bogato vsebino ogl ji-> kove kisline. Kopeli direktno na izvirkih, brez vsake črpaljke, brez vsake cevi. Vedno enakomerna temperatura 38 stopinj Celzija- Izredni uspehi zdravljenja pri revoa-tizmu vseh vrst, ženskih boleznih itd. 10-dnevna pavšalna cena (soba, izvrstna hrana, kopeli in ves komfort) Din 700.—, 20-dnevna pavšalna cena Din 1400.— Zahtevajte od uprave prospekte, od železniške dohodne postaje pa brezplačen povratek z dohodno vozno karto, ako ostanete Ti Toplicah najmanj sedem dni. Gospodarstvo Pred pričetkom izvozne kampanje za sadje Maribor, 24. julija. V hotelu > Meram c se je danes dopoldne vršil izredni občni zbor Združenja sadnih izvoznikov in sadnih trgovcev, kjer so v glavnem razpravljali o bližnji izvozni kampanji- Zborovanje je otvoril in vodil g. Kerenčič, ki je v uvodu pozdravil vse navzoče, posebno pa delegata PRIZADa gosp. dr. Nemca, zastopnika ministrstva trgovine tn industrije g. dr. Viteza, tajnika zbornice za TOI g. dr. Plessa in številne narodne poslance. Nato je g. Kerenoič na kratko razložil pomen izrednega občnega zbora ter podal besedo zastopniku FRIZADa dr. Nemcu, ki je razpravljal o letošnji sadni izvozni sezoni, o blokiranih dinarjih, o plačilnih možnostih pri izvozu itd. Za njim j« poročal g. Krajnc o kliringu z Nemčijo. Povdaril je, da bi morala banka lombardi-rati terjatve z 90"/». Zastopnik trgovinskega ministrstva dr. Vitez je podal izčrpno sliko o možnosti plasiranja naših jabolk v tujini. Poročal je, da bo letošnja letina jabolk dala za izvoz okrog 4000 vagonov, od tega na področju dravske banovine okrog 3000 vagonov. Splošna letina jabolk bo v vseh krajih naše države dobra, le v dravski banovini bo zgodnjih jabolk za 40 do 50*'« manj kot lani, ker so pozebla. Poročilo dr. Viteza ie nudilo tudi izčrpno sliko o stanju sadnih kultur v drugih državah. Huda konkurenca na tujih tržiščih bo letos Rumunija, ki bo zlasti konkurila v Nemčijo našemu sadju. Na Češkoslovaškem bodo imeli letos sami do- sJovenski sadni izvozniki si bodo morali pač I poiskati druga tržišča, zlasti na Madžarskem. v Franciji, Egiptu m Palestini, katere države bodo primorane letos uvoziti precej sadja. Nato je govoril inž. Tržan, ki je ostro kritiziral našo trgovinsko politiko ter poudaril, da ni važen kontingent pri izvozu, marveč plačilo- Izrazil je bojazen, da bo letošnji izvoz v Nemčijo vezan s precejšnjim rizikom. Narodni poslanec g. Pevec je obljubil navzočim sadnim trgovcem m izvoznikom v NaTodni skupščini vsestransko pomoč. Pri svojem govoru je zašel na stranska pota, tako da so se slišali razni medklici, češ, sadje ne spada v politiko. Izčrpno in stvarno je poročal narodni poslanec dr., Jančič, ki je navzočim sporočil, da bo kontingent za Nemčijo po informacijah trgovinskega ministra razdeljen po 1. avgustu. Nadalje je v svojem govoru dejal, da bo po najnovejših navodilih Narodna banka lom-bardirala terjatve izvoznikov v Nemčrji % 80v' ter po obrestni meri 5%- Apeliral Je tudi, da bi več blaga uvažali iz Nemčije, da bodo dobili nasi izvozniki čimprej svoj denar. Na izredni skupščini je bil »prejet sklep, da se v okviru združenja osnuje posebna sekcija izvoznikov sadja. Soglasno je bi? tudi sprejet predlog, da se razdelitev kontingentov v sadni sezoni izvrši na tak način., da bo prišel v času glavne kampanje v Ma»-, ribor pooblaščenec Pri zada, ki bo v spora-: zumu z udruženjem razdeljeval trverenja« volj sadja, prav tako tudi v Avstriji. Jugo- i posameznim interesentom. Italijanska lira Ko je predvčerajšnjim italijanska Ura pričela pod vtisom vladnega dekreta o uki-njenju minimalnega zlatega kritja naglo padati in je na svetovnih deviznih tržiščih opoldne zdrknila navzdol na 16% pod pariteto, je pričela Italija sama intervenirati ter ji je uspelo tečaj zopet nekoliko dvigniti in ga nekako ustaliti na bazi 24.50 švicarskega franka za 100 lir. Na tej bazi, pri kateri ima lira disažio 10.2%, se je deviza Milan tudi danes držala tako v Ouri-hu, kakor tudi na drugih mednarodnih tržiščih, in sicer po zaslugi intervencij od italijanske strani. Prizadevanje italijanske vlade, da ne dopušča večjega padca lire, vsaj zaenkrat demantira napovedi angleškega tiska, da je pričakovati devalvacijo Mre za kakih 40%. NaSe hranilnice in pupilni denar Kakor je »Jutro« že poročalo, bo na petkovi seji Senat izvolil odbor za proučevanje zakonskega predloga podpredsednika dr. M. Ploja in tovarišev o tem, da se samoupravnim hranilnicam vrne pravica do sprejemanja pupilnega denarja. To vprašanje je za nekatere naše hranilnice naravnost življenjskega pomena, ker znašajo pri hranilnicah pupilne vloge do 67% vseh vlog. Pri mnogih hranilnicah je nazadovanje vlog v zadnjih letih pripisati baš okol-nosti, da so pupilni denar samo izplačevale in niso dobivale nobenih novih -nimil-n-ih vlog, ki so bile prej njihove najstal-nejše vloge. Gospodarske vesli = Znižanje železniške tarife za žito in moko. Prometni minister je znižal tarifo za prevoz koruze, pšenice in pšenične moke, tako da se bo od 1. avgusta naprej računalo: za mlinske Izdelke pozicije 917 pod 2 klasifikacije blaga (tarife za blago zvezek n. od 1. julija 1933 leta), in sicer za najmanj 5000 kg po razredu 41 namesto po 31, za najmanj 10.000 kg pa po razredu 42 nam. po 32; za koruzo ln druge žitarice pozicije' 1645 pod a) za najmanj 5000 kg po razredu 53 namesto po 41, za najmanj 10.000 kg pa po razredu 54 namesto po 42; za pšenico pozicije 1645 pod b) za najmanj 5000 kg. po razredu 41 namesto po 31, za najmanj 10.000 kg pa po razredu 42 namests po 32. Za pšenico, namenjeno za predelavo v mlinih, se bo vo-zarina računala po posebnih vozninskih postavkah v aneksu tarife za prevoz blaga od 15. avgusta 1934 leta, ki pa bodo cenejše od tarife za moko za toliko odstotkov, kolikor je znašala razlika dozd&j. — Polom žitnega režima v Romuniji. Nedavno izdano maksimiranje pšeničnih cen v Romuniji se je kmalu izkazalo kot neizvedljivo. Po predpisani minimalni ceni 36.000 lejev za vagon trgovci nočejo kupovati pšenice, rednih poslov pa si zaradi strogih kazni ne upajo vršiti po nižjih cenah. Ker pa kmetovalci baš sedaj najbolj potrebujejo denar in silijo z blagom na trg, se v tajni trgovini kupuje pšenica po 10.000 do 14.000 lejev. = Dobava. Dravska fin. direkcija razpisuje nabavo različnih uradnih tiskovin v približnem znesku 20.000 Din in različnih pisarniških potrebščin v znesku 10.000 Din. Podrobnejše podatke je dobiti v poslopju te direkcije, pritličje, vrata 8, med uradni- | Budgeom ne more več spremeniti situacije. | mi urami do 1. avgusta t. 1. 24. julija Na ljubljanski borzi se je deviza New-> york danes okrepila Deviza Trst, ki je včeraj ostala nespremenjena, beleži danes občuten padec, in sicer od 36014 na 349.78. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.77—1&1. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8 80, v angleških funtih po 236.16 in v grških banih po 34, dočim so se španske pezete nudile po 5.85. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda za kaso in za avgust trgovala po 368, za november pa po 370 (v Beogradu za kaso po 370-50 do 371). Nadalje prijazna tendenca je bila v dolarskih papirjih, 7% Blairovo posojilo je bflo zaključeno po 69, 8% Blairovo posojilo pa po 79. Promet je bil še v 6% begluških obveznicah po 63.25 (v Beogradu po 63—65.75), Devize Ljubljana. Amsterdam 2913.88—2958-48, Berlin 1749.20—1763.08, Bruselj 734_90— 739.96, Curih 1424.22—1431.29, London 215.98—218.03, Newyork 422430—4360j62, Pariz 288.53—289.97, Praga 180.61—181.72 Trst 348^24—351.33. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2850, London 15.2250, Newyork 306.875, Bruselj 51-7250, Milan 24.50, Madrid 42.0250, Amsterdam 206 85, Berlin 123, Dim a j 58.35, Stockhoim 78.50, Oslo 76.50, Kobenhavn 67.95, Praga 12.70, Varšava 57.80. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Btooda ! 368—370, za julij—nov. 368—370, 7% invest. 80—81, 4% agrarne-^5—45.50, 7% Blair 68.50—69, 8% Blair 7^50—79.50, 7%; Drž. hip. banka 73—76, 6% begluške 63— 63.50, PAB 228 den., Trboveljska 100 bL Beograd. Vojna škoda 371—371.50, (370-50 —371), 7% invest. 80.50—81.25 (80.50— 81.25), 4% agrarne 46.50—47 (46.50— 46.75), 7% stabiliz. 83 W. (83), 6% begluške 65.50—65.75 (63—65.75), 7% Blair 69 —69.75 (69—69.25), Nar. banka 5780—. 5900, PAB 228—228.50 (229). Dunaj: Trboveljska 11.50, Alpina - Mopt* 10.80. Blagovna tržišča 2IT0. '+ Chicago, 24. julija Začetni tečaji: za julij 84.50, za sept 84 75, za dec. 86.375; koruza; za julij 84.375, za sept. 76, za dec. 62.50. -f- Norosadska blagovna borza (24. t m. Tendenca za koruzo prijazna, sicer pa je nespremenjena. Pšenica nova: baška ladja Tisa, 79 kg za julij 126 (za avg. 131, za sept. 134, za okt. 137): ladja Begej 79 124 (129, 132, 135) baška in banatska ladja Duna«M'8 kg, 123 (128, 132, 134): sremska ladja Dunav, 77 78 kg 116.50, (121.50, 124.50, 127.50): gornje baška in gornje banatska, 79 kg 120 (125, 128,132): baška, 78/79, 118 (123, 126, 129): banatska 78/79 kg 117 (122, 125, 128): sremska in slavonska, 78 kg Ho (U5, 118, 121). Rž: baška 100—102. Ječmen: baški, sremski, novi, 64 kg 82.50 — 85. Oves: baški, sremski, slavonski novi 82.50—85. Koruza: baška 76 — 78, okol. Som bor 76—77 banatska 72.50—75, sremska pariteta Indjiia 73—74. Moka: baška »0g< in >Ogg« 190—210, »2c 170—190, »5« 150—170, »6« 130—150, »7« 110—120, »8< 85—90. BOMBA2. + Newyork 23. julija Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za julij 11.75, (11.91) za okt. 1135 (11.50). . ' X o Maš in Ifudfe Mestni muzej urejajo V Auerspergovi palači pripravljajo potrebne prostore Ljubljana, dne 24. julija. Te dni se je tudi mestni kulturni odde-"fek, preselil v nove prostore v Auespergovi ■paJaci na Napoleonovem trgu, tako da so že vsi magistralni uradi ki jim je bila namenjena selitev, pod novo streho. A še preden sta se kulturni oddelek in statistični urad dodobra udomila v novih lokalih, se ie opaža, da tudi nakup Auerspergove palače r.e bo odpravil gneče, v kateri so bili doslej stlačeni magistratni uradi. Mestna občina je hišo na Napoleonovem trgu kupila predvsem z namenom, da uredi v nji mestni muzej. Skrbniki mestnega gospodarstva, ki se jim upravičeno toži lepih vsotic, katere plačuje občina vsak mesec kot stanarine za svoje urade, razmetane po vseh koncih in krajih Ljubljane, bi v svoji vnemi želeli, najti na Napoleonovem trgu tudi prostore za čim več pisarn, ki so gostovale doslej po tujih hišah. Tako sta že pred tedni nastanjena v Auerspergovi palači tudi šolski in eksekucijski oddelek, kulturni oddelek sam pa je moral ves arhiv in vso svojo knjižnico pustiti v starih prostorih na magistratu. Se preden so začeli urejati muzej se na ta način že javlja potreba, da najdejo za razmestitev uradov kako smotrnejšo in pri-kladnejšo pot. Za muzej so v palači rezervirali samo IS gob v II- nadstropju, avlo v I. nadstropju in pa del pritličja, kar je vsekakor mnogo premalo za institut, ki zavzema že danes mno?o večji obseg, kakor so računali iz-početka. in ki bo tudi potem, ko bo urejen stalno rasteh Mestna občina se dogovarja s strokovnjaki na univerzi in muzeju, ki bodo po strokah uredili posamezne oddelke. Muzej bo prikazal razvoj Ljubljane od prvobitnega rimskega selišča do najnovejših dob. razvoj njenega kulturnega, socialnega rn gospodarskega življenja. Posamezne kulturne ustanove in zasebniki tekmujejo med seboj, kdo bo prispeval več gradiva, da bo ves razvoj čim verneje prikazan. Poseben oddelek bo posvečen razvoju glasbe in teatra, potem razvoju šolstva, socialnega, kulturnega in zdravstvenega dela. Svoj kotiček bo imelo Sokolstvo z zgodovinsko revijo telovadbe in športa. Na pobudo CMD. ki je od početka matica vsega našega narod-no-obrambnega dela in katere osrednje žarišče je bilo od vsega početka Ljubljana, bo urejena tudi stalna razstava naše narodne obrambe. Mnogo dragocenih spomenikov zgodovine ljubljanskega mesta je v prejšnjih časih poTomalo v dunajske muzeje in mestna občina je že uvedla pogajanja, da se ji zdaj nekaj najdragocenejšega gradiva vrne. Prav tako je mnogo zgodovinskih zanimivosti zavrženih in pozabljenih po raznih ljubljanskih podstrešjih in kleteh- Mestna občina se vnovič obrača na meščane s prošnjo, naj ji dajo na razpolago, karkoli utegne biti zanimivega za muzej. V kulturnem oddelku že danes mislijo tudi na priprave za ustanovitev posebnega umetno-obrtnega muzeja, ki ga ima v svojem načrtu zbornica za TOI. Za to ustanovo, ki bo bržkone v doglednem času prišla do svoje realizacije, je treba že danes začeti zbirati stvari. Posebno pa je treba za mestni muzej kompletirati zbirke starih ljubljanskih narodnih noš — krakovske, šišenske, poljanske. šentpeterske — ki jih je po starejših hišah brez dvoma še mnogo zavrženih med šaro. Pripominjamo, da lahko lastniki v muzeje razstavljenih reči obdržijo lastninsko pravico, obenem pa dobe od mestne občine zagotovilo, da se njihovi predmeti ohranijo nepoškodovani. ... V Auerspergovi palači je vse živo od delavcev. ki pripravljajo prostore. V treh tedn;h bodo prenovitvena dela končana, nato pa se bo začel me«tni muzej polagoma zbirati v svojem novem domu. piva. je Ljubljana izdala za to pijačo letos 1.537.893 Lin, skupaj za vino in pivo pa 20.530.365 Din. Zanimiv je pregled potrošnje po posameznih mesecih, v oklepajih za lansko leto. Tako smo popili vina: januar 239.9S6 1 «283.443), februar 200.543 (259.692), marec 269.447 (364.537), april 236.821 (296.475), maj 265.666 (312.024) in junij 270.234 (243.122). Pivo: januar 20.412 (33.862) februar 15.825 (17.881). marec 17.075 (19.262), april 24.602 (30.862). maj 49.550 (39.250) in junij 52.412 (79.630). Jubilej gospe Seršen -Kavčičeve Danes praznuje v Ljutomeru svoj 70. rojstni dan gosjja Marija Seršenova. soproga pokojnega trgovca in veleposestnika vinogradov g. Franca Seršena. Slavljenka je iz ugledne Kavčičeve rodbine pri Sv. Juriju ob južni železnici, živi pa že nad 0 let v Ljutomeru, kjer je ustanoviteljica in častna članica pevskega društva ter zvesta so-trudnica drugih narodnih organizacij. Vneto je sodelovala pri vseh narodnih priredit- Vedno mani vina In piva... Na evharistišeem kongresu se fe pspilo le malo opojnih plješ Ljubljana. 24. julija. Vročina sili žejneže. da si hladne žejo x alkoholnimi, še več pa z brezalkoholnimi pijačami. V vroči sezoni je bila druga leta velika potrošnja piva. dočim je vino bilo manj zaželjeno. Leta 1932-. ko _ so bile cene vinu najnižje, je bila potrošnja vina velikanska, nato se ie od leta do leta zmanjševala. Letos v prvi polovici^ pa je konzum vina in piva na splošno močno padel. Ljudje varčujejo. omejili so izdatke celo ra najpotrebnejše stvari, pa jih ne bi za pijačo! Zato tudi ni večjih veselic in prireditev. Evharistični kongres je bil suh. Mnogi, ki so postavili šotore za vino in pivo. so se močno zaspekuHrali. kajti vsega je bilo tam ob kongresnih dneh potočeno okrog 1- jX) 1 vina in nekaj več piva. Lastniki šotorov niso niti toliko, dobili za vino kolikor so izdali za prostor. za katerega so bile zahtevane čedne vsote, do 30 0 Din. Fo podatkih mestnega dohodarstvenega urada je Ljubljana v 6 mesecih popila 1.582.706 1 vina. medtem ko lani v tem času 1.759.293 1. Računajoč povprečno 12 Din za 1 vina. je Ljubljana zanj potrošila letos že 18.992.472 Din. Največ vina so popili v vročem juniju, namreč 270.243 L Konzum piva nazaduje letno. Letos do 30. junija ga je steklo v Ljubljani 170.877 1, medterti ko lani 220.76S 1. Junija samega so Ljubljančani popili 52.412 1 piva, lani pa 79.650 Din. Če računamo 9 Din za 1 vab. zlasti pa pri Ciril-Metodovi podružnici. Leta 1906 se je udeležila Ciril-Metodove skupščine v Ptuju in .je bila z drugimi rodoljubi vred žrtev nemčurske podivjanosti. Skozi desetletja se je zbirala na njenem domu vsa ljutomerska slovenska inteligenca. njen dom pa je bil vedno tudi zatočišče zavednega muropoliskega kmeta, ki je kljuboval navalu germanizna. Njena izredna inteligenca in svež spomin zadivita vsakega gosta gostoljubnega Seršenegova doma. Naj ostane blaga gospa zdrava in srečna v krosu svojih otrok in vnukov do skrajnih mej življenja. Z mrvo čez skale Litija, 24. Ju&ja Na desnem bregu Save, nasproti naselju Savi blizu Litije, se dviga strmi Gračanov hrib, na katerem so lepe koš eni ce. Zdaj Je ravno čas, ko je domala vse savsko prebivalstvo v košnji. Tudi štmsovi iz Spodnjega Loga so te dni kosili in včeraj spravljali mrvo. Z vrha hriba so jo valili v dolino v velikih balah. Pri tem pa se je primerila huda nesreča. Z balo vred sta zdrvela čez skale kakih 50 m globoko 17-Jet-ni fant Potisek in 24-letna Tomšetova. Našli so ju v omedlevici. Na pomoč je bil poklican zdravnik dr. Lebinger iz Litije, ki je pri Potisku ugotovil pretres možganov, pri Tomšetovi pa lažje poškodbe. Strela na Drnovem Krško, 21. j^Ltoja. Po neznosni vročini, ki je prevladovala dve tretjini meseca, ee je v petek dopoldne nepričakovano pojavila nevihta nad Krškim poljem. Med nalivom je večkrat ttda- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Fi^HZ JOS@fOWG grenčlce Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. BalinaiiUo Inkiostri v Umetnostnem paviljonu Dalmatinski slikar Dalmatiko Inkiostri Evi menda že od prevrata v Ljubljani. Prišel je z očetom, ki je pred več leti poslikal stopuišče bivše Jadranske banke in je tudi sicer v narodnem dekorativnem slogu ustvaril nekaj del. Dalmatiko se je spočetka pečal z umetno obrtjo, slikal je na svilo stilizirane in ornamentalne kompozicije za blazine in stensko okrasje. Kasneje se je oprjjel čistega slikarstva, naigrenkejšega med vsemi k-uhi. Sedaj razstavlja v srednji dvorani_ umetnostnega paviljona 38 svojih del. Zaprav je ta mala razstava na pogled prav prikupna. Zdi se pa. kakor bi razstavljali trije različni slikarji. Prvi razstavlja monotipije, drugi novejša dela. krajine in cvetlice takih kvalitet, da kažejo dokajšen talent, tretji pa le cvetlice, ki jim ni mogače prisoditi kakršnegakoli hotenja sploh in ostajajo v početn-m diletantizmu Monotipije tvorijo boljši dei razstave. Pri nekaterih je treba kar občudovati ubranost barv in na«troienje. druge so zopet učinkovite zaradi svoje preprostosti in silijo po kvalitetah iz okvira skupnost}: št. 38. 36. 35, 32 so dela. ki lih je mogoče tudi kod drugod razstaviti. Sicer monotipij v svetu nič kaj ne cenijo, ni jih mogoče šteti ne med cisto grafiko ne med slikarstvo. Po reprodukcijski tehniki bi sodile med grafiko, vendar je kar nesn.isleno. če se kdo tudi za en sam mogoč odtisk. Prednost grafičnih tehnik pa je prav ta, da je mogoče delo razmnožiti kot originale. Med slikarstvo ne moremo šteti monotipij. ker je slika odtisnjena. Pač pa so značilnosti monotipije tiste mehkobe in prehodi, ki nastanejo nehote in ki so zasluga slučaja: torej vendar ne čisto hotenje in znanje. Slikanje rož je nekoliko ženska zadeva. Na stara leta se je ranka Kobolica z njimi mnogo ukvarjala, za njo pa nihče v taki meri kakor Jakopič. Sladko«1 rožnih barvnima kdovekaj opravka s slikovitostjo po slikarskem pojmovanju. Treba je ločiti slikovitost od Pisanosti. Ne rečem, da slikar ne slikaj rož. pač pa je moškemu značaju slikanja samih rož nekoliko tuje. kakor na r>r. kleklanie. vezenje ali krpanje nogavic. Le kaj lahko zaide v šarenost. namesto da ohrani resnost celo pri najbolj živih barvah. Zdi se mi. da je po Jakopiču tudi Inkiostri prevzel cvetice za svoje najhvaležnej-še modele in moram reči. da z uspehom. Nekatere dajo slutiti mo;strovo roko. kar jim seveda ni v kvar. Saj ni slabost, če kdo slika po Jakopičevem načinu: o tem pričajo razstavljena dela.Kar je tu naslikanih rož. so nedvomno najboljše št. 18. mala slika z anemonami v vazi. Tudi nekatere druge, kakor št. 7. 9. 19. 30 itd., so odlično slikane, prav take pohvale pa sta vredni tudi obe savski pokrajini s Šmarno goro. Kaj pa ie poleg teh kvalitetnih del moči reči o slikah št. 3, 6. 14. 21. 23?! To je tisti treMi slabi Inkiostri. brez moči in znanja. In nekatere nosijo poslednji datum. Razumem, da je mogoče slikati dobre in slabe podobe hkrati, nikakor pa ne, da je poleg odličnih stvaritev mogoče naslikali ničvredne v najslabšem pomenu. Kakih 10 takih del bi mogel slikar iz zbirke izločiti in bi si tako ohranil vse lepši sloves. Nekatere manjše plastike razstavlja ob tej piliki prof. Ivan Zajec, med njimi nekaj osnutkov iz mitologije, polnih fantazije in zmisla za kompozicijo, ki ga ima kljub svojim letom med našimi kiparji še največ. Intimna razstava je vredna zanimanja. C. S. Nemška zbirka črnogorskih ljudskih povesti Slavist praške nemške univerze, prof. dr. g. Gesemann. ki je letos izdal obsežno študijo o Črnogorcih, je pripravil za zbirko »Bflcherei Suedosteuropa« novo knjigo z naslovom: >Helden. Hirten und Hajduken«. V nji je zbral najznačilnejše povesti; anekdote in drugo podobno književno blago iz življenja črnogorskega ljudstva. Gradivo močno osvetljuje življenske razmere in du-ševnost prebivalstva teh gora. zlasti pa njegovo pojmovanje >čojstva< kot vodilnega življenskega vzora. Nemška kritika je že doeiei kar navdušeno pozdravila Geseman-novo knjigo, omenjajoč, da odkriva Nemcem svet. ki so ga doslej poznali zgolj iz površnih potopisov in čigar heroična veličina jim je ostala zakrita. Kritik »Berliner Tageblatta« poudarja, da prof. Gesemann zasluži vso hvaležnost za svojo nenavadno zanimivo knjigo. Prej omenjeni zbirki je izšel kot njen prvi zvezek prevod Stanko-vičeve »Nečiste krvi.« Zdi se torej da je zbirka smotrno urejevana. saj oba doslej izšla zvezka kažeta stremljenje, da Nemci spoznajo najbolj svojske, rasne, izrazito nacionalne izraze jugoslovenske duševnosti. Zbirko izdaia pri založbi Alb. Langen -Mueller Nemška akademija v Muenehenu. «CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO Moje perilo — moj ponos moje milo — varuh perila! i ...in za namakanje Ženska hvala rila strela v razne objekte, pogubonosna pa je domala bila za družino posestnika Antona Gorenca na Drnovem, v katerega hišo je udarila okrog pol 11. dopoldne, ko so bili posestnikova žena Ana, 11 letni sin Anton. 8 letna hčerka Kristina in tašča Amalija Zorko v sobi zaposleni s treblje-njem fižola. Udar strele Je bil porazen. Po lemežu je našla pot v prvo 6obo, iz te v drugo, kjer je vrgla vso družino na tla, udarila nato v vežna vrata in jih popolnoma razkosala ter odšla v zemljo. Posledice bi bile katastrofalne, da niso takoj prihiteli sosedje na pomoč. Prva sta bila na mestu nesreče soseda Pire Lojze ter S trle Venko. Našla sta vso družino nezavestno na tleh. Staro mater in oba otroka 60 prenesli k sosedu Pircu, kjer eo ugotovili, da so močno ranjeni in sicer stara mati v križu, deček v desna nogi, hčerka pa po glavi in hrbtu. Sosedje so takoj nato pričeli z umetnim dihanjem, ki so ga na ponesrečencih izvajali neprestano poldrugo uro! Njihovo čiove-koljubno delo je rodil uspeh in vse ponesrečence obudiii k življenja. Vse priznanje zaslužijo Adolf Fodbršek, Jordan Franc, Frančiška Krampelj. Frančaška Veftčevič, ki so se največ trudi1!! z reševanjem. Sosed Maha škrbina je poskrbel takoj za stro kovno pomoč in pripeljal na mesto nesreče primarija krške bolnice g. dr. JuTUja Mnr-glja, ki je ranjence pregledal, Jim nudil zdravniško pomoč ter odred.il vse potrebno, da je vsa družina izven nevarnosti, na poti okrevanja. žalostna novica Je dosegla posestnika Antona Gorerca v Trški gori, kjer Je v vinogradu vezal mladje. Naprosil nas Je, da izraziimo zahvalo g. primarija in vsem sosedom, ki so kakorkoli pripomogli pri rešitvi njegove družine! Mlad padar — specialist za ženske Ljubljana, 24. julija. Policija je prejela anonimno opozorilo, da se v Orlovi ulici blizu dolenjskega kolodvora neki moški na veliko ukvarja z ma-zaštvom. zlati z odpravljanjem plodov. Kriminalni oddelek je uvedel podrobnejše poizvedbe in dognal, da gre za mladega, komaj 31 let starega bivšega rudarja iz Idrije, ki je bil za podobne delikte že nekajkrat kaznovan in je komaj novembra lani prišel spet iz ječe. Na svojem stanovanju je padar sprejemal paciientke in paciente, ki so prihajali iz mesta in dežele v tolikem številu, da si je kmalu nabral večjo klientelo, kakor se lahko z njo ponašajo v tej dobi krize najboljši zdravniki Razen za umetne aborte je slovel tudi kot specialist za razne notranje bolezni, ki jih je lečil po Knajpovi metodi. Kakor je sam zatrjeval na policiji, je pred kratkim ozdravil nekega poštnega uslužbenca, ki si je bil nakopal pljučnico rn so že vsi zdravniki obupali nad njim- Pri hišni preiskavi so našli razne instrumente, kakršne rabijo ginekologi, aretiranec pa je vztrajno tajil, da bi se bdi bavil s splavi. Nekatere priče, ki jih je policija zaslišala veliko število, pa so izpovedale več presenetljivih podrobnosti. Kakor zatrjujejo pa-darjeve sosede, je v zadnjem času sprejel v svoji »ordinaciji« do 40 žensk, ki so priSle zaradi odprave plodu. Neizprašani doktor je zaračunaval za takšno operacijo po 300 do 1000 Din, kakor so se mu zdeie premoženjske razmere pacientk, in je na ta način služil prav lepe denarje. Največ njegove klientele je bilo pač iz siromašnih slojev, predvsem kmečkih deklet, delavk in služkinj. O nenavadni spretnosti priča dejstvo, da pri vsej svoji razsežni praksi ni fcnel nobene večje nezgode, vsaj takšne ne, da bi bila prišla oblastvom na uho. Nenavadna sreča v nesreči Ljubljana, 24. julij Našemu včerajšnjemu poročilu o nesreči, ki se je pripetila na gorenjski progi za poslopjem tramvajske remize in katere žrtev Je postal 65-1 etni posestnik Jože Sme-rajec, po domače Zaletel s Črnuč, naj politike« na 6 mesecov strogega zapora. Sam je zatrjeval, da se drugače ne bavi s »politiko« in da je bil takrat močno pijan. u— Dva vlomilca in vlačugarja. Jože Planine, 23-letni kovaški pomočnik, in Oskar Stiplošek, 24-letni brezposelni delavec, sta bila včeraj obsojena zaradi raznih vlomov vsak na 9 mesecev strogega zapora. Vlomila sta med drugim letos 7. marca ob 5. zjutraj v delavnico Čevljarskega mojstra Štefana Žure in mu odnesla 11 parov čevljev vrednosti 1360 Din. Živela sta drugače zgolj od manjših vlomov, potepajoč se naokrog. u— Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne ordinira do konca avgusta. Iz Celja e— Notranji, minister dr. Anton Korošec je prispel včeraj dopoldne z Gorenjskega v Celje. Tu je ostal ves dan kot gost opata g. Juraka. e— Razstave JS v Celju ne ho. Ker priredi ljubljanski oblastni odbor Jadranske Straže veliko jadransko razstavo na jesenskem velesejmu je odbor JS v Celju opustil svoj namen, da uredi poseben oddelek na obrtni razstavi v Celju in je svoj prostor odstopil olepševalnemu in tujsko prometnemu društvu v Celju. Za olepševalno društvo je naklonilo hranilno in posojilno društvo v Celju podporo 1.500 Din. e— Gradbena sezona v Celju in okolici je letos zelo skromna. Ljudje se po večini omejujejo na najnujnejša popravila hiš in le nekateri so renovirali svoja poslopja. Lepoto mesta pa kvarijo predvsem poslopja nekaterih posestnikov. Ta poslopja so nujno potrebna popravila in obnovitve fasad. Med i:' --•.'V i.*'.-. j; * * ■i/ ''' • t.-ts*- - - - iT---.'" ".r>;-fr?'t-ifeSi~'y-r -v, >!•».■?•-: •><;.-.>•. •-.-' •:•:! - >•:.' . • - ■ V nedeljo, dne 28. t. m. novi roman „JUTRA44 W. £• Hintz: Lepa žena, kdo si? Napeta, z bleščečo tehniko pripovedovana zgodba, ki se plete v vedrem, pustolovsko razgibanem ozračju francoske rivijere. Očarljiva neznanka stoji v žarišču široko zasnovane sleparske intrige. Zanimanje bralk in bralcev se ne more in ne more odtrgati od nje... »Lepa žena, kdo si?« Vse okolnosti kažejo na nevarno prevejanko, ki mora zdaj-zdaj pasti pravici v roke. Ln vendar si ne boste mogli kaj in ji boste ves čas želeli, da bi ušla mreži, ki se zadrgava... »Lepa žena, kdo si?« To vprašanje si boste zadajali sleherni dan — vse do presenetljivega konca. Pozor na začetek! — V nedeljo, dne 28. t. m.! Ne zamudite! Naročite „ JUTRO"! Javnimi poslopji prednJaHta ▼ tem pogledu skrajno zanemarjeno staro okrožno sodišče v Prešernovi ulici, grofija in mestno gledališče. e— Sezono kopanja v Savinji, ki je v polnem razmahu, kvari okolnost, da se vojaštvo s konji ob sobotah popoldne kopa v Savinji v Liscah nad Celjem. Voda je takrat vedno onesnažena.da vsi kopalci beže iz Savinje. Ali se ne bi stvar dala ured. tako, da bi se vojaštvo kopalo v Polulah pod mestom, kakor je to bilo že pred leti? rTako bi se ustreglo na vse strani. Iz Maribora a— Počastitev spomina generala Maistra. Jutri v petek ob 18.30 bo zbor nacionalnega Maribora na pokopališču ob »grobu generala. Rudolfa Maistra. a— Mestni predsednik dr.^Flr. Iipoid Je včeraj nastopil del dopusta in ee vrne ▼ torek, ko bo strankam zopet na ^razpolago. Za časa odsotnosti ga zastopa podžupan. Golouh. a— Katar tn Oeftnje^vaMta naše mate. Naši mali harmonikarji so se morsSi odzvati pozivu Katarja in Cetinja, kjer eo ob velikanskem navdušenju občinstva priredili več koncertov. Preko* Kotoma'im Sušaka se vrnejo domov. a— Poseben atelje za ureditev razstav Je ustanovilo vodstvo Mariborskega tedna ter poverilo upravo ateljeja priznanemu. strokovnjaku arh. Vičiču. Atelje posluje v prostorih otroškega vrtca • v i Razi agovi; uli-d a— Smrtonosen padec z - dimnika. N« Meljski cesti 65 se je včeraj zjutraj pripetila strašna smrtna nesreča. 44-letni Ivan Gleinzer z Melja, po poklicu- ključavničar, se je povzpel na vrh dimnika. Hutterjcve tovarne. Izgubil je ravnotežje in paded v globočino 30 m. Hudim poškodbam jo v nekaj urah podlegel v bolnišnici. Vzroke nesreče bo ugotovila preiskava- a— Nezgoda pri pristanku letala. Na te-zenskem vežbališču je včeraj dopoldne prestalo letalo in so se ob železndškfii tračnicah poškodovala krila. Pilotu Josipu-Horvatu iz Zagreba se ni nič zgodilo. a— Z lizolom se je zastrupil ▼ neki gostilni čevljarski mojster Jcwip Kaluder- V bolnišnici so mu zdravniki rešili življenja a— Bik je zabodel v torek ponoči posestnika Goloba v Št. Ilju. Hudim poškodbami je Golob podlegel. a—Nevaren vlomilec za zapald. K tej notici, priobčeni v pomedeJjskem »Jutru« 22. t. m. pripominjamo, da se Je Herman KaJišnik radi izgube vojne isprav« sam javil pri studenških orožnikih, nakar je bil zasflišan pri sodišču, kjer pa so ga izpustili. a— Velik proces bo 6. avgusta pred velikim kazenskim senatom. Na zatožni ki o. pi bo sedel trgovski potnik Ivan Gahrič, ki Je obtožen, da je v januarju t. !. napra-Tjl dogovor s svojim bratom, hetnr^ehiov-skim poročnikom glede sodelovanja pri prevozu orožja in municije lz Avstrije v našo državo v cilju habsburške propagan- de- i <■ i 4 i I • < a l • ' i r i Obiščite obrtno razstavo v Radovljici od 21. julija da 15. avgusta 1935* ■■■MMKMIHMBMMPIIBIIiniMBS Iz življenja na deželi SV. BARBARA V SLOVENSKIH GORICAH. Dušana Drnovška, šestošolca humanistične gimnazije v Mariboru, ki je umrl v cvetu mladosti, so z avtom prepeljali v njegov rojstni kraj, kjer je bil 17- t.m. nad vse lep, ganljiv pogreb. Otroci so nesli vence in mnogo šopkov; tudi bela krsta je bila obložena z lepimi venci, nesli so jo Dw>anovi nekdanji sošolci. Udeležba inteligence in ostalega prebivalstva je bila nad vse častna. Kondukt je opravilo četvero duhovnikov in župnik se je prisrčno spominjal dragega Dušana, ki mu je bil šest let zvest ministrant. Pevci so zapeli več žalostink. Prisrčna hvala vsem, ki so pokojnemu lajšali bolečine in ga spremili na zadnji potil LAPORJE. V nedeljo 21. t- m. je vsa lar porska župnija priredila veliko narodno proslavo. Dva tedna se je sto igralcev žrtvovalo noč in dan za skupni nastop. Na predvečer je bilo kresovanje, pri katerem se je zbrala vsa fara in ljudstvo je ubrano prepevalo domoljubne pesmi V nedeljo je g. dekan Ozimic krasno pridigoval o ljubezni do domovine. Popoldne je bila na prostem prvikrat uprizorjena »■Miklova Zala«, kakor jo je nedavno dramatiziral g. Petančič, ki je tudi vodil predstavo. Udeležba je bila velikanska, bilo je nad 2000 gledalcev- Vsem prirediteljem, še zlasti pa režiserju toplo čestitamo s željo, da bi velika narodna proslava laporske župnije služila za zgled drugim krajem. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas^ opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0_10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 24. julija Ljubljana 7, 7673, 13.8, 82. O, 0. —, —: Ljublj. 14, 7635. 24-0, 43, ESE2, 2, —, —; Maribor 7, 766.1, 13.0. 80, Wl, 5. —, —; Zagreb 7, 766.4, 16.0, 80. S2. 4, —, —; Beograd 7, 764.1, 16.0, 80, W3, 4. —, —; Sarajevo. 7, 767.0, 13-0 90. O, 8. —, —; Skoplje 7, 763.1 19.0, 60. NNEl, 5, —. —; Kumbor 7, 762.5, 24.0, 50. NE3 0. —, —; Split 7, 763.8, 22.0, 40. NF.4, 2. —. —: Rab 7. 761.3, 19.0, 70 W2, O. —, —; Rog- Slatina 7, —, 11.0. 98, El. 0. —. —. Temperatura:- Ljubljana 25.4, 12.0: Maribor 23.0, 9.0; Zagreb 24.0. 13.0; BeogTad 22.0. 12.0: Sarajevo 21.0 11-0: Skoplje 25.0, 12.0; Kumbor 31.0, 23.0: Split 27.0, 20.0; Rab 24.0, 18-0; Rog. Slatina 22.0. 9.0. INSERIRAJTE * »JUTRU« ŠPORT Kaj bo v ligi to pot? Na to vprašanje bi marsikdo rad vedel odgovor! Zaenkrat je določen samo spored, in ta je: V Beogradu Bsk-Slavija O. in Bask-Sla-ivija S, - v Splitu Hajduk-Concordia, ' ' " v Ljubljani Primorje-Jugoslavija, v Zagrebu Gradjanski-Hašk. Torej zopet kompleten spored, in Se z Izredno važno grupacijo. Med najvažnejši tekmi prištevajo srečanji v Ljubljani in v ZagTebu. Jugoslavija ima trenutno najboljše šaruse za prvo mesto, ker je doslej zgubila vsega samo 8 pik. Sedaj je na drugem mestu tik za Haškom, ki ima dve tekmi več. Takoj za Jugoslavijo je po šansah na vrsti Gradjanski, ki sicer čepi že na šestem mestu, ima pa najmanj odigranih tekem. Z 9 zgubljenimi pikami je poleg Jugoslavije najrevnejši kandidat za prvo mesto. če uspe Gradjanskemu revanš in vzame Hašku obe točki, ostane skupaj z Jugosla-■vijo v odprti dirki proti prvemu mestu; eeveda s pogojem, da tudi Jugoslaviji uspe ■odnesti obe točki iz Ljubljane. Toda v Ljubljani ni lahko zmagati. Zad-rjič smo gledaM borbo prvega v tablici s poslednjim. Borba je ostala neodločena. Tokrat se spoprimeta drugi s predzadnjim. Čakaj bi drugi bil boljše sreče kot prvi? •"V BeogTadu je ostala bitka z 1 :1 neodlo-"Cena, ali naj bo doma rezultat slabši? Reševalni tečaj SK Ilirije Po velikem uspehu, ki so ga dosegle plavalne šole, se je odločilo vodstvo plavalne *ekcije, da organizira plavalne in reševalne -tečaje za starejše in bolj izurjene plavače-K-nano je, da imajo severnejši narodi zlasti iaNemci slične tečaje ie dolgo let in so se pri njih že popolnoma udomačili, tako da mora vsak varnostni organ pred nastopom *lužbe končati tudi reševalni tečaj. Jasno je. da je to velikega praktičneaa pomena. «ai eifamo vsak dan o najrazličnejših ne- srečah, ki zahtevajo dostikrat žrtev samo vsled nepravilnega ravnanja rešivalcev- Udeleženci tečaja se bodo morali izuriti v vseh načinih plavanja, dalje skakanja v vodo in predvsem reševanja ponesrečencev. Ker pa ni glavno prinesti utopljenca na suho in ga potem prepustiti samemu sebi, se bodo morali tečajniki seznaniti tudi z različnimi vajami, ki obude p jnesrsčenca. Vodstvo tečaja bo prevzel znani strokovnjak in trener plavalne ekipe SK Ilirije g. prof. Drago Ulaga. Tečaji se bodo začeli meseca avgusta, vendar prosimo interesen te, da se čimprej javijo pri ključarju kopališča. Prijavnina znaša 10 Din za osebo. Treningi se bodo vršili v poznih popoldanskih urah- V nekaj vrstah Meddržavni teniški turnir med Italijo in Jugoslavijo se je končal neodločeno 6 : 6. Po stanju 5 : 4 za Italijo, o katerem smo poročali v ponedeljekem »Jutru« so bile odiigrane še naslednje igre: Punčec : Taro-ni 7:5, 6:1, 6;3; Schaffer: Canepele 6:4, 7:5, 7:5; Taroni-Quintavalle : Punčec-Pa-lada 4:6, 6:3, 6:2, 3:6, 7:5. Beograjska Jugoslavija, ki nastopi v nedeljo proti Primorju v Ljubljani, je ojačila 6vojo enajstorioo takole: Spas-ič, Stokič, Lukič, Paunovič, Radovanovič, Andjelkovič Miloševič, Markovič, Lojančič, Sekulič, Ze-čevič. Razpis tekme za državno prvenstvo v boksu. JBS v Zagrebu razpisuje tekme za amatersko prvenstvo Jugoslavije v boksu takole: Boksalo se bo po pravilih JBS in FIBA v vseh kategorijah, in sicer v dnevih 3. in 4. avgusta v Zagrebu. Pravo nastopa imajo verificirani boksaoi, prvaki države, prvaki mest odn. drugo- ali tretjeplasirani v teh prvenstvih po uvidevnosti saveza, v vseh kategorijah. Prijave se sprejemajo do vklj. 1. avgusta- Nastopiti bo treba v predpisanih dresih in čevljih, z globokim ščitnikom. Startarina z a asa 10 Din za boksača in se plača pri teh-anju. Tehtali se bodo boksači po pravilih JBS od 19. do 30. na mestu tekmovanja .Boksalo se bo po cup-sistemu, boksač z boksačem do izločitve; zmagovalec z zmagovalcem za 1. in 2. mesto, poražena za tretje mesto. Nagrade dobe trije plasirani. Tekme bodo v dvorani Ž.G.Š-D. Makabija v Zagrebu, Palmotičeva ul. št. 22 ob 20.30. Stroške za potovanje in bivanje plačajo klubi sami. ž. S. K. Hermes (koles, sekcija) sklicuje za drevi, ob 20. v Keršičevi restavraciji sestanek vseh članov in dirkačev. Razpravljalo se bo o poteku in obračunu zadnjih dirkališSnih dirk, kakor tudi o udeležbi na prihodnjem državnem prvenstvu. Naši plavači na tujem Pismo naiega posebnega poročevalca s turneje »Juga« na poti v Bruselj. Naslednja trening tekma 17. t. m. je bila v Hahnenklee s posameznimi točkami plavanja kot prejšnji dan. Od obeh moštev so vvaterpolisti plavali štafeto 7X50 m, in sicer Schwimm-Club Magdeburg 1896 v času 3 min. 25. sek., dočim so naši zaostali kakih 5 m- Ciganovič vodi, a Standinger izgubi pridobljeni naskok. Mihovilovič zopet zmanjša razliko, dočim Dabrovič zaostane in Bibiča obdrži razliko, poveča pa jo Samardžič, Cvijetkovic slednjič pobegne izven proge. Čas 3 min. 34. sek. \Vaterpolo tekma jc pa bila z naše strani mnogo boljša kot prejšnji dan z rezultatom 7 :5 za Magdeburžame. Naši so nastopili v golu z rezervami Mihovilovičem, ki pa je tudi razočaral, in s Standingerjem, ki več obeta kot mali Tošovič. Ta tekma je pokazala, da manjka našim igranje in igranje. Bili so bolj odporni kot dan prej, tudi urnejši in smotrenejši v podajanju. Če bi imeli še kakih 14 dni do bruseljskega turnirja, potem bi bilo res kaj nade na uspeh. 18. jul- trening-tekma v Guestenu je bila za nas vsaj deloma zadovoljiva. Mimogrede omenjeno »ta startala v tem malem provincijalnem mestu tudi japonska »zvezdnika« Tsuruta in Tanakashi, svetovna rekorderja. Plavači obeh moštev so najprvo plavali štafeto 4X50 m. Magdeburžani so prispeli na cilj prvi v času 1 mim. 55 sek. 7, naši v postavi Tošovič - Dabrovič - Tarana • Cvi- jetkovič v času 2:02.2. V 100 m prosto premaga Schwarz z lahkoto v času 1 : 00.6 Ciganoviča s časom 1 : 03. Sledila je waterpolo trening-tekma, zmagali so po precej dobri igri naši s 5 : 4 v postavi Fabris - Cvijetkovič - Tarama (rezerva) - Dabrovič - Bibiča - Ciganovič -Standinger- Naši so pokazali, da polagoma prihajajo zopet v formo. Do zmage jim je pomogla odločnost pred golom in malo ostrejša igTa kot sdcer. Rezerva Tarana je zadovoljiv ter moštvo po odhodu Cvijetkoviča, ki se je pokazal nediscipliniranega, ne bo trpelo prevelike škode. Nastop v Magdeburgu Magdeburg, 21. julija Danes je nastopil naš »Jug« v trening-tekmi proti tukajšnjemu Schwimm-Clubu von 1896 in zaigral neodločeno s 3:3. Jug je nastopil v postavi: Fabris-Samardžič-Cvijetkovič - Dabrovič - Tošovič - Cigano-vič-Standinger. Nekaj o potoku: Takoj po začetku poda, Ciganovič žogo Cvijetkoviču, ta To-šoviču in Dabroviču, ki strelja na god, toda Helnrich prestreže. Kmalu nato zagreši Cvijetkovič foul nad Schwartzem, ki odda žogo Schulzu in ta došeže prvi gol za Magdeburg — 1:0 — Zopet dobi Ciganovič prvi žogo ter po lepi kombinaciji Tošovič-Standinger izravnamo — 1:1. — Schafer zagreši nad Standingerjem foul in Ciganovič pošlje lepo podano žogo v gol — 2:1. V drugem polčasu je že bolj temno, ker se je tekma pričela šele ob i/28. — Takoj v začetku navalijo Magdeburžani na vrata »Juga« in Schwarz ostro strelja, Fabris je na mestu. Naenkrat nastane pred golom »Juga« nevarna situacija in iz gneče jim uspe doseči drugi gol; Fabrisu je ušla žoga. Požene se za njo iz gola, mesto njega se postavi v naglici v gol Cvijetkovič, kateremu pa strel Schwartza iz bližine 3 m uide med rokami. 2:2. — Cvijetkovič, ki je danes kar besen, se obe«si na Schwart-za; zato diktira sodnik kazenski strel, ki se po kombinaciji Scwartz-Schulze spre- meni ▼ gol — 3 :2 za Magdeburžane. -— Komaj je Samardžič rešil nevarno situacijo in podal žogo preko sredine, doseže Standinger po Dahroviču podani žogi gol. Naši so izravrali — 3:3. Igra postaja vodno bolj divja, napadi obojestransko zmerom bolj srditi. Sodnik izključi Cigar... i-ča, kar nam pa ne škodi več mnogo. S to tekmo si je »Jug« zopet popravil ugled, kajti dosedanje so pokazale — r -zen poslednje v Guestenu. kjer je zma zasluzeno s 5 : 4 — moštvo v zelo s!:. : luči. Pri današnji tekmi so bili vsi igra; na svojem mestu; omalovaževani Fabris se je opravičil, od branilcev je boljši Samardžič, dočim je Cvijetkovič pretrd .1 malo prerobusten, v nevarnih situacijah . i pomaga preveč odkrito, kar bo v Bru c-lju lahko usodno. Dabrovič kot half pa cesto rad skriva žogo podse; v tem oz ru je bil danes mnogo boljši in sploh na m -stu. V napadu je prednjaiil neumorni Luka, ki sia ga marljivo podpirala i Standinger — ki je mnogo boljši kot lani — i mali Tošovič kot rezerva. Tekmo, ki ji je zaradi nestalnega vremena na plavališču v stranskem rokavu Labe prisostvovalo le približno 300 ljudi, je vodil znani mednarodni sodn:k Nemec-Benecke, ki to pot ni bil tako .strog ket .sicer in je zadovoljil obe stranki. K—f. SOKOL Sokol I, Ljubijana-Tabor se udeleži kor-porativno proslave 30-letnice bratskega Scr kolskega društva 2iri v nedeljo 4. avgusta. Prevoz do Žirov in nazaj bo s tovornimi avtomobili- Prijave sprejema društvena pisarna do najdalje 1. avgusta in daje vse informacije. Pozivamo vse članstvo k čim večji udeležbi te velepomembne proslave bratskega društva na skrajni meji države. Sokol Tržič. Xa sestanku, ie v petek predaval br. dr. Gruden ob 13-letnici žalostnih dogodkov v Julijski Krajini, ko so sroreli naši narodni domovi. Rr. starosta dr. Premrou pa je poročal o vtisih na zlo hi bolgarskih Junakov v Sofiii. Obenem je Čestital bratu Vidmarju k 25-letnici neumornega dela v Sokolu. MALI OGLAfil Beseda 1 Din, davek 2 Dio. M šifro sli dajanje aaslova tU Din., Najmanjil inesek 17 lin. Uradnika almojventa trffov-sk<> kole ali akademije, »(»mimpmo. Pori robne ponudbe f«onca sicer nisva Dili mogli najti, čeprav je bil v hiši, in snaha stare žene nama je bila s svojega lastnega vrta vsadila vanj novo rastlino. Ker sva taki vrli dekletci, je bila rekla Nu, saj tudi sva, o tem ste se m^nda prepričali; 4e«eda I Din. davek 2 Dio ca Šifro ali dajanj* naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Bančne vloge! Nakup - prodaja • posojila - vnovčenje ■ za gotovino najugodneje Poslovni za vod d d. Zagreb, Praška 6/11. tel. inter. 38-38. Vse informacije brezplačno. 312-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, OledafiSka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah 206-16 Hranilno knjižico kupim do 20.000 Din. Plačami 70«/» do 100»I, v dveh mesečnih obrokih ▼ gotovini Ponudniki naj pošljejo dopioe do 31. julij« po i značko »Denar« na pošt.no ležeč« pošta Radmirj-e, Savinjska dolina. 16306-16 Lokali Posest Vaafca beseda to dajanje to litre po C Dan. (80) Dim; oš Prodam hišo Poizvedbe pri M Svajgeir Št. Vid nad Ljubljano. 16517-20 Stanovanje Beseda 1 Dio, davek I Dio. ia Slfro ail dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 "t„ Dvosob. stanovanje oddam t pritikllnaml 8 15. avgustom ali 1. septembrt>m. Poizve »e v Vodmatski ul. št. 2L 16326-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami in vrtom, ped enim ključem, odda upravi-teljs-tvo. Tržaška cesta 16 16556-21' Trisob. stanovanje s kopalnico v vili na Ope karski cesti, oddam z avgu stom. Poizvedbe v stavbni pisarni. Rimska cesta 2'I-16548-31 Stanovanje prostorna kuhinja in soba s pritiklinami, takoj oddam v Milčinskeca ulici G? (Ljubljana VII). 16558-2) Trisob. stanovanje oddam takoj. Več pri kam noseški industriji. Vodnik Kolodvorska 34. 16548-2" Vsaka bewd* i Din; aa dajuje OMIOT« *H ae iUi» 6 Din. fl«) Brivnico za dame in gospode, prodam, industrijski kraj. cena 16.000 Din. Kos Priimskovo, Kranj. U»3KJ-19 Pisarniški prostori v pritličju v Dalmatinovi se oddajo z avgustom. Poizvedbe v stavbni pisarni Rimska C. 2/1. 16540-19 Beseda t Din. davek 2 Di> ca ilfro ali dajani* na«ln< i Din NaimanJSI tne»<-17 Oln Dvosob. stanovanj g kuhinjo ižčeim v bližin Narodne banke. Ponudbi s ceno na ogl. odd. Jutr-pod »Cena 7«. 16566-2r. 4 — 5 sobno stanovanj' v oemtrnmn me.«+-> iš*«"" Ponndbe * navedbo eene n» o?I. odd. Jutra pod »Sonce«. l«S96-91a Sobo odda Beseda 1 Din. davek 2 Din. ia Slfro aH dajanje aaslova S Din. NaimanJŠI znesek 17 Din. Opremljeno sobo parketirano, v centru mest,i oddam s 1. avgustom Na sicrv t ogl. odd. Jutra. 16565-3 Opremljeno sobr s posebnim vhodom im upo rabo kopalnice v strogem centru, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16557-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodorm oddam Naslov v ogl. odd. Jutra. 16535-28 SENZACIONALNA KOLONJSKA VODA Veliko prazno sobo ali opremi jem o t v»o oskrbo ia 2 osebi, oddam na Mestnem trgu ta avgurt. Poizve se pri Sotli«, Ka-lovika 26. 16&44-2B Prazno sobo veliko, eonftno, a poeehnlm vhodom, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 0(3334-38 Sobe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Slfro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno čisto sobo iB6em, a posebnim vhodom v mestu, ne na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »tista soba« 16338-23» Beseda 2 Din. davek 3 Dio ta Slfro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjil soesek 20 Dio. Napreden pridoMtnfk Slovenec, samec, 30 let, lastnik dobro i«ločega tehničnega podjetja v Celju vrednega 500.000 Dim, soliden. popolnoma zdrav, želi poročiti gospodično 'dekle) dobro situ i rane rodbine z dežel«. Informacije proti nakazilu Din 10. v poštnih znamkah daje: »Razor«, Zagreb, poŠta 3. 16530-25 Poročiti žele gdčne. Slovenke: 1r. prava.-odvetnik; okrožni sodnik; kajpetan avija-cije; kapeta® artiljeirije; loročnik mornarice; doiktor kemije; inženjer agronomije; inženjer strojarstva; »karnar; univerzitetni pro-'"•sor; gozdarski nadsvet-iik; dT. m edioi n e-7dra v n ik 'nforma^iie d«j< proti na-"T^zilu Din 10,- v poštnih •nnmknb »Rezor«. Zagreb, »ošta 3. 16531-25 'J > Vseda 1 Din, davek 2 Din, 3 ;ifro ali dajanje aaslova Din. NaimanjŠi znesek 17 Din. Dušan peta ura ivignite pismo v o^l. odd. lutra. 16664-34 Ti eseda 1 Din. davek 2 D* . Slfro aH dajanj* aaslova Din NaJmanJSI znesek 17 Dio. Entel-ažur-pUse zvrši ekspresno Metek t tfikeš. Ljubljane — poleg lo tel a Štrukelj. 80-30 r nforpiadji '.nedi t Din. davek 3 Din. )lo. ta Slfro tli dojenje as lova J Dio NalmaoJSi znesek 13 Oia Preklic Homete* Josip, eoetflnKor Maribor, Aleksandrovo c.. prrklicujem obdolžitev Q«»-šaka Mirka, ŠofeTja v Mariboru, tatvine motorne«« kolesa, za katero nisem imel povoda in se Imenovanemu zahvaljujem, do j« odstopil od kazenskega p«>-gona. 16660-3A Brezposelni šofer Zveze šoferjev dravske banovine naj se ogla«! pri tajniku. Mištteva 28. Ru-dioli Malahol&kt. Izjava AneelJ« Alojeij, tov. del. SI. Javornik, preklicujem vse, kar sem žaljivega govoril o rdi. KikeJj Pavli v gostilni Hrovat na Jesenicah 16. «. 1035. ter se jI prav lepo zahvaljujem, d* je odstopila od kazenskega pregona proti meni. An zelje Aloj«j. 16528-31 Draibe Beseda 1 Dio, davek 3 Din ta Slfro tli dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Sodna dražba gozdnega kompleksa Bukovo goro se vrši dne 31. t. m. ob W * Kočevju pri Srostem sodišču soba St. 3. 16(63-32 Dragocenosti Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Slfro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Cerne — juvelir LJubljana, fVolfova ulica 3 INSERIRAJTE V „JUTRU" Telefon 29 § 4 PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMI Dolenjska cesta 100 uspehov na en oglas ,.JUTRU" NO VALJ A (OTOK PAG) Oddaljena od Raba 1.30 ure vožnje s paro-brodom. Dnevna oskrba Din 39— vključno takse. Za otroke popust. Odlična hrana kakor tudi pitna voda. Cena vinu Din 6.—, grozdju in smokvam Din 2 — 4 kg Klavir na razpolago. Javiti se naprej. M- MARKOVINA GOSTILNA »JADRAN«. Znano mizarsko podjetje dobavi po lastnih in danih načrtih najsolid-nejše in fino izdelano POHIŠTVO ZA HRANILNE KNJIŽICE Zadružne gospodarske, Kmetske posojilnice, Obrtne banke (Ljubljana). Ponudbe pod elegantno pohištvo« na oglasni oddelek Jutra. t žalostnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Franc Debevec sodni uradnik v Radovljici, dne 23. julija ob 20 uri po kratki ln mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 25. julija ob 5 uri popoldne iz mrtvaSnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, 24. julija J žaluj«*, ostali. 40 0d dosedanjih! Presenetljivo lahek je postal novi DELTRIMTEM Lahek kot pero v roki pri opazovanju, ravnotako udoben, (e ga nosite v nahrbtniku, preko ramen ali okoli vratu — nikjer Vas več ne ovira njegova teža, še bolj pogosto ga boste jemali seboj, še večkrat ga izkoristili. imžEis? JENA DELTRINTEM, 8x30, širokooglatl daljncg'ed s središnjo ako- modacijo obeh okularjev . ......Din 3.000 Priljubljen daljnogled tudi za lovce in pomorščake. SILVAM AR tehta, izdelan 12 iahke kovine, 350 g Din 2.430 Cene daljnogleda s torbo in jermeni. Dobiva se V vsaki boljši optični trgovini. Prospekt T 178 brezplačno pri Carl Zelsa, Jena, ali pri M Pavlovič-u generalno zastopstvo Beograd Mil. DraJkoviča 9, pošt. pret. 411. 6234 fc| - : I ■ n pa ■» 8 ij a M ■ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat redov 7. konjeniškega puka 3. eskadron, umrl v Skoplju. Prepeljemo ga v Kranjsko goro, kjer bo pogreb v četrtek, 25. julija 1935 ob 6. uri iz Kranjske gore na pokopališče na Podkoren. Žalujoči: Ana, mati, Teodor, oče, Ivan brat, MInka, Dragica, sestri. 1 13 Zahvala Čutimo se dolžne, da se vsem številnim prijateljem in znancem ob bridki izgubi nepozabne žene in matere Ivanke Majer hotelirjeve soproge ki so nam izrazili toliko sočutja in izkazali toliko tolažbe, tudi javno zahvalimo. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku gospodu dr. Mariniču za ves trud, ki ga je imel z našo blago ženo in mamico ob dolgotrajni bolezni. Končno se zahvaljujemo vsem za krasne vence in šopke, ter vsem, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji poti. Maribor — Zidani most, dne 24. julija 1935. Rodbina Majerje\a. H Človek je rekel - in bil te dež Znanost hoče zavladati tudi nad vremenom ter si pokoriti naravo tam, kjer je še najbolj oporna Jenny Dolly se poroči £z Amerike poročajo, da se je znana plesna umetnica Jenny Dolly zaročila z bogatimi sodnikom. Sestri Rosie in Jenny Dolly sta pired nekoliko leti uživala po vsem svetu veliko slavo. Rosde seje poročila z nekim ameriškim filmskim strokovnjakom, Jenny pa je v Parizu otvonila modnd salon. Zaročila se je z Jaadottskiion veletngovcem Selfridgem, toda ta zveza je &la zavoljo odpora njegove družine po vodi V drugič se je zaročila z lastnikom igralnice v Ostendu, a tudi iz te zaroke nd bilo nič, ker si mož ni mogel izpo-etovaitl ločitve od prve žene. Nato je prišla težka nezgoda in ž njo zvezana. bole®en, M je umetni©! pobrala večji liei imetja, končno sojo zgrabile angleške carinske oblasti in jo obsodile na plačilo okrog 15 milijonov dinarjev, ker je svoj nakiit vtihotapila na Angleško. Da je mogla to ogromno globo plačati, je morala prodati vse, kar je imela. Nazadnje je odšla k 6estri v Ameriko in tu ee je seznanila s sodnikom, ki jo bo po toTiko neprijetnih doživljajih menda le pripeljal v zakonski pristan. jjfc. Zavarovali ste si Vaše življenje za slučaj TOh^b smrti, pri tem pa ste pozabili, Jgjgjll^ da je mnogo važnejše: zavarujte si Vaše zdravje za slučaj bolezni! Pridite v RADENCE, doma pa redno pijte Novo letališče v Pragi V Pragi gradijo ta čas še drugo letališče^, ki ga predado njegovemu namenu pomladi prihodnjega leta. Opremljeno bo najmoder-« neje in bo veljalo 100 milijonov kron. R a d 1 # Izvleček iz programov Četrtek 25. julija Ljubljana 12 : Od tam, kjer cifcrone cveto ! (plošče). — 12.45: Vreme, poročila.—• 13 : čas, obvestila. — 13.15: Kino orgle na ploščah. — 14 : Vreme, spored, borza. — 18 : Harmonika, godalni trio tn plošče. — 18-50 : Slovenščina za Slovence (dr. Koia-rič). — 19.10 : čas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30 : Nac. ura, — 20 : Prenos iz Beograda. — 21.30 : čas, poročila, vreme, spored. — 22 : Pesmi in plese izvaja Ljubljanski šramel kvartet, vmesne pesmi poje Mirko Premelč. Beograd 16 : Salonska muzika. — 17 : Narodne pesmi. _ 20 : simfoničen koncert. — 22.20 : Ruske pesmi. — 23 : Lahka glasba. — Zagreb 12. 10 : Trio. — 17.15 : Godalni kvartet. —20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.25 ; Vojaška godba. — 20.15 : Zabaven program. _ 21.05 : čelo. — 21.35 : Ples. — 22.35 : Skandinavske pesmi__Varšava 20.10 : Orkestralen koncert. _ 21 : Sim. koncert.— 22.10 : Lahka godba. — Dunaj 12 : Orkester. — 19.45 : Orgelska koncert. — 20.10 : Beethovnov koncert. — 22.20 : Pesmii. — Berlin 20.10 : Mešan letoviški program__ 22.30 : Plesna muzika.— Miinchen. —20.15 Prenos \i Stuttgarta. — 23 ;Plesna glasba — Stuttgart 20.15 : Plesni večer. — 22.30: Komorna glasba. — 23.15 : iz Berlina. — 24 : Schumannov koncert. — Rim 20.40 ; Massene-tova opera »Pepelčica«. Iz črnega cesarstva Vprašanje umetnega dežja V črni Afriki bijejo čarovniki ure in ure enokomerno po bobnih, da bi priklicali dež, lamaistični menihi v Tiibetu delajo trušč z ropotuljami, v Avstraliji tulijo domačini proti brezoblačnem-u nebu, da bi 6e jih bogova usmilili z dežjem — v kulturnih deželah pa delajo tehniki in meteorologi neumorno noč in dan, da bi končno rešili starodavni problem umetnega dežja ob poljubnih prilikah. Ti napori znanstvenikov še niso dali velikih uspehov, saj še danes ne vemo natančno, kakšne so sile, ki odločajo na zemlji o vremenu, in kako delujejo. Vemo samo, da so te sile ogromne. Ugotovili i so n. pr., da je ozračje nad severno poloblo v januarju za kakšnih deset miljard ton težje nego ob istem času nad južno poloblo. Iz tega ed lahko predstavljamo, kakšne sile so potrebne, da izvršijo tako ogromne preložitve zračnih mas v zvezi z menjajočinii ee temperaturami letnih dob. L. 1919. je avstralska osrednji meteorološki zavod sporočil, da je sposoben s posebnimi raketami in drugimi pripomočki izsiliti iz oblakov, ki se hočejo razpršiti, dež. Vsaka deževna postaja te vrste bi stala 400 funtov, isto toliko bi znašali letni obratni stroški. To je bilo predrago in poskusi v tej smeri so 6e ustavili. Dve leti pozneje je zbudili pozornost vsega sveta s slični.mi kusi Američan Hatfield, in farmarji t ij 50.000 dol., da bi svojo idejo iz cnca. Toda dež, ki ga je proizvav... _.d, je bil daleč pod letnim povprečjem .a danes ni več zma.no, da-li je dosegel še kakšen večji uspeh. V novejšem času so imeli nekaj uspeha z raketami, ki ee razpočijo med oblaka in preprečujejo točo, v Švici. A to je le delna rešitev 6tarega problema in še ta rešitev je uporabna menda samo za neke določene, posebno ugodne okoliščine. Hamburški profesor Weygand i.n angleški raziskovalec Baneroft sta delala poskuse za razpršitev Ženske in dolgost življenja Zanimive ugotovitve Dočim se je povprečje človeške življenjske dobe v zadnjh 50 letih močno dvignilo, trdi angleSki zdravnik prof. dr. James Irvington na podlagi svojega proučavanja, da živi današnja ženska povprečno dve leti manj nego njena mati in stara mati. Vzroke za ta pojav, ki je v hudi opreki z osebnim vtisom, ki ga ima vsakdo izrmed nas m tudi v opreki z dosedanjimi znanstvenimi izsledki, je isikati po mnenju dr. Irvimgtona v današnjem življenjisdcem načinu ženske. Živi gotovo bolj intenzivno in živčno nego ženska minulih dob. Da išče angleški zdravnik krivdo tudi v današnji ženski modi in v načelu vitke linije, se angleškega zdravnika razume samo po sebi, čeprav mora po drugi strani priznati, da je današnje žensko oblačilo v mnogih pogledih veliko bolj zdravo, pametnejše in bolj praktično, nego je bilo kdaj prej. Ne ugaja mu pa, kako se ženske oblačijo pozimi. Po njegovem bi morale biti za svoje telesno in duševno zdravje v tem času odete v debelo plast tolšče. Profesor Irvington trdi, da so bile žen-sike v njegovi mladosti neprimerno odpornejše nego danes. Niso bile sicer tako krepke in tudi niso toliko zmogle, zato pa je bila njih sposobnost pasivnega prenašanja vseh nadlog in bolezni toliko večja. 50 Sodni proces — izborna reklama za plesalko Poročali enno o tožbi, ki jo je vložilo pariško državno pravništvo zoper ameriško •plesaliko Joan \Varnerjevo, ki je nastopala v nekem lokalu odeta — v pomado, puder •in raznobravno luč refleiktorjev. Ta proces 6e je končal sedaj s tem. da so plesalko obsodili na 50 frankov. Imela pa je za zagovornika najsilnejšega ! ^ncoskega odvetnika, Henrija Torresi. Dočim so razne priče za goto vi j a Iv, da niso na plesalki med njen- r>. nastopanjem opazili ničesar takšnega, kar bi bilo smatrati za nekakšno stvarno oblačilo prelko odločilnih mest, je Torres ob eplošno vese-losfci znagovalmo predložil sodnemu predsed niku košček blaga, ki ga je Warnerjeva vendarle imela n-a aeV., ie io je odločilo, da so ji prisodili sam 50 fr globe. Lastnika lokala, v katerem je nastopala, pa so obeoilli na 5-10 fr.. ker ni bil na programih na ve le!, r kakšnem losi umu na stopa plesalka. Senzacionalno odkritje v bivšem nemškem delu Nove Gvineje so avstralski raziskovalci že lani odkrili še neznan rod domačinov, ki je bil na visoki kulturni stopnji. Sedaj pa poročajo, da je avstralskemu etnologu dr. Acherlevu uspela še vse bolj senzacionalna najdba. V pragozdu je namreč odkril ogromen labirint v skalo vsekanih hodnikov, ki so vodili do velikanskega mavzoleja, v njem pa je bilo večje število izboT-ro ohranjenih človeških mumij. Ta trupla so čepek vsa na tleh in so si podpdrala glavo z rokami. Acherley ceni starost te najdbe na več tisoč let in ni izključeno, da se obetajo znanosti tukaj še nepričakovana dognanja. Holandska tihotapska ladja na Donavi In Bolgarije je priplul te dni na Dunaj parnfik neke holamdske družbe. Iztovoril je v redu svoj tovor in je odplul dalje proti Lincu. Med tem pa so dobile tamošnje carinske oblasti obvestilo, da ima paroik s seboj veliko tihotapskega blaga. V Lincu so prišli nanj carinski uradniki, ki so ga pregledali do dna in našli na njem res velike količine bolgarskih cigaret in tobaka. Nato so kapitana in nekega častnika aretirali, pamik in njegovo nezacarinjeno blago pa so zaplenili. Z vso svojo vrednostjo bo jaamčil za plačilo globe, ki bo znašala več nego tri in pol milijona dinarjev. Kupu] domače blago! Nemška miroljubnost v praksi Nemfija oborožnje v zadnjem časa z mrzlično hitrostjo svojo vojsko z najmodernejšim orožjem. Na sliki vidimo tip modernega tanka* ki jih je dobila nemška armada v večjem številu •jrejuje Davorin »Jutra* Adpll Bibnlkar» — ga Katodno tiskamo d. d, kot tiskarnada Franc Jezeršek. — Za taseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Val s Ljubljani, megle. Pri tem ee je zgoddlo, da je začelo iz megle deževati, torej sta dosegla uspeh, ki je v nekem pogledu vse važnejši nego to, kar sta spočetka nameravala. Baneroft je stresal iz svojega letala v oblake pozitivno nabit pesek. Ob Zuyderskem morju je fizik Veraart trosil v oblake spet leden prašek, meneč, da bo to zračno vlago prisililo, da se skondenzira okrog teh konden-zacijskih jeder in se spusti v podobi dežnih kapelj na tla. Drugod so trosili v oblake kaolin, v Južni Afriki pa navaden pesek. Vsi ti poskusi so dali zelo omejene uspehe. V Rusiji so hoteli etvar rešiti s pomočjo električnega generatorja visoke napetosti, e katerim so oblakom lahko dajali napetost 75.0v0 voltov. Ni znano, kakšen je bil uspeh, kakor ni znano, da-li že praktično izkoriščajo rezultate nekih drugih poskusov, ki eo jih vršili v Ruskem Turkestanu. Lani je bilo o tem veliko govora, trdili 60, da je uspelo Rusom izumiti cenene metode za proizvajanje umetnega dežja, odprave megle in toče. Potem pa so nadaljnje vesti o tem utihnile. Kakor vMimo, stari problem človeku ne da miru, vedno znova se vrača k njemu in ga skuša rešiti. Vsaka nova katastrofalna suša in vsaka toča ga vzpodbuja k nadaljne-mu delu. Znanost je zmogla že marsikaj, kar je bilo videti prej nemogoče. Nova odprava v Severno Ledeno morje Ras Moulouguetas, abesinski vojni minister (na levi) in vojščaki njegove garde Polet čez severni tečaj Najkrajša in najudobnejša zveza med Moskvo in San Frančiškom V Moskvi so se že dalj časa pripravljali za velik vztrajnosti polet iz tega mesta v San Francisco preko severnega tečaja. Ker so čakali samo še na nastop ugodnega vremena in je zadnja vest sporočila, da je to ugodno vreme nastopilo, je sovjetsko letalo ta čas menda že na svoji poti. Vodja poleta je sloviti ruski letalec Le-vanevski, ki se je svoječasno odlikoval med reševalci »čeljuskincrve« ekspedicije. Moskovska »Pravda« piše, da je njegov namen pokazati, da je polet preko severnega tečaja najkrajša in najudobnejša zveza med dvema deželama, ki ležita drugače daleč narazen. Promembno je pri tem tudi to, da polet od severnega tečaja dalje ne poj de naravnost proti Aljaski, temveč , nekaj bolj na levo preko doslej še popol- I noma neraziskanih predelov Ledenega oceana. Rusija je izdala 40 polarnim vremenskim postajam na svojem arktičnem ozemlju nalog, naj oddajajo Levanevske-mu v kratkih presledkih vremenska poročila, da bi mu olajšali njegovo nalogo. Kanada in Zedinjene države so rade volje izdale sovjetskemu letalcu dovoljenje, da sme leteti nad njihovim ozemljem, ter mu obljubile vso svojo pomoč. Inženjerski oddelek sovjetskega trgovinskega zastopstva v Newyorku je odposlal v ozemlje reke Mackenzie letalo, da bi tu osnovalo vremensko postajo in proučilo ta del proge. Specialno vremensko postajo za Leva-nevskega so osnovali tudi v Seattlu v Ka-( Iiforniji. Te dni je odšla v Severno Ledeno morje nova arktična ekspedicija, obstoječa iz 78 članov. Njen vodja je G. Ušakov, ki ga kaže slika pred odhodom FotograSirajoči teleSon Londonski inženjer Cannel je že lansko leto izumil telefon, ki ti omogoča videti osebo, s katero govoriš. Sedaj je ta izum izpopolnil še v toliko, da ta telefon sobe-sednika tudi fotografira. Posebne vrednosti je pa to, da fotografira avtomatično tudd vsakogar, ki te je klical med tvojo odsotnostjo. Ko se vrneš domov, dobiš njegovo fotografijo in če ga poznaš, ga lahko pokličeš. našo najmočnejšo mineralno vodo po količina in raznolikosti prirodnih sestavin- Zanimivosti iz vsega sveta V zelo suhem predelu Severne Afrike imajo studence, ki izvirajo v zraku. V naglem prehodu iz vročega dne v mrzle noči, se nabira tam rosa na velikih skriljastih ploščah in je toliko, da ustvari cel studenec. V svetovni vojni si je neki vohun izmislil bistroumno skrivališče za svoja sporočila, namreč votlino med dvojno steno svoje pipe, v katero je šla cela vrsta tenkih papirčkov. Tudi če je mož na vse pretege kadil, se ti papirčki niso sežgali. V nevarnosti pa je lahko samo malo zavrtil pokrov pipe in že so se paprčiki s svojimi sporočili spremenili v dim. Od leta 1041. do 1840. so imeli na angleškem dvoru posebnega kikirikarja, ki je imel nalogo, da je na pepelnično sredo opolnoči z glasnim kikirikanjem spomnil vladarja na Petrovo izdajstvo in na pokoro. Leta 1840. je sedel mož kraljice Viktorije v po-pelmčni noči zatopljen v neko knjigo v svoji delovni sobi, ko je planil v sobo možak in zakričal svoj dajo za lepotičenje, Frizi-ranje, manikiranje in vse preprate. ki spadajo sem, letino 350 milijonov dolarjev. Od te nenasitne potrebe po »lepoti« živi v Ameriki nič manj ko 60.000 podjetij. Nekatera med njimi inkasirajo letno do 10 milijonov dolarjev. ANEKDOTA Prehitro je prišlo Ko je pred leti Malypetr sestavljal češkoslovaško vlado, bi moral postati dr. Mato-ušek drugič minister trgovine. Narodni demokrati pa so imeli za to mesto celo vrsto kandidatov. Tako je predsednik lahko sestavil vlado šele kasno zvečer. Člani nove vlade so dobili zato šele po polnoči obvestilo, da ©o ministri, in da se naj javijo drugi dan ob 9 uri na Hradčanih zaradi prisege. Res so bili drugi dan vsi ministri točno zbrani, samo Matoušek se je precej zamudil. Bil je nekako v zadregi in se je skrbno držal v ozadju. Ko so ga vprašali, zakaj se stiska s hrbtom k zidu, je zatarnal: »Prišlo je vse tako naglo, da si nisem mogel dati zlikati žaketa. Na hrbtu je eilno zmečkane. »Nič vas naj ne skrbi«, ga je potolažil minister dr. Meissner, se bo vsaj vedelo, iz kakšne gneče ste se dokopali do ministra«. VSAK DAN ENA »Ferdo, spet se moraš preobleči ! Tu d! za to obleko ni več prostora v kovčegu !« (»Judge«)