Šiev. 1S8. — Velja po pošti: s= Sa celo leto naprej . K 26-— i« pol leta » , » II'— sa i etrt » » , • I-M ■a en meseo » . » 1*28 sa Nemčijo oeloletno » 29-— sa eatalo Inosemstv« »36*— £s V opravništvn: = Zs celo leto naprej . I 22-40 ■s pol leta • . > u-20 sa četrt» » , » 5-80 sa en meseo » . » 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne št 10 v. T Ljubljani, v Četrtek, dne 1. septembra 1910. Leto XXXVIII. inserati: Enoatolpna petlttrata (72 mm): sa enkrat.....po 15 v sa takrat ■ • . . » 13 » sa trtkrat . . . . • 10 » sa več ko trtkrat . . » 9 ► V reklamnih notioah stan* enoatolpna garmondvrsta 30 vtnarJeT. Pri večkratnem objavljanja primeren popust. Izhaja:; vsak dan, Isvzem&l nedelj« ta Braxnike. ob 5. ari popoldn«. nar Urednlitvo J« t Kopitarjevi nltot štev. 6/fll. Bokopisi se ne vračajo; netrankIrana pisma sa ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = P olitičen list za slovenski narod ■ Upravni štvo Je v Koiltarjevl nllol štev. 6. ta = 8pre|ema naroun.no, Inserate In reklamaolje. = —- npravnt&kega t»i«fnn» 4t«v. iRfi. - Današnja številka obsega 6 strani. Razpust ljubljanskega občinskega sveta. Zgodilo se je, čemur sc je bilo lahko ogniti, kar pa je liberalna stranka z nujnostjo priklicala nad ljubljansko mesto: občinski svet je razpuščen, na magistratu vodi posle vladni komisar. Preden deželna vlada stori tak korak, si mora biti gotova ,da ima za to razloge, ki drže, in da so najvišja upravna mesta popolnoma njenega mnenja. Zato se taka stvar ne izvrši nepričakovano, in ni treba mnogo političnega razuma, da se avtonomni za-stop obvaruje take katastrofe. Člani ljubljanskega občinskega sveta so pa postopali na nerazumljivo neroden način. Napaka za napako se je vršila, s slepoto udarjen je hitel ljubljanski občinski svet v svojo pogubo. Nekaj čudnega je v teh ljudeh. Kakor v hipnozi ne vidijo in ne slišijo nič. Kakor brezzavestni izvršujejo, kar jim je sugerirano. To je Hribarjev duh, duh fraze, duh samoljubnosti, duh osebnega malikovanja, oni duh, ki najbolj oslepi človeka in ga stori najbolj nezmožnega za politično delo. Stališče Slovenske Ljudske Stranke smo že opetovano izrazili. S. L. S. stoji na stališču avtonomije, zato je bila za to, da se Hribar potrdi. S. L. S. se ni ozirala na osebo, ampak je samo naglašala svoje načelo, kot prava ljudska stranka. Že preden jc padla kocka proti Hribarju, pa se je liberalna stranka postavila na čisto napačno osebno stališče. Načelo avtonomije se od liberalcev ni naglašalo, ampak iz cele zadeve so naredili osebno a f e-ro Hribarjevo. To jc bila taktična napaka usodepolnih posledic. A kdor pozna liberalce, se temu ne more čuditi, kajti vse njihovo politično delo je doslej še vedno nosilo samo pečat osebnosti. S tem, da so iz vprašanja ljubljanskega mesta naredili vprašanje Hribarjeve osebnosti, je bila ljubljanska občinska stvar že kompromitirana, avtonomno stališče je stopilo v ozadje, in vlada je dobila orožje, s katerim je Ljubljani vzela župana. Hribar ni dobil Najvišjega potrjenja. S tem je postal položaj popolnoma jasen, in v rokah občinskega sveta je bilo, da reši avtonomijo. A tu se je godila napaka za napako. Kclo je najbolj kriv? Ali Hribar ali LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) Popolnoma vtrujena se je vsedla na trdo ležišče in je onemogla ki lalu zaspala. Sanjala je, da je zopet pri Esencili, da trga cvetice ob reki Jordanu. Bila je vsa srečna; toda naenkrat sc ji zdi, da jo nekdo kliče; pogleda in vidi ])red seboj deda Benonija. »Ded, ti tukaj?« vpraša Mirijam. »Svoje življenje sem tvegal, da sem prišel k tebi. a moral sem priti, da se poslovim in te prosim odpuščanja.« »Čemu bi me prosil odpuščanja? Po vaših nazorih jc sodba pravična. Jaz sem kristjana in jaz sem v resnici rešila Marku življenje, vsaj tako se nadejam, četudi zato izgubim svoje.« »Kako si ga rešila?« jo vpraša. »Tega ti ne morem povedati.« »Povej mi in reši se! Saj ni mnogo upanja, da ga zopet vjamejo, ker so bili Judje pregnani od Starega stolpa.« »Judje ga lahko zopet osvojc in za- drugi, ki hočejo po njem podedovati? Ta afera naredi skoraj vtis komedije, ki so jo igrali nekaterniki, ki so bili že davno podučeni o vladnih namerah in o položaju, v katerem se nahaja Hribar. Udarec je šel zaradi raznih dogodkov, ki jih bo vlada gotovo v kranjskem deželnem zboru natančneje naznanila, seveda na osebo Hribarjevo. Ta pa se je obnašal s tako nerodno naivnostjo, da skoro ne moremo misliti, da bi on v tem slučaju igral komedijo. Dokaz temu je njegova klavrna izjava v »Neue Freie Presse« in v drugih listih, koder sc tako jokavo brani pred očitkom panslavizma in germanofob-stva. S to pomilovanja vredno izjavo je hotel izposlovati svojo potrditev, ob času, ko je negativna odločitev že bila padla. Ravno oni, h katerim sc je Hribar zatekel, so se še kruto norčevali iz njega. Saj je bila »N. Fr. Pi\« tako hudobna, da je prinesla to izjavo šele potem, ko jc bilo že razglašeno, da Hribarjeva volitev ni dobila Najvišjega potrjenja. Pa razmotrimo položaj, kateri je nastal, ko ¡e vladar odrekel svojo potrditev Hribarjevi izvolitvi! Do sem je bila vsa zadeva le Hribarjeva osebna stvar. Občinski svet je stal pred vprašanjem. ali postavi višje interese mestne občine, ali pa osebne interese Hribarjeve. Pred tako odločitvijo je stal nekoč Dunaj. Kako moško se jc obnašal Ur. 'Lileger! Niti eh bij»'tii bil'v dvomu. Žrtvoval je sebe interesu občine, in posledica je bila njegova sijajna zmaga. Seveda Ljubljana ni Dunaj, kakor Hribar ni Lueger. Čisto nasprotno so postopali liberalci v občinskem svetu ljubljanskem. Kljub tako resnemu opominu se niso mogli postaviti na višje stališče, ampak osebnost je zmagala nad splošnim blagrom. Samo da so k eni osebnosti pristopile razne druge osebnosti. Začel se je v stranki ljut boj za osebnosti. Drug drugemu ni privoščil prvega mesta, in v tem medsebojnem strastnem boju so popolnoma pozabili, da so poklicani varovati interese občine. Odločilno neumnost je storil Hribar. Če bi sc bilo izvršilo, kakor je bilo dogovorjeno, da bi bil županom izvoljen dr. Tavčar, Hribar pa bi sc zadovoljil s kako nižjo šaržo, bi bil položaj vsaj začasno rešen in preteči udarec odvrnjen. Ali če so dr. Tavčarja odklanjali in hoteli Strobacha markirati, bi bili magari Likozarja izvolili za župana, in mestna avtonomija bi bila rešena. To so morali vsaj juristi vedeti, da kadarkoli je kako mesto od cesarja nepotrjenega župana demonstra- to tega ne smem izdati; tem man je, ker bi s tem izdala tudi svoje prijatelje, ki so mi dali zavetje, ki ga sedaj gotovo vživa tudi Mark.« »Potem moraš umreti sramotne smrti, kajti jaz nimam moči, da bi te rešil. Da, umreti moraš, privezana k stebru, v zasmeh prijateljem in sovražnikom. Ako bi ne imel še nekoliko vpliva in ako bi ne bila mojega rodu, deklica, mi bi te bili križali na zidovju in ravnali s teboj tako, kakor Rimljani ravnajo z našimi ljudmi.« »Ako je Božja volja, da. m orani umreti, umrjern rada. Kaj je moje življenje med toliko tisoči in deset tisoči? Govoriva o drugih stvareh, dokler imava še kaj časa.« »Kaj naj govorim s teboj, Mirijam, če ne o stiskah, ki so nas zadele,« vzdi-hnc Benoni. »Ti si imela prav: Ta vaš Mesija, je imel dar prorokovanje, kajti one grožnje, ki si mi jih čitala v Tiru, se spolnujejo nad tem ljudstvom in mestom, prav do besede. Rimljani so že osvojili zunanje dvore templja; nikjer ni živeža. V gornjem mestu jedo prebivalci drug drugega in umirajo, tako, da že nikdo več ne more pokopavati mrtvih. Čez eden ali dva dni. ali tudi deset — kaj je na tem? morajo vsi, ki šc ostanejo živi, pomreti od gladu in tivno iznova izvolilo, je sledil temu razpust občinskega sveta. Da sc namerava demonstracija proti vladarjevemu odloku, to so vedeli vsi udeleženci prav dobro. Dokaz je ta, tla so točno kakor ura izostali vsi občinski svetovalci, ki so v državnih službah. In to je bila velika nerodnost. Hribar je pokopal samega sebe, Hribar je pokopal avtonomijo mestne občine, Hribar je v svoji slepoti priklical v mestno hišo vladnega komisarja! Samo trenutek naj bi bil pomislil, da je vsakdo dolžan svoje osebne interese podrediti interesu skupnosti, da jc zlasti javni mandatar v prvi vrsti služabnik ljudstva — pa ne! Videl je le sebe, ničesar izven sebe! Obžalovanja vredna slepota! Kar jc sledilo, je bila nujna posledica. Tako žalostno je končal Ivan Hribar, žalostno, ker se jc sani končal. Za njim nam ni žal, žal nam je za ljubljansko stolno mesto, za našo ljubljeno prvostolnico, ki stoji zdaj v vrsti slovenskih občin kakor drevo z okleščenimi golimi vejami sredi lepega zelenja. Žal nam je za to. ker čutimo iskreno z ljudstvom in smo -«i načelo avtonomije zapisali na svoj prapor. Da bi ta izkušnja ljubljansko prebivalstvo izniodrila! Da bi si našli vsi, ki jim je pri srcu pravi napredek mesta, v složnem, pametnem delu, izlo-1 Čivši iz sebe vse, ki jim je le za osebnosti in za lastno korist! Potem pride lahko kmalu čas, da se zopet dvigne Ljubljana iz sedanjega ponižanja! Seja po razpustitvi. Včeraj ob 5. uri popoldne je imel razpuščeni ljubljanski občinski svet kratko sejo, katero je otvoril dr. Tavčar, kateri jc povdarja.l, da »otvarja sejo kot bivši podžupan ljubljanskega stolnega mesta«. Prebral je odlok deželne vlade, ki je došel nanj in ki se glasi: Štev. 2040/pr. Ljubljana, 31. avgusta 1010. Cenjenemu predsedstvu občinskega sveta v roke gospoda podžupana dr. Ivana Tavčarja, deželn. odbornika itd. v Ljubljani. V seji občinskega sveta dne 30. avgusta t. 1. izvolil se je županom stolnega mesta ljubljanskega gospod občinski svetovalec Ivan Hribar, vkljub temu, da volitev imenovanega za župa- meča. Judovsko ljudstvo je zatrto, dim njihovih daritev se ne vzdiguje več pro-li nebu in njihova Sveta hiša, razrušena, da kamen ne bo ostal na kamnu, ali pa bode postala tempelj, kjer se bodo častili poganski bogovi.« »Ali se Tit noče izkazati usmiljenega? Ali se ne morete podati?« je vprašala Mirijam. »Podati se ne moremo! — Mi vemo, da bi nas potem prodali v sužnjost ali vlekli za kolesa Cezarjevega zmagoslavnega voza jjo rimskih ulicah? Ne, najbolje je bojevati se do konca. Mi bomo iskali milosti pri Jehovi in ne pri Titu. Oh! Rad bi. da bi bil že konec vsega, kajti moje srcc je potrto in zadela me je sodba, da moram jaz, ki sem po svoji lastni volji povzročil smrt svoje hčere, sedaj biti kriv tudi smrti njene hčere. Ako bi te bil poslušal, bi bila ti sedaj v Peli ali Egiptu. \ oni zmedi sem te bil izgubil in nikdo ne more vedeti, koliko sem trpel, ker sem mislil, da si mrtva. Sedaj te pa zopet najdem in sicer zato, da te moram vsled uradne moči, ki so mi jo zaupali, jaz sam, ki sem izvor tvojega življenja, izročiti smrti.« »Ded«, reče Mirijam, »ne žaluj, mordt; pa le še ne unir jern.; »Kaj misliš s tem reči? Ali sc ti na v seji dne 3. maja t. 1. ni dobila Naj-» višjega potrjenja. Razpuščam zategadelj na podlagi 8 87. postave z dne 5. avgusta 1887, št. 22 dež. zakonika občinski svet ljubljanski. Zoper to odredbo, vsled katere ne* ha jo posli vseli članov občinskega sve-ta, pristoji občinskemu svetu pritožba na c. kr ministrstvo za notranje stvari. Morebitna pritožba nima odložilne moči in bi se morala vložiti tekom šti-rili tednov pri deželni vladi. Občinski svet, se sme le še enkrat zbrati v ta namen, da sklepa o prizivu, katerega bi morebiti vložil. Nadaljne odredbe za začasno oskr« bova n je občinskih opravil bodo sledilo. C. kr. deželni predsednik Sch\varz. Občinski svetnik Lenče stavi nato predlog, naj se občinski svet ne priloži, ker bi bila vsaka pritožba brezuspešna. Ko je bil predlog sjn-ejet, izjavi dr. Tavčar, da bo to takoj javil deželnemu predsedstvu. Seje se niso udeležili Hribar, dr. Oražen in dr. Švigelj. Občinski svetniki so, ko je dr. Tavčar zaključil sejo, zaklicali »Živio!«, hitro pospravili po svojih mizicah ter se potem razšli. him delnega odbora. Včeraj dopoldne ob 10. uri je deželno vlada razpustila občinski svet ljubljanskega mesta in poverila vodstvo poslov vladnemu svetniku Viljemu vitezu pl. Laschanu. Deželni predsednik baron Schwarz je to takoj naznanil deželnemu odboru ter ga povabil, da se izjavi. Deželni odbor je imel sejo ob pol 4. uri. Sklenil je kratko izjavo, v kateri jemlje vladni čin na znanje, z željo, da dobi stolno mesto Ljubljana čimprej ljudsko zastopstvo. Ofirorltev „Slovenskega doma" v Št. iiiu v Slov. goricah. Malo dni nas še loči od 8. septembra. V št. IIju sc delajo obširne priprave. Če nam Bog da lepo vreme, se bode slavnostna otvoritev zelo slovesno vršila. Spored slavnosti bo sledeči: 1. Ob en četrt na 2. popoldne slovesen sprejem gostov na kolodvoru v Št. Ilju, na to vhod v Št. Ilj z godbo in razvitimi zastavami raznih društev. 2. Ob 2. uri popoldne večernice. ------------- morda posreči, da ubežiš? Morda te Kaleb?« — »Ne, jaz ničesar ne vem o Kalebu, to pa si tudi ti opazil, da mi pri sodbi ni bil neprijazen, zalo sem mu hvaležna. Vendar pa rajše tukaj umrjem, nego da bi pobegnila ž njim.« »Kako pa se drugače hočeš rešiti?« »Jaz zaupam v Uoga in — upam. Neka stara, že davno umrla ženska, ki jc prerokovala, da bom rojena, je tudi prerokovala, da. bom umrla naravne smrti. Upam, da se tako zgodi, kajti ona ženska je bila svetnica in prerokinja.« »Rabi Benoni,« zakliče nekdo skozi vrata, »zidovje se je podrlo. Ne obotavljaj se. tvoji te iščejo.« »Jaz moram odtod,« vzklikne starec, »nova grozna nesreča nas jc zopet zadela in kličejo me v posvete. Zdrava, moja ljubljena Mirijam! Naj te čuva moj Bog in tvoj Bog, jaz te ne morem. Bodi zdrava, odpusti mi in skušaj pozabiti zlo, ki sem ga v svoji slepoti in ošabnosti zakrivil tebi in tvojim, toda, oh, največ tudi samemu sebi!« Starec deklico objame in odide, Mirijam pa ostane v ječi sama s svojimi solzami. (Dalje.) 3. Po večernicah" pozdravni govor Sentiljskega župana g. Thalerja. 4. Slovesno blagoslovljenje »Doma«. 5. Godba: »Liepa naša domovina«. 6. Deklamacija. 7. Pesem. 8. Slavnostni govor, govori predsednik »Slovenske Straže« in deželni odbornik Evgen J are. 9. Godba. 10. Nastop Orlov. 11. Velika ljudska veselica. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v prostorih Društvenega doma. sicer pa na prostornem vrtu. Pri ljudski veselici bo mnogo prijetne zabave. Sodelujejo domače, mariborske in okoliške Slovenke v raznih šotorih. Godbene točke preskrbi dobro-znana spodnještajerska godba. Vabimo k otvoritvi še posebej našo akademično mladino in pevske zbore. Naj bo 8. septembra splošen praznik za obmejne Slovence! Logaška zastrupljevaina zadeva pred ljubljanskimi porotniki. (Dalje.) Glavno dokazovanje o Hladnikovi krivdi. Priča Piazentini se je včeraj popoldne zaprisegla. Govoril je nemško še (irecej dobro, samo včasih mu je moral tolmačiti tolmač kako besedo. Pia-zentinijevo pričevanje dokazuje, da je pisal po Hladnikovi predlogi gospej Hamerlitzovi tisto že v obtožnici navedeno pismo, s ponarejenim dr. Levični-kovim podpisom, v katerem se priporoča Hladnikovi materi kot zdravilo strupene pilule: mišnica. Priča je Illadniku posredoval več kupčij. Dvakrat mu je rekel, naj pride na njegov dom, da mu piše neko pismo. Na predsednikovo vprašanje opiše natanko Hladnikovo stanovanje in opravo. Priča se spominja na napaki, ki jih je napravil, ko je prepisoval pisavo v neznanem mu jeziku. Hladnik je priči rekel, re-stopi k oddelku glede na pisma, ki jih jc pisal Hladnik iz preiskovalnega zapora. »Hladnik, zakaj ste to storili?« »V razburjenosti, neumnosti, sem to naredil,« pravi Hladnik. »Pisal sem, ker sem bil nagovarjali.« Priča Novak je obolel na črevesnem kataru. Predsednik: »Je torej revež.« (Veselost.) Na dr. Neu-borgerjev predlog se prečita pismo, ki ga jc pisal Hladnik Novaku. Vsebina pisma je že objavljena koncem obtožnice. Predsednik: »Zakaj niste precej povedali sodniku, da ste pisali.« Hladnik: »Zato ne, ker nisem hotel paznika izdati.« Kaj je izpovedal Novak. Novak je pri sodišču v Tržiču (Monfalcone) takoj izročil pismo. V Ljubljani jo preiskovalnemu sodniku dr. pl. Grasselliju izpovedal, da Hladnika pozna in ga je večkrat obiskal v Trstu. Takoj, ko je pismo prebral, je mislil, da mora biti Hladnik storilec. Čudil se jo, kako da so je Hladnik ravno nanj obrnil. Predsednik: »Ali Vam Novak ni nekaj dolžan?« Hladnik: »Da, 80 ali 90 kron mi je iz prejšnega časa dolžan.« Dr. Neuberger: »Zakaj ste ravno na Novaka mislili?« Hladnik: »Zato, ker sem bil ne* umen.« Hladnikovo pismo Zidariču. Franja, Zidarič pozna Hladnika. Njen mož ima kupčijo ž njim. Znano ji je bilo in sc je govorilo o Hladnikovi zadevi, kakor navadno, če se kaj takega zgodi. Ko je bil Hladnik stalno zaprt, je dobila pismo in ga odprla, ker odpre vsa moževa pisma. Pismo je bilo pisano s svinčnikom. Strgala ga je in vrgla v ogenj. Možu ni nič povedala. Pisano je bilo, naj mu napravi uslugo in piše preiskovalnemu sodniku pismo, v katerem naj bi napisal, naj izpuste nedolžnega in se zapre Piacentinija, Pierra in še nekoga Slovana. Podpiše naj pismo z »izvedenec«. Sežgala jc pismo, da bi ne imel mož sitnosti. Čez osem dni je povedala šele o pismu možu. Govorila je tudi s Hladnikovo, ki je bila mirna in rekla: »6e on ne pripozna, saj mu nič ne morejo.« — Josip Zidarič potrdi izpoved svoje žene. Čudno se je zdelo ljudem, da bi sin storil kaj takega svoji materi. Imel je enkrat neko kupčijo s Hladnikom. »Spoznala sta se s Hladnikom v gostilni.« V tem pismu mu je Hladnik tudi obljubil zaslužek. Bil je za Hladnika »čisto tuj človek«. Piacentinija in Pierra ne pozna od prej. S Hladnikovo je govoril samo parkrat. Začudila sc je Hladnikova, ko jc čula, da je dobil pismo. Njena sestra ga je pa zato še apostrofirala. Hladnik romanopisec. Predsednik naznani, da sc bo moralo kasneje prečitati še cel roman, ki ga je Hladnik pisal v zaporu. Piero Vodopivec. pozna Hladnika malo časa. Govori krepko, šegavo. »Cel Trst me pozna za Pierro Limon.« Hodi v gostilno »Volta di Chiozza«. Vprašal je Albertija in Grmeka, kakšen človek je Hladnik. Pierro pove, da ima šest konj, dva otroka in še enega, ki je 20 let star, pa mora vse sam narest. »Ko je bil že Hlaclnik v peržon, mi je rekel Alberti, da ga pozna in da je zanj pošten, fajn človek.« O Piacentiniju pravi, da jc pijanec, »saj smo vsi pijanci, čc danes zasluži 100 gld., pa jih zapije.« Predsednik: »Ali je Piacentini pošten?« Priča: »Pošten. Pošteni siemo.« (Hrupna veselost.) Predsednik ostro obsodi način, kakor izpoveduje priča. Hladnik: »Jaz nisem mislil na tega Pierra. V krčmo »Volta di Chiozza« hodi veliko Pierov.« Priča: »Pierro sem jaz, pa ne drugi. Mene, Pierra Limon cel Trst. pozna. Piacentini je zame pošten človek, čc treba, nlu dam 1000 goldinarjev. Jaz ne čujem nič slabega o njem.« Konfrontacija Piacentinija s Pierrom. Piacentini pravi, da mu jc rekel Pierro: »Alberti mi je rekel, naj sc dela na to, tla sc napravi lep Hladnik, notri pa spravi Pierro. V kavarno »Volta di Chiozza« pride priča Limon redkokdaj. Hodi pač še neki Pierro notri v kavarno.« Piacentini pove to Pierru v obraz. Pierro nato pravi: »Alberti mi je rekel: »Gremo za Hladnika, pa ne za Piacentinija, ki jc pijanec. Ko bo prišel ven, bo plačal za pit.« Dr. Neuberger z ozirom na Pierra umakne tožbo. Pričo Alberti predsednik ostro poziva, naj govori resnico. Pravi, tla ni nikdar rekel, da hoče Hladnika vun spraviti. Predsednik: »Pierro pa pravi, da ni nič rekel.« Alberti jo danes rosen. Končno pravi: »Hvala lepa.« So prikloni porotnikom in občinstvu. Pierro: »z Bogom, gospodje!« Alberti: »Sem lačen, moram iti jest.« (Veselost.) Pošiljatev s pilulami. Predsednik sodni svetovalec Ve-dernjak pokaže zavoj, v katerem so bile zavite strupene pilule. Preiskovalni sodnik je poslal pilule v Gradec, da se preiščejo. Na vinjetah so povsod mrtvaške glave. Vseučilišče je preiskalo pilule in izjavilo, da je v pilulah strup, in sicer približno 21—22 odstotkov. Dr. Schuster izpove slovensko: 2 do 3 grami zadostujejo usmrtiti enega človeka. Strup ni v Avstriji navaden. Storilec je moč strupa precenil. Kdor enkrat poskusi pet kosov, ne bo več vzel. Pri 5 koščkih sta komaj dva deci-grama strupa notri. Če bi vseh 50 koščkov zavžila naenkrat, bi to učinkovalo smrtno. Sicer pa vpliva tudi, kakšen je človek. Gospej Iiamerlitzovi bi pet koščkov povzročilo težko bolezen, a umrla bi ne. Dr. Plečnik: Vse barijeve soli povzročajo vnetje črevesa. Kdor jih zavžije, dobi krč, bljuje in ima drisko. Postavno normirano ni, koliko se sme strupa zapisati. Najvišja zdravniška doza bi bila 0-2 na dan, kot najmanjša doza za zastrupljenje (smrtonosna) je 4 grame. Pri petih krogljicah bi začel človek bljuvati pri 20 krogljicah bi močno zbolel pri 50 bi povzročilo smrt. Izvedenec pravi, da je receptura jako ponesrečena, ker ostane snov na dnu kozarca. Nanj je napravilo to jako čuden vtis. Posebno skrbnost bi moral imeti že zato, ker je mrtvaška glava na etiketi. Razprava se prekine in se nadaljuje ob pol 4. popoldne. Gangl in Hribar v Dragatušu. V nedeljo, 28. avgusta, po deseti maši je imel v Dragatušu pred županovo hišo svoj volivni shod liberalni kandidat za državnozborske volitve v Be-likrajini, idrijski učitelj Gangl. Pripeljal ga je v Dragatuš vsiljivi graščak Mazelle; ž njim je prišel tudi bivši ljubljanski župan Hribar, dr. Triller in bogati Dako Makar iz Metlike. Svoj govor je začel Gangl z zabavljanjem čez naše poslance in je gromovito streljal s kanoni, katere so baje naši klerikalni poslanci dovolili vladi in s tem kmetom naložili ogromni davek 400 milijonov kron. Ko bi se ta denar razdelil med uboge kmete, pravi Gangl, bi kmetje imeli paradiž na zemlji. Če bodo pa Belokranjci njega volili, ne bo on vladi dovolil niti vojakov niti ka-nonov. Tudi davki naj se naložijo le bogatinom, n. pr. kranjski šparkasi itd. Vse skup stara že stokrat premla-čena liberalna slama!! Čudno so se pa ljudje spogledali, ko je rekel, da kmetom ni treba moliti, ampak delati, »ker le tako poveličujete Onega, ki vam je dal telo in duha«, je pobožno vzdihnil. Nato je pa sam takoj praktično pokazal, da ni treba moliti. Ko je med tem zazvonilo angeljsko češčenje, so se ljudje odkrili in molili; on je pa med tem časom pil vodo in gladil svojo lepo brado. Tako se je končal prvi šta-cijon v pristno liberalnem duhu. Po-slušajmo dalje! Zvedel je nekje učitelj Gangl, da je njegov protikandidat baje na Vinici zelo obdelal svobodomiselne učitelje in jim je zagrozil, da se jim mora menda rogove odbiti; to je pa mehkosrčnega Gangla tako pretreslo, da je apeliral na glavne nauke naše svete vere in rekel, da njegov nasprotnik ne pozna krščanske ljubezni do bližnjega in se noče ravnati po nauku našega božjega Učenika in Gospoda. Jezusa Kristusa, ki je na križu molil za. svoje sovražnike . . . Tako pobožno zna govoriti svobodomiselni učitelj Gangl. To je pač brezmejna hinavščina tega svobodomisleca, ki se sklicuje na našega Izveličarja Jezusa Kristusa. Ali nas ima res za tako neumne, ker misli, da ga ne poznamo?! Saj je videl pred iseboj svojega starega, znanca in sošolca župnika, ki Gangla pozna skozi in skozi. Na vrsto pride Hribar. Pravi, da je najboljše priporočilo za Gangla njegov izvrsten govor in da želi na Dunaju imeti Gangla poleg sebe. Ubogi belokranjski kmet, je potem vzdihnil bogati agent banke »Slavije«, ubogi kmet! Vlada skrbi samo za Nemce, zate ne skrbi nihče! Kočevarji imajo gimnazijo, obrtno šolo in razne druge dobrote od vlade, ti nimaš nič! Poročilo o belokranjski železnici v državnem zboru sem imel jaz, tako je samozavestno vzkliknil, da se železnica ne gradi, je kriv finančni minister, ki je denar porabil za vojne namene. No, ali vendar niso tega klerikalci krivi? Takoj nato se je Hribar zamislil v svoj agentski posel in začel pripovedovati, da se je iz Ljubljane poslalo polno lemc-natarjev, ki hodijo od hišo do hiše in nagovarjajo ljudi za kandidata S. L'. S. Gospod Hribar, odkod to veste? Koliko je teh lcmenatarjev, kje ste jih videli? Kar trdite je in ostane laž, če ne dokažete! Kaj pa, ko bi namesto lemenatar rekli besedo učitelj ali liberalni študent, katerih ste tudi nekaj seboj pripeljali in katerih je v Belikrajini res vse polno. Seveda niso to domačini, ampak poslani od drugod. Vprašajte n. pr. g. Mazelleta, pa bote vse zvedeli. Za Hribarjem je govoril dr. Triller, češ, naj se kmetje ne bojijo, če se jim žuga s peklom itd. Mazelle je še enkrat priporočil Gangla, pa je bilo liberalne komedije konec. Kar je blebetal nesrečni dragatuški nadučitelj Kosec, o tem se bo govorilo na drugem mestu. Pripomnimo še, da dragatuške-ga župana ni bilo zraven, četudi ga je nadučitelj trikrat prišel klicat. Mož je pač prišel do spoznanja, da bi mu učiteljska komanda utegnila le škodovati in da takega učitelja, ki ga v celi župniji nihče ne mara, tudi pameten župan ne more spoštovati in ubogati. Veseli nas, da je gospod župan prišel do tega spoznanja in da ne posluša več zastopnika umirajočega liberalizma v Dragatušu. Pobožnemu Ganglu pa naprej lahko povemo, da ga bo zadela ista usoda, kot je zadela svoj čas Jelenca in Šetino, Globočnika, Mazelleta in celo liberalno kompanijo. Naše katoliško, dobro ljudstvo pozna svoje prijatelje! MINISTER BURIAN V BOSNI. Skupni finančni minister Burian je prišel v Bosno in Hercegovino na inšpekciji. MEDNARODNI KONGRES SOCIALISTOV V KODANJU. Delegat Seitz iz Dunaja jo stavil resolucijo, v kateri se povdarja potreba zveze balkanskih narodov in v kateri se Mladoturkom izreče priznanje od strani kongresa. Resolucija je bila sprejeta. Končna odločitev v narodnostnem sporu med avstrijskimi Nemci in Čehi še ni padla. Antimilitarna komisija je obravnavala resolucijo, v kateri se zahteva, da je dolžnost vseh soc. demokratov, pobijati militarizem, posebno na ta način, da se glasuje vedno proti vojaškim zahtevam ob priliki proračuna. CESAR VILJEM IN SOCIALNI DEMOKRATI. 31. avgusta se je vršilo v Berolinu 33. shodov, na katerih se je nameravalo protestirati proti podražitvi mesa. Ilkratu se je sprejela na vseh shodih resolucija, v kateri se zahteva sklicanje državnega zbora, ki naj zavrne absolutistične težnje cesarjeve v meje državne ustave. Sklenjeno je že, da uložc soc. demokratje in liberalci interpelacijo zaradi cesarjevega govora v Konigs-bergu. Interpelacija je že sestavljena in presega glede ostrosti vse dosedanje interpelacije, ki jih je stranka zadnja leta stavila. POMNOŽITEV RUSKEGA ČRNOMOR-SKEGA BRODOVJA. Peterburg, 1. septembra. V mornaričnem ministrstvu z vso hitrico pospešujejo izdelavo načrtov štirih novih bojnih ladij za rusko črnomorsko brodovje. Vsaka teh bojnih ladij je proračunana na 10 milijonov rubljev. Poleg tega se namerava črnogorsko brodovje opremiti tudi s podmorskimi čolni. Grajenje je poverjeno peterbur-škim železnicam. STOLIPIN V SIBIRIJI. Peterburg, 1. septembra. Sto-lipin je včeraj odpotoval v Sibirijo, da osebno preišče dogodke pri amurski železnici. Z njim potuje tudi poljedelski minister. Dnevne novice. -j- Deželna elektrarna. Od nekih strani se razširjajo vesti, kakor da bi dežela bila opustila misel na veliko deželno elektrarno. Neke tvrdke razširjajo te vesti, ker hočejo pregovoriti razne zavode in podjetja k napravi lastnih majhnih central. Namen je prozoren. Temu nasproti smo pooblaščeni objaviti, da je zadeva podeželnih električnih central v polnem tiru, da se dela z veliko pridnostjo in bo že prihodnji deželni zbor dobil v sklepanje konkretne predloge. Prihodnje leto ali že letos jeseni se brez dvoma začne graditi. -f Umrl je, kakor smo včeraj poročali med brzojavnimi poročili, v Godo-viču pri Idriji tamošnji župnik č. gosp. Alojzij B o h e k. Bojen v Kranjski gori 5. oktobra 1855., je bil pokojnik posvečen v mašnika 20. julija 1870. ter nato poslan za kaplana v Loški potok. Deloval je potem kot kaplan v št. Juriju pod Kumoni, v Mokronogu in Šmarjeti, dokler ni leta 1889. dobil župnijo Godovič, katero je upravljal do smrti, ki mu je včeraj po kratki, mučni bolezni pretrgala nit življenja. H. 1. P.! — Pogreb bo jutri, v petek, ob 10. uri dopoldne. I Kanonično umeščeni so bili čč. gg. Jos. Lavrič na župnijo Breznica, Frančišek Rajčevič na župnijo Lučine in Alojzij Wester. + Premeščena sta čč. gg. Leopold Kolbczcn iz Mirne peči za župnega upravitelja v Godovič in Jan. Sever iz Št. Jerneja v Mirno peč. + Posebni vlak v št. Ilj dovoljen! Danes je dobila »Slovenska Straža« naznanilo, da južna železnica dovoli dne 8. septembra poseben vlak v Št. Ilj, — Kdor hoče videti lepo zeleno Štajersko, nje ljubka mesta, prijazne vasi in trge, naj 8. septembra pohiti na slovensko štajersko mejo v Št. Ilj. Vožnja tja in nazaj bo veljala v tretjem razredu samo 8 K 5 vin., v drugem razredu 12 K 10 v., v prvem razredu 14 K 20 vin. Za one, ki vstopijo na postajah za Ljubljano, je južna železnica določila, da plačajo ravnotoliko. Vlak odpelje iz Ljubljane na praznik, 8. septembra ob 7. uri zjutraj, iz Zaloga ob 7. uri 10 min., iz Laz ob 7. uri 25 min., iz Litije 7-46, iz Trbovelj ob 8. uri 13 min., iz Zidanega mosta ob 8. uri 36 min., iz Rimskih Toplic ob 0. uri 46 min., iz Celja ob 9. uri 8 min., iz Št. Jurija ob 9. uri 28 min., iz Grobelnega ob 9. uri 28 min., iz Poličan ob 9. uri 28 min., iz Slovenske Bistrice ob 10. uri 4 min., z Pragerskega ob 10. uri 42 min., iz Maribora ob 10. uri 47 min. in pride v Št. Ilj ob 11. uri 6 min. Povratek iz Št. Ilja bo ob 7. uri zvečer. Prosimo vse one, ki se nameravajo udeležiti tega zanimivega izleta, da nemudoma pošljejo denar za karte na urad »Slovenske Straže« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica št. 2, II. nadstropje, nakar dobe po pošti karte. Prosimo naša društva, da se udeleže izleta s svojimi zastavami in Orli v kroju. V Ljubljani sprejemajo naročila na karte tudi g. Anton Volta, blagajnik »Gospodarske Zveze«, g. Alojzij Ivocmur, soli-citator pri dr. Pegami in g. trafikant Šoukal. -f V Št. Ilj. Iz Slovenskih goric se bodo na otvoritveno slavnost, »Slovenskega doma« pripeljala nekatera društva na okinčanih vozovih, kar bode posebno slovesen vhod zelo povzdignilo. Prosimo, da vsa društva, ki se bodo slavnosti v Št. Ilju dne 8. septembra udeležila, naznanijo to podružnici »Slovenske Straže« v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Na slavnost posebno vabimo društvene pevske zbore. Posebna vabila na slavnost se ne bodo pošiljala. 4- »Gorica« z dne 30. avgusta se je res povsem nepremišljeno zagnala v »Slovenca« in njegovega poročevalca o »Zagonetnih razmerah na Goriškem«. Konštatiramo le to, da se poročevalec ni dotaknil niti z najmanjšo besedico no »Gorice« in ne stranke, ampak zavzel le stališče k nezaslišani drznosti, ki si jo nekaznovani dovoljujejo nekateri svobodomiselni učitelji na škodo vse versko-nravne vzgoje otrok na Goriškem, ter pri tem predočil javnosti različna vprašanja, ki se na Goriškem povsod razpravljajo. O njih se je govorilo pri sestanku krščansko mislečega učiteljstva in — kakor se nam poroča — tudi na zadnjem občnem zboru »Duhovske zveze«. Dejstva, navedena v »Slovenčevem« poročilu — namreč o škandalih v vrstah svobodomiselnega učiteljstva — odgovarjajo vsa resnici. Pričakovati je torej bilo z vso gotovostjo, da »Gorica« v tem tako važnem boju poda, roko »Slovencu«; mesto tega. pa se je žal zgodilo, da so dali nasprotnikom še novo orožje. Mislili smo tudi, da poročevalcu in javnosti zagonetni problem mirno in stvarno obrazlože, kar bi bilo sedaj edino umestno in koristno; mesto tega pa so se. po nepotrebnem zagnali v »Slovenčevega« poročevalca. Do stavljenih vprašanj bi morda sploh ne bilo prišlo, če bi bili merodajni činitelji tako prijazni, da bi se bili zadevnih sestankov učiteljev in duhovnikov osebno udeležili in stvar pojasnili, kakor je v resnici. Take važne zadeve zahtevajo pač nekaj več zanimanja in resnosti. Bojevniki na tem polju nikakor ne. zaslužijo preziranja, še manj pa zaničevanja. -f- Kako Nemci, a kako slovenski liberalci. V Trebnicah je nemški ži-vinozdravnik Schille z lepim dobičkom prodal nekemu češkemu društvu svoj mlin s hišo, ko ga je preje brez uspeha ponujal za 2000 kron ceneje Nemcem. Vsled tega ga je tamošnje nemško društvo pismeno izključilo in mu kot narodnemu izdajalcu prepovedalo obisk nemškega društvenega doma. Naši liberalci so pa dr. Oražna, ki je prodal Nemcem mnogo va/neji" in večje podjetje — izvolili za sokolskega starosto. Na zdar! — Hilarljanska tiskarna v Gorici — zaprta. Minolo soboto je obrtna oblast v Gorici zaprla Hilarijansko tiskarno. Kakor znano, je v tiskarni izbruhnil štrajk, ki traja še vedno, in sicer zaradi tega, ker je vodstvo tiskarno sprejelo v službo nekega stavca li-notypista iz Italije, ki nima učnega izpričevala. V' tiskarni so delali kljub štrajku netiskarji, kaplan iz Podturna, nekateri dijaki in drugi prijatelji Fai-duttijcvc stranke. To je trajalo do mi-nole sobote. V soboto pa je obrtna oblast zaprla tiskarno, in to vsled tega, ker ni bilo v tiskarni nobenega strokovno izobraženega tiskarja in ker je prejšnji poslovodja naznanil obrtni oblasti, da ni več odgovoren za delo v tiskarni in da naj se ga izbriše iz tozadevnega obrtnega registra. Vsled tega je obrtna oblast dala zapreti tiskarno. »Eco« je torej za sedaj nehala izhajati. Kako se stvar reši, bomo poročali. — Ponarejalci denarja v Zagrebil. Nedavno smo poročali, da krožijo na Reki in po Hrvaškem ponarejeni pet-kronski novci, o katerih se domneva, da imajo svoj izvor v Ljubljani. Sedaj je policiji uspelo izslediti ponarejalce, a ne v Ljubljani, marveč v Zagrebu, oziroma Karlovcu. Je to neka družina Kralj: oče, mati, dva sinova in neka ženska. Josip Kralj ml. je bil že preje kaznovan radi ponarejanja denarja. — Dekliški licej v Gorici. V smislu znanega odloka c. kr. namestništva v Trstu, s katerim so se velike počitnice podaljšale do vštevši 17. septembra, so p. n. interesovanemu občinstvu javlja, da se šolsko leto 1910/1911 na dekliškem liceju v zavodu čč. sester De No« tre Dame v Gorici prične s sveto mašo v ponedeljek, dne 19. septembra. Do sedaj so na tem liceju trije razredi, ki so zadobili vsi pravico javnosti; z letošnjim letom se otvori četrti razred. Pogoji za vsprejem v prvi razred so isti, kakor na srednjih šolah sploh. Vspre-jenmi izpiti bodisi v prvi razred bodisi v višje razrede bodo v soboto, 17. septembra. Vpisovanje v vse razrede se bo vršilo v petek in soboto, 10. in 17. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Učni jezik na liceju je sicer nemški, vendar je za slovenske gojenke slovenščina obvezen predmet v vseh razredih. Na željo starišev imajo one tudi priliko, da se počenši s tretjim razredom dalje učijo tudi angleščine. — Za druga pojasnila naj se interesovani činitelji še pravočasno obrnejo do ravnateljstva liceja. — Pododbor »Slov. dijaške zveze« za Ljubljano in okolico priredi v nedeljo, dne 4. septembra, ob pol 4. uri popoldne v št. Vidu nad Ljubljano v dvorani pri C.ebavu s prijaznim sodelovanjem si. pevskega zbora »Blaž Potočnikove čitalnice« veselico s petjem, govorom in uprizoritvijo igre »Tri sestre« in burke »Rdeči nosovi« ter vabi nanjo vse somišljenike in prijatelje katol.-narodnega dijaštva. Vstopnina: Sedeži: prvi prostor 1 K, drugi 80 h, tretji 60 h; stojišča 20 h. — Banka »Popolare triestina«, katera je uživala že 10 let neomejeno zaupanje, je prišla v velike denarne stiske. Kaj je vzrok teh težkoč, ni znano. Včeraj popoldne je imel upravni svet svojo sejo, v kateri je to zadevo obravnaval. Pričakuje se, da bosta predsednik Artelli in podpredsednik Vianello, ki sta zelo bogata in ugledna moža, s svojim kapitalom banko sanirala. Drugače pride do velike katastrofe. — Severno triglavsko steno je preplezal v slovenskih turistovskili krogih dobro znani gosji. dr. II. Turna iz Gorice. 29. t. m. je preplezal od Vrat v šestih urah (s počitkom vred) ne samo znamenito severno steno, ampak je priplezal neposredno nato po navidezno nepristopnem severno-zahoclnem grebenu tudi na Triglavski vrh. — Nepojasnena smrt Amerikanca v Bosni. Pri svoji sestri v Sarajevu se je zadnji čas nahajal na obisku 70 letni Amerikanec Latkovič. 23. m. ni. se je odpravil na izlet v Pale in so od tedaj ni več vrnil. 28. m. ni. pa jo nek delavec našel v tamošnjom gozdu mrtvo truplo Latkoviča s prestreljeno glavo. Ker se je našlo pri njeni 15.000 K v dolarjih in več tisoč kron avstrijskega denarja, je roparski umor izključen. Vzrok samoumoru ni znan. — Nova vrsta bojnih ladij. Komaj jo 22. pr. m. angleški generalni poštni ravnatelj 11. Samuel v nekem govoru tožil o nesrečni potrebi, pomnožiti izdatke za bojno brodovje, h čemur je Angleška prisiljena vsled hitrega naraščanja bojnega lirodovja konkurenčnih držav, že prihaja sedaj iz Angleške poročilo, da se tamkaj vršo že poizkusi 7. novimi vrstami bojnih ladij. Nova ladja naj bi bila opremljena z eksplo- tzivnimi motorji, ki so seveda v manjši obliki kot Dieselovi motorji razširjeni v industriji. S temi stroji opremljena ladja nima dimnikov, tako da se more s topovi streljati na vse strani preko krova. Druga, zelo važna prednost tega novega tipa ladij je, ker se bo lahko namesto nepotrebnih velikih kotlov uporabilo težke topove. Na Angleškem upajo, da se bo posrečilo, prekositi na novi način v velikosti sedanje drea-dnoughte. — Slovenska Dijaška Zveza, priredi s prijaznim sodelovanjem »Katoliške delavske družbe« v Idriji v nedeljo dne 4. septembra t. 1. veselico v veliki dvorani hotela »Didič«. Spored: Morre Be-Bedenck: »Revček Andrejček«, narodna igra s petjem v petih dejanjih. — Po igri prosta zabava s petjem in godbo. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K 50 v, II. vrste 1 K, III. vrste 60 v; stojišča 20 vin. Vstopnice se bodo prodajale v petek, soboto in nedeljo v trafiki g. Nago-deta in v prodajalnah gg. Golija in Trevna, ozir. pri blagajni na večer prireditve. Blagajna se odpre ob pol osmi uri zvečer. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabijo prireditelji. — Knjižnica S. D. Z. na Suhi nad Kranjem priredi to nedeljo dne 4. septembra ob pol 4. uri popoldne v prostorih g. Jakoba Basaj A. Medvedovo narodno igro v štirih dejanjih »Stari in mladi«. Kako zelo ta igra našim ljudem ugaja, kaže obilni obisk pretočeno nedeljo. Polog petja so na sporedu tudi tri lepo točko za moški zbor in vrtna veselica. K lopi igri in zanimivi zabavi vljudno vabi odbor. — Iz davčne službe. Prestavljen Jo c. kr. davčni upravitelj gospod Jožef Ahlin iz Radovljice v Kranj. — Častno nagrado 52 K 50 vin. je priznala deželna vlada Ivanu Kvasu v Zg. Domžalah, ker jo z lastno nevarnostjo rešil 10 letnega Petra Cotmana iz Zg. Domžal vtopljenja. Ogenj v Črnomlju. Pogoreli so: •T. Zugčič (skedenj in kozolec), reven; Karol Geltar (štiri poslopja); Martin Malnerič (skedenj); Marija Zupančič (skedenj), zelo revna; Angela. Skubic (dve poslopji); Jože Jerman (kozolec); J. Kobetič (velika pristava), reven. Strupena muha. Iz Budimpešte pišejo, da je posestnika Matija Walda pičila navadna muha. Waldu so v te-mešvarski bolnici odrezali roko, a kmalu nato je umrl na zastrupljenju krvi. — Sainoumor v tujini jo izvršil 18 tet stari železniški delavec Andrej Žele z n i k. V Saldenhofenu se je vlegel pod brzovlak, ki mu jo stri glavo. — Prosti šolski dan v tednu so na zagrebških ljudskih šolali preložili na sredo, ker je tedaj semanji dan in nevarnost za otroke večja. — Vola peko na ražnju na zagrebški jesenski razstavi. Tako obila pečenka rabi seveda primerno časa, da se skozi in skozi prepeče in zahteva precej strokovnjaštva. V Zagreb so poklicali mesarja Paviča iz Požegc in dva njegova pomočnika, ki bodo pripravili volovsko pečenko; tudi razen j jo last požeške mestne občine in star nad 100 jet. Vol se peče danes popoldne od 2. do jutri zvečer. — Smrtna kosa. Umrla jo v Ilirski Bistrici gostilničarka pospa Josipina S a m s a. — V Kapli pri Vranskem je umrl veleposestnik g. J. A pat. — Strela zažgala hišo. Iz Gorice Si. avgusta: Danes med 3. in 4. uro zjutraj je bila tukaj in v okolici silna nevihta. Mecl nevihto je slrela udarila v hišo Frana Peloša v Gorenji Vrtojbi. Hiša je začela takoj goreti in ogenj so jo razširil tudi na hlev in senik. Z veliko težavo so rešili živino. Ogenj jo uničil vse pohištvo, seno in poljske pridelke. Stanovalci so se zamogli komaj rešiti. Iz Gorice so došli gasilci, ki so ogenj omejili, da so ni razširil dalje. — Koprska razstava. Kakor se govori, je razstavni odbor sklenil, 31 9. zveč. 735 8 140 sl- szah. del. obl. 1 7. zjutr. 34-8 11*7 si. jue megla 24 2 2. pop. 343 171 si. jvzh. oblačno Meteorologično poročilo. Višin» n. morjem 306"2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm Srednja včerajšnja temp. 150», norm. 17'0J. TJBZUK CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 1. septembra Pšenica za oktober 1910 .... 9 97 Pšenica za april 1911.....10'23 Rž za oktober 1910......7-40 Oves za oktober 1910.....8'- Koruza za avgust 1910.....6'— Koruza za maj 1911......6 01 V najem se da 2454 2-1 prodajalniški lokal z vso opravo pod ugodnimi pogoji v bližini župne cerkve v St. Vidu pri Zatičini. Več pove lastnik Ivan Končina v Gorenji-vasi pošta Zatičina. ISČe se 24S0 3-1 blagajničarka ki jc zmožna nekoliko trgovine. Prednost imajo take, ki so že bile v trgovini. Vstop po dogovoru. J. Elsner, trgovec, Litija. DIJAK se sprejme od poštenih, katoliško mislečih starišev na hrano In stanovanje ali pa tudi samo na stanovanje s prijazno sobo in lepim razgledom. Več se izve v upravništvu »Slovenca«. 2487 3 r ■ Hiša, pripravna za vsako obrt, z lepim vrtom, se proda po nizki ceni. Vprašanja pod 237 na upravo lista. 2486 1 Hisn s kovno (z vsem orodjem) 2465 4 pripravna tudi za vsako drugo obrt, sc proda pod jako ugodnimi pogoji blizu Spodnje Hrušice pri Ljubljani. Več pove uprava lista. Št. 1496 Razglas. Pri mestnem županstvu v Kranju jc izpraznjena služba občinskega tajnika z mesečno plačo 180 K. Prosilci zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in izvežbanl v občinskem poslovanju vlože naj svoje z dokazili sposobnosti opremljene proSnjc do 10. septembra 1.1. Mestno županstvo v Kranju dne 30. avgusta 1910. 2483 (3> aiaii SISBIE <£4 Ljubljana, Pred Skotijo 19 | priporoča po znano nizkih cenah za šolsko mladino najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. St. 15.331/10. Kžizpis * 2488 Za preložitev slific ceste inuesirEtMei i cestnsm ohraju Hovomestc na 14900 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom Jaune ponudbene obraunaue. Pismene vsa dela obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svote naj se predlože do 13. septembra 1910, ob 12. uri opold. podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolekovanc s kolekom za eno krono, doposlati jc zapečatene z nadpisom: „¡Ponudba 7.a prevzele okr.cesie rtnunmesia-Belacerkeu". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da sc jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika nc gledč na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled v deželnem stavbnem uradu. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 31. avgusta 1910. Najuečji češki Qb sobotah, nedeljah in praz sikih po 2 gala predstaol 2 | popuiuan os 4. uri zuecer o!i E14. url. | Pri popoldanskih predstavah plačajo vojaki do narednika In otroci do 10 let na vseh sedežih polovico. Zvečer polna vstopnina. Natančneje na dnevnih lepakih in v oglasih. Rauna Vjstuo. Jj Wmm se otvori danes zvečer oD s \ uri s se nikdar v Ljubljani predoceno paradno gala-predstavo lm lisah dan ob 8' ,. pri zneSer oelika predstava. Ljudska siavnost v lenuuci 21. AVGUSTA 1910. * Popoldanski del. "" ' Ob pol dveh popoldne je bila telovadna izkušnja, ki jo je vodil br. Voj-toli Jeločnik. Po slovesnih litanijah pa je bila javna telovadba s sodelovanjem si. idrijsko godbe na lopo okrašenem vrtu g. Janeza Martinčič. Trajala je nad poldrugo uro. .Velik telovadni prostor je bil krog-inkrog poln občinstva, ki je z velikim zanimanjem zasledovalo in odobravalo spretna proizvajanja Orlov-telovadcev. Zelo velik je bil obisk zlasti iz »Meni-šije«. Prav posebno je ugajala »more-ška«. Občinstvo je še sedaj polno hvale o tem krasnem nastopu. Celo nasprotniki, ki so škilili čez plotove, pri čemer so se posebno odlikovali so-kolski veljaki, niso mogli drugega kakor hvaliti. — Cerkniški Orel si je za ta nastop nabavil lastne nove sablje. Po končani telovadbi je okrožni predsednik br. Podbevšek častilal telovadcem okrožja, da so pri javni telovadbi mladega okrožja tako izvrstno nastopili. Zahvali se logaškemu okrožju, pozdravi 25 vrlih Bogomil, ki so opoldne prihitele iz Logatca, nadalje cerkniškega g. dekana, domače župane in mnogoštevilno občinstvo. Nato je akademik g. Jež v daljšem, globoko zamišljenem in temeljitem govoru vspodbujal k zanimanju za mla-deniške organizacije, apeliral na starše, naj pazijo na sinove in hčere, da ne zaidejo, marveč postanejo krepki stebri slovenskega krščanskega ljudstva. Pozneje je navdušeno nazdravljal še predsednik loškopotoških Orlov br. K. Š k u 1 j. Pripravljenih jo bilo še več govornikov z raznimi pozdravi. A čas je potekal in med tem se je razvila tako živahna in prisrčna zabava, ubrano petje begunjskega mešanega zbora, logaško Bogumilo, moškega, in dekliškega zbora iz Cerknice itd., da, bi govorniki komaj na vrsto prišli. Gostilničar je dobro postregel. Vrla dekleta, ki so že pri pripravah mnogo storile, so tudi ta. dan častno izvršile svoje posle. Tudi slavna, idrijska godba je zelo povzdignila vso prireditev. Proti večeru se je oglasilo pokanje papirnih topičev, zažareli so umetni ognji itd. Le nekaj je manjkalo, namreč — pijanih razgrajačev in prepirljivcev. Prepričali smo sc ta dan, da se brez take vrste ljudi izvrstno izhaja. Nasprotniki so se čudili. Govorili so takoj drugi dan: »Čudno, toliko ljudstva, pa nikakega prepira, nikakega nereda. Biti so morali res vsi enega duha in enih misli.« Pripominjamo pa tu resnici na ljubo, da so prišli tudi nekateri, ki sicer niso somišljeniki S. L. S., a so bili tudi zadovoljni. Doseda.j se nismo našli nikogar, ki bi mu bilo žal, da se je slavnosti udeležil. Sovražniki krščanskega imena so «o šele čez par dni prav zavedli. Hudo jim je, da se jo ljudska siavnost tako vsestransko izborno obnesla. Začeli so si izmišljati nekatero laži, ki sc jim pa prav iz srca smejemo. Jezijo se nad tistimi, ki so zastave izobesili, zmerjajo in lažejo. Posebno nekdo kar besni in se smeši zaradi nekega mlaja, ki ga nič ne briga, in se bo tudi temeljito osmešil. Krščansko ljudstvo pa pojde brez ozira na tako zaostale ptiče in — — — neustrašeno naprej v zavesti, da, s svojo ljudsko slavnostjo nikomur ni storilo krivice,' pač pa mnogim on dan lepega veselja, ki bo ostal cerkniški dolini trajno v lepem spominu. 0 naselbini trapistov v Bosni prinaša zanimiv podlistek »Urvatstvo«. Zavod se nahaja uro hoda od Banjalu-ke pod planino na desni strani reke Vrba«. To je cela. mala, izvrstno urejena krščanska državica, v kateri je v vsem življenju, delu in smrti izvedena najstrožja enakost, toda no brez avtoritete! Uprava in vsa oblast je v rokah enega edinega starega moža, ki pa vzdržuje red in disciplino, kakor bi je cela vrsta birokratov in birokraških predstojnikov ne mogla. Danes je v samostanu 212 bratov, doloma duhovnikov, doloma laikov; razven tega 160 sirot, ki jih zavod vzgaja in oskrbuje 46 vajencev, ki ise uče različnih obrti in rokodelstev. ¡Vsega skup je v zavodu 500 oseb, za katere se kuha v dveh kuhinjah: posebej za trapiste, ki jedo le ono, kar iz zemlje zraste in mleko, in posebej za ostale, ki dobe tudi meso. Delavnice so izvrstno urejene in žene stroje vodna moč; posebno zanimiva je tkalnica sukna, kovačnica, pivovarna itd., sedaj grade tudi velik paromlin. Vajenci imajo svojo posebno šolo, kjer se uče risanju, računanja, petja in Klasbe. Do 50 sivo in rdeče Priporoča tovarna Ljubljana 1661 izvrstno izvežbanih in krščansko vzgojenih mladeničev - pomočnikov prihaja leto za letom iz toga zavoda. Zavod ima tudi lastno mlekarno in sirarno, v kateri se izdeljuje slavnoznani trapistov-ski sir in 60 krasnih krav-molznic, ka-koršnih nima nikdo drug v vsej Bosni. Hlevi in vsa živinoreja je urejena po vseh pravilih modernega gospodarstva. Razume se, da se enako umno in napredno pečajo tudi s svinjerejo ter se pohvalijo, da v njihovih svinjakih še ni bilo rdečice in drugih kužnih bolezni. — Osebno življenje teh izvrstnih gospodarjev, obrtnikov, učiteljev in vzgojiteljev je silno priprosto. Za obleko jim služi priprosta halja z usnjenim pasom, o hrani smo žc omenili, da ne jedo mesa, pač pa dobe natančno in skromno odmerjeno vina in piva. Celice imajo komaj prostora za posteljo in priprost umivalni stol. V obednici so čisto ozke mize, ker sede bratje le na eni strani in ima enako posodo in enako hrano tako opat kakor zadnji brat, ki je bil prejšnji dan sprejet v zavod. Tako živo možje, ki imajo v rokah in vodijo najvzornejša in cvetoča podjetja in ustanovo, katerim so mora vsak di-viti. To so res širitelji prosvete v najlepšem pomenu besedo, katerim svobodomiselni Ferrerovci ne segajo niti do gležnjev. Književnost. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI. Za cerkvene zbore: A n t. F o e r s t o r. Missa in hon. s. Caeciliae ad IV. voces inaequalcs op. 15. Part. 2 K, glasovi po 30 h. P. H u g o 1 i n S a 11 n e r. Missa Soraphica ad IV. voces inaequalcs eum Organo. Part. 3 K 20 h, glasovi po 50 h/ Izvaja, se lahko tudi s spremljevanjem orkestra; cena orkestralnim glasovom: prva in druga vijolma, vijola, čelo, kontrabas, flavta, klarineti, fagot, rogovi po 80 h, t romba in tromboni po 60 h, timpani pa po 40 h. D r. A n t. C. h 1 o n d o w s k i. Missa. S. Stanislai Kostkae ad IV. voces in-aequales cura Organo. Part. 3 K 20 h, glasovi po 50 h. D r. A n t. C h 1 o n d o w s k i. Sanc-tae Joseph. Invocatio una, voce sola et choro ad IV. voces inaequales alterna-tim concinonda. Part. 60 h, glasovi po 10 h. Ta lep napev prav dobro služi kot motet po recitiranem «fertoriju no samo za praznike svetnikov, kakor jo bilo prvotno rečeno, ampak tudi za praznike svetnic, oziroma za godove cerkvenih zavetnikov in zavctnic. Pri svetnicah se podloži namesto sanetae Joseph ime svetnico, ter se poje povso-di mesto sanetae in mesto proteetor »protectrix notra«. A n t. F oerster. 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (za. dva, štiri, tudi za on glas) z orglami. Part. 1 K 80 h, glasovi po 40 h. Vsem onim cerkvenim zborom, ki razpolagajo samo z ženskimi ali moškimi glasovi, so ti krasni napevi priznanega skladatelja neobhodno potrebni. A n t. G r u m. V ponižnosti klečimo in pel Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K. Manjšim zborom ta zvezek posebno dobro služi. Železnato vino * lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281 vrelec. DletetUna namizna pijača z obilno ogljikovo kislino. Pospešuje preb»YO In Izmeno snovi. Zelo konoentrlran medicina-len »relec, priporočljiv pri kroničnem Seloačnem katarn, zaprtju, Bilghtovih lediuiib, vraničnlk oteklinah, jetrni trdlnl, zlatici, snovoizmens-klb boleznih, katarih dihal-nlh organov. Zdravilen vreltc največje vsebine svoje vrste. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem katarn, obatlpacljl, Solčnih kamenih, toiSSici trganju, sladkovni bolezni. m N a j m očnejsi §|p prirodni vrelec magnezijo- VVj _fljfla n iz poštenih rodbin, katere UluKllfefu bi rade posečale velesl. zunanjo in notranjo šolo, ozir. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico i. t. d., katero vodijo vlč.g.Uršulinke v Škof ji Loki, dobe proti primerni nizki ceni sploh vso oskrbo pri gospej ilNI HAFNER v Škofji Loki št. 93, II. nadstropje, nasproti trgovine Koširjeve in Thalerjeve po domače Lukeževe. 2409 Prodam v košnji na Glincah okoli 12 oralov 2461 1 Ivan Jelačin, Ljubljana. % Slavnemu p. n. občinstvu, posebno velecenjenini svojim odjemalcem, kakor tudi prijateljem si usojani naznaniti, da sem se preselil s svojo čeoliarsko obrtjo s Kongresnega trga št. 13 v Sodno ulico št. 3 kjer bom v enaki meri, z znanim solidnim delom in nizkimi cenami skušal postreči svojim veleč, naročnikom. Priporočujoč sc v obila naročila, bilježim velespoštovanjem 2461 J. Z a ni! j en, čevljarski mojster. - B ■■■■■■■HHBBIIBBHIHHHHIHj