Štev. 19. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 6. maja 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list I Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi na dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D, M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo Je v M. Soboti., Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. yiše od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Bolgari. V zadnjoj številki smo pisali od velkoga potresa, šteri je zadeo naše brate Bolgare i šteri se zdaj seli v Grčijo, gde je že tüdi vnogo škode napravo. Vnogi naši lüdjé poznajo bolgarske lüdstvo ar so bili med bojnov tam. Vsi so pravili, da so bolgarski jezik ščista razmili, ar je sploj, podoben našemi jeziki. Od začetka se komi malo Čüdno vidi, či čüje reči: „matita“, ali „deteto“. Či pa malo pomisli, da je ta reč telko kak „ta mati“ ali „to dete“, samo da Bolgari reči „ta“, „to“, denejo pri guči na konec reči, te včasi spoznamo da je te jezik ščista Slovanski jezik i da so nam Bolgari po jeziki bratje. Drügo je pa, ka so Bolgari po svojem pokolenji. Malo što zna, dá so Bolgari pravzaprav Tatari, šteri so prišli v te kraje gde so dnes, to je izhodno od Srbov ta do čarnoga morja. Moč slovanskoga jezika. Bolgari so prišli kak divji tatarski ropari v zdajšnje kraje, i se tü pomešali med lüdi slovanske krvi i slovanskoga jezika. Pri tom pa najlepše vidimo moč našega jezika. Iz zgodovine Znamo, da so pred več kak jezero leti gučali v krajinaj od čarnoga do Adrijanskoga morja i od dnešnje Češke i Karpatov pa tá dol do Soluna vsi lüdje eden Slovan- ski jezik. To je bilo v časi naši slavni vojvod Pribina i Koclja i naši sveti bratov Cirila i Metoda. Gda so Bolgari prišli v té kraje, so pravzaprav oni premagali Slovane, pa so ji sprijali njüv jezik i njüve šege i navade. Ze mi sami lehko doma vidimo moč našega jezika pri naši sosidaj, Vograj. Tüdi oni so premagali Slovane v tej krajinaj, gde so se zdaj naselili, i so ločili severne Slovane od južni. Nego moč našega jezika je tüdi proti njim bila tak velka, da majo skoro vse reči polodelski i drügi kulturni potrebščin iz našega jezika. Poglejmo samo reči kasza, lapát, gereblye i tak naprej, ali kaszálni, kapáini i tak dale. To so vse slovenske reči. Bolgari so pa ešče dale prišli, tak da so svoj prvi tatarski jezik ščista opüstili i gučijo dnes slovanski jezik. Tak so Bolgari po svojem pokolenji mešani Tatari s slovanskimi narodi, s šterimi so se zdrüžili i zoženili, po jeziki so pa zdaj ščista Slovani. Velka Jugoslavija. S tem pa, da so Bolgari lüdi Slovani, spadajo tüdi oni k južnim Slovanom. Či se teda naša država imenüje Jugoslavija, ali država Slovanov, šteri so na jugi, bi se po vsoj pravici samo te lehko tak imenüvala, či bi bili v njeni mejaj tüdi Bolgri. To bi bila prava, istinska velka Jugoslavija, štera bi zdrüžila vse Slovence, tüdi lise, šteri so zdaj pod Taljani, Nemci i Vogri, vse Hrvate, vse Srbe i vse Bolgare. To je komaj cela, popuna Jugoslavija. Ali se to gda zgodi? Prvle ali sledi se to zagotovo zgodi. To je žela vsej narodov na jugi. Že davno se je gučalo, da bo Jugoslavija samo te popuna velka i močna držáva, gda bodo v njoj vsi tej narodi zdrüženi. Kakpa, da bi od znotra meo vsakši narod svoje posebne pravice i posebne meje, tak Slovenci, kak Hrvati, Srbi i Bolgari, meli bi pa ednoga vladara, edne peneze i edno vojsko. Za to so vsi tej narodi, i zato se bo to ednok tüdi zgodilo. Kakpa, da so Bolgari i Srbi ne vsigdar živeli v nájvékšem prijatelstvi kak se že to med sosidi rado zgodi. Istina jé pa tüdi da se ravno ltalija nájveč trüdi za to, naj bi prijatèlstvo med Bolgari i Srbi kem najbole mrzlo napravila. Nego dostakrat se ravno v nesreči i nevoli spozna pravo, istinsko prijatelstvo. To se je lepo pokazalo zdaj, gda je Bolgarsko našo sosido zadela velka nesreča zavolo potresa. Naša držáva je darüvala 5 miljonov za nesrečne po potresi i to 3 miljone dinarov za Bolgare, 2 miljona pa za Grke. Naša držáva je bila med prvimi, štere So priskóčile tem nesrečnim lüdem na pomoč i je darüvala med vsemi državami do zdaj nájveč. Prišle so na pomoč že tüdi Italija, Francija, Anglija, Nemčija i vnoge drüge. Te so pripelale nájveč, živež, obleko odevko i šatore, pod šterimi zdaj nesrečni lüdje brez hiž pód milim nebom stanüjejo. Bolgarska držáva se je jako lepo zahvalila za naš velki dar i vse bolgarske novine pišejo jako lepo od naše države. Na te način se prijatelstvo med obema državama samo povekša i nede dugo, da pride čas velke zmožne i bogate Jugoslavije. Za bodočnost Sobote. 7. Bolnišnica. Sobočka bolnišnica se je odprla l. 1893. Bila je prvo leto privatna i je mela samo 4 sobe z 24 postelami. Sprejemali so se samo takši betežniki, šteri so lehko stroške sami plačüvali. Leta 1894 je pa dobila bolnišnica pravico javnosti. Prvi primarij bolnišnice je bio dr. Cipot Zoltán, Pomočnik pa dr. Geiger Vilmoš, šteri je gratao l. 1902. primarij za pomočnika je pa prišao dr. Škrilec, Zdajšnji primarij i vodja. Prostor za bolnišnico jé dala sobočka občina brezplačno, načrte je pa napravo g. Ratkol Tivadar, tüdi brezplačno. Za zidanje so darüvali nájveč domači grofje tak Szapáry, Séčenji i Battyanji občine v okroglini so pa vozile k šenki vse potrebno i dale vküp 1547 delavcov brezplačno. Leta 1903 je bio prizidani jüžni del bolnišnice z operacijskov dvoranov, leta 1907. pa izoliraica i gospodarsko poslopje, zdaj se pa zidajo velki obširni hlevi na južnoj strani bolniškoga prostora. Bolnišnico je pred prevzemom po našoj državi opravlao posebni kuratorij, šteromi je bio predsednik na zadnje sobočki dekan i kauonik g. Slepec Janoš. Leta 1919. prvoga oktobra je prevzela bolnišnico v svojo upravo naša držáva. Zavolo bolševiške vlade je gratalo takše siromaštvo v njoj, da je na den prevzema nej bilo niti za eden dén kürjave, nikšega živeža i nikši penez razen nikelko beli bolševiški bank. Bilo je pa preci dugov, štere je poplačala naša država l. 1920. Kak je dnes? Dnes ma naša bolnišnica tri zidine. I to glavni prostor, šteri tak po velikosti, kak po načrti i razdelbi nikak ne odgovarja svojemi nameni. Tü so kirurgični i notranji slučaji pomešani med seov i je vse tak napunjeno, da morajo iti ništerni betežniki iz toga oddelka v izolirnico, ka je proti vsem zdravstveni predpisom. Zračni prostor pride na ednoga betežnika 8 m3 mesto 15 do 20 kak je to predpisano. Stranišča i kopalnice so skrajno slabe i nezadostne, hodniki pa prevoski za prenašanje betežnikov. Ravno tak slabe so peči i podi. Izoliraica je nikelko bogša od glavnoga poslopja čiravno ne odgovarja vsem predpisom. Ne je pa zadosta oddaljena i ločena od glavnoga poslopja ešče menje pa od kolodvora i ceste, gde betežniki gdešteč lehko pridejo vküp zdrügimi lüdmi kre ceste. Gospodarska zidina, gde je kühnja, shramba i stanovanje za sestre je v notranjosti jako nerodno razdeljeno. Jako slabo je tüdi to, da majo vse sobe cementnati tlak, ka je jako škodlivo za zdravje tistim, šteri stanüjejo notri. V celom prostori se nahaja ešče mrtvašnica brez najmenšega pietetnoga znaka, slaba ledenica i zdaj ravno zidajo velke nove svinsko hleve. Plot je v jako slabom stanji. Bolnišnico je oficielno prevzeo v svojo oskrbo mariborski oblastni odbor dne 27. oktobra 1927. Ali je ta bolnišnica zadostna za naš kraj ? Či poglednemo, gda je bila ta bolnišnica zidana, (i to samo bole za sobočki okraj i ma prostora samo za 120 betežnikov, či so vsi kak najbole stisnjeni), lehko včasi povemo, da ta bolnišnica nikak ne zadostüje več potrebam naše krajíne. To so povedale tüdi vse dozdajšnje komisije, štere so na kakši koli način preglednole to našo bolnišnico i to se poudarja tüdi v vsej letni poročilaj vodstva bolnišnic«. Ta bolnišnica je odločno premala samo za našo Krajino, slüži pa i mora služiti tűdi krajom prek Müre ar so tisti tüdi odrezati od drűgi bolnišnic kak mi od radgonjske. Potrebno je, da se ta bolnišnica razširi i preskrbi z modernimi prostori i vsemi potrebščinami. Zdajšnji mali prostor poleg železnice, je za moderno vekšo bolnišnico nikak ne pripraven. Tüdi to je silno važno i velko pitanje naše Sobote i cele naše Krajine, kak se to reši. I tüdi pri tom pitanji, kak pri vsej drügi, so potrebni premišleni resni i odkriti razgovori nas vsej, či neščemo, da se nam tüdi tü zgodi kaj takšega, da nam teško odpüstijo tisti, šteri pridejo za nami. Zgrabili bi se radi. Naše Novine so prinesle obširen odgovor na Popravek, šteroga nam je poslao mariborski oblastni odbor. Povedali smo tam odkrito vse, ka nam je ležalo na srci. Oblastni odbor je na tisto nikaj nej odgovoro, ka je edino pravilno napravo. Zgrabili so pa za tisti odgovor naši demokratski siromačeki šterim pride prí njüvom potaplanji vsakša bilkica prav, da se primejo za njo. Pravijo, da smo mi v tistom pisanji povedali, kak se nam ravno zdaj strašno slabo godi, gda je eden minister v vladi naš človek, dr. Korošec i gda ma v oblastem odbori večino naša stranka. Tak piše njüva siromaška „Domovina“ i priporoča svojim lüdem, naj širijo vsešérom »Do- movino“, da se tak lüdem odprejo oči, šteri lüdje bole skrbijo za našo krajino mi ali demokratje. 2 NOVINE 6. maja 1928. Ka je istina? Nevemo, ali so naši siromaški demokratje razmili tisti članek, šteroga so naše Novine prinesle te, gda smo objavili Popravek oblastnoga odbora ali ne. Mogoče je dvoje pri nji. To je, da so ga mogoče v istini nej razmili, ka se pri nji večkrat zgodi, ar kakši posebno modri i bistri lüdi resan nemajo v svoji vrstaj. Mogoče je pa tüdi, da so ga dobro razmili, samo so ga po svojoj staroj navadi naopak zasüknola da svojim lüdem tem ležej kaj strašnoga napišejo, kak se zdaj vsem grozovito božno godi, gda je dobila naša stranka nikelko moči v svoje roke i kak se je prvlé vsem nebesko godilo, gda so demokratje vladali. Mi smo v tistom članki povedali, da Maribor naše krajine ne pozna v zadostnoj meri i da tüdi ne vidimo, da bi se potrüdo v zadostnoj meri spoznati to krajino. Povedali smo, zakaj se čütimo zapostavlene, i prosili, naj nam Maribor tečas sam pride nikelko na pomoč, dukeč nemo meli mi zadosta svoji domači šolani lüdi, šteri bi nam lehko pomagali. To je glavna misel štero smo povedali i ne to, da se nam zdaj bole božno godi kak te, gda so demokratje meli oblast v rokaj. Ka šo nam spravili demokrati, i ka naša stranka? Šamó na kraci Povemo. Devet let so meli demokrati velko oblast v našoj državi. I v tej deveti letaj bi skoro v našoj bogatoj državi vsi kodiške gratali. Vekšajo so se dače, reda je ne bilo več nikšega, v našoj krajini so se začnole sekati šume kak, da se bliža sodnji den, z domi je pa vse začnolo bežati. Naši lüdje so komaj malo časa na vladi, i so se že zniža- NEDELA. le dače, tak, da se bo že s prišestnim letom plačüvalo skoro polovico menje dače kak letos, sklenolo se je velko državno posojilo od šteroga mo meli tüdi mi vnogo haska i za naše delavce pogodba z Nemčijov po šteroj je že letos vnogo naši delavcov odišlo tá, prišestno leto de ji pa šlo ešče več, delati so začnoli oblastni odbori i tak naprej. Pri šumaj se je vnogo sekanje že stavilo, v drügi mestaj Se pa ravno te dni vrši velka preiskava, da se dožene, či se je po zakoni sekalo ali nej. Zakaj smo tiste reči povedali oblastnomi odbori ? Zato, ar mamo v njem ešče vsigdar Več zavüpanja kak v vsej demokrataj. Povedali smo odkrito reč, z vüpanjom, da spadne na rodovitno zemlo. Povedali smo to reč zato, naj se nam od zdaj naprej ne godi več tak, kak sé nam je do zdaj godilo. I oblastni odbor je našo reč razmo tak, kak je demokrati i drügi naši takši prijatelje nigdar ne bi razmili i nigdar ne šteli razmiti. Demokratje so itak nej včeni odkrito i naravnoč gučati, zato se njim to tak strašno Čüdno vidi, da smo vüpali mi tistim lüdem, s šterimi smo zdrüženi v ednoj stranki, kaj tak naravnoč v oči povedati, ka nam je ne povoli. Demokratje mislijo, da je najvékše prijatelstvo v tom, či eden drugomi nigdar istine ne povemo v oči, za hrbti se pa čemerimo. Da smo mi oblastnomi odbori telko povedali i smo poleg toga ešče 11 vsigdar na njegovoj strani, toga oni nemrejo razmiti. Za nas je pa to nikaj novoga nej. Mi smo oblastnomi odbori povedali, da se v ništerni rečaj ne razmimo v popunoj meri; demokratov smo pa niti pošnofali nej. (Po Vüzmi Štrta.) V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim : »Idem k onomi, šteri me je poslao, i níšče zmed vas me ne pita: »kama ideš ?« Nego, ka sam vam to právo, je žalost napunila srce vaše. Ali jaz vam istino povem: Za vas je dobro, da jaz Odidem ar či ne Odidem, Oveseliteo ne pride k vam, či pa Odidem, ga Pošlem k vam. I gda pride on, karao bo svet od greha i od pravice i sodbe. Od greha zato, ka neso Vervali v mene; od pravice pa ar idem k Oči i potom me nete vidli; od sodbe pa, ar je poglavnik etoga sveta že osojeni. Ešče vnogo vam mam povedan, ali zdaj nemrete podnašati. Gda pa pride on, Düh pravice, včilo de vas na vso pravico. Ar nede gučao sam od sebe, nego ka koli bo čüo, bo gučao i prišestne reči de vam naznanjao. On bode mené dičo, ar vzeme z mojega i vam nazvesti.« Navuk: Ne je vse v istini tak božno, ka se človeki božno vidi. Maj. Naši lüdje pravijo, da v tom najlepšem meseci guči i se smeje cela narava. Drevje je ešče v najlepšem cveti, da človeča noga i človeče oko obstane pri tom krasnom čüdi bože dobrotlivosti; prsi i srce se razširilo ob vživanji te lepote. Vse zeleni i raste, da se skoro lehko vidi z okom kak so listje širi i povékšavle. Silje na njivaj pa si naravnoč pogučavle kak malo dete pri prijetnoj sunčenoj toploti. Živlenje v naravi je meseca maja rajsko lepo. I mi katoličani smo prispodobili te najlepši mesec v leti našoj nebeskoj Gospej. Imenovali smo jo Kralico majnika. Kak lepo je živlenje po veri ! Nigdar nemre meti tisti šteri nema vere telko veselja z vsem živlenjom i gibanjom v naravi kak tisti, šteri vse to živlenje preplete s sunčenimi traki nebeskoga živlenja. Krasen je maj, ali pravo korono njemi da Kralica maja. Delavci majo 1. máj za svoj svetek. Nemamo pa lepšega poklona v mesec maj, kak so šmarnice, hvalnice Kralici Maja. Mi se priklonimo ob vstopi v rajsko lepi mesec, Kralici toga meseca, Kralici vse lepote i krasote, Kralici nebeskoj Mariji. Zgodovinski dnevi. Prvoga maja, leta 1915. se je ustanovo v Londoni Jugoslovanski odbor. Te si je naložo nalogo, da bo delao na to, da se vsi jüžni Slovani zdrüžijo v edno velko močno jugoslovansko državo. Predsednik tomi odbori je bio dr. Trumbič. 1. decembra leta 1918. se je ta njüva namera spunila, tak, da so se zdrüžili Slovenci, Hrvati i Srbi, v edno državo, kralevine Srbov, Hrvatov i Slovencov. Bolgari, šteri so tüdi jüžni Slovani, majo ešče svojo posebno državo, vnogo Slovencov i Hrvatov je pa ostalo ešče pod Taljani, Nemci i Vogri, 1. decembra toga leta, bo obhajala naša držáva 10 letnico svojega obstanka. Prvoga maja 1227. leta je pozdravo Koroški Vojvoda v slovenskom jeziki pesnika viteza Ulricha Lichtensteina, šteri je odo okoli preoblečeni kak stara grška boginja Venus i po- svoje pesmi. Pozdravo ga je z rečmi: »Buge vas primi, kraleva Ve- nus.« To so edne zmed najstarejši slovenski reči, štere so bile v tistom časi zapisane. MORAVKSI: Monošter i njegov klošter. Malo takših krajov ma naša Slovenska kraj, ki bi bili zgodovinsko preiskani i nas spominali na veselo ali žalo: o preteklost našega roda, šteri živi že luga stoletja na toj zemlji. Pa kelko poznamo mi svojo preteklost? Resnično pa tüdi zadosta žalostno je. da preveč malo. Vzrok tomi je, da smo bili do najnovejših časov pod tüjinskim i to vogrskim kulturnim vplivom. Ali smo meli lastno književnost kak drügi narodi ? Ali so nam dali mogoče Vogri Slovenske šole v Šteri bi deca smela gučati v materinskom jeziki, bi spoznavala lepote svojga jezika, bila ponosna na njega i ga lübila? Vse to bi nam šlo po božih i svetskih postavaj. Ali gda bi se pa te spunilo njüvo srčno hrepenenje, ki se bo spunilo če že prvo ne na sodnji den, „Magyarország od Kar- patov do Adrije . . .“ Zato je naše lüdstvo nej krivo, če njemi fali poznanje lastne zgodovine. Krive so teške politične, socialne in kulturne razmere v Šteri je naš narod živo duga stoletja. Ka je zgübleno se ne da popraviti ! Nova doba je nastopila za nas zdaj gda smo zdrüženi s svojimi brati po jeziki, krvi i veri v slobodnoj jugoslovanskoj držav!. Zdaj se teda več nemremo zgovarjati z prvo navedenih tehtnimi vzrok. Či ostane našo lüdstvo ešče nadale nepoučno o svojoj zgodovini, pa se bodo mogli navesti drügi Vzroki, ki nas gotovo ne bodo opravičevali ! Dužnost izobražencov je, da seznanijo svoje lüdstvo, v kelko je to kakpa mogoče, z njegvov preteklostjov i preteklostjov vsej bratov Slovencov, S tem se zbüdi v njij narodna Zavednost, da se ne bodo sramüvali pred tišinskim svetom svojega jezika i roda, nego, da bodo s ponorom pravli: »Slovenec sam«. Zato smo se namenoli nikelko seznaniti naše lüdi z zgodovinov Monoštra i njegvoga kloštra, ki je znan daleč po sveti i mi, ki smo v njegovoj bližini pa tak malo poznamo njegovo zgodovino ! Monošter leži tam, gde se Lapinč izliva v Rabo, To je stari váraš, ki je že dosta preizkušenj trpo, posebno v tistoj dobi, gda so Törki gospodarili na Vogrskom. Tej so Pogostoma vpadov skoz Monošter i njegovo okroglino na Štajersko, V bližini se je vršila znamenita bitka leta 1664, med Avstrijci i Törki, zavolo štere je Monošter znan po vsoj Evropi in bo znan tüdi za sto i sto let, dokeč de sé človeški rod brigao za svojo preteklost. Tüdi iz dobe Rákoczyjove vstaja je znanih več spopadov med Kruci i Labanci, to je med vogrskimi uporniki i cesarskimi vojaki. Monošter se vsigdar lepše razvija. Posebno je razvita obrt i industrija. Ima tovarno za tobak, tovarno za vöre, ciganice i električno napravo. Prebivalcov je kakši 4000 i so Vogri i Nemci pa tüdi vnogo Slovencov. Nadale ima tüdi gimnazijo, na šteroj so se nigda šolati skoro vsi dijak! iz naše krajine i je ešče dnes vnogo Slovencov na toj gimnaziji. Če je v Monoštri kaj omembe vrednoga, lepoga i znamenitoga po svojoj preteklosti, je gotovo klošter barátov cistercijanov. Trdno sam prepričani, da je malo takših čitatelov našega lista, ki Monoštra, hakti kraja i njegovoga kloštra nebi poznali. Zato mislim, da mi ne bodo zamerili, če jim ščem na kratko opisati zgodovino to- ga kloštra. Omembe je vreden, ar je pod njegovo oblast spadalo v srednjem veki, ki je doba fendalizma (oblasti grofov i cerkvene gospode nad podložni jim kmeti), tüdi preci slovenshih vesnic. Zato so baratje zagvüšno več ali menje vplivali na živlenje vsaj onih Slovencov, ki so njim bili podložni. Ustanovo ga je vogrski krao Béla III. leta 1183. na prošnjo vrhovnoj opata cistercijanskoga, Petra. Prvi baratje so prišli iz Citeau-a (izg. Sitoja.) (Dale sledi.) Murska Sobota. — Čestitamo g. Marič Alojz, sodni uradnik je napravo v Ljubljani pri višjem deželnom sodišči sodni kanclijski izpit. — Od nas odide g. sodnik Miloš Senica, šteri je postavleni v Maribor. — Poslano. Odgovor g. Lajnščaki. Da si vrgel med ljudstvo reči, ki sem je nigdar nerabil „namreč da kaj hočejo tej bagaške“, se Ti je pri volitvaj posrečilo, da je prišla lista, na kateri si tudi Ti izvoljen, do velike zmage. Ta namen imaš tudi danes, gda znova začneš naprej nositi „bagaše“ ker si misliš, da Ti bode ljudstvo znova gorisedlo, a to so Ti sedaj nebode posrečilo. Ponovim, nigdar, nigdar ni sem se izrazil proti nikomur s besedami „bagaške" ta reč se je skuhala v preírigani glavi g. Lajničaka in jo zdaj nosi naprej samo, da bi teko dobo ljudstvo na svoj stran. Vse, kaj sem napisal glede plač in dohodkov g, Lajnščaka je resnica. To so da posvedočiti pri občini in po svedokih. Kdo moji trditvi neveruje, naj pride, njemi dokaze pokažem !. Kaj se pa tiče lažnjive trditvi g. Lajnščaka je moj odgovor : Pred 3. letami jaz nisem imel nikaj opravljati pri občini, ker ni sem bil niti imenovan odbornik, torej ni sem mogel ničesar kritizirati. S kakim „tramom pred pragom" torej nisem imel in nimam danes ničesar opraviti. Glede gnojšnice, katera bi tekla iz dvora g. Dobrayja, pa mi naj dovoli povedati g. Lajnšček, da indri so vekše taksne nevole, samo da tam je ravno on zainteresiran in to malenkost Žene gor, dokler od ovih molči. Glede plota g. Dobraija pa toliko, da je bil zagrajen prostor po zakonu predpisani poti v arendo dani, da je potemtakem plot vpravičeno zgrajen in da dokler najemna doba ne poteče, nima nihče pravice plot vkraj spraviti. Laž ja, da bi jaz napisal moje članke zaradi tega, da bi imel kaki hasek. Ne, napisal sem je le v javnem interesu, da ljudstvo vidi, kako delajo odborniki ki jih je zvolilo, Z prefriganimi rečmi pa pravico ne boš pobil g. Lajnšček, ar pravica mora zmagati tudi te, če si me ni upal zaradi moji resnični trditev postaviti pred sodnijo ! Tvoj zadnji članek najbole svedoči, da što in kaj si! CVETKO LAJOŠ. 6. maja 1928. NOVINE 3. Uredništvo za vsebino pod tem naslovom ne odgovarja. — Zbetežao je g. sodni predstojnik dr. Slavko Šumenjak. Za časa njegove bolezni ga nadomešča g. sodnik Ivanc — Gospodarsko konferenco je zezvao te četrtek ob 2 vöri popoldnevi v občinskoj posvetovalnici Gremij trgovcov za srez M. Sobota i to zavolo najetja inozemskoga posojila od strani države. Ta konferenca je precejšnje važnosti za našo krajino i bomo od njé ešče pisali, čitüdi se je po našem mišlenji vršila že nikelko kesno. Slovenska Krajina. — Izjava. Na zborovanji Srezko -ga vučitelskoga društva v Črensovci dne 21. aprila 1928. je trdo g. Izidor Horvat, hotiški vučiteo, da piše eden njegov tovariš, znani sotrüdnik »Népujsága«, vse vrste toga lista. Gda je te gospod protesterao proti toj trditvi, je g. Horvat odgovoro, da naš sotrüdnik laže. Po svojoj dužnosti izjavlam, da je ne lagao naš sotrüdnik, nego g. Horvat je ne gučao istine. Ravno to izjavo sam priobčo tüdi v ,,Népujsági‘ gde je pa v tiskarni pomotoma izostala reč „nem“ i so je po toj pomoti cela izjava tak razmila, kak, da je g. Horvat gučao istino, naš sotrüdnik pa ne. Prijateli našega lista, so gotovo včasi sprevidili, da je to neprijetno pomota, štero v prišestnoj številki ,,Népujsága“, popravimo. FR. BAJLEC urednik „Nepujsága.lt — Dešč i povodni. Dugo čakani i jako potreben dešč je nikelko namočo naše njive, či bo zdaj po tom lepo vreme, bo jako lepo vse raslo. Pri tom dežči je pa ništerne naše kraje velka nesreča zadela. Okoli Prosenjakovec i Križevec, kak tüdi v Jurjavskoj dolini, i okoli Kükeča i Gerlinec je nagli velki naliv strašno škode napravo. V tej krajaj se je vtrgno oblak i odneso s celi velki njiv vso rodovitno zemlo ništernim cele njive s komaj posajenimi krumpičami. V tork večer i v sredo so od vsej strani zvali naši lüdje na pomoč. Iz Sobote je v sredo opoldne odišlo vojaštvo pa tüdi iz glavarstva so se odpelali gospodje v nesrečne kraje, da na mesti samom poglednejo kelko je ško- de. Iz Prosenjakovec je poštar kratko naznáno: »Zdaj v tom časi gda telefoneram je v mojoj sobi že više kolena voda«. Pravijo, da se je tudi nikelko hiž porüšilo i se je ešče več drűgi vékši nesreč zgodilo ali od toga ešče nikši pravi potrdil nemamo. Ravnotak pravijo, da je na Vogrskom više od naše krajíne edno vés ščista porüšilo. Mogoče, je da se je tam tüdi kaj vekšega zgodilo, ar je neba bila na tistom kraji jako kmična i se je čülo močno grmenje, ali tüdi od tam smo ešče nikši pravi poročil nej dobili. Potoki so ništerni po tri metre visiko narasli ravno tak je močno narasla Müra, i se je bojati, da bo začnola znova zemlo trgati. — Prosvetne tekme. Naši Orli so bili 15. aprila v Lotmerki na prosvetni tekmaj celoga Lotmerčkoga orlovskoga okrožja. Iz naše krajíne so nastopili iz Žižkov (14 dečkov) i iz Bogojine (9 dečkov). Nadale so bila ešče drüštva iz Lotmerka, Radgonje, Križa, Sv. Tamaža i Sv. Jurja. Prvo mesto so dobili Orli od Sv. Tomaža (18 dečkov) drügo pa Orli iz Bogojine (9 dečkov). To je gotovo lepo mesto, štero so dosegli naši dečki zmed sedem drüštev, či pomislimo, da je načelnik bogojanskoga društva morao te den ravno zavolo vojaške zadeve ostanoti v Beltinci. — Popravek, beltinski dimnikari i g. Erjavec. G. Antoni Erjavec, dimnikarski mojster v Beltinci, nam je poslao nikši Popravek. Pravi, da bo postopao proti uredniki po tiskovnom zakoni, či ne priobčimo tistoga popravka. G. Erjavec naj zna, da ma edino sodišče pravico postopati po zakoni proti komi, ne pa kakši dimnikarski mojster. Obdrügim naj zna, da mora meti Popravek po tiskovnom zakoni gotove pogoje, da je urednik prisiljeni priobčiti ga, ob tretjim naj zna, ka so dužnosti urednikove. Dužnost urednikova je, da tolmači javno mnenje i pazi na to, da se nerednosti i nezakonitosti ne razširilo med lüdstvo ar to jemle ugled državi i menša zavüpanje do zakonov. I v tom deli čuva tüdi urednika zakon. G. Erjavec pravi da beltinski dimnikari izpolnjujejo svoj posel v redi i po predpisi, da je nej istina, da bi hodili po dugom časi samo nikelko rore gledat, i da pridejo vsakši dva ali tri mesece zmetat i te komaj, tak napravijo, da si morajo lüdjé sami saje vužigati, i da si plačo zna povekšavati, za drügo se pa ne briga dosta ar majo dimnikari za to posebne tarife. Na to povemo mi: Mamo svedoke, da so hodili beltinski dimnikari neredno zmetat, da so si ništerni morali za njimi ešče ednok sami zmetati, da so si edni sami vužigali saje v rori, da je dlmnikar sam podpišüvao gospodarovo ime, da se je zadirjao i sirovo gučao i da se je samo plača redno poberala. To priobčiti je urednikova dužnost, za to vživa on obrambo zakona, g. Erjavec pa naj ide k sodniji, da njemi tam ešče bole dokažemo i za pot kaj zaslüžimo. — Porcijske knigice pridejo nazaj kak je to inda bilo. Tam bo zapi- sano vse notri, kelko i gda je što dače plačao. Zdaj se pa na sveti níšče ne spozna na poberala dače. Človek plača vse pa njemi pri prišestnom čeki že pa kakše zaostanke napišejo. Zdaj so dobili ništerni na novo palig preci več dače kak lani v tom časi i níšče ne vej zakáj. Mogoče zato, ar je lani tak jako slaba tedna bila? — Kak idemo naprej ? V sobočkom okraji je bilo v lanskom leti rojeni 1430 (od tej je 157 nezakonski ali več kak vsakši deseti), mrlo je pa 1103. Od tej je mrlo naravne smrti 1079 (od tej 150 na sühom betegi to je skoro 14 procent), 8 se ji je obesilo, 1 se je strelo, edna pa zastrupila. Eden je bio bujti tak, da je dobo 15 vdarcov s sekirov po glavi. Smrtni nesreč po nepriliki je bilo 14. 5 se ji je vtopilo (2 spadnola v potok, 2 v stüdenec, 1 v mlako) 2 sta zmrznola, 1 se je bujo pri podiranji drv, eden se je poparo z vročov župov i mro, ednoga je zdrüzgao zid, ednomi se je vužgo obleč, ednoga je vdaro konj s kopitom po glavi, da so njemi možgani vö prišli, eden je bio povoženi, ednomi je žaga vrgla falat lesa v črevo i njemi je zdruzgalo getra. Jako pisane zgodbe, škoda da nemamo toga iz cele naše Krajine. — Dijaški izleti naši sobočki gimnazijcov se vršijo to nedelo. Skoro večina dijakov ide z železnicov v kraje prek Müre, razreda I. b i II. b pa ideta s svojima razrednikoma na Goričko. Tej dijaki se odpelajo z automobilom do Cankove, nato pa odidejo peški prek Korovec, Gerlinec, Fükšinec v Kramarovce, gde bodo meli obed. Od tü naprej ido na Serdiški i Sotinski breg do Serdice, gde bodo spali. V nedelo idejo k Sv. Jürji, gde bodo pri sv. meši, od tü prek na Gornje Slaveče i k Gradi, od tü pa v Mačkovce, odked se bodo z železnicov odpelali nazaj v Soboto. Našim dijakom Želemo vnogo veselja na lepom majniškom izleti, lüdem pa priporočamo, da dijake vsešerom kem najbole prijazno sprimejo. — Za zatiranje sadni škodlivcov je ministrstvo za kmetijsko dosegnolo, da je monopolska uprava znižala ceno tobačnomi ekstrakti s šterim se tej škodlivci vničavlejo. To pa vala samo do 31. decembra toga leta. Do toga časa bo valao tobačni ekstrakt 5 Din 1 kg. — Velika Polana- Vnogo dobrotnikov se je že spomnilo naše cerkve, posebno so vrli Amerikanci kaj radi prispevaii za njeno olepšanje. Največji dobrotnik pa se je zdaj oglaso, ki želi dati posekati cerkev, in je v ta namen, (za slikanje svetišča) poslao 8 jezero Dinarov. V svojem imenu in v imenu farnikov izrečem tomi plemenitomi darovniki Vuk Štefani iz Male Polane, sedaj v Chicagi najsrčnejšo zahvalo in Bog plati. — Kukorica za siromaške kraje v kratkom pride. Eden vagon pride v Soboto, eden v Mačkovce, eden pa v Šalovce. Tisti, šterim je bilo naznanjeno, dobijo zdaj to pomoč. Občine pa, štere majo ešče kakše po- sebne siromake naj to včasi javijo na glavarstvo da tüdi tej ešče nikelko dobijo. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobola, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, vzemite INKA. Glažek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA-creme, mást za obraz i roke vam ohrani mladost i zdravje. Minéjo pege, piščajci, razpokana, i rdeča mesta. Lonček Din 12 MAJALA-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavii vsej lekarnaj i bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — Rekord proizvajanja vör pomeni prilika, da se prava švicarska žepna vöra, Anker, Remontoir, Roskopf lehko dobi že za 49 Din 60 par i švicarska budilnica Anker z triletnov garancija že za 64 Din 20 par. Za to ceno lehko dobite vöre iz lastne švicarske tvornice vör pri H. Suttner Ljubljana št. 945. Zahtevajte brezplačno velki krasni cenik s slikami, v šterom mate veliko izbiranje vör, zlatnine, srebrnine, pripravne predmete za darila po najnižišoj ceni. Politične beležke. Avstrijski generali. G. Hočevar vučitel iz Kroga je pravo na vučitelskom zborovanji, da so prej avstrijsko armado vodili avstrijski generali, naše pa ne bodo. S tem je šteo povedati, da on što je v Prekmurju rojen, što je na toj zemli zraseo i na to zemlo pűščao skuzé veselja i žalosti ne more postati več kak preprosti vojak v uradnikom kadri. Opozarjati pa moramo gda Hočevarja, da živimo V demokratičnoj državi v šteroj generale ne postavla — ne Peter i ne Pavel — nego volja naroda. To si naj dobro zamerkajo g. vučiteo Hočevar i naj povejo pri prvi Prišestni priliki, da bo pri nas imeo voditelsko palico v roki oni Človik, Šteromi to palico zavüpa — naše lüdstvo, naš narod. Janičar. Janičari so bili törski vojaki, šteri so nesmileno šli — če je bilo potrebno, tüdi proti krvnorni brati. Janičare so vzgajali iz dece, štero so spoloviti v pokrajinaj kde so živeli krščeniki. Mamo pa tüdi moderne janičarje. To so naši domači lüdje, sinovi krščanskih starišov, šteri zdaj z velkov korajžov idejo v slüžbi veri nevarnih liberalov proti svojim bratom. Stari törski januari so bili hrabri vojniki, moderni janičarji pa od liberalnih drobtinje slepi — hlapci. Senje se vrši v Vržeju živinsko in kramarsko letos 7. maja, kar blagovolo vzeti v znanje, in senje mnogoštevilno posesti. Vabi Županstvo. CIGEO (OPEKA). Naznanjamo cenj. občinstvu, da se dobi vsakovrstna opeka Križevske opekarne i Pucinske opekarne za letošnji leto po zelo znižani ceni in na ratno odplačilo. Naročila sprejmejo obe opekarni in tvrdka HARTNER v MURSKI SOBOTI. Priporočamo KOLINSKO CIKOR1JO, ki je izvrsten pridatek za kavo. 4. NOVINE 6. maja 1928. GOSPODARSTVO. Valenje picekov. Če ščemo meti dobre domače küre, moramo skrbeti za rano valenje. Mesec maj je zadnji čas za nasajanje. Za valenje moramo jemati le oplojena ne prestara, navadno bole okrogla jajca najbokši jančaric. Gda mislimo kokoš nasaditi moramo poiskati za valenje dober prostor, šteri mora biti popunoma sühi, ne premrzeo, zračen i méren pred lüdmi i živalmi, če si je pa kokoš sama zbrala gnezdo na primernom kraji, jo püstimo tam. V gnezdo z mejkega sena ali otave denemo 15 do 21 izbrani jajc, kakša je kvočka po velikosti. Za valenje zberimo mérno i zaneslivo kvočko, najbokša je takša, štera je že vama. Ves čas valenja je skrbeti kvočki za zadostno i primerno hrano. Najbokše zrnje. Skrbimo, da bo kvočka dobila vsaki dén Čisto i mrzlo vodo. Po šesti dnevaj preglejmo jajca, štera so oplojena i se bodo zvalila. Jajce zemimo i je operimo v toploj vodi, dobro izborno i obrnimo proti svetlobi; če je jajce prosojno (da se vidi skoz) i je ednako svetle farbe, je ne oplojeno i se lejko ponüca v kühnji. Oplojeno jajce pa ma že peti den temno piko i drogne žilice. Jajce z temnov pikov brezi žilic pa začno gniliti ali je pa napačno zavrženo. Takše jajce skühajmo i ga dajmo picekom ali küram. Za probo ali so jajca dobra ali ne, nücamo jajčno svetilko, štera nam zaneslivo pokaže kaj je v jajci. Če je vse v redi i je gospodinji sréča naklonjena se v trej tjednaj zvalijo piceki. Ti naj ostanejo pod kvočkov, dokeč se ne posüšijo, potom pa je odnesémo na toplo, dokeč se vse ne zvalijo, da je kvočka ne pohodi. Rece nücajo 32, goske pa 33 dni. Napačno je že pred tem časom jajca preklükati. Če pa ešče po tem časi ostane kaj jajc, za štera ne vemo, če je notri živlenje ali ne, je denemo v toplo vodo (40—42°). Če so piceki živi, se jajca v vodi genejo. Takše jajce zbrišimo i njemi napravimo ób debelejšem konci (péti) lüknjo i denimo nazaj’ pod kvočko. Po dobri 12 vöraj se more picek zlečti. Če se to ne zgodi, je znak, da ne bo s piceka nikaj i jajce lejko brezi skrbi vržemo na gnoj. Dostakrat se tüdi zgodi, da se z jajc či so tüdi oplojena, ne zvali picek ali pa slab i hitro pogine. Vzrok je te, da ma jajce preveč vode v sebi. Če pa mamo na vsaki 10 kür dobroga kokota i primerno polagamo, dobro kvočko, ki v dobrom, mirnom mesti sedi, se nam zvalijo iz vsej belic piceki. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10,93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Pri penezaj že duže časa nega nikši posebni sprememb. Naš dinar, kak tüdi penezi drügi držav so skoro stalno na istoj višini. Za razne špekulante s penezi je to nej najbogše, za Splošno gospodárstvo je pa to velka dobrota. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., kukorica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Cene silji se zdaj že dva tjedna močno zdigavlejo. Podrakšala se je posebno pšenica, vsa mela pa tüdi kukorica. Tak je prišla pšenica Preminoči tjeden v Ljubljani že na 400 Din, kukorica pa na 335 Din. Kukorica se je zato tüdi močno podrakšala, ar so je vnogo spoküpili za tiste kraje, gde je lakota. Cene se pa držijo tüdi za toga volo tak visiko, ar se v ništerni krajaj kaže jako slaba letina tak posebno v Ameriki pa tüdi na Polskom i ništerni drügi državaj kre Dune. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4.5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci 5 do 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vago 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Za prasce je izdak velko spitavanje, zato, ka je zdaj najbole pripraven čas za küpüvanje prascov za krmlenja. Cena prascov se drži na močnoj višini. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Mleka je čiduže menje zato so pa tüdi cene nikelko višiše. Dobi se pa zadovole zmočaja i je tüdi cena nej prevelka. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din,. podlasica bela 80—95 Din,, rjava 15 Din. IZJAVA. Podpisani Rožman Peter iz Bogojine, izjavlam, da ne Prevzemem nikši dugov, štere bi napravila moja žena Treza, roj. Benkovič. ROŽMAN PETER posestnik, Bogojina. RAZPIS. Evangeličanska gmajna Gornjeslavečka vöda zidarsko, tišlarsko, tesarsko, glažarsko i šlosarsko delo pri zidanji nove cerkvi. Ponüdbe naj se pošlejo na adres evang. župnega urade v Gornji Slaveči (p. Rogaševci) do 5. maja t. leta. Potrebnejše se zvedi pri adresanti. Evang. gmajna si pridrži pravico, da vöda delo ne gledoč na najmenšo ponudbo. Cerkveno predstojništvo. Senje v Martjanci, velko živinsko i kramarsko bo zdaj 14. maja mesto 6. maja. Za mesto se nikaj nede pobéralo. Občinski odbor. Mali oglasi. K odaji 10 plügov goric z lepim sadovnjakom i zidanov hižov z ednov sobov, pivnicov i prešov na Lendavskom bregi. Küpci naj se zglasijo v D. Lendavi, Mlinarska ul. 197. Naznanjam cenjenim starišom, šteri majo férmanec, da prosim od ednoga para obleke za delo samo 40 Din. HAJNAL IGNAC, krojač (po indašnjem Pozvekov Naci) M. Sobota. K odaji skoraj novi bicikl jako fal v Beltinci. Poizvedi se v hranilnici. K odaji je en kóntrabas (bajz) ešče ščista v dobrom stáni več se pozve v uredništvi NOVIN. Mlatilni mašin Hoffer Schrantz 4 konjev moči mlatec na krugle v jako dobrom steni k odaji. Cena se pogovori. Gde se dobi mašin se zvedi v uredništvi NOVIN. Prekmursko kat. podporno društvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septombra 1920 l. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lincoln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči: Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik: Martin Gabor, tajnik. Stefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St, zapisnikar: Marko Vouri, nadzorniki; Stevan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. K odaji verstvo v Murskom Središči pri glavnoj cesti z lepim vrtom i sadovnjakom, sposobno za kakšo obrt. Hiža ma 2 velkivi sobi, spajz, kühinjo, 2 šupi i štala. Cena 75.000 Din. Pitati pri slikari FILIP JOSOVIČ DOLNJA LENDAVA. Zmagovalka pri tekmí za najfalejšo ceno je Suttnerova prava švicarska budilnica št. 105. Z zaneslivim Anker slojom, štera stane s triletnov garancijov samo 64 Din. 20 p. Ravnotak prava švicarska žepna vöra št. 100 Anker stroj Remontoir-Roskopf samo 49 Din. 60 p. Anker Remontoir Roskopf št. 111. s triletnov garancijov samo 69 Din. 20 p. Po povzetji, ali pa se pošlejo penezi naprej. Rizike nega. Či se Vam kaj ne vidi, to Vam zamenimo, ali pa damo peneze nazaj. Velki cenik s slikami vör, lancov vsakovrstne zlatnine i srebrnine kak tüdi cenik s sto drügimi potrebnimi predmeti za dnevna potrebščine, dobite brezplagno či pošlete svoj atres na Svetovna trgovina vör H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945 K ODAJI VERSTVO v Medjimurji v Selnici, Breg z gospodarskimi zidinami kak zidana hiža z 2 sobama, kühnja, špajz, velki zastrž i 3 pevnice, 1 zidana Štala, 2 parmi i 1 klet škednji i gümno 3 hlevi, 3 plügi sadovnjaka, 5 plügov zemle i 3 plügi senožeti, vse to za 150.000 Din i se včasi lehko vseli. Pita se lehko pri slikari FILIP JOSOVIČ D. LENDAVA 57. Proda se lepo posestvo z 17 oráli zemle, gorice, les, travniki i. t. d. cena 120.000 dinarov. Zglasiti se je pri Posestniki ANTON TOMAŽIČ VELKA p, MARIJA SNEŽNA Štev. 57. 3 minute od cerkve. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vaše telo rabi gojenje, da ostane zdravo. Za pravo gojitev tela je dober že od nigdašnji časov ppravi Fellerov lepodišeči „EIsafluid“. On pripela oslableno telo k novoj moči i svežosti, oživla živce i ajačove mišice i žile i dobro dene vsem delom tela. Ribanje i mazanje z Elsafluidora pospešuje obtok krvi i tak vzdrži telo vsigdar odporno za delo. Pranje z Elsafluidom okrepi trüdne oči, miši živci i lehšá bolečine. V zvünešnjoj i notranjoj porabi da zaneslivo varstvo proti nášasti, influenci, gripi. zgrablivi boleznim i prehladi. Razredčen v vodi je dober za pranje grla i vüst. Več 30 let je prilüblen zavolo vnogostranske zvünešnje i notranje vporabe, kak zaneslivo domače sredstvo i kozmetikum. Bogši je od Francuske vinovice. Zahtevajte v lekarnaj i trgovinaj tüdi v najmenši krajaj Fellerov pravi Elsafluid v poskusni glažkecaj po 6 Din dvojni po 9 Din. ali špecialni po 26 Din. Če ne dobite pravoga, naročite naravnost po pošti i Vam pride pri več vküp falej. Po pošti pride 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 špeciaini kautici 62 Din. 18 pokusni, 12 dvojni ali 4 špecialne 102 Din. 54 pokusni ali 36 dvojni ali 12 špeciaini 250 Din, Naslov jasno napišite: Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik: FRANC BAJLEC.