ŠT. 11 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVII. KAMNIK, 8. JUNIJA 1987 XIX. Zbor gorenjskih aktivistov Za veliko srečanje občanov, borcev in aktivistov Osvobodilne fronte na letošnjem zboru gorenjskih aktivistov iz osmih občin je skoraj že vse nared. Občinski in krajevni organizacijski odbor sta tudi že sprejela scenarij prireditve, pred katero so v Kamniku sklicali tudi tiskovno konferenco, v Komendi pa so se nedavno s predstavniki nase občine in krajevne skupnosti srečali predstavniki pokrajinskega odbora OF in okrožnega odbora kamniškega okrožja. Seznanili so se s pripravami na prireditev, predstavili pa so jim tudi krajevno skupnost Komenda in občino Kamnik ter jih peljali na ogled partizanske bolnišnice v Komendski Dobravi. XIX, Zbor gorenjskih aktivistov bo to nedeljo, 14. junija na hipodromu v Komendi Zbor se bo začel ob 11. uri dopoldne. Udeležence bo najprej pozdravil predsednik občinske konference SZDL Davorin GregoriČ, slavnostni govornik pa bo predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori kamniške občine: Moški pevski zbor KD Svoboda Črna, Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Moški pevski zbor KD Janez Čebulj Komenda, Moški pevski zbor PD Lira Kamnik, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Mešani pevski zbor KD Moste, Mešani pevski zbor PD Titan Kamnik, Mešani študentski pevski zbor Kamnik, poleg njih pa še pihalni orkester DKD Solidarnost Kamnik, orkester kitar Glasbene šole Kamnik, plesna skupina ŠKD SENŠRM Kamnik in pionirji osnovne šole Komenda-Moste. Organizatorji pričakujejo, da se bo zbora udeležilo več tisoč ljudi, zato so za ta dan pripravili v Komendi posebno prometno ureditev. Organizirani pa bodo tudi posebni avtobusni prevozi, na katerih bo za vozovnico veljala priponka (bedž), ki so jih za udeležence že naročile krajevne družbenopolitične organizacije, mogoče pa jih bo kupiti tudi na prireditvenem prostora. Sicer pa krajevno skupnost Komenda, letošnjo gostiteljico zbora gorenjskih aktivistov in podrobnejša pojasnila objavljamo na 3. strani. Seja predsedstva OK SZDL S seje občinske skupščine Delegati podprli izvršni svet Predsedstvo skupščine je po predhodnem posvetovanju, predvsem pa glede na rezultate posvetovanj, ki jih je OK SZDL vodila v vseh krajevnih konferencah socialistične zveze in kjer se je izkazalo, da »razlastitvena odloka« trenutno podpira le peščica krajevnih skupnosti, sklenilo, da umakne medzborovsko usklajevanje o odlokih in ocenilo, da zadeve zaenkrat še niso zrele za odločanje. Ker pa je že nastala velika materialna in moralna škoda zaradi neizpolnjevanja srednjeročnega načrta, predvsem na stanovanjskem področju, je treba nemudoma v individualno pridobivanje zemljišč in čimprej začeti z gradnjo prvih stanovanjskih .blokov na zazidalnem otoku B-3 Novi trg. Na skupnem zasedanju vseh treh zborov so delegati izrazili zaupanje izvršnemu svetu pri izvajanju temeljne politike, vendar pa so obenem zahtevali ugotovitev krivcev za nastalo situacijo, za nepotrebno zavlačevanje pri reševanje »kmetijskega vprašanja« v Novem trgu. Predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih je na seji dejal: »IS je po 118. členu statuta občine odgovoren za uresničevanje politike in vseh splošnih aktov občinski skupščini. Vse to delo mora izvrševati odgovorno, v skladu z ustavo. In prav ustava predvideva, da je zemlja, kjer je načrtovana družbeno usmerjena gradnja, v družbeni lasti. Ker bomo po dolgih zapletih sedaj v Novem trgu šli v nekakšen kratkoročni kompromis (»razlastitvena odloka se samo začasno zamrzneta«), torej, v individualno pridobivanje zemljišč, bomo kršili tudi ustavo. Zato izvršni svet ne bo mogel prevzeti odgovornosti za izvedbo začrtanega srednjeročnega načrta, še posebno na stanovanjskem področju.« Vedeti pa je treba, je še poudaril predsednik izvršnega sveta, da neizvajanje začrtanega plana in drugačno pridobivanje zemljišč »potegne« za seboj še nešteto drugih stvari. Predvsem se bo gradnja stanovanj zelo zavlekla in podražila. Poleg tega pa soseska na ta način ne bo pridobila drugih objektov, ker se bo preko stanovanjske skupnosti in zadruge zbiral denar le za stanovanjsko gradnjo. Veliko škodo delamo, ker smo se odločili za ekstenzivno gradnjo, gradnjo za trg. Brez družbeno usmerjene gradnje ne bomo dosegli začrtanega razvoja kraja. Ker občina v tem času ne bo dosegla začrtanega števila novih stanovanj, se bo spremenila tudi naša migracijska politika. V planu smo namreč zapisali, da bomo zmanjšali število tistih, ki se vozijo na delo v drugo občino. Začasno rešitev smo sedaj že sprejeli, na Novi trg pa se bomo še nekaj časa vračali, je dejal Janko Gedrih, saj smo drugje prostorsko zelo omejeni in razen manjših »plomb« ni nikjer prostora za nove stanovanjske soseske. Konferenca delegacij iz Titana je v svoji pismeni pripombi sicer menila, da vprašanje za. upnice zaradi neizglasovanja nekega odloka (vseeno, če je ta oblikovan v smislu izvajanja družbenega plana) s strani izvršnega sveta ni umestno, saj družbeni plan občine obsega še vrsto drugih pomembnih nalog, še zlasti na tistih področjih, kjer smo sprejeli dolgoročne plane razvoja do leta 2000 (kmetijstvo, turizem, drobno gospodarstvo) in tudi drugih področjih razvoja Kamnika. Ker tu čakajo izvršni svet še številne druge aktivnosti, je konferenca delegacij menila, da ni nobenih pravih vzrokov za odstop izvršnega sveta. Delegacija KS Komenda pa na- slednje: »Smo za zaupnico izvršnemu svetu, vendar naj se krivci za nastalo situacijo ugotovijo in naj tudi odgovarjajo. Družbeni plan 1987 naj se v naši KS dosledno izvaja (obnova cest, so investiranje mrliških vežic). Premajhna šola postaja vse večji prpblem, zato se je nujno držati plana, sprejetega tudi s samoprispevkom.« Delegati so na skupni seji majske skupščine zadolžili izvršni svet, da do junijskega zasedanja skupščinskih zborov pripravi predlog odloka o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel in prepovedi graditve ter spremembe kulture zemljišča na zazidalnem otoku B-8 Zgornje Perovo. Izvršni svet bo do naslednje seje pripravil tudi osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega družbenega načrta občine. ROMANA GRČAR Premalo spodbude za nadpovprečno nadarjene učence V obravnavi poročila o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Kamnik v letu 1986 so člani predsedstva med drugim ugotovili, da premalo upoštevamo dober kadrovski potencial v Srednji ekonomski in naravoslovni šoli Rudolfa Maistra. Delovne organizacije namreč ne vidijo neposrednega in takojšnjega interesa za srednješolce, ki bodo potem nadatfevali študij na različnih fakultetah. Vendar pa so bili razpravljala na seji predsedstva enotni, da je treba nadarjene dijake dodatno spodbujati s štipendijami, ker je tako večja verjetnost, da bodo bodoči strokovnjaki po končanem študiju ostali v kamniškem združenem delu. Predstavnik mladine je dejal, da v Kamniku vse preveč ugotavljamo, da nam dobri kadri »bežijo« v druge občine, bežijo zato, ker v naši občini še vedno ni dovolj stimulirano dobro, strokovno delo. O poročilu pa so mladinci dejali, da pogrešajo v njem podatek o podiplomskem študiju in o tem, koliko delovnih organizacij svoje delavce pošilja na izpopolnjevanje v tujino. Zanimivo bi bilo tudi zvedeti, koliko naših strokovnjakov tudi za vedno ostane v tujini. Poročilo je zelo dobro pripravljeno, saj vsebuje tudi pregled "uresničevanja sprejetih sklepov s področja kadrovske in štipendij- ske politike in določene smernice v obliki sklepov (ki so datumsko opredeljeni in vsebujejo nosilce posameznih nalog) za nadaljnje uresničevaje politike zaposlovanja. Sicer pa je bilo lansko leto najbolj »živahno«, saj smo v občini presegli 2 odstotno rast zaposlovanja. Kljub temu pa še vedno primanjkuje strokovnih poklicev, kot so šivilje, kovinarji, lesarji, čevljarji, . . . Primanjkuje tudi visoko izobraženih kadrov, čeprav smo v občini dosegli pomemben premik pri štipendiranju, saj se je povečal odstotek štipendij za višjo in visoko izobrazbo. Na seji so tudi ugotovili, da je še vedno slaba povezava med občinsko raziskovalno skupnostjo in delovnimi organizacijami, kar očitno kaže na mačehovski odnos do inovativne dejavnosti. Še vedno je preveč kampanjskega evidentiranja za vodstvene in vodilne delavce v delovnih organizacijah. Le štiri delovne organizacije, so, na primer, pravočasno dale razpis za poslovodne organe, v enajstih primerih pa se je prijavil le en kandidat. V bodoče bo o primernosti prijavljenega kandidata s posebnimi pooblastili treba predložiti tudi potrdilo o tem, kako uspešno je že do sedaj vodil delovno organizacijo. Kazalnik o uspešnosti gospodarjenja in njenih kazalcih bo pripravil občinski komite za družbenoekonomski razvoj. > Člani predsedstva so se na seji med drugim dogovorili, daje treba že sedaj začeti evidentiranje za funkcije, kjer prihodnje leto poteče dvoletni mandat. ROMANA GRČAB OBVESTILO V soboto 13. 6. 1987 bo na območju kamniške občine potekal del tekmovanja v Ralivju za pokal Alpe-Adria, državno ter republiško prvenstvo. Na relaciji Cma - Črnivec ter Zlato polje-Črnivec bodo štiri hitrostne preizkušnje po naslednjem vrstnem redu: HP relarija_start HP 1 3 Črna (pri Kamniku) - Črnivec 07.44 09.20 2 4 Zlato polje - Črnivec_08.22 09.5G V času med 6.30 in 12. uro bo cesta na tem območju zaprta za ves promet. Prireditev s podelitvijo posebnih nagrad neuradnim zmagovalcem prvih štirih hitrostnih preizkušenj bo med 10.30 in 11.30 na Titovem trgu v Kamniku. OK ZKS o gospodarjenju Ugotoviti vzroke za nekatere neizpolnjene naloge Čeprav smo z gospodarskimi rezultati v lanskem letu v naši občini lahko zadovoljni, pa je kljub temu treba odgovoriti na vprašanje, zakaj nekatere dogovorjene naloge iz lanske resolucije niso bile uresničene. Tak je bil eden od zaključkov članov občinskega komiteja ZKS, ko so razpravljali o uresničevanju lanske občinske resolucije. Kljub ugodnim gibanjem akumulacije in dohodka v lanskem letu, ne bi smeli iti mirno mimo dveh pomembnih vprašanj. To sta nedosežena načrtovana rast izvoza (ki je ostal na ravni leta 1985) in visoko povečanje sredstev za skupno porabo na ravni republike (lani so porasla za Sprememba odredbe o prometu v Kamniku Od začetka veljavnosti »Odredbe o ureditvi prometa v delu mesta Kamnika« so se kazale pomanjkljivosti, ki so narekovale njeno spremembo. Upoštevajoč pripombe stanovalcev in izdelavo prometne študije o ureditvi prometa v mestu je Komunalno podjetje Kamnik posredovalo Komiteju za družbenoekonomski razvoj delne spremembe prometnega režima, ki so bih predhodno brez pripomb sprejete na občinski konferenci Spremembe so: • v Japljevi ulici bo potekal promet enosmerno v smeri Trg svobode - Titov trg • za parkiranje motornih vozil je določena nova površina od križišča Maistrove ulice in Titovega trga do Samčevega predora, na vzhodni strani tega odseka • Kolodvorska ulica, ki je bila po odredbi enosmerna, bo zdaj namenjena za promet vozil v obe smeri • Pot na Žale bo rezervirana samo za pešce, s tem, da bosta zapori ob spomeniku revolucije in na cestišču temena predora na severni strani. KOMITE ZA DES Člani komiteja so v skladu s statutom ZKS oblikovali predlog kandidata za novega sekretarja predsedstva OK ZKS Kamnik. Na podlagi evidentiranih možnih kandidatov, ki so jih predlagale osnovne organizacije ZK, je komite za to dolžnost kandidiral Brigito Zale-zina, članico občinskega komiteja, sedanjo predsednico družbenopolitičnega zbora SO Kamnik, vodjo operativne priprave dela v Donito-vem TOZD Tri val. O predlogu bodo razpravljale vse osnovne organizacije ZK, nakar bo občinski komite izvolil sekretarja predsedstva. Dosedanja sekretarka Jelka Tu-šar bo po štiriletnem opravljanju te dolžnosti odšla nazaj v organizacijo združenega dela. 183%, za občinske SIS pa fe za 130%). Nekdo je celo dejal, da je bil izvoz glede na pogoje, v katerih izvažajo naše DO, še prevelik. Zadnji čas je, da se zakonodaja na tem področju spremeni. Kritično so ocenili tudi položaj skupne porabe v občini, saj občinske SIS ob 500 milijonih dinarjev blokiranih sredstev nima- jo denarja za plačilo opravljenih storitev. Člani komiteja niso mogli mimo nekaterih ocen o gospodarskih gibanjih v letošnjem prvem trimesečju, ki že opozarjajo na resne težave, v katere bodo zašle nekatere OZD, če ne bodo upoštevale novih pogojev gospodarjenja. Predsednik komiteja za družbenoekonomske odnose je menil, da bi bilo treba čimprej v vseh OZD oceniti vpliv novega obračunskega zakona in ustrezno ukrepati. Ko so govorili o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Kamnik, so člani komiteja poudarili, da ima naše združeno delo še vedno prevelike potrebe po nekvalificiranih delavcih, ki prihajajo od drugod, premalo pa zaposlujemo visoko kvalificirane strokovne kadre. Nekvalificirani delavci ne bodo spremenili sestave kamniškega gospodarstva. V to smer bi moralo biti naravnano tudi štipendiranje kadrov. Ni mogoče več pristajati na dejstvo, da ostaja polovica kadrovskih štipendij nepodel jenih. Zato bi bilo treba mlade bolj pritegniti v tehniške poklice, ki jih v naši občini še posebej primanjkuje. Več skrbi bi bilo treba nameniti tudi usposabljanju kadrov v OZD za odgovornejša dela in naloge in dosledneje ocenjevati delo poslovodnih organov ob obravnavi poslovnih poročil, ne samo ob zaključnem računu, pač pa tudi med letom. F. S. Velika ovira za Utok in še koga Tudi predstavniki republiških organov, ki so v teh dneh obiskali našo občino Utoku niso prinesli rešitve. Pa tudi občini ne, kise je znašla pred velikim ekološkim problemom; tega predstavlja Utok, ki sredi mesta čedalje bolj ogroža zdravje prebivalcev, hkrati pa ne ve več kam s svojimi strupenimi odpadki; še več preglavic pa občini povzroča odlagališče odpadkov in prostorsko planiranje, saj je zaradi prekategorizacije delčka zemljišča — na južnem delu obvoznice ob Bistrici — Utok že nekaj časa v ustavnem sporu s tamkajšnjim lastnikom. Kar nekaj časa se bodo v Utoku torej še stiskali v strogem jedru mesta, nekaj časa bodo morali strupene odpadke še ilegalno odvažati v Ljubljano in na Vrhniko, tudi dupliška jama bo še nekaj časa trn v peti vsem občanom. Ljubljančani naših smeti namreč nočejo. In kako smo se torej v Kamniku zaplanirali? Predstavniki iz republike, od katerih so naši občinski možje pričakovali konkretnih nasvetov, če že ne rešitev, so dejali, da je srž kamniške zmešnjave v tem, kot je rekla Jožica Velišček, podpredsednica republiškega komiteja za zakonodajo, da je kamniški plan pravno sporen. To pa zato, ker niso korektno izvedeni prenosi iz prejšnjega v zdajšnji srednjeročni načrt. Pri planiranju, je dejal predsednik komiteja za zakonodajo Lojze Janko, se morajo v občinah obvezno držati tudi republiških smernic, ki nekako zagovarjajo splošni družbeni interes, kar pa v kamniškem perečem problemu Utoka ni mo- goče reči. Po mnenju strokovnjakov iz republiškega komiteja za pravosodje, z njimi pa se je strinjal tudi predsednik komiteja za planiranje Milivoj Samar, se reševanje Utoka in s tem selitev na novo lokacijo lahko začne šele, ko bodo odpravljene vse pomanjkljivosti iz kamniškega dolgoročnega načrta. Kamnik bo torej zaradi nekih starih »grehov« ponovno plačeval veliko ceno; če nič drugega, bo treba čimprej prilagoditi planske dokumente, kot zahteva koncept kontinuiranega-planiranja oziroma sprotnega prilagajanja. V razpravo se je vključil tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič, ki je poudaril, da so posegi v najkakovostnejšo zemljo danes res le izjemni. Dejal, je da lastnik zemlje na južni obvoznici verjetno do konca ne bo popustil, kamniška občina oziroma Utok pa bo za pridobitev te zemlje moral imeti dovolj trdne argumente. Direktor Utoka, Horst Hafner, je povedal, da druge možne lokacije za preselitev ni. Tudi zato ne, ker se morajo preseliti na območje ob Bistrici, da se bodo lahko priključili na kolektor Centralne čistilne naprave v Domžalah. Povedal je še, da je Utok že mnogo sredstev vložil tako v izdelavo zazidalnega načrta, še več sredstev pa je namenil za ekologijo. Problem strupenih odpadkov, predčiščenja in ostali nujni ekološki posegi pa Utok po besedah Horsta Hafnerja vsako leto stanejo 30 starih milijard. Razpravljala so se ob koncu dotaknili še bolj občutljivega problema smeti, ki jih je povsod preveč in ki jih nihče ne bi imel rad v svoji občini. Čimbolj stran, vsaj na občinski meji, se je pošalila in obenem povedala resnično podobo naše »solidarnosti« na tem področju podpredsednica skupščine SRS Marija Zupančič-Vičar. Predstavniki kamniške občine so zahtevali, da je treba to vprašanje reševati na republiški ravni, ne pa, da vsaka občina za svojim plotom eksperimentira po svoje. S tem se je strinjal tudi predsednik republiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Tomaž Vuga in povedal, da bodo na republiškem komiteju nemudoma pripravili koncept enotnega reševanja komunalnih odpadkov, ki mora vsekakor dati prednost ohranjanju naše podtalnice. ROMANA GRČAR Regijsko stenografsko tekmovanje v Kamniku Društvo stenografov in strojepiscev ljubljanske regije organizira vsako leto v počastitev praznika dneva mladosti stenografsko tekmovanje. Letos je biLo to tekmovanje 29. maja v Kamniku. Na tekmovanju je sodelovalo 10 stenografk. Prva je bila Francka Kravanja iz Topol pri Mengšu s 300 zlogi na minuto in 12 kazenskimi točkami, druga Marija Gorjan iz Kamnika s 300 zlogi na minuto in 13 kazenskimi točkami, tretja pa Helena Koren iz Ljubljane s 300 zlogi na minuto in 25 kazenskimi točkami. Ž. K. Zbranih veliko uporabnih oblačil V četrtek, 28. maja, je občinska organizacija Rdečega križa Kamnik, tako kot drugje po Sloveniji, med 17. in 19. uro zbirala rabljena oblačila in drug material. Akctia je potekala po vsej občini, in so se vanjo vključile tudi vse krajevne skupnosti. Rezultati zbiralne akcije so zelo ugodni, boljši kot lani, kar kaže na razvito zavest krajanov, da pomagajo ljudem z rabljenimi, a še vedno dobrimi oblačili. Akcija je ponovno potrdila plemenitost ljudi in polno solidarnost. Ze nekaj pred akcijo so delovne organizacije poslale več avtomobilov, ki so zbrano blago in oblačila vozili na zbirno mesto. Tem avtomobilom so se priključili tudi gasilski avtomobili, ki so iz'nekaterih krajevnih skupnosti pripeljali ves zbrani material. Nekateri posamezniki so darovana oblačila pripeljali sami. V akciji so sodelovali tudi šolski otroci, ki so pomagali pri zbiranju in skladiščenju. Kar lepo je bilo videti prizadevnost vseh sodelujočih. Aktivistke RK iz Duplice so pripeljano blago razvrščale v skladišče i Skladiščni prostori so bili kar pretesni za tako velike količine darovanega blaga, veliko od tega zelo dobrega in uporabnega. Po prvih ocenah je bilo zbranih več kot 3000 oblačil in drugega materiala. Med drugim je bilo zbrano tudi precej obutve in tudi kar dobre žimnice. Upravičenci bodo lahko po sortiranju dobili za svoje potrebe veliko primernega, neuporabno blago pa bo poslano v industrijsko predelavo. ' V naslednjih dneh bodo pridne roke članic RK vsa zbrana -oblačila in ostali material razvrstile na uporabnega in neuporabnega in ga primerno shranile. Vsi, ki se zanimajo za tovrstno pomoč, in so seveda do nje upravičeni, naj se zglasijo na občinski organizaciji RK vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu med 14. in 16. uro, kjer bodo lahko dobili potrebna oblačila in druge izdelke. STANE SIMŠIČ Občani protestirajo proti neredu ob dupliški jami Zadnji čas veliko govorimo o nalogah za varstvo okolja, sklicujemo problemske konference, delegati o varstvu okolja razpravljajo v skupščini, sprejemajo stališča in sklepe. V praksi pa se marsikje nič ne spremeni, pač pa gre vse po sta-'rem naprej. Eden takih primerov je dupliško odlagališče odpadkov. Kljub sklepu skupščine, da je treba jamo sanirati, kar pomeni zravnati kupe in zasuti z rodovitno zemljo ter uvesti nadzor nad dovažanjem odpadkov, dokler lani novoodprti del jame ne bo zasut (prvotni rok je bil lanski september), se položaj ni izboljšal, pač pa se celo poslabšuje. Ob robu jame oziroma ob cesti, ki pelje okrog zasute jame, se iz dneva v dan množijo novi kupi odpadkov, ki jih nihče ne zasipa. Ni treba dosti razlagati, kaj pomenijo za okolico raztreseni odpadki živalske drobovine, pokvarjeni piščanci in druga nesnaga, na kateri se pasejo miši, podgane in mrčes. Nihče nikogar ne vpraša, od kod je pripeljal odpadke in kakšne odpadke je stresel, skratka, to je postalo divje odlagališče, ki že sedaj širi svoj smrad in ogroža zdravje prebivalcev bližnje Duplice z najgosteje naseljenim prebivalstvom v občini, Podgorja in Šmarce. Kakšne bodo dolgoročne posledice za podtalnico na Mengeškem polju, pa nihče ne ve. Komisija za varstvo okolja v KS Duplica se je zato odzvala ogorčenju občanov zaradi stanja na odlagališču odpadkov in pisno opozorila vse ustrezne organe na sedanji nesprejemljivi odnos do tega odlagališča. Delegat KS Duplica Franc Štebe je na zadnji seji občinske skupščine posredoval zahtevo te komisije, da se na odlagališču takoj napravi red in vzpostavi nadzor nad odlaganjem smeti in sprotnim zasipanjem odpadkov. Občani so seznanjeni s prizadevanji občinskih organov, da se najde novo odlagališče odpadkov in da je bila lokacija v Suhadolah zavrnjena zaradi ogrožanja podtalnice, da Ljubljana zavrača dovoz kamniških in domžalskih smeti, čeprav je Smelt že izdelal tovrstno študijo, vendar vse to ne opravičuje sedanjega neodgovornega odnosa upravljalca jame na Duplici - to je Komunalnega podjetja Kamnik, ki mora poskrbeti za urejeno in nadzorovano odlagališče, dokler ne bo jama v celoti zasuta. F.S. GOSTILH fl POD SKALCO KftHIIIK Cenjene goste obveščamo, da je -gostilna odprta tudi ob nedeljah. Miha Resnik. ^ Shod mladih Kamničanov Slabo vreme letos ni preprečilo OK ZSMS KAMNIK, da bi organizirala shod kamniške mladine, ki je postal že tradicionalen. Kliše, ki smo ga mladi vajeni iz prejšnjih let, se je. sko- Pred začetkom shoda raj povsem podrl. Na parkirnem prostoru pred sedežem OK ZSMS Kamnik na Gregorčičevi 2 je bilo postavljenih nekaj stojnic, na njih pa razobeše-nih mnogo mladinskih plakatov, ki svarijo pred ekološko katastrofo in jedrskimi elektrarnami. Mladi so lahko kupovali popularne bedže in tudi hrane in pijače ni manjkalo. Za uvod so prepevali precej »neokusni« kantavtorji, pozneje pa je vzdušje popravil ansambel Sancho Pansa. Mladi muzi-kantje so še vsi najstniki. Podelili so še pokale najboljšim osnovnim organizacijam v tekmovanju za pokal OK ZSMS Kamnik. Z veliko prednostjo so pokal odnesli mladinci iz Tuhinja. Zmagovalec ni presenetljiv, saj se tuhinjski mladinci udeležujejo vseh tekmovanj in vedno pristanejo na najvišjih mestih. Na eni izmed stojnic so zbirali podpise za referendum proti graditvi jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Podpisalo se je več kot tristo mladincev, akcija zbiranja podpisov pa bo potekala še naprej. Shod je bil dobro obiskan, veliko jih je vztrajalo do zgodnjih jutranjih ur, saj je bilo vzdušje odlično, cene pijače nižje kot v bifeju za upokojence in dosegljive za vsak žep. Za hrano so poskrbeli tuhinjski mladinci. Z eno besedo full spori, rečemo mladi! Podobna srečanja so mladim zelo pri srcu, še posebej v poletnih mesecih, ko težko najdeš pravo zabavo. Veljalo bi premisliti in organizirati razne plese, nastope ansamblov in še kaj, kar privablja mladino. DAMJAN GLADEK Ob robu zasute jame rastejo kupi odpadkov, ki bodo kmalu prerasli tablo z napisom, ki prepoveduje odlaganje. Volovska glava, na kateri se pasejo roji muh, ponoči pa tudi glodalci, kaže lepo podobo našega odnosa do okolja. (F. S.) Spet nova generacija mladincev Petindvajsetega maja so po vseh kamniških osnovnih šolah sprejemati pionirje med mladince. Velik dogodek za nekatere, večini pa pomeni le knjižico, ki so jo prejeli na sprejemu. Množica novih mladincev ne bo bistveno okrepila vrst mladinske organizacije, saj večina ne vidi svojih perspektiv v njenem delu. Rezultat je majhno število aktivnih mladincev, ki se vključujejo in delajo s svojo organizacijo. Je kriva sama organiziranost ali . . . Branetom Modrijanom. V prvi tekmi so z lahkoto premagali izbrano vrsto učiteljev in nato še ekipo OO ZSMS Komenda. V finalu pa ni šlo tako lahko. Ekipa Moščank je prvi niz dobila, potem pa je pričelo deževati. Čeprav so bile vremenske razmere zares neugodne, so zmagale Moščanke, saj se je moški del ekipe OK ZSMS Kamnik odločil, da niz preda brez boja, kar je bilo zelo kavalirsko, vendar usodno. Na osnovni šoli Komenda-Mo-ste so sprejem pionirjev med mladince pripravili zelo skrbno. Ves dan so potekale interesne dejavnosti. Po formalnem, slovesnem delu, ko so prejeli izkaz- Takšna srečanja funkcionarjev OK ZSMS in mladincev iz osnovnih organizacij pomagajo prebiti led med forumom in bazo, čeprav ta led še daleč ni tako debel kot pri drugih DPO. niče iz rok predsednice osnovne organizacije, je bil na vrsti precej zanimiv program. V nekaterih razredih so pripravili razstave, zunaj je potekal turnir v odbojki, za konec pa še mladinski ples. V odbojkarskem turnirju je sodelovala tudi ekipa OK ZSMS Kamnik na čelu s predsednico Mojco Pinterič in sekretarjem Dan mladosti je minil zelo veselo in v športnem duhu, brez odvečnih formalnosti in slovesnosti, ki jih mladi ne marajo. Mogoče bo tak pristop privabil več mladih in jim dal več idej, kako bi v bodoče poceni in zanimivo praznovali svoj dan. DAMJAN GLADEK V Komendi se pripravljajo na zbor gorenjskih aktivistov Krajevna skupnost Komenda bo letošnji gostitelj zbora gorenjskih aktivistov: v nedeljo, 14. ju-nija ob 11. uri na hipodromu. Priprave na to srečanje so v polnem teku in marsikatera sedanja akcija je podrejena tej nalogi. KS kot organizator tega srečanja tesno sodeluje s pripravljalnim odborom pri občinski konferenci SZDL Kamnik, pa tudi v KS so imenovah svoj 14-članski pripravljalni odbor, ki ima natančno določene naloge. V odboru so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in društev, zato priprave teko po načrtih in usklajeno. Odbor vodi Stane Zamik, ki je prepričan, da bo do zbora vse narod. Krajevna skupnost Komenda, ki ima letos tako pomembno nalogo, organizacijo zbora gorenjskih aktivistov, sodi v skupino največjih KS v naši občini po velikosti in po številu krajanov. Po podatkih predsednika sveta KS Komenda Franca Štebeta živi tu skoraj 2300 krajanov. Predstavitev Komende leži v glavnem v ravninskem predelu, le nekaj je hribovitega ozemlja. Zemlja je kakovostna in zelo primerna za pridelavo vrste poljščin, zlasti krompirja in koruze, pa tudi živinoreja in mlečna proizvodnja predstavljata pomemben del dohodka krajanov. KS sestavljajo vasi: Komenda, Klanec, Breg, Nasovče, Potok, Komendska Dobrava, Podboršt, Gmajnica, Mlaka in Gora. Vse vasi so med seboj dobro poveza- ne z asfaltnimi cestami, razen ceste v Komendsko Dobravo, ki pa je v programu naslednjega 10-letnega obdobja. KS meji na KS Tunjice, Križ, Moste in KS v občini Kranj. Celotno področje KS je razvrščeno v pogledu pridobivanja dohodka med ugodnejše. Velik del krajanov je zaposlen v gospodarskih organizacijah kamniške in sosednjih občin, precej krajanov pa se ukvarja s čisto kmetijsko dejavnostjo. Vse vasi so med seboj povezane s telefonskim omrežjem, imajo kar 400 številk, pa jih je kljub temu premalo. Ranili bi jih vsaj še toliko. Do vasi je mogoče priti z vsemi prevoznimi sredstvi, ki jih imajo veliko; poleg osebnih in tovornih avtomobilov je tu tudi veliko traktorjev in drugih strojev za sodobno obdelavo zemlje. Gospodarsko življenje KS Največ dohodka pridobivajo krajani z delom v gospodarskih organizacijah. Industrijskih obratov na tem področju, razen Lončarskega podjetja ni, pač pa je zelo razvejena in donosna zasebna obrt in dobro organizirana kmetijska proizvodnja. Prebivalstvo kar hitro narašča, to pa zahteva organiziranje novih dejavnosti, tako trgovine, ki že s težavo pokriva vse zahteve krajanov, kakor tudi organizacijo drugega življenja. Rodovitna zemlja daje ugodne možnosti za kakovostno proizvodnjo kmetijskih pridelkov, ki po hektarskih donosih sodijo v vrh. Precej kraja- nov, ki so zaposleni v gospodarstvu, v prostem času obdeluje zemljo in jim je to dodaten vir dohodkov, za tržišče pa večja ponudba pridelkov. Obrt je zelo obsežna ter pestra in se z njo ukvarja veliko krajanov. Skratka, vsi krajani se bavi jo z različnimi gospodarskimi opravili in z dobrim delom dosegajo ugodne rezultate. Življenje v KS nasploh Zaradi nagle rasti prebivalstva v zadnjih letih, zgradili so nove soseske, postajajo posamezne institucije premajhne. Sem spada osnovna šola, ki komajda še zmore pokrivati potrebe in se zato že porajajo različne zahteve po širitvi in posodobitvi. Skupaj s KS Moste bi morali poiskati racionalno rešitev, ki bi tudi dolgoročno ustrezala potrebam celotnega območja Komende, Most, Križa, ki med seboj kar dobro sodelujejo. Zadovoljni so z delom pošte, čeprav bi zeleh še več telefonskih številk. Ponosni so na delo muzejske knjižnice Petra Pavla Glavarja. V KS imajo zelo razvito športno življenje. Poleg konjeniškega športa, ki sodi v sam vrh, so aktivni skoraj v vseh drugih in se redno udeležujejo tekmovanj ter načrtno skrbijo za naraščaj. Ne zaostajajo na kulturnem področju - Kulturno društvo Janez Čebulj je organizator dela v pevskem društvu, dramski sekciji, dobro deluje kino in tudi druge zvrsti kulturnega življenja so bogate. shema prireditvenega in parkirnega prostora 19. zbora gorenjskih aktivistov in borcev NOV 14. 6. 1987 4w loka mm Del KS Komenda Imajo prizadevne gasilce z dobrim zaledjem. Prav te dni bodo prevzeli novi gasilski avtomobil in bodo praznovanje ob zboru gorenjskih aktivistov še popestrili. Delo družbenopolitičnih in drugih dejavnikov v KS V delu in življenju KS dobro deluje organizacija SZDL, ki je v neposrednih akcijah z delom KS v celoti usklajena in dobro usmerja svoje akcije. Z delom skupščine KS, ki šteje 35 članov in svetom KS, ki ima 11 članov ter delom DPO dosegajo dobre rezultate. Skupščino in svet KS sestavljajo delegati vseh vasi in se sestajajo po potrebi, skupščina do trikrat letno, svet KS pa tudi več kot šestkrat letno. Vse aktivnosti povezujejo in smiselno usklajujejo, zato pri končnih odločitvah v KS ni razhajanj. Zadovoljni so z delom delegacije za zbor KS občinske skupščine, ostala področja pa nekoliko zaostajajo. V KS sta dejavni organizaciji ZK in ZB, zadnje čase pa tudi mladinska organizacija, ki pripravlja vrsto prireditev, srečanj in drugih akcij. Rdeči križ v KS Komenda se uvršča po aktivnosti med boljše družbene organizacije in društva. Dobro organizira zbiralne akcije,, krvodajalske akcije in druge oblike solidarnosti. Načrti za prihodnje Kljub številnim nalogam, ki so jih uspešno rešili v preteklosti in so bili pri tem deležni polne podpore krajanov, imajo v programu še kopico nalog, ki jih želijo reševati. Sem sodijo predvsem: - ureditev ceste Podboršt, ki je v zaključni fazi, - posodobitev ceste Gora - Komenda, - gradnja in posodobitev mrliške vežice, - kanalizacija Urhove in Krekove ulice, - širitev trgovine - gradnja šolskih in telovadnih prostorov, - telefonsko omrežje, - urejanje čistilne naprave, ki sedaj ne deluje, in nasploh varstvo okolja, - reševanje ostalih komunalnih in drugih problemov. Problemi Počasno reševanje nekaterih upravnih problemov v KS in izdajanje odločb ter soglasij občinskih upravnih organov, poleg tega pa še: - premajhen posluh za potrebe in zahteve KS - zmanjševanje oziroma oženje dela krajevnega urada. Delo samoupravnih in drugih organov v KS zahteva veliko angažiranja, poudarja France Šte-be, predsednik sveta KS Komenda. Veliko zadev je treba urejati v dopoldanskem času. Pri tem ima veliko posluha STOL Kamnik, ki ima odprte roke tudi za reševanje drugih zadev. Zbor gorenjskih aktivistov Nedeljo 14. junija, krajani KS Komende kar težko pričakujejo. Zaključujejo olepšanje kraja in posodobitev ceste skozi Komendo. Mrzlično se pripravljajo na sprejem trideset tisoč gostov. Organizirali bodo vrsto kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Vse pa povezali s krajevnim praznikom - 11. junijem. V krajevni skupnosti sodijo, da so sposobni pripraviti in izpeljati zahtevno nalogo, kot je zbor gorenjskih aktivistov. Partizansko bolnišnico dr. Tineta Zajca so mladi v občinski delovni akciji obnovili, uredili so vrsto drugih zadev, ki bodo vplivale na prijetnejši videz kraja in ugodno razpoloženje udeležencev zbora. Krajani se zavedajo svojih nalog in se ne bodo izneverili zaupanju, ki jim je bilo izkazano. Potrudili se bodo in dokazali, da so ne samo dobri gospodarji, ampak tudi dobri organizatorji in gostitelji. Nikomur ne bo žal, če se bo zbora udeležil, Komendča-ni pa pričakujejo veliko udeležbo krajanov iz drugih KS kamniške občine. STANE SIMŠIČ AVTOBUSNI VOZNI RED ZA 19. ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV IN BORCEV NOV NA D AN 14. 6.1987 Odhod avtobusov za smer: KAMNIK - KOMENDA 1. odhod iz Kamnika ob 9,00 uri, 9,40, 10,20 2. odhod iz Volčjega potoka ob 9,30 (krožni) 3. odhod iz Motnika ob 9,15 4. odhod iz Smrečja ob 9,45 (redni avtobus) Odhod avtobusov za smer: KGMENDA - KAMNIK 1. odhod iz Komende do Kamnika ob 14,00, 16,00, 17,30 in 20,00 2. odhod iz Komende za Volčji potok ob 16,00 (krožni) 3. odhod iz Komende za Motni k ob 18,00 4. odhod iz Kamnika za Smrečje ob 18,05 Avtobusi bodo v smeri KAMNIK - KOMENDA vozili preko Duplice tako, da bodo krajam Podgorja uporabili postajališče na Korenovi poti. Kolikor na podlagi prijav smatrate, da navedem avtobusi ne bodo v celoti pokrili vaših potreb po prevažanju, vas prosimo, da nam to pravočasno sporočite. OK SZDL Kamnik PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI KOMENDA, 11. JUNIJU Petek, 5. 6. ob 16. uri Sobota, nedelja, 6. in 7. 6. ob 15. uri Četrtek, 11. 6. ob 20. uri Sobota, 13.6. ob 15. uri Nedelja, 14. 6. ob 11. uri Četrtek, 18. 6. ob 15. uri Petek, 19. 6. ob 20. uri Petek, sobota, 19.-20. 6. pričetekob 16. uri Nedelja, 21. 6. ob 14. uri Petek, 26. 6. ob 15. uri Sobota, 27. 6. ob 15. uri ob 18. uri Nedelja, , 28. 6. ob 9. uri Želimo, da se prireditev udeležite v čim večjem številu Tekmovanje strelskih družin občine Kamnik za pokal KS Teniško prvenstvo za člane in članice TK Komenda Slavnostna seja KS Komenda Republiško prvenstvo v preskakovanju ovir na hipodromu v Komendi XIX. zbor gorenjskih aktivistov in borcev NOV ob 16. uri Republiške kasaške dirke Prvenstvo Komende v namiznem tenisu Prvenstvo Komende v šahu - v šahovski sobi Komenda Košarkarska revija (pionirjev, članic, članov) in jubilejni 10. košarkarski maraton (25 ur) Prevzem novega gasilskega avtomobila in nato velika vrtna veselica (igrajo Fantje treh dolin) Pionirski nogometni turnir za pokal KS Kadetski nogometni turnir za pokal KS Prikaz karatejskih veščin pionirjev in članov karate kluba Komenda Članski nogometni turnir za pokal KS KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA Vlak bratstva in enotnosti Danes je čudovito jutro. Pokrajina je pisano obarvana in se razteza v neskončnost. Zdi se, da je vse to le umetnina velikega slikarja. Toda ne! Je le čudovita, opojna resničnost. Žarki sonca se dotikajo tal in jih prijetno grejejo. Vse je tako tiho, mirno in blizu, da bi le stegnil roko in že bi objel lepoto, ki se ponuja. Na železniški postaji pa je vse bučno. V vetru plapolajo zastave vseh jugoslovanskih narodov. Ljudje so praznično oblečeni, godba igra koračnico. Vsi nestrpno pričakujejo prihod vlaka iz Srbije. Kmalu zagledamo z zelenjem okrašeno lokomotivo; njen dim je risal čudovite podobe na modro platno neba. Okna vlaka so široko odprta, ob njih se gne-tejo nasmejani ljudje. Njihova srca so prosta in že se družijo s srci čakajočih na postaji. Slišijo se klici raznih imen, pozdravi v vseh jugoslovanskih jezikih. Pozdravljajo se ljudje, ki jih je združila kruta usoda vojne. Prijatelji iz Srbije stiskajo roke svojim bratom Slovencem, katerim so nudili zatočišče v času, ko je sovražnik izseljeval slovenske družine v Srbijo. Pomešam se med množico ljudi in prisluhnem pogovorom. Ljudje so srečni, nikjer ni strahu, vse živi in se veseli. Starejši ženici se pogovarjata, na kakšen nači sta se srečali pred petinštiridesetimi leti. Bili sta mladi dekleti, zdaj pa si pripovedujeta, kako živita. V njun pogovor se kar naprej vpletajo besede: »Nikdar več vojne!« Dan postaja starejši. Čez nekaj ur bo sliko zakrila me- V Stranjah bo slovesen prevzem novega avtomobila Februarja je gasilsko društvo Kamniška Bistrica dobilo v upravljanje nov orodni avtomobil TAM 80 T5, s katerim bodo gasilci v bodoče lahko bolj učinkovito in predvsem hitreje posredovali ob morebitnih požarih. Avto je nared in zato gasilci vabijo vse krajane, narodne noše in prijatelje gasilstva, da pridejo na slovesnost ob prevzemu novega orodnega avtomobila, ki bo v Stranjah v soboto, 20. junija. Slovesnemu sprejemu in mimohodu udeležencev ob 17. uri bo sledila vrtna veselica z bogatim srečelovom, kjer bosta za zabavo in obilico dobre volje poskrbela dobra -stara godba na pihala in ansambel bratov Krt. Pridite, ne bo vam žal! J. B. glica teme. A le za trenutek. Spet se bo rodil nov dan. IGOR KRAGELJ 7 a OŠ Duplica Pričujoči prispevek je komisija v sestavi Janez Prezelj (OO ZZB NOV), Rudi Pfajfar (OK SZDL) in Mojca Poznanovič (slavistka) izbrala kot najboljšega, vsebinsko izvirnega, ker neposredno predstavi življenjske vezi med našimi narodi in narodnostmi, izmed prispevkov, ki so jih mladi napisali ob letošnji tradicionalni manifestaciji Vlak bratstva in enotnosti, ko je od S. do 8. junija prišlo na obisk v Slovenijo okrog dva'tisoč Srbov iz krajev, kjer so pregnane slovenske družine leta 1941 dobile streho nad glavo in z njimi delile kruh. Muzejski vlak v Kamniku Kamničsni z letnico rojstva tja do leta 1970 še pomnijo hlapon, ki je na kamniški progi vlekel tovorne vagone. Kljub temu, da je hlapon, stari znanec v Kamniku, je muzejski vlak, ki vozi predvsem tuje turiste na relaciji Bled - Kanal, izredna priložnost za obujanje spominov na stare čase, za tiste, ki ga še niso uspeh videti, pa enkratno doživetje. Muzejski vlak s svojimi bleščečimi vagom ter parno lokomotivo na čelu je pripeljal v Kamnik v soboto, 30. maja dopoldne. Tokrat so bili njegovi potniki železniški delavci. Pričakovale so jih narodne noše in peščica Kamničanov. Vlak je bilo slišati že od daleč, vendar se ni in ni hotel pokazati izza ovinka. Ko je končno pripubal v oblakih pare, seje vsem čakajoči na postaji odprl veličasten pogled na muzejski vlak z graščino na Zapričah v ozadju. Fotoaparati so škljocah, potniki mahali čakajočim. Res čudovito. Železničarji so si ob svojem obisku v Kamniku, pod vodstvom turističnih vodičev Turističnega društva Kamnik, ogledah krajevne znamenitosti, okrog enih popoldne pa je vlak skupaj s tristo potniki odpuhal nazaj proti Ljubljani. DAMJAN GLADEK V Godiču kmalu nov asfalt... llllter Delavci Komunalnega podjetja Kamnik so že začeli z zemeljskimi deli in tako kmalu lahko pričakujemo nove metre asfalta, ki ga bodo najbolj veseli prav krajani sami. ...v Stranjah prometni znaki na nepravem mestu Znak je sicer noy in lepo rumen, žal pa stoji na napačnem mestu in tako daje napačno informacijo. Upajmo, da se bo nekdo zganil in ga postavil na mesto, kamor sodi! Je mesec maj res mesec mladosti? Najlepši pomladni mesec je mimo, in tudi na dan mladosti smo že skoraj pozabili. Nismo pa pozabili na probleme, ki pestijo mlade. Na'mlade, ki čakajo na zaposlitev, na mlade, ki premišljujejo, kako lepo bi bilo, če cena kvadratnega metra stanovanja ne bi bila tako vrtoglavo visoka, na mlade, kijih čaka odplačevanje dvajset milijard dolarjev dolga in dvig Jugoslavije iz tehnološke zaostalosti. Pa vseeno iz mladih src veje optimizem. To je dokazala tudi pričujoča anketa. Kamničane smo povprašali, kaj mislijo o konceptu sklepne slovesnosti ob dnevu mladosti in o sami štafeti mladosti. Za mnenje smo povprašali tudi nekaj starejših občanov, saj je bilo zanimivo slišati, kako razmišljajo oni. MILAN SITAR, natakar: Zaključne slovesnosti nisem gledal, kar pa ne pomeni, da sem za ukinitev štafete. Nikakor ne, sem le za skrčeno obliko. Štafeta naj bi potovala le po glavnih mestih republik, kjer naj bi bile tudi prireditve. Zaradi skrajšane poti bi porabili precej manj denarja, kljub temu, da bi sodelovali mladi iz vse Jugoslavije. ERVIN JEGLIČ, natakar: Prireditev je bila lepa, ne morem pa pozabiti, koliko je vse to stalo. Če bi jo preselili v dvorano in zmanjšali število nastopajočih, bi prihranili veliko denarja, kljub temu, da se ne bi ničemur odrekli. Enotnost jugoslovanskih narodov bi se simbolizirala tudi s tem, če bi dan mladosti praznovali vedno v drugi republiki, po tem seveda, ko bi štafeta prepotovala Jugoslavijo. Torej nisem za njeno ukinitev. IRENA SLABAJNA, učenka OŠ: Prireditev na štadionu je bila lepa, čeprav mi je bila prejšnja leta bolj všeč. Če bi me povabili, bi tudi sama Sodelovala na njej, saj je to nepozaben dogodek, ki si ga želi doživeti veliko mladih. Potovanja štafete po domovini nisem spremljala, vseeno pa ne želim, da bi jo spreminjali ali ukinili. VUKO CMILJANIĆ, ravnatelj OŠ: Čeprav na šoli damo k praznovanju dneva mladosti svoj delež tudi učitelji z organizacijo raznih aktivnosti, pa mislim, da je štafeta sama bolj stvar mladih. Naj mladina sama odloči kako in kaj, ne pa da se v njihove odločitve vmešava birokracija. Letos je bilo že čutiti določen napredek, pa tudi vpliv birokratskih struktur, ki se ne bi smele vmešavati v praznovanje. Naj z dnevom mladosti upravlja mladina, vendar skozi odprte razprave. JELKA POZNIČ, dijakinja SAŠ: Prireditev mi ni bila preveč všeč, saj se ponavlja iz leta v leto. Zanjo zapravimo tudi preveč denarja, ki bi ga lahko namenili opremi šol ali drugim projektom, mladini bi bolj koristili. Sem za ohranitev štafete, spremeni naj se le potek prireditev. MATJAŽ PETROVIČ, dijak SAŠ: Prenosa nisem gledal, saj smo se v hiši zmenili, da ga bomo bojkotirali. Ne strinjam se s konceptom, ki ni primeren, saj je bilo vse skupaj preveč bogato in razkošno, kot bi se dogajalo v ZDA ali na Japonskem. Le da si oni to lahko privoščijo, mi pa ne. Denar bi lahko zapravljali tudi drugače, zato se o tem, ali je štafeta potrebna ali ne, ne bom izjasnil. TOMI RUMPF, dijak SAŠ: Predstave nisem gldel, saj me ni zanimala. Gledal sem jo 'že lani, ko je bila podobna predlanski, Še o zapori mestnega jedra »Nisem predsednik občinske skupščine« Kamnik, majhno staro mesto pod Kamniškimi Alpami, polno znamenitosti in kulturnih pomnikov, pa tudi zlih jezikov, ki brž pograbijo vsako kost, ki se jim ponudi - in jo oglodajo. Zadnja poslastica na njihovem krožniku je bila fizična zapora starega mestnega jedra. Veriga, ki jo je Komunalno podjetje kot upravUalec ceste namestilo, je že prvi dan vzbudila val ogorčenja med klenimi Kanmi-čani, češ, zakaj ste nam zaprli mesto. Pri tem pa so pozabili, da je bilo mesto za promet že precej časa zaprto, le da prepovedi vožnje ni nihče upošteval. O tem so se začela natolcevanja; kdo je »ukazal« namestiti verigo, zakaj je to storil in s koliko denarja je to »podma-zal«. Ni bilo malo tistih, ki so s prstom pokazali na slaščičarja Azbija Sulejmanija in rekli: »Ta je bil!« Koliko je v tem resnice, bodo pokazale naslednje vrstice. Azbi Sulejmani, lastnik slaščičarne: »Že prvi dan, ko so postavili zaporo mesta, so številni meščani klicali na občino in na SKG z vprašanji, če sem sedaj jaz predsednik skupščine, ko sem tako svojevoljno zaprl mesto. Govori se tudi, da nimam dovoljenja za mize, postavljene pred lokalom, čeprav lahko vsakomur, ki ga to zanima, pokažem dovoljenja občinske skupščine in komunalne skupnosti, pa tudi najemnino redno plačujem. Mize sem postavil le zaradi polepšave in oživitve mesta in zato, da se lahko gostje posladkajo tudi na prostem. Mislim, da mi banka ni odobrila kredita zato, da bom zaprl mesto, ker to ni moj namen, niti ni v moji moči, ampak zato, da napravim dober in lep lokal- Tudi govorice o podkupovanju so več kot nesmiselne, saj bi z denarjem, ki sem ga vložil v adaptacijo, lahko zgradil krasen vikend na morju, v katerem bi lahko mirno spal — brez verige. Ker pa vikenda nimam in ker rad živim v Kamniku, me metanje polen pod noge boli. Če skupščina smatra, da je veriga potrebna, se strinjam z njo. Ni pa postavljena zaradi mene, saj tudi ključa nimam in sem zaradi nje prikrajšan za najbližjo pot do slaščičarne Jur-ček. Vendar se ne pritožujem, kot nekateri, ki jim ni bilo prav, ko so Vozniki kljub prepovedi vozili po mestu, niti jim ni prav sedaj, ko je končno omogočen varen sprehod. Vsi, ki na moja vrata trkajo le z namenom, da bi me poprosili za ključ, si lahko prihranijo to pot, ostali pa so vedno dobrodošli gostje v mojem lokalu. Andrej Skodlar, direktor Komunalnega podjetja: »Komite za družbeno-ekonomski razvoj in IS sta že lani odredila, da se na začetku starega mestnega jedra postavi fizična zapora, ker vozniki prepovedi vožnje pač ne spoštujejo. Verigo smo postavili, kaj več pa vam ' bodo povedali na IS ali na komiteju za DER.« Ivo Pire, predsednik komiteja za DER: »Osnova za zaporo je lanska odredba o prometni ureditvi, ki je zaradi zimskih razmer nismo takoj uresničili. Morda ta skrajna rešitev res ni najboljša, kljub temu da je upravičena, zato se že pripravlja nova, polnejša odredba. Po njej bo dovoljeno parkiranje na vzhodnem delu cestišča od križišča Maistrove ulice in Titovega trga do Samčevega predora, Kolodvorska ulica bo odprta v obe smeri za stanovalce in dostavo, Japljeva bo enosmerna v smeri proti kavarni, Žalska pot pa bo od spomenika do vrha predora namenjena izključno pešcem. Upamo, da bomo s to spremembo prometne ureditve končno ustregli večini, saj smo upoštevali pripombe občanov, kot tudi prometno študijo.« * * * Če se bo kdaj kakšen študent odločil za diplomsko delo, z naslovom - Kako ustreči Kamni-čanu, sem prepričan, da bo kmalu jzbral nov naslov. Saj res, le kdaj kakšna odredba ali odlok v mestu ne bosta negativno ocenjena. »Godrnjala« so se oglašala prej, ko ni bilo verige, oglašajo se tudi sedaj. Popolne rešitev tega gordijskega vozla še ni, pojavila pa se bo takoj, ko bo, če bo, dosežen dogovor s Komunalnim podjetjem Ljubljana o odvozu nepravilno parkiranih vozil. Bo zloglasni »pajek« res moral priti tudi v Kamnik? P. S. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da ključe od verige posedujejo le Komunalno podjetje, Lekarna, Kočna, Žito, Borovo in Planika! MATIC ROMŠAK letos je bila verjetno lanski. Dan mladosti naj se praznuje tudi še naprej, a ne več tako obširno. Štafeta, kot tek s palico pa je odveč. VERA MEJ AČ, strokovna sodelavka Kamniškega občana: Prireditev, ki sem jo spremljala po TV, mi je bila. zelo všeč, saj se je čutila razigranost in veselost mladih udeležencev. Tudi pesmi, ki smo jih slišali, so bile primerne, vsekakor bolj kot borbene, ki ne sodijo na praznik mladih. Zaključek pa je simboliziral združitev in enotnost vseh mladih, ki, vsaj upam, ni bila le simbolična. Pohod s štafeto, ki je trajal dva meseca, pa se mi zdi odveč. Ta anketa ni povedala vsega o. praznovanju dneva mladosti in poti štafete, pa vendar se da iz nje marsikaj razbrati. Čeprav je bilo slišati veliko glasov proti, med sogovorniki nismo naleteli na nikogar, ki bi bil pripravljen kar pozabiti na vse, kar se je dogajalo okrog dneva mladosti. Vsi so se bolj ali manj izjasnili za skrčeno obliko praznovanja, le prodajalke v Utokovi trgovini si niso drznile povedati nič drugega kot, nimam komentarja. Škoda, morda bodo takrat, ko bomo delali anketo o dvigu cen, bolj zgovorne. MATIC ROMŠAK TRETJI MOTNIŠKI SEJEM V Motniku bo znova, tokrat že tretjič MOTNIŠKI SEJEM. Turistično društvo Motnik ga bo organiziralo 21. junija 1987 na prireditvenem prostoru v Motniku. Sejem bo imel tudi letos razstavno prodajni značaj in bo organiziran po tradiciji nekdanjih motniških sejmov. Razstavljalci in prodajalci bodo prodajali svoje izdelke na stojnicah, ki jih bo organizator postavil okoli doma družbenih organizacij. Za motni-ški sejem je značilna pestrost, saj lahko kupite vse od čebelarskih izdelkov, cokel, domače volne, do kozmetičnih preparatov, igrač,. . . Tudi tokrat boste prireditelj in krajevna skupnost podelila zahvalne listine. Poleg sejemske prireditve, pričela se bo ob 9. uri, bo popoldan, ob 15. uri začetek velike vrstne veselice z bogatim srečelovom in sprejemom odselnih MOTNI-CANOV. Vabljeni vsi, ki jih sejemske prireditve zanimajo, posebej pa so povabljeni odseljeni MOTNI-ČANI. TD Motnik Društvo upokojencev Motnik - Špitaiič bo pripravilo 21. 6. 1987 v sklopu III. MOTNIŠKE-GA SEJMA razstavo. Društvo bo razstavljalo raznovrstne izdelke, katere so izdelati člani sami. Vabtieni vsi tisti, kijih zanimajo ročna dela. DU Motnik - Špitaiič V naši občini je paša živine pomemben del kmetijske dejavnosti. Tako je bilo nekoč in tako je še danes. Planinsko pašništvo se je ohranilo zaradi gospodarske potrebe hribovskih kmetij, tradicije, zadnje čase pa je del pašništva, zlasti v veti-koptaninskem predelu, povezan tudi s turizmom. Težko bi našteli vse, ki imajo zasluge za ohranitev planinskega pašništva, vendar je bistveno predvsem to, da so se planinski pašniki skozi stoletja obranih, in da v občini še vedno živimo s pašništvom, morda sedaj celo bolj kot kdajkoh. Marsikdaj slišimo, da pašništvo na naših planinah izumira in da se na skupnih pašnikih pase vsako leto manj živine. Kako je s tem, nam zgovorno pove naslednja tabela. Planinsko pašništvo nekoč in danes ni inženir Miha Prešeren, ki je naše pašništvo dobro poznal. Njegovi zapisi so nam, razen ustnega izročila starejših planšarjev, edino merilo stanja današnjega planinskega pašništva. Skrajšan povzetek prispevka iz leta 1955: Poglavitni vir dohodkov našega kmetijstva daje živinoreja, zlasti govedoreja. To izhaja predvsem iz geografskih in klimatskih pogojev alpskega po- Zap. št. SKUPNI PAŠNIK Leto 1955 Leto 1986 Indeks Odrasla Mlada Odrasla Mlada živina glav živina glav živina glav živina glav 1 2 3 4 3:1 4:2 1. Velika planina 170 210 147 110 86 52 2. Mala planina 100 70 60 65 60 92 3. Gojška planina 150 150 101 73 67 48 4. Dol 30 25 22 27 73 92 5. Konjščica 30 20 10 7 33 35 6. Biba planina 50 50 48 89 96 178 7. Limovska planina 50 50 42 36 84 72 8. Lipovec - - 8 11 - - 9. Ovčarski pašnik ''-**: — -- 490(ovce) — — SKUPAJ 580 575* 438 418 75 72 op.* samo goveja živina Goveje črede so se na paši v planinah v tridesetih letih resnično zmanjšale za cca 25%. Podatki o številu živine pa niso povsem primerljivi, ker ' so medtem zaradi selekcije v govedoreji, nastale bistvene spremembe v povprečni teži živali. V letu 1955 so na tem območju redili večinoma pincgavsko govedo s povprečno težo krav 350-450 kg, danes pa je ta pasma pretopljena v svetlolisasto s povprečno težo krav 450-550 kg. Rejci redijo tudi veliko govedi sivorjave pasme s podobno telesno težo. Res pa je tudi, da so mnogi pašniki precej zaraščeni in slabo vzdrževani in da bi se na večini lahko prepaslo več živine. O gospodarskem pašništvu v kamniških planinah nimamo veliko zapisanega. Primerjalni podatki za leto 1955 so bili objavljeni v Kamniškem zborniku leta 1955. Avtor prispevka je bil pokoj- dročja, kjer dobro uspevajo krmne rastline in to razne detelje, trave in krmske okopavine. Paša živine.je eden izmed važnih pogojev za uspešno živinorejo, ker daje prvovrstno prehrano, zdravje, odpornost in pravilen razvoj živali. V planinskem predelu občine se pašniki razprostirajo od 700 do 1800 m nadmorske višine ter se glede na to na nekaterih začne paša že približno 15. maja in konča 15. oktobra, na drugih pa šele z 20. junijem in zaključi z 10. septembrom. Posebno više ležeči planinski pašniki so kamniti. Na apnenčasti in dolomitski podlagi je ie tanka plast zemlje, porasle s skromno travno rušo. To plast močno ogroža erozija, ki jo povzroča pobočna voda in močni vetrovi. Večina skupnih pašnikov je že mnogo desetletij v kolektivnem gospodarstvu. Nekateri skupni pašniki so bili posameznim vasem dodeljeni iz državnega sklada, nekatere vasi pa šo jih tudi kupile z združenimi sredstvi svojih zemljiških posestnikov, ki so redili živino. Iz svojih vrst so pašni udeleženci vedno volili upravni odbor, ki je imel vlogo planinskega gospodarja. Ta pa je imel za jx>moč na planini še pomožno osebje kot pastirja in njegove pomočnike, sirarja in po potrebi še druge. Odbor je skrbel za pravilno vzdrževanje pašnika, popravilo dogonskih poti in skupnih naprav. Zlasti so bila vsakoletna važna opravila: obnova ograj, trebljenje zarasti, gnojenje, preskrba z vodo, popravilo skupnih hlevov, mlekarn in stanov. Odbor je določal živino za pašo, ki je morala biti zdrava, vsa označena, odrejal je da- je bila vezana na odprodajo sorazmerne površine posestva v dolini ter samo pašne pravice ni bilo mogoče odprodati. Vaške pašne organizacije so se nekoč imenovale vaške skupnosti ali agrarne skupnosti. V letu 1947 je bil sprejet zakon o agrarnih skupnostih, ki je odpravil deležne pravice, vendar pa je za-jamčil pašo vsem dotedanjim pašnim upravičencem. Po novem je bila pravica do paše razširjena na vso živino določenega okoliša, če pašnik z živino dotedanjih upravičencev ni bil zadosti izkoriščen. Po vojni so pri novonastalih kmetijskih zadrugah osnovali planšarske odseke, vendar se bivši pašni upravičenci niso hoteli vključevati vanje ter so še vedno iz svojih vrst volih upravni odbor, ki je skrbel za planino po poslovniku in pašnem redu, ki so ga imenovali tudi »statut«. Podatki o pašnih površinah so zelo zanimivi, vendar dvomljivi glede katastrskih kultur (pašnik, planina, gozd). tum skupnega odgona na planino in z nje ter skrbel za zadostno število bikov in njihovo pravilno rabo. Posamezni pašnik je imel poslovnik in pašni red, sprejet in potrjen od oblasti, obvezen za vse člane. Pašni upravičenci so imeli, razen pravic, tudi mnogo obveznosti. Vsi so morali, ali v naravi ali v denarju, poravnavati stroške vzdrževanja skupnega pašnika. Pašne pravice so bile vpisane tudi v zemljiško knjigo. Pašne pravice so lahko prodajali začasno ali za stalno, kar pa je morala odobriti oblast. Prodaja pašnih pravic Obseg posameznih pašnikov je bil naslednji: 1. Velika planina 2. Mala planina 3. Gojška planina 4. Konjščica, Dol 5. Rzenik, Mokrica 554,54 ha 201,27 ha 220,54 ha 75,21 ha (gozd) 858,25 ha 6.-Limovska planina 219,10 ha (večinoma gozd) IVANKA NOVAK (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) SMRTI HRIBAR Vincencij, delavec iz Velikega Hriba 9, star 53 let JEGOVNIK Franc, os. upokojenec iz Šmarce, Habjanova 24, star 73 let SMODIŠ Ivana, upokojenka iz Ljubljane, Vlahovičeva 18, stara 77 let PREZEU Stanislav, str. ključavničar iz Podgorja 2/A, star 57 let KRAMER Frančiška, os. upokojenka iz Zg. Tuhinja 7, stara 80 let PREŽELI Greta, os. upokojenka iz Podgore 93/a, stara 53 let ALBREHT Antonija, os. upokojenka iz Kamnika, Josipa Ogrinca 9, stara 102 leti SKERJANC Alojzij, inv. upokojenec iz Suhadol 56, star 76 let ŽAGAR Ladislav, os. upokojenec iz Srednjih Gameljn 18/C, star 83 let KADUNC Veronika, km. upokojenka iz Zgornjega Tuhinja 26, stara 77 let VIDIC Štefan, km. upokojenec iz Podgorja 106, star 81 let KRAPŠ Ana Elizabeta, os. upokojenka iz Ljubljane, Železnikarjeva 16, stara 91 let ŠTELE Valentin, delavec iz Pod-boršta pri Komendi, 8, star 53 let ZAJEC Cecilija, os. upokojenka iz Duplice, Jakopičeva 28, stara 73 let. TIČAR Cecilija, vzdrž. oseba iz Klanca 14, stara 68 let KUHAR M'arija, km. upokojenka iz Klemenčevega 4, stara 81 let REPNIK Janez, kmet iz Rudnika pri Radomljah 11, star 59 let GREGORC Marija, os. upokojenka iz Kamnika, Kersnikova 6, stara 76 let DOLINŠEK Jožefa, os. upokojenka iz Stolnika 3, stara 75 let RESNIK Dominik, osebni upokojenec iz Smrečja v Črni 3, star 64 let OCVIRK Janez, os. upokojenec iz Duplice, Ljubljanska 39, star 84 let PRIVŠEK Lovrenc, os. upokojenec iz Kamnika, Miklavčiče-va l/A, star 91 let BALANTIČ Jožeba, kmeto-valka iz Zduše 10, stara 78 let HACE Frančiška, os. upokojenka iz Vrhpolja pri Kamniku 81, stara 88 let PESTOTNIK Janez, km. upokojenec iz Kamnika, Tunjiška c. 2/c, star 74 let JERIHA Ivan, os. upokojenec iz Ljubljane, Pečinska 10, star 89 let POROKE HASANAGIČ Miroslav, avtome-hanik iz Bovca in ROGINIĆ Irena, prestrigovalka brisač iz Šmarce STANIČ Mato, brusilec žag iz Kamnika. ROGAČ Marjeta, varuhinja iz Kamnika PERĆIČ DEMITRIJ, študent iz kamnika in ZALOŽNIK Polonca, ekonomist iz kamnika. DROLC Alojz, elektikar iz Vrhpolja pri Kamniku in VRHOVC Božislava, razredna učiteljica iz Kamnika BRODAR Dušan, mazalec strojev iz Krašnje in ŽELEZNIKAR Zofija, šivilija iz Tunjiške Mlake GRIUC Marko, poslovodja iz Go-diča in PODGORNIK Mateja, strojna šivilija iz Kamniške Bistice RESNIK Stanislav, monter ogrev. naprav iz žubejevega in OSOLN1K Marija, šivilija iz Gozda FERJUC Mihael, orodjar iz Gmaj- nice in JANČIČ Tadeja, ekonomski tehnik iz Duplice POLJANŠEK Danijel, strojni ključavničar iz Okroga pri Motniku iri LESJAK Ljudmila, montirka avtomatov iz Velikega Rakitovca PAVLIN Janez, strojni. ključavničar iz Zaloga pri Cerkljah in KOŽEIJ Frančiška, tkalka iz Tunjic BRATOVŽ Janez, gostinski tehnik iz Trzina in URANKAR Ema, med. sestra iz Soteske ZADRGAL Matija, kmet iz Komende in ROMŠAK Jedert, kompletirka iz Podjelše STRAŽAR Ludvik, mizar iz Mekinj in MIHAJLOV Zorica, dijakinja iz Kamnika JAKOVLJEVIĆ Ivan, delavec iz Kom. Dobrave in BACANO-VIĆ Kata, delavka iz Skakave Gornje, Brčko KOROŠEC Maks, nabavni referent iz Prevoj pri Šentvidu in JERMAN Tanja, knjigovodja iz Preserij pri Radomljah ŠLEBIR Miran, voznik dvigala iz Stolnika in MUŠIČ Urška, tehnolog iz Trzina RUČIGAJ Janez, orodjar iz Dobena in JAGODIC Andrejka, blagajničarka iz Kamnika KEPEC Miro, obratni električar iz Duplice in JERAS Jolan-da, usnjarski tehnolog iz Kamnika RAMŠAK Danijel, tehnolog iz Mekinj in LAH Brigita, med. sestra iz Kamnika JANEŽIČ Rudolf, šofer avtobusa iz Domžal in HOMAR Mojca, izdelovalka svetilk iz Kamnika Most prijateljstva z Dansko Petek, 3. april je bil za nas, dvanajset mladih Kamničanov, poseben dan. Odpotovali smo na Dansko. Zbrali smo se v Ljubljani, kjer smo odšli na pot skupaj z dijaki z ljubljanske ekonomske in družboslovne šole. Ko smo zagledali naš avtobus, smo zavili z očmi. Majhen Kompasov, avtobus ni imel prostora za vso prtljago, zato smo jo morah imeti kar pod nogami. Vendar smo vse to spregledati in upati, da bomo dolgo pot, ki je bila pred nami, uspešno prevozili. Iz mračne in deževne Ljubljane smo kmalu prišli v sončno Avstrija Peljali smo se ob Vrbskem jezeru, ki je bilo blesteče in srebrno od sončnih žarkov. Vrhovi visokih gora so se kopali v so-nucu. Ko se je nočilo, smo bili že v Nemčiji. Kljub mirni noči, ki nas je obdajala, nismo mogli utihtni-ti. Prepevali smo slovenske in angleške pesmi! Vsi smo se naučili nekaj pesmi, ki so jih prepevali Danci, ko so bili lani v Jugoslaviji. Zjutraj smo prispeli do nemškega pristanišča, od koder smo se S trajektom odpeljali na Dansko. Ko smo prispeli do srednje šole v Albertslundu, smo veselo za-vriskali. Danski srednješolci so nas pričakali in nas pogostili s čajem in sirom. Dobili smo program bivanja na Danskem in zvedeli, pri kom bomo stanovali. Sama sem bila pri devetnajst-letni Gitte, s katero sva se odlično razumeli'; Pogovarjali sva se v angleščini in v nemščini, kakšno stvar pa sva si pokazali kar z rokami in se pri tem od srca nasmejali. Tudi njeni starši in brat so bili zelo gostoljubni in prijazni. Oče me je večkrat celo peljal do šole, kjer smo se morali zbrati dijaki iz Slovenije. Bili so pripravljeni ustreči vsaki moji želji, če je bila še tako velika. Imajo lepo urejeno hišo v Albertslundu. Albertslund je štirinajst kilometrov oddaljen od glavnega mesta Danske, Kobenhavna, mesto je nastalo šele pred nekaj leti. Tu živi tudi sedem slovenskih družin. Danski in slovenski dijaki smo si skupaj ogledovali znamenitosti Danske, zlasti K0benhavna. To mesto vsako leto obišče več tisoč turistov. Mesto je dobilo ime »Wonderful Copenhagen«, kajti vsi so mnenja, da je to eden izmed najbolj privlačnih krajev v Evropi. Turiste očara staro, nekoliko podeželsko ozračje, ki vlada v mestu in njegovi okolici. V starem delu mesta, ki je poln znamenitosti, ljudje živijo v istih starih hišah in palačah kot pred stoletjem. Veličastni K0benhavn ima 1,5 milijona prebivalcev, kar je več kot četrtina vsega danskega prebivalstva. Ogledali smo si »morsko deklico«, ki je ena od številnih znamenitosti mesta. Za nepozaben spomin smo se ob morski deklici fotografirali. Občudovali smo Kronborg, enega najlepših renesančnih gradov v Evropi. Znotraj si gradu nismo mogli ogledati, ker so se delavci pogajali zaradi osebnih dohodkov. Danci so nas povabili na kratek izlet z ladjo na Švedsko. Ker je bila nedelja, smo si lahko ogledali le star grad nad mestom in se sprehodili po mestu Helsingborg. V okolici K0b,enhavna smo obiskali tehnični muzej, kjer smo videli veliko starih, zanimivih predmetov, od prvih radijskih in televizijskih sprejemnikov, fotoaparatov do gasilskih avtomobilov in parnih strojev. Ogledali smo si danski parlament »Christiansborg« in tam tudi prisostvovali neki razpravi. Obiskali srno znamenito dansko pivovarno »Carlsberg«, ki proizvaja različne vrste piva in sokove. Kot zanimivost smo izvedeli, da na Danskem ne polnijo piva v pločevinke, ker te embalaže ni mogoče uničiti. Danci si namreč močno prizadevajo, da bi državo ohranili lepo in čisto. Poleg ogledov smo imeli v šoli tudi predavanja o šolskem in političnem sistemu, o agronomiji in o borzi. Spoznala sem bistvene značilnosti Danske. To je popolnoma ravna dežela z mnogimi majhnimi jezeri in močvirji. Ljudje se ozirajo na zakonitosti narave in jo skušajo ohraniti. Ker imajo ljudje službo od 9. do 17. ure, se vsa družina zbere pri zajtrku in večerji. Obroku namenijo veliko časa, saj poteka ob prijetnih družinskih pogovorih. Zadnji večer smo imeli poslovilno zabavo v šoli. Nenehno smo se zabavali, v zraku je bilo radostno razpoloženje. Danci so ugotovili, da smo tudi Slovenci družabni in veseli ljudje. Naposled je prišel dan, ki si ga nismo želeli - dan slovesa. Zapustiti smo morali svoje danske prijatelje, s katerimi smo preživeli nepozabne dni. Med nami so se spletle trdne prijateljske vezi in obljubili smo si, da si bomo redno dopisovali. Stisnili smo si roke in si še zadnjič pomahali v pozdrav. V mojih vtistih z Danske ne morem mimo naših Kamničanov, ki so nam denarno pomagali. V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem Ljubljanski banki Kamnik, Titanu, Svilanitu, OK ZSMS Kamnik, obrtnikom Tini Kuko-vič -optika, Jožetu Kerinu- agro-mehanika, Janezu Hajdiču in Avguštinu Lapu - cvetličarna, Jožetu Šternu in Janezu Baniču -zlatarstvo, Miheli Žavbi in Editi Alič - frizerstvo, Janezu in Barbari Sitar - servis avtogum-avto-pralnica. SAŠA MEJAČ SENŠRM, 2. C. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG, p. o., Kamnik, Steletova 8 objavlja na podlagi sklepa DS prosta dela in naloge zidarja 1 Pogoja: - VK ali KV zidar 1 - eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: SKG Kamnik, Steletova 8, 61240 Kamnik. Živilska industrija Fructal, TOZO ALKO Ljubljana, Ljubljana, Frankopanska 9 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge v obratu Duplica pri Kamniku: več upravljalcev avtomatskih strojev Pogoj: KV strojni ključavničar ali KV elektrikar več delavcev za priučitev v proizvodnji za novozgrajene proizvodne kapacitete Pogoj: končana osnovna šola Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in z dvomesečnim poizkusnim delom. Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh na naslov: Živilska industrija Fructal, TOZD ALKO Ljubljana, Komisija za delovna razmerja Ljubljana, Frankopanska 9. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. Kamniški likovni utrinki »Gasilski« posnetek pred mestno hišo Kamnik v Celovcu Kamnik je že od nekdaj veljal za turistično mesto, privlačno za vsakega obiskovalca. Kneipovo zdravilišče, bližnji vrhovi alp in kristalno čista Kamniška Bistrica so bili magnet, ki je privlačil in navduševal. Seveda so znah tedanji prebivalci to dodobra izkoristiti in mesto je bilo tudi zaradi tega polno turistov. Žal danes ni več tako, saj, na primer, Kamnika v majhni anketi Nedeljskega dnevnika, ki pravkar poteka med bralci časopisa, sploh ni med desetimi kraji, kjer bi povprečna slovenska družina želela preživeti svoje počitnice! Vendar se na srečo v teh oteženih pogojih gospodarjenja, vse bolj zavedamo, da bomo morda izplavali iz težav tudi zaradi dobre turistične ponudbe v tujini in na tak način zaslužili kak devizni dinar. Prireditev, ki z vsakim letom pridobiva na pomenu, in je tudi organizirana s takim namenom, je Kmečka ohcet, s katero je Kamnik vse bolj in bolj povezan. Tako bo v letošnjem tednu »Ohceti«, od ponedeljka, 22. do sobote, 27. junija, ves predporočni dan, torej petek, namenjen ogle-• du Kamnika in okolice. Pari bodo že ob desetih dopoldne prispeli v Kamniško Bistrico, kjer jih bodo na preprostem, in upajmo, prisrčnem sprejemu pozdravile narodne noše, godba in plan-šarji, ki jih bodo odpeljali na Veliko planino. Tam bo sledil prikaz planšarskih običajev, ki se bodo zaključili ob sedemnajsti uri, ko se bodo pari vrnili v dolino in naprej v Kamnik, kjer bo pred povratkom v Ljubljano še kratek kulturno-folklorni pro- gram na Titovem trgu. Da vse skupaj ne bo samo zabava za zvedave občane, zgovorno dokazujejo priprave, ki so se že pričele. In to z obiskom in predstavitvijo Ljubljane v Celovcu. 23. maja, tudi z majhno udeležbo nas Kam-ničanov. Poglaviten namen organizacijskega odbora »Ohceti« je bil sicer predstavitev našega glavnega mesta in zbuditi zanimanje meščanov Celovca za obisk prireditev v tednu Ohceti, vendar smo precejšnjo pozornost vzbudili tudi godbeniki GD Kamniška Bistrica, Tomaž s citra m i in naše narodne noše. Majhna in pristna skupina je navdušila številne gledalce in poslušalce, med katerimi sta bila tudi celovški župan Leopold Gugenberger in lastnik ene večjih turističnih agencij gospod Springer. Izmeničnemu nastopu Vevške godbe na pihala z mažoretkami in naše godbe ter narodnih noš je sledila tiskovna konferenca v celovški mestni hiši, kjer so predstavniki organizacijskega odbora odgovarjali na vprašanja številnih tujih novinarjev. Povečalo se je tudi zanimanje za Kamnik in že potekajo dogovori, da bi poleg vlaka, ki bo v petek, 26. junija pripeljal k nam turiste iz Celovca, organizirali prevoz še enega vlaka, in to že v četrtek. Na ta način bi si gostje lahko ogledali več zanimivosti, in morda bi jih pot še kdaj pozneje zanesla v naše kraje, seveda, če se bo načrt posrečil. Čas pa nezadržno beži in prav je, da vsaj do takrat malce počistimo naše mesto, mu nadanemo lepšo podobo in morda uspeh ne bo izostal? .. „.. . JANEZ BALANTIČ Skoraj mesec'dni nam je v razstavišču nad kavarno Veronika nudil dialog s svojim slikarstvom akademski slikar Vinko Železni-kar. Železnikarse v razstavljenih delih razodeva kot slikar abstraktne naravnanosti. V ožji slogovni opredelitvi se uvršča v umetnost informela, v tisto smer povojne evropske in ameriške abstraktne umetnosti, ki temelji na instinktu, na spontani upodobitvi izražanja umetnikovih emocionalnih vsebin in osebnih vizij. Odločilna je poteza — gesta in udarci, ki so pri Železnikarju posledica slikanja z zračnim čopičem. Prostor slike je trodimenziona-len. Iz njega vznikne evidenti lik, simbol. V ekspresivnem nanosu raztroseni znaki na površini dopuščajo medsebojne spopade v linearni smeri. Razigrani likovni izraz potencirajo barve, ki žarijo toliko bolj, ker je njihova podlaga steklo. Prevladuje oranžno -črna - modra kombinacija. Vsebinska pripoved je odvisna od našega pogleda in razmišljanja, kajti slika ne deluje v enosmerni komunikaciji in ne nosi dokončnega sporočila, pogledov in vsebin. V prodajnem salonu Interier na Duplici je v teh dneh (do 12. junija) na ogled razstava kamniškega slikarja Dušana Lipovca. Razstavljena dela so vsebinsko opredeljena z naslovom Podoba krajine. Tehnična zvrst akvarela in tempere omogoča slikarju, da svoj umetniški izraz podaja prvenstveno z barvo. Interpretacija Lipovčevih krajinskih motivov in vedut je na eni strani tesno povezana z vzajemno bivanjsko in čustveno navezanostjo na domači kraj in njegovo okolico, ter na drugi strani na videnja in doživetja mediteranskega sveta. Slednje motive lahko razumemo kot beležke popotnih zapisov. Lirično razpoloženje v komponiranju pejsažov in vedut pove, da ne gre za gole odslikave konkretnih krajinskih podob. Subjektivno izbrani motivi prikazujejo dalmatinske otoke (Pag in predvsem Sil- bo) z različnih perspektiv. Nudijo nam pogled na luko, na kamnite kraške hiše, na katedralo, na kraško zemljo. Pogled se preseli na Dolenjsko, v okolico Ribnice, na Blejski otok in grad, na Črni vrh pod Polhovim gradcem. Kamniške vedute se kažejo z mogočno gmoto Bergantovega hriba in s skupkom hiš pod njim ali pa se v ozadju odpira pogled na Kamniško sedlo. V rahlo melanholičnih pejsaž-nih motivih podeželskega okoliša, ki je posejan s cerkvami, samotnimi hišami, njivami, griči, zapoje v odtenkih zelena barvna lestvica. Od realističnih motivov pa zaide slikarjeva roka tudi v svet nekonkretnih, skoraj pravljičnih prikazov narave. Lipovec krajinske in vedutne izseke na slikah malega formata prikazuje v poenostavljeni stilizaciji forme. SONJA KLEMENC Kabelska televizija bo O kabelski televiziji je bilo v zadnjem času v kamniški občini obilo govora, še več pa nejasnosti. Napeljavo so ponekod reševali parcialno, drugod zopet po načelu kabelska televizija za vsako ceno, vse skupaj torej v interesu posameznikov in skupin. Tudi na svet KS Godič in Kamniška Bistrica so lani prišli prvi predlogi za izvedbo take vrste televizije. Obe krajevni skupnosti sta se takoj povezali in že tudi izvedli vrsto konkretnih potez, ki marsikaj obljubljajo. Strokovni službi Elrad Gorenje in RTV Ljubljana so poslali po en izvod posnetka terena obeh skupnosti, na osnovi katerega naj bi predvideli število ojačevalcev in seveda najboljšo lokacijo za postavitev skupne antene. Nato bo strokovna služba SKG prevzela izvedbo investicijskega programa in tudi kasnejši servis in nadzor nad izvedenimi deli. Tako bo odpadlo vprašanje odgovornosti ob okvarah, ki se velikokrat pojavlja ob tovrstnih investicijah. To pa še ni vse, že v letošnjem letnem planu obeh krajevnih skupnosti so zagotovljena sredstva za plačilo celotne projektne dokumentacije, naslednje leto pa bo plan operativno izveden. V marsikaterem gospodinjstvu bodo lahko gledali namesto sedanjega enega kar šest programov, kar je vsekakor spodbudno. Seveda bo treba krepko privihati rokave, saj se lahko z raznimi prostovoljnimi akcijami stroški na posamezno hišo krepko zmanjšajo in postane napeljava še zanimivejša. Priključki torej bodo, po vsej verjetnosti v naslednjem letu, do takrat bo treba pač počakati in se vmes temeljito pripravljati na izvedbo. J. B. Marušine muce in časopis ■ m m m m ■ mm Mi kovinarji Kovinarji iz ljubljanske regije smo se spet srečah; tokrat že na 7. delovno proizvodnem tekmovanju na Vrhniki. Zbrali smo se kovinarji iz Ribnice, Litije, Logatca, Domžal, Kamnika, z Vrhnike, iz Kočevja in Grosupelj. Bilo nas je več kot dvesto, potrjevali smo, kaj znamo in zmoremo. In ne samo to, mogoče je še pomembnejše, da smo še srečali, si izmenjali izkušnje in sklenili, da si bomo še naprej prizadevali za cilj delovnih srečanj — to pa je množičnost, strokovno usposab- Inštruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-4SS. Inštruktorico za angleški jezik osnovne šole iščemo. Duplica, tel. 832-759. Starejšo, veliko hišo, potrebno obnove prodam, ogled popoldne. Cankarjeva 39, Kamnik. Popravilo šivalnih strojev. Tel. 832-31S (ves dan) ali popoldan od IS. do 17. ure na naslov: Rudi Galln, Župančičeva 2, Kamnik. Ugodno prodam dve, leti staro sedežno garnituro. Vrhovnik, Olševek 10, Kamnik. Pony kolo prodam. Mejač, ljubljanska 3/a, tel. 832-350. Instruiram matematiko. 831-625. Tel. Ijanje in s tem čim večjo produktivnost in kakovost pri vsakdanjem delu. Čeprav nas je bilo letos na tem srečanju nekaj več kot na prejšnjih, še vedno ne smemo biti zadovoljni. Na nas kovinarjih je, da napravimo naša srečanja še mno-žičnejša. Tudi mi moramo skupaj z občinskimi sveti ZS spodbujati tekmovanja v delovnih organizacijah, že med samimi kovinarji pri vsakdanjem delu in nato se čim številneje udeleževati občinskih tekmovanj. Kovinarji vemo, kaj pomeni maksimalno izkoriščanje strojev, kaj pomeni nenehno usposabljanje v stroki, kaj za napredek tehnološkega procesa v celoti pomeni prispevek k racionalizacijam in inovacijam. Zato moramo v ta naša srečanja in delovna tekmovanja pritegniti vse kovinarje. Tako kot smo ponosni na naš zahteven poklic, moramo biti ponosni na dosežene uspehe na tem tekmovanju. Dosegli smo takele visoke uvrstitve: kovači: 1. Jože Letnar - Stol, brusilci: 1. Stane Žerovnik - Titan, plamenski varilci: 1. Zdrav-ko Bodlaj - Zarja, 2. Alojz Štetje - Zarja, strugar: 2. Andrej Flerta - Trival, konstrukcijski ključavničar: 3. Valentin Hribar - Stol, 7. Franc Hribamik -Titan, orodjar: 4. Anton Ravbar - Titan, rezkalci: 8. Andrej Kre-gar - Titan. Vsem tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate in jim želimo veliko uspehov pri njihovem vsakdanjem delu, vsem, ki nas bodo zastopali na srečanju kovinarjev Slovenije pa želimo, da čimbolje dokažejo svoje s trdim delom pridobljeno znanje. Ob koncu se moramo zahvaliti tudi vsem sodelavcem, od članov organizacijskega odbora, spremljevalnih in.ocenjevalnih komisij in predvsem delovnim organizacijam, ki so bile gostiteljice našega srečanja - svoje naloge so opravili vestno in želimo jim, da bodo s temi izkušnjami tudi v bodoče z nami, kovinarji, b. j. Sploh ne vem, kako naj začnem. Namenila sem se vam predstaviti sila zanimivo deklico iz Mekinj. Sicer sem se z lahkoto usedla za pisalni stroj če drugega ne, pri mladih sogovornikih novinarju vsaj ni treba paziti na čisto vsako besedo. Pa ne samo to. Maruša je tako zanimiv otrok (Maruša, brez zamere!) in obenem tako samosvoja pri delu, ki ga pri svojih enajstih letih opravlja s tako zrelostjo, da jo odrasli lahko le občudujejo. Namreč, ta enajstletna deklica izdaja svoj, čisto pravi časopis. Pa ne samo to. Še preden je lani izšla prva številka »Mekinj-ske lastovice«, kot se časopis imenuje, je imela Maruša »za sabo« že tri knjige. V prvi je svoje misli izražala kar z risbicami, ker pri šestih letih, ko je knjiga nastajala, razumljivo, še ni znala pisati. Vendar pa slikanica le ni brez teksta, saj je Marušinim narekom in opisovanjem narisanih likov s svinčnikom v roki pridno sledila mama Mojca. Tako knjigam kot tudi Maruši-nemu časopisu pa dajejo glavni navdih muce. Živali, predvsem pa mačke, igrajo namreč v njenem življenju in delu glavno vlogo. Rada ima matematiko (obiskuje peti razred osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku) in slovenščino, rada igra tenis in košarko, rada se druži s prijateljico Tatjano in sošolko Andrejo, rada jč pomfrit, ki ga izvrstno pripravi oče Matija, rada ima babico, kije sedaj v toplicah, rada se usede za pisalni stroj in kaj napiše in navsezadnje, rada ima tudi Mojco, ki VABIMO VAS... ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Velika dvorana kina DOM, Kamnik Petek, 19. junija 1987 ob 17. in 20. url: Igor Torkar: VSTAJENJE VEČNEGA ZDOMCA JOŽEFA ŠVEJKA Satirična komedija Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane -zaključek gledališkega abonmaja sezone 1986/87 v Kamniku Uprizoritev za popoldanski in večerni gledališki abonma ter za izven. V prosti prodaji bodo vstopnice uro pred pričetkom predstav pri blagajni kina DOM. Sobota, 20. junija 1987 ob 20.30: REVIJA FOLKLORE MOSTE '87 Tradicionalno folklorno srečanje na osrednjem trgu v Mostah pri Komendi Sodelujejo FS Kamniška Bistrica, FS Primskovo in FS KD Moste Če bo vreme slabo, bo prireditev v dvorani osnovne šole v Mostah. VLJUDNO VABLJENI! Maruša ji je bila prvi zgled za pisanje. Čeprav ona sama zatrjuje, da to ni res, da je Maruša navdih iskala v mačkih, slikanicah (ob Mačku Muriju in poslušanju Pekarne Miš maš je namreč rasla naša Maruša, pravi mama) in predvsem v sami sebi, saj je vsako po-doživljanje, vsako novo spoznanje takoj »vrgla na papir«. In da ne pozabim, Taca, Miv, Čopi, Milka, Biba in Miko so vsi Marušini mački, njeni veliki ljubljenci in scrkljanci. Kako, da jih ima toliko? Ja, kar prišli so, pravi Maruša, na Cankarjevi 41'pa smo jim radi dali zavetje. V kratkem bodo Murkovi dobili tudi psa, škotskega teriera, in tudi zanj ima Maruša že ime. Joka bo. Tako vsaj piše v lanski številki v Mekinjski lastovice, kjer njena urednica Maruša opisuje, da bo psička dobi iz psarne v Mariboru in da, bo vsak novorojeni kuža imel ime z začetno črko J. In zdaj o časopisu - prva številka je izšla lani v marcu, glavna in odgovorna urednica Mekinj-ske lastovice je Maruša Murko, ki sama poskrbi za tekste kot tudi za fotografije in risbice, ki jih je časopis tudi poln. Glavno vlogo, kot smo dejali, imajo v časopisu živali, predvsem Marušini mač-koni. Časopis ima tudi svojo do-pisniško stran (dopisniki, tudi odrasli, kar pridno pišejo v njen časopis, pravi urednica), nagradno križanko in še kaj. Skratka, zelo pester je. Pa še to: Pride, kadar pride! kot piše na naslovnici, cena pa je 40 dinarjev. Denar, ki ga Maruša zbere z »naročnino«, pa gre za nagradni fond pri žrebanju pravilnih rešitev nagradne križanke. Nagrade so praktične in zanimive. Za bolj nazoren prikaz Maruši-nega časopisa pa sem izbrala dva njena prispevka, eden je iz Urednikovega kotička in je izšel v jubilejni številki, drugi pa govori o besedah in njihovem nastanku. Urednikov kotiček Zdravo! Danes imamo pri Mekinjski lastovici praznik. Izšla je namreč že deseta številka. Zato bom spregovorila nekaj besed o našem časopisu. Ko sem izdala prvo Mekinjsko lastovico, še slutila nisem, da bom doživela tak uspeh. Prodala sem le okoli šest izvodov, sedaj pa jo berejo že v Kamniku, Ljubljani in okolici, Škofji Loki, Polhovem Gradcu, Tržiču, Mekinjah, Duplici,... Tako imam sedaj nekaj več kot dvajset naročnikov. Moji najmlajši naročniki so stari okoli sedem let, najstarejši pa 73. To pomeni, da je Mekinjska lastovica všeč mlajšim od mene, pa tudi veliko starejšim. Na žalost se lastovice še niso vrnile z juga, da bi proslavile z nami. Če se bodo do naslednje številke, bom v Mekinjski lastovici objavila intervju z njimi. Pa še to! Naslednja številka Mekinjske lastovice bo verjetno dvojna. Pošljite mi čimveč prispevkov in risbic, tako kot ste mi do zdaj! Lep pozdrav vsem bralcem naše lastovice od urednice Maruše in muc! Besede, besede... Sta že kdaj pomislili, kako so nastale besede? Meni se zdi, da je beseda prilizovati se prišla od mačk. Zakaj? Kadarkoli sedim na kavču, imam v naročju kakšno muco, če seveda niso zunaj ali za pečjo. No in potem pride še kakšna mačja zverinica. Najprej gre k muci, ki je že pri meni. Potem jo poliže in preliže, tako da je vsa mokra. Zdi se, kot da jo prosi za dovoljenje, če se ji lahko pridruži. Če je mačka dobre volje, ji to dovoli, če pa ne, jo nažene. Ponavadi pa se sploh ne zbudi. Temu se pravi prilizovanje. ROMANA GRČAR NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC V POKOJU VLADIMIR STEKLASA OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE TOZDZV KAMNIK ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega VLADIMIRJA STEKLASA se iskreno zahvaljujemo, sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, njegovim in našim sodelavcem, ki ste nam nesebično stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo osebju ŽD Kamnik, osebju UKC Inštitut Golnik za vso skrb in nego, predvsem mgr. dr. Emi Mušič za izjemen trud v njegovih zadnjih urah. Iskrena hvala pevcem Lire za zapete žalostinke, dr. Terčelju za prisrčne poslovilne besedde in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Nemčija, maja 1987 V SPOMIN 7. junija 1987 mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno in nepričakovano zapustil FRANCI STOJS Delo in trpljenje je bilo tvoje življenje. Prezgodaj te je iztrgala iz naše sredine kruta usoda. Za vedno je ostala praznina, tišina in bolečina. Prijatelji Skupščina občine Kamnik javno dražbo najdenih predmetov: - kolesa - ročne ure in zlati predmeti - in ostalo ki bo v soboto, 20. 6. 1987 od 9. do 12. ure za občinsko zgradbo (Trg prijateljstva). Ogled predmetov je možen eno uro pred dražbo. Spisek predmetov si občani lahko ogledajo na oglasni deski v avli upravne zgradbe Občine Kamnik, Titov trg -1 od 15. 6. 1987 dalje. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KAMNIK Komisija za delovna razmerja pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik oglaša, prosta dela in naloge: šivilje 1 delavka Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe: tekstilno-obrtni konfekcionar - šivilja, 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen delovni čas in s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo 8 dni po objavi na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43/a. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete in babice IVANKE JAKIN se iskreno zahvaljujemo osebju K^Mtaflf t*^^ bolnišnice Golnik, dr. Rupnikovi, ™ J3BI Zdravstvenemu domu Kamnik, dr. Kralju, govornikoma, tovarišici Markatovi in tovarišu Merčunu za poslovilne besede, sindikalnim organizacijam KIK Kamnik in Zarje ter prijateljem za izkazano pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB, OK SZDL Kamnik, sosedom, godbi in pevcem Solidarnosti, internirankam Aicgaha in vsem, ki ste se s sočustvovanjem poslovili od nje. Žalujoči: sin Janez z ženo Milko, vnuka Janez in Simona z družinama, sestra Urška, brata Ciril in Jože z družinami in drugo sorodstvo Kamnik, Ljubljana, Bled, maja 1987 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA REPNIKA HrastarjeVega iz Rudnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Enako se zahvaljujemo pevcem MPZ Radomlje, Solidarnost Kamnik, cerkvenemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter govornikoma, tov. Kladniku in tov. Cerarju, za poslovilne besede. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat, tast, stari oče, stric in pradedek JANEZ OCVIRK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Duplice in Podgorja, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem Solidarnosti, govornikoma za tople poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči vsi njegovi Duplica, Podgorje, Ljubljana, maja 1987 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi sklepa seje Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 9. 4. 1987 in na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči naslednjo javno dražbo s pisnimi ponudbami zaradi prodaje enosobnega stanovanja v 1. nadstropju poslovno stanovanjskega bloka, Ljubljanska 3 c v Kamniku v izmeri 31,57 m2. Izklicna cena je 7.386.605 din. Interesenti morajo obvezno pred odpiranjem ponudb položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun štev. 50140-601-32751 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik - sredstva za družbeno pomoč. Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne more biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz nenamembnih prostih bančnih sredstev). Kupec nosi vse stroške v zvezi s-pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin. Stanovanje je zasedeno. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »javni natečaj - odkup stanovanja« na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Odpiranje ponudb bo 25. 6. 1987 ob 8. uri v sejni sobi stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8. Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MARKA HRIBARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, sošolcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, razumevanje in tolažbo v najtežjih trenutkih in za podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo tovarišu Alojzu Francu za nesebično pomoč in predstavniku sindikata Živilske industrije ETA Kamnik za poslovilne besede. Vsi njegovi Mercator - Eta - Živilska industrija Kamnik, Kajuhova pot 4 potrebuje za delo pri predelavi povrtnin za nedoločen čas več delavk OD od 140.000 do 180.000 din in delavcev za delo v skladišču, OD 160.000 din Za delo med počitnicami od 1. julija dalje zaposlimo tudi večje število učencev In študentov. Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije. SVI LAN IT KAMNIK TOZD SVILA rabi za svoj proizvodni program več zunanjih sodelavcev. Informacije po tel. 831-711 interna or ali osebno v TOZD Svila. Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r.o. induplati Jarše p. Domžale VAS ZANIMA DELO NA SODOBNEM RAČUNALNIKU IMB S/38? Če Vas zanima in bi želeli delati pri projektiranju ali programiranju v sredini z dolgoletno tradicijo, oglasite se v naši delovni organizaciji. Vabimo strokovnjake z izkušnjami, pripravnike, pa tudi študente, ki bi se po končanem študiju z našo štipendijo želeli zaposliti pri nas. Iščemo tudi marljive sodelavce ali sodelavke za delo v proizvodnji (predenje, tkanje, šivanje, barvanje tkanin). Poleg solidnih osebnih dohodkov in družbenega standarda Vas bo gotovo pritegnila trdnost pomlajenega tisoččlanskega kolektiva, ki čve. tretjini celotnega prihodka pridobi na tujih trgih Lahko nam pišete, se oglasite osebno ali nas pokličete po telefonu na št. 721-911 - kadrovs : ,'ia. Odbojkarji zaključili sezono Vse vrste kamniških odbojkar-jev so že zaključile tekmovanja prvenstvene sezone 1986/87. Prvo moštvo članov je v slovenski »super« ligi v zadnjem kolu, doma, 25. aprila, z izredno požrtvovalno igro premagalo še letos drugouvrščeno ekipo OK Granit iz Slovenske Bistrice s 3:2 (8,11,-11, -2,10). Stozmago prestižnega pomena so Kamniča-ni ponovno dokazali, da sodijo upravičeno v sam vrh prve slovenske lige. Lestvica po končanem prvenstvu I. SOL je takale: I. Nar. dom (Lj) 43 točk, 2. Granit 40, 3. Kamnik 38, 4. Mislinja 34,5. Šempeter 31,6. Izola 31,7. Topolšica 31, 8. Brezovica 30, 9. Triglav 30, 10. Mežica 29, 11. Stavbar II 28, 12. Turbina 27. V drugo slov. ligo gresta torej Stavbar II in Turbina in verjetno tudi Mežica, saj je iz druge zvezne lige izpadel ravenski Fužinar in se vrača v I. SOL, v kateri bo zaradi neuspeha na kvalifikacijah za vstop v 2. ZOL ostal še tudi letošnji prvak TVD P. Narodni dom. V II. ZOL-zahod se je namreč uvrstil prvak I. hrvaške lige Borovo in pa prvak I. bosanske lige Kakanj, kateremu so Borov-čani prepustili zmago, medtem ko ga je Narodni dom premagal s 3:1. Po sedanjem stanju moči bo tako vrh I. SOL drugo prvenstveno sezono 1987/88 močnejši še za Fužinarja. V ligo pa pride tudi, ponovno, letošnji prvak II. SOL-zahod, Kočevje ter OK Ljutomer, prvak II. SOL-vzhod. Članice OK Kamnika so bile na koncu tekmovanja v 2. slov. ligi-zahod odlične druge. Končna lestvica je takale: 1. Triglav 34 točk, 2. Kamnik (48:15) 33 točk, 3. Pionir (N. m.) (49:19) 33,4. P. Belt 29, 5. Nova Gorica II. 25, 6. Plamen 24, 7. Koper Cimos 23, 8. Bled ml. 22, 9. Šobec21, 10. Jesenice 20. Poleg Kranjčank so se v I. SOL uvrstile še prvakinje II. SOL-vzhod, igralke OK Rogoza. Izreden uspeh so dosegli letos starejši mladinci. Potem, ko so varovanci trenerja Dareta Goleta zmagali na ljubljanskem območju, so se 13. 5. pomerili na prvenstvu ljubljansko-novomeške regije v Novem mestu. Na tem polfi-nalnem turnirju slov. prvenstva so zaigrali zares odlično in premagali favorizirane Novomešča-ne z 2:1 in nato ponovno še Brezovico z 2:0, medtem ko so slednjo z 2:1 premagali tudi Novo-meščani. Na republiškem finalu 17. maja v Hali Tivoli so kamniški fantje sicer izgubili obe tekmi proti mariborskemu Stavbarju MTT 0:3 (-10,-14,-6) in proti Salonitu 0:3 (-11, -6, -9), ven- dar so kljub temu dosegli po dveh letih zopet odlično, častno tretje mesto v republiki. Nekoliko okrepljena ekipa mladincev (igrala sta še Janez Slabajna in Grega Kumer iz Črnuč), je sodelovala od 1. do 3. maja v Beogradu, kot kamniška mladinska reprezentanca na tradicionalnem veleturnirju »Bratstvo in enotnost«, 32 mestnih mladinskih reprezentanc iz vse Jugoslavije. Naši so se dobro odrezali, zasedli so solidno 13. mesto. Najprej so v predtekmovanju z 2:0 premagali reprezentanco Osijeka, nato pa precej »s pomočjo sodnikov« izgubili 2:1 z Modrico. V nadaljevanju so tesno izgubili s Titogra-dom 2:1, nato pa premagali Bačko Topolo in Novo Gorico, oba z 2:1. Zmagala je ekipa iz Požarev-ca pred Siskom in Bihačem. Najboljša slovenska ekipa na 12. mestu, je bila iz Maribora, 14. so bili Novogoričani, 20. Ravenčani, 22. Ljubljančani in 25. mladinci iz Murske Sobote. Da so lahko šli mladi na ta pomemben turnir, je moral vsak igralec tudi sam prispevati po 15.000 dinarjev. V kamniški ekipi imamo kar dva slovenska mladinska reprezen-tanta: Mateja Škorjanca in Jane- kadetska liga. Za odbojkarski klub so nastopali tudi pionirji. Na prvenstvu ljubljansko-novomeške regije (18. 4.) so bili tretji za »Pionirjem« iz Novega mesta in OK Brezovico ter pred OK Črnučami in TVD P. Narodni dom. Z No-vomeščani, kasnejšimi drugimi v Sloveniji, so tesno izgubili (14, 12). Nekoliko razočarani nad tem porazom so nato izgubili še z Brezovico0:2 (-7, -11),Črnuče in Nar. dom pa so premagali z 2:0 na (4 in 7) ter (4,0). Pri naših je bil najboljši republiški repre-zentant Resanovič. Igrali pa so še: kandidata za rep. reprezentanco Danilo Matijaš in Peter Kukovič, Dejan Gjurin, Tomaž Balantič, Aleš Sitar, Jani Poga-čar, Grega Sušnik, Tomaž Vra-' bec in Andrej Maradin. II. moštvo članov pa je zasedlo solidno 7. mesto. V II. SOL-za-hod, so nastopali s pretežno mladimi igralci. Mlajšim: Krošlju, Koprivcu, Gregi Skorjancu, Korošcu, Jenčiču, Windšnurerju, Petku, Resanoviču, Šarcu in nekaj časa Steletu je v tej sezoni pomagalo precej manj »starejših«; to so bili odlični: Jože Lap, pa Pavle Cvirn, Samo Hajdinjak Prvenstvo ljubljanskega območja starejših mladincev 22. 3. 1987 v Kamniku. Kamničani (tolkel je Matej Škorjanc) so z 2:0 (8,4) premagali vedno neugodno Brezovico. (Foto: M. VVindšnurer) za Steleta. Oba sta letos zelo uspešno igrala za Slovenijo od 7. do 10. maja na Partizanski olimpijadi v Foči. Mlajši mladinci OK Kamnika so bili manj uspešni. V njihovi ekipi so nastopili kar štirje pionirji in tako so na ljubljanskem območnem prvenstvu izgubili najprej proti Črnučam z 0:2 (-8, -12) in proti Brezovici (-2, -9). Realno boljši so sicer bili od kadetov P. Narodni dom (Lj) vendar so tudi z njimi nesrečno izgubili z 2:1 (3, -8, -15), pa čeprav so v tretjem nizu že vodili s 14:8. V bodoče bo vsekakor treba kadete trenirati posebej (ne več skupaj z II. moštvom), posebno še ker bo zelo verjetno v novi sezoni osnovana republiška in Tomaž Hrovat in zelo malo Jernej Wombergar. Ekipo je uspešno treniral Dare Gole. Končna lestvica: 1. Kočevje 36 točk, 2. Železar (Jes.) 31, 3. Plamen 31, 4. Črnuče 29, 5. Bovec 28, 6. Mokronog 27, 7. Kamnik II. 26, 8. Bohinj 23, 9. Bled-mladi 20, 10. Pionir (N. m.) 19 točk. Seveda pa kamniški odbojkarji in odboj karice sedaj ne bodo počivali, Že v začetku junija se pričenja tekmovanje za jugoslovanski pokal, nato pa sledi cela vrsta raznih turnirjev in prijateljskih srečanj, predvsem na prostem. Vsega tega bo letos še več, ker OK Kamnik praznuje svojo 40-letnico in 55 let odbojke v Kamniku. "a" Udeleženke srečanja Prijetno srečanje upokojenk Konec maja so kamniške upokojenke obiskale gorenjske. Poleg Jesenic so si ogledale Golico z narcisami in druge zanimivosti. Ob tej priliki so se v KO SZDL Jesenice-Plavž pogovarjale o sodelovanju in izmenjale. delovne izkušnje. Srečanje je potekalo v sklopu prizadevanj za vključevanje žensk v različne oblike aktivnosti, ki se je pričelo po TV oddaji, TV kavarna februarja letos, ko je bila prikazana dejavnost društva upokojencev Kamnik. Jeseničanke in Kamničanke so se odločile, da bodo sodelovanje okrepile, zato bodo Jeseničanke vrnile obisk Kamniku. Prvega srečanja so bile vse udeleženke zelo vesele in je minilo v prijetnem razpoloženju. To je lep primer, kako na različnih področjih lahko poteka sodelovanje v zadovoljstvo vseh. V; Sfc-S Iz nekega tovarniškega glasila: Klubsko Recimo bobu bob prvenstvo v kegljanju (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Torej o alkoholu vse dobro, kako naj bi se temu čudežnemu napitku kar tako odpovedali? In zakaj? V takšnem razpoloženju smo vendar tako močni.boljši in pametnejši, kot v resničnem življenju. Tako »perfektni« smo, da v žlobudranju lahko razsipujemo svojo moč, znanje, neustrašnost! Kaj pa potem . . . Seveda tako »dobre volje« nismo sposobni kontrolirati svojih dejanj, vedenja in govorjenja. Ko se takšni spravimo za krmilo vozila, bomo zaradi lažnega občutka gotovosti in sosobnosti tvegali tudi tam, kjer trezni nikoli ne bi. Pred prijatelji se hvalimo in govoričimo neumnosti, ki jih sicer' trezni nikoli ne bi izrekli. Po »dobri volji« postanemo zaspani, vse telesne in duševne sposobnosti kar naenkrat pojenjajo, pojavi se žalostno razpoloženje, neredko tudi jok. Le požirek, dva nas še ločita od globokega, alkoholnega spanja. Še hujša je akutna pijanost, ki povzroča hude duševne motnje. Imenujemo jo patološka pijanost in se lahko pojavi že po zaužitju majhnih količin alkohola. Patalo-ško pijane osebe napadajo, oško-' dujejo ali ubijejo, ko pa se streznijo, se ne sominjajo prav ničesar, kar se je z njimi dogajalo v pijanosti. Torej alkohol ne povzroča le »dobre volje« in nas ne postavlja na cesarski prestol. Je to mogoče, da nas dela neumne, hudobne blebetače . . . Kaj pa potem? Z dolgotrajnim in prekomernim pitjem neizmerno Utok, tovarna usnja Kamnik, n. sol. o. TOZD Usnjarna In DSSS objavljata prosta dela in naloge: v TOZD Usnjarna čiščenje prostorov (za določen čas) Pogoji: -končana osnova šola - poskusno delo 30 dni v DSSS 1. pomožna dela v kuhinji 2. čiščenje prostorov Pogoji: pod 1.: - III. stopnja - kuharski pomočnik - 6 mes. delovnih izkušenj - poskusno delo 30 dni pod 2.: -končana osnovna šola - poskusno delo 30 dni Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Tovarna usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik, tel. 831-922 v roku 8 dni od objave, s Prijavljene kandidate bomo obvestili v 8 dneh po izbiri. Košarkarski spektakel Kaj se zgodi, če dvema »mladičema«, enemu iz Stranj in enemu iz Vrhpolj, pride na misel oživiti dokajšnje kulturno in športno mrtvilo v »dotičnih« krajevnih skupnostih? Ne glede na težave pripravijo prireditev. Tokrat bo športna: 20. junija se bo na igrišču ŠD Novije dogajalo marsikaj. Petnajst članski ekipi iz obeh KS bosta merili svoje moči in košarkaško znanje v 12 ur trajajoči tekmi, v prostih metih, metih trojk in še čem pa se bodo preizkusili najmlajši in malo manj mladi gledalci, seveda za praktične nagrade. Igrala bo še Gasilska godba iz Stranj, vrteli bomo disco glasbo, točili pijačo, prodajali sendviče in sladoled, ki bo za igralce seveda zastonj. Vse to so nam omogočili obrtniki, ki so se na naše prošnje za finančno pomoč radi odzvali in tako dokazali, da jim šport res nekaj pomeni. Nakup opreme sta finansirala Janez Sitar, vulkanizer iz Vrhpolj in Anka Pajer, disco Encijan. Azbi Sulejmani, slaščičarna Šutna, Andrej Koželj, avtoličar iz Olševka, OO ZSMS Kamnik, slikopleskar Franc Oražem in mizar Ciril Grk man pa so omogočili še tisoč drugih malenkosti. Naj omenim, da bomo najzanimivejše dele tekme posneli na video kaseto, ki se bo kasneje zavrtela na neveljskem programu kabelske televizije. Čc se torej tretjo soboto v juniju nimate kam »položiti«, se žc ob 9. uri zjutraj oglasite pri nas in preživite nekaj uric, lahko pa tudi ves dan, v veselem razpoloženju. Mi vam obljubimo dobro in borbeno igro ter veliko piva in coca-cole, saj bo nedvomno lep dan. Če pa bodo vremenarji s svojimi napovedmi prinesli slabo vreme, se vse skupaj prestavi za 24 ur, torej na nedeljo. Po končani tekmi se bo zabava nadaljevala na igrišču, zato vabimo vse ljudske godce, da nam pomagajo s svojimi inštrumenti. Matic Ramšak škodujemo svojemu^dravju, svojim bližnjim pa povzročamo silne bolečine. Ne pijemo več za to, ker bi si pijačo želeli, temveč zato, ker so v naši osebnosti nastale takšne spremembe, da ne moremo prenehati s pitjem. Od alkohola smo postali odvisni. Zaradi alkohola smo postali duševno in telesno bolni. Postane naš gospodar in gorje, če nismo njegovi zvesti služabniki; začnemo se tresti, postajamo razdražljivi . . . Oj, gorje, zakaj smo si sploh zastavili to neumno vprašanje »kaj pa potem«, ko nam je bilo tako lepo v stanju »dobre volje« . . . Dr. Janez Rugelj: Zakaj vodilni delavci mirno pustijo alkoholike propadati? Pred časom smo se v Kamniku že zbrali za okroglo mizo. Gost omizja, dr. Rugelj, je sicer želel odgovore na gornje vprašanje nametati vodilnim delavcem, pa smo jih poslušali v glavnem le socialni in zdravstveni delavci, saj je bil prisoten le en predstavnik poslovodnih struktur iz cele občine. Ker sem si jih takrat zapisala, ne pa objavila, bom to stroila zdaj, čeprav vem, da marsikomu ne bodo všeč. Zakaj torej vodilni delavci mirno pustijo alkoholike propadati? Zato, ker preobremenjeni s »pomembnejšimi nalogami« nimajo časa za »preganjanje« alkoholikov. Ko postanejo popolnoma zapiti, postanejo nevarni, lahko bi se zgodilo, da bi celo odgovarjali za njihova dejanja. Nemudoma aktivnirajo svoje »podaljšane roke« - socialne in zdravstvene delavce, ki naj iz »zapitih človeških gmot« naredijo čudeže. Dokler pa čudežev ni, morajo ti obvezno na zdravljenje, po možnosti hospitalno, saj so na »svobodi« v nenehni nevarnosti, da bi zopet segli po alkoholu. Da je stanje tako nevrzdržno, so krivi »saboterji«: zakonski partnerji, vodilni delavci, socialni delavci in zdravstveni delavci. Žena alkoholiku streže, ga pere in si z njim ćelo deli posteljo, vodilni in vodstveni delavci alkoholike mirno pustijo piti in »uradno« nikogar ne vidijo piti, socialni delavci jim prijazno pridigajo in ponujajo »roko rešitve« in zdravstveni delavci, ki ubogim, težkim mačkastim glavam usmiljeno pišejo bolniške lističe. Veriga razumevajočih ljudi je sklenjena, alkoholik pa na tako »ugodnih tleh« popiva, dokler se členi verige ne pretrgajo. A navadno je takrat zanj že prepozno! (Se nadaljuje) Kegljaški klub Kamnik je v preteklem mesecu organiziral prvenstvo v kegljanju za članice in člane. Med številnimi tekmovalci, ki so se tekmovanja udeležili, sta se najbolje uvrstila: - Štefka Flerin iz Titana med članicami - Miro Semprimožnik iz Stola med člani. Oba najbolje uvrščena sta tudi sicer med najboljšimi kegljavci v Kamniku in sta uvrščena v klubsko žensko oziroma moško ekipo. ST. S. Najbolje uvrščena KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je„ aprila 1981 ob20-letnici izha- ' janja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani. i