December V Ljubljani, decembra 1904. Letnik VII. Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem y Ljubljani. Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Vsebina: T. Kurbus: December. — Iv. Jurančič: Pogled v preminujoče leto. — Jos. Wester: Modrovanja o čebeli. (Konec.) — Dr. Walter Šmid: Nekoliko kritike. — Iv Lampč : Shranjevanje satovja. — A. Bukovic: Poročilo o izrednem občnem zboru >Sloven-skega osrednjega čebelarskega društva.« — I. N. Babnik: Gg. čebelarjem za božičnico. — Dopisi. — Raznoterosti. — Listnica uredništva. je zimski mesec, kakor največkrat tudi njegov prednik. Zategadelj mi za ta mesec ni treba podajati kakšna navodila. Kar sem v oktobru in novembru priporočal proti mrazu in zimi, to velja tudi sedaj. Ne pozabi, vestni čebelar, zasloniti letavnic! Svitlo solnce lahko zapelja kakšno čebelico, da se odstrani od svoje družbe in gre gledat, kako je kaj zunaj; vendar otrpne vsled mraza ter se ne vrne več k svojim. Taka, k letavnici prislonjena deščica pa tudi odbija močne vetrove, kateri se radi po zimi pojavijo ter tudi sedež čebel najdejo. Nastopijo pa topli dnovi z 8° R., tedaj pa daj svojim živalcam prostost. One izlete, se snažijo ter potem lažje prenašajo kruto zimo. Če se čebele še v decembru prašijo, ne bo spomladi griže. Mrazi nas zima, oster krivec piha. Naše čebele se stisnejo, mirujejo. Tudi nas nažene to vreme v sobo za toplo peč. Yendar tudi ta čas ne prebijemo v praznem snu, ampak delamo načrte in proračune za bodoče leto, koliko bo kaj rojev, ali česa bo kaj treba. Vse potrebno, s panji vred, se pripravi za bodoče spomladansko življenje. V tem času tudi sezamo po knjigah, da se priučimo tega ali onega. Tudi čebelarji porabimo to priliko, da nas najde bodoče leto v vsakem oziru napredujoče. Leto prihaja h koncu in ž njim tudi jaz s svojimi mesečnimi spisi. Moram Vam pa reči, gospod urednik, da opisavanje teh ni tako lahka stvar, ker mora človek ozir jemati na začetnike in tudi umnejše čebelarje. Pri vsem sem se oziral na naše kraje in razmere, katere se vendar dosti ne razločujejo od vaših, mnogo pa gotovo od onih v Primorju. Letošnja topla pomlad zbudila je tekoče leto zgodaj ljubo naravo. Vso rastlinstvo razvijalo se je 14 dni prej nego prejšnja leta. Tako je cvetel kostanj že 2. j ulj j a, ko je druga leta še le okoli 20. odprl svoj cvet. Isto je bilo tudi pri ajdi. To omenim, ker sem tuintam prišel s svojimi navodili prepozno, ker sem se ravnal po zabilježkih svoje opazovalne postaje prešlih let. Čebelarski pozdrav ! K u r b u s. -*- Pogled v premiimjoče leto. Iv. Jurančič. Zopet stojimo ob pragu enega leta; malo tednov, in preminulo bo v morje preteklosti, odkoder se ne vrne nikdar več. Leto bo minulo, a ostalo bo nekaj: spomini. Le spominjali se bomo še torej na prijetne in neprijetne dogodke, na izpolnitve tega, kar smo pričakovali, kakor tudi na marsikatero prevaro prijetnih nadej. Prav tako, da se večkrat spominjamo veselih in tužnih dogodljajev iz preteklosti, da lahko rečemo: izkušnja nas naj uči v prihodnje se varovati škode, ki bi jo sicer trpeli po lastni krivdi. Ob koncu leta rad pogleda vsak človek nazaj v preteklo leto, kako se mu je kaj godilo, istotako gotovo tudi čebelar. Pri nas so čebele prav dobro prezimile; zlasti, ker so imele vsled lanske izredno dobre letine obilno zimskega živeža. Pomlad je bila jako ugodna in rojev je bilo veliko; kar tekmovali so starci, vse je hotelo rojiti, kar pri nas ni prav v navadi. Večji čebelar pusti le nekaj nad polovico plemenjakov izrojiti, in sicer po enkrat. In prav letos bi bilo bolje, ko bi manj rojile, zlasti kjer se rojenje ni prav nič omejevalo, kajti s tem bi se prihranilo precej nepotrebnega dela. V kratkem po rojenju je prišlo namreč deževno vreme, ki je trajalo več tednov nepretrgano, tako da so roji v svojem delu zaostali in brez pomoči čebelarjeve sploh nobeden roj ni izdelal odločenega prostora. Ko se je pa deževje ustavilo, ponehalo je popolno blizo za dva mesca, da je nastala občna suša. Zdaj je bilo za čebele zopet slabo; prej jih je oviralo deževje, sedaj jim pa izsušena narava zopet ni dala dovoljnega živeža. Redko je bilo najti čebelarja, ki bi ne bil prisiljen v sredi poletja krmiti ; marsikateri panj je tudi gladu zaspal vsled brez-škrbnosti gospodarjeve. Prišel je čas, ko bi morala ajda že davno cvesti, pa vsled suše ni mogla od tal. Šele proti sredi septembra je prišla zdajpazdaj blagodejna, kratka rosica iz neba, Vsled tega se je ajda začela naglo vzdigati in kmalu -t+m 179 lili- je bila, vsaj bolj zgodnja, v cvetu. Po ravninah in po solnčnih krajih je že več dni cvetela in tudi po liladnejih, bolj senčnatih legah se je jela razprostirati čez polja ona krasna bela odeja, katero čebelarjevo oko tako željno pričakuje in veselo pozdravlja ; kar se zopet vreme spremeni v trajno, hladno deževje. S tem je bila za to leto na mah paša odrezana. Tam, kjer je začela ajda bolj, zgodaj cvesti, so čebele dobile še vendar nekaj nad zimsko potrebo — kakih dva do tri kilograme vsak panj — v ostalih krajih pa še vsak panj niti za lastno potrebo ni imel. Šele, ko se je število panjev za tretjino skrčilo, dobilo se je toliko, da so se plemenjaki zadostno založili, in da je še ostalo kakih par kilogramov medu za poželjive jezičke, kakršni se že pri hiši navadno nahajajo. Bali smo se še hujšega, namreč da čebele ne bodo dobile niti za lastno potrebo dovolj živeža, ter da se bo moralo globoko v žep poseči, ako jih bomo hoteli oteti žalostnega pogina. Vendar v toliko se je obrnilo na bolje, da so se vsaj same preskrbele; kajti povprečno so starci imeli medu še kaj malega čez zimsko potrebo, pač pa so bili roji vsestransko preslabi, in to glede čebel, satovja in medu. Morali so se po dva do trije združiti, da so tvorili vsaj srednjega plemenjaka. V takem položaju tedaj je po končanem poletnem delu bela majka zima našeTjubljenke objela ter jih zazibala v sladek, miren zimski počitek. Odpočijejo si naj od truda preteklega leta ter nabirajo novih moči za delo prihodnje pomladi! Tudi mi čebelarji; ko smo za to leto že davno končali svoja opravila pri čebelah, nabirajmo v teku zime moči za prihodnost: čitajmo, učimo se in spopolnujmo svoje čebelarske znanosti, poiščimo radi prijetno družbo izkušenih čebelarjev, jih radi poslušajmo in poprašujmo; pospešujmo našo čebelarsko organizacijo ter skrbimo za napredek, da bomo prej ko slej možje na svojem mestu in kos svoji stroki! Iz tukaj navedenega se razvidi, kako tužen je bil za čebelarja letošnji račun v primeri z lanskim letom! Pisec teh vrstic je doživel z lanskim letom najboljšo, z letošnjim pa najslabejšo čebelarsko letino v 20. letih! Pa kaj hočemo tugovati? Saj je vsled letošnje neugodne letine trpelo več ali manj celo kmetijstvo, ter je kmetovalec v marsikaterem oziru prikrajšan na svojih pridelkih. Saj vendar ne more biti tako, da bi človeku vse po volji izteklo. Računajmo, kakor so že od nekdaj računali stari čebelarji: za dobrim letom pride slabo, za slabim pa boljše leto! Torej se tudi od tega leta poslavljajmo z zadovoljnim, mirnim srcem in s sladkim upanjem na boljše prihodnje leto! -*- Modrovanja o čebeli. (Prosto po Vil j. BOlscheju priredil Jos. Wester.) (Konec.) Modrujva še malo o čebeli in njeni državi! Mogoče se da v njej kaj zaslediti, kar bi bilo poučno za naše človeške razmere, mogoče se more človek od čebele kaj učiti. -h>}| 180 i«- Ne smeš se dati premotiti po izrazu „država", posebno ker govoriš o »kraljici". To bi te utegnilo napotiti, da bi mislil na državo, urejeno v monarhiškem zmislu: načeluje ji kraljica, zarod trotov je leno plemstvo, mnogobrojno ljudstvo čebel pa zatirani delavski stan; veliko klanje trotov pa ni nič drugega ko prevrat, pravcata revolucija stiskanega stanu. Čebelske razmere tako primerjati s človeškimi ne kaže in je napačno. Da, res' tvori »državo" ta čebelska zadruga, a to je »država ljubezni". Takozvana kraljica je »žena" te države, »matica", kakor jo tako pomenljivo imenuje naš narod. Dozdevni trotovski plemenitaši so »možje" te države, dozdevne »delavke" pa so »pestunje" v njej, rejnice, ki vzgajajo mladi zarod. Hkratu pa so prevzele še tudi nalogo, da rede prave roditelje: matico in trote. Ob kratkem rečeno: vse delo, kar se ga vrši v panju, opravljajo čebele »delavke", samo ploditev in leženje Jajc jim ni pripadlo. Tu vidiš torej ženo, može, otroke in pestunje; v bistvu torej ta velikanska skupina bitij ni nič drugega ko ena velikanska rodbina. Res, da so podrobnosti v njej prav posebne. Čebela se kaže tu drzno poizkuševateljico v oni velevažni zadevi, ki jo imenujemo mi ljubezen, zakon, rodbino. Čebelni mož, trot, se ne zmeni prav nič za vzgojo dece, vse to oskrbuje žena. Saj veš, da je vestalka pravzaprav »ženska", seveda zaostala v svojem razvoju. Predvsem čudovito je pa to, da vestalka ne goji svojih lastnih otrok, ampak otroke matičine. Tu imamo torej dvojno vrsto žensk. Ena ženska — matica — je mati samo v tem smislu, da se da oplemeniti in da leže jajca. Druga ženska pa — vestalka — je mati samo s tem poslom, da goji od matice izležena jajca, ličinke, mladiče. Materinstvo je tu razcepljeno, razdeljeno med dvoje bitij: en del pripada matici kot ljubeči in rodeči ženi, drugi del pa vestalki, goječi in skrbeči materi. Zdaj se pa vprašaš: kako se je moglo to zgoditi, da se je na ženski strani delo tako razdelilo? Lahko ti je odgovoriti na to vprašanje, če se .spomniš, kako da nastajajo vestalke. Rekli smo že, da je vsaka vestalka v svojem naravnem bistvu prava ženska, samo da je v spolnem aparatu okrnjena, zmaličena. Ta nepopolnost pa ni prirojena organska hiba, ampak je nasledek pomanjkljive hrane v detinski dobi. Potemtakem preostane spolno uživanje in delovanje le tistemu bitju, ki je za to sposobno spričo svojih razvitih spolovil, in to bitje je matica. Končno se ti odpre še to vprašanje: Ali je bilo koristno in napredno, da se je materinski posel tako razcepil? Ali tiči v tej delitvi kako napredno načelo? Na prvi pogled se ti zazdi vendar velikanski napredek, da se je tako mnogoštevilno ljudstvo socialno združilo v eno družabno celoto. Čebelska družina se je osnovala na doslednem sodelovanju dveh različnih bitij, moža in žene, trota in matice. To načelo se je zvesto ohranilo, toda ni se globlje razvijalo. Praha združi moža in ženo za trenotek; to je čebelski »zakon". A vse roditeljsko čuvstvovanje ostane odslej le pri matici. Trotovsko življenje ostane nepomembno. Leno in brezsmotrno životari dalje, dokler ga ne dohiti silen konec, V tem ozira čebelska država ne kaže nikakega napredka, prej nazadovanje. Kako pa je z ženo, samico? Ta se kaže v dveh bitjih, tu kot matica, tam kot vestalka. Vsako teh dveh bitij je v gotovem oziru nepopolna ženska. Matica je popolnoma izgubila vse materinsko čuvstvovanje, tudi sicer je postala neprosta. treba je, da jo drugi pitajo. Nasprotno pa je vestalki neznano vse plemenito spolno življenje, odrekla se je vsemu uživanju, moža pozna le kot lenega požeruha, ki naj se ga prilično pobije, nje življenska doba je znatno prikrajšana, a delati mora, trdo delati. Ob kratkem: Vsako bitje v čebelski državi je revno: revež je trot, reva je kraljica, največja revica pa je vestalka. Vsa ta velikanska ljubezenska država, zgrajena na podlagi družnega spolskega življenja, na podlagi ljubezni, je ravno v tem oziru, v ljubezni, nazadovala. Dasi to ni država v našem človeškem smislu, je vendar čebelska država izvrsten primer za to, kar bi se smelo imenovati »podržavljenje spolnih odnošajev". V svoji celoti je to čudovito enotna zadruga, v kateri pa je posameznemu bitju nemogoč vsak napredek. Pred seboj imaš nepremično, okamenelo zgradbo ljubezenske države. V tej smeri dalje, kakor je v čebelski državi razdeljeno spolsko življenje in delo, ni mogoč nikakšen nadaljnji razvoj. Tudi drugi členarji so si ustanovili slične »ljubezenske države", a vse so okorele, jalove. Spomni se mravelj! Tu imamo samce, samice in delavce. Samci plode, samice ležejo jajca, delavci pa vzdržujejo to državo, v tem ko ostanejo sami celo svoje življenje naravni skopljenci, evnuhi. Slično državo so si osnovali tudi termitje. Samcem ni druge skrbi, ko da se spolno spajajo s samicami, samica termitka leže jajca, vsa druga bitja v termitski državi pa so spolno nepomenljiva: delavci in vojaki, ki skrbe za zalego, jo hranijo in branijo sovražnikov. V vseh treh slučajih, pri čebeli, mravlji in termitu, živalih na vrhuncu vseh členarjev, je ljubezenski razvoj zašel v zagato, v kateri se ne more dalje razvijati. Vretenčarju, človeku, je bilo usojeno, da se je v ljubezni izpopolnil, da si je naredil življenje vredno, da se živi. -*- Nekoliko kritike. Odgovor gosp. Bohunu-Bukovicu. (Glej »Slov. Čebelar« slran 168 9.) Moje mnenje je vedno bilo, da naj se slovenska čebelarska terminologija razvija na podlagi domačih izrazov. Te seveda si moramo šele poiskati po raznih knjigah, pred vsem pa med narodom samim. Šele, če doma ne najdemo prave besede, smo opravičeni prirediti nov izraz kolikor mogoče v duhu našega jezika. Toliko razumen je vendar vsakdo, da uvidi, da ob razvoju današnjega čebelstva, posebno ko se skoraj vsak dan prikazujejo nove teorije, ne moremo shajati z dosedanjimi izrazi. Kjer pa tega treba ni, je pa naša dolžnost, da se držimo domačih izrazov, in včasih imamo za isti pojem več izrazov, kakor ravno v prepiru „gniloba-smrad". Jaz nisem nikdar zahteval, da naj se rabi samo beseda smrad, usmrajen; izrazil sem le prilično svojo misel, kateri izraz se mi zdi boljši. Narod rabi v navedenem slučaju besede: gniloba, gnitje zalege, gnila zalega, smrad, usmrajen panj, panj se je usmradil (glej zbirko čeb. izrazov str. 6). Kmetski čebelar jako natanko loči smrad (gnilobo) od drugih smradov. Če iz panja smrdi, ako je obolel za grižo, pove, da je panj grižav in zaradi tega smrdi. Če pa reče: panj se je usmradil, hoče s tem natanko povedati, da je v panju gniloba. Smrad je torej ravno tako strokoven izraz kakor gniloba. To je našim čebelarjem dobro znano, posebno starejšim, ki so čebelarsko vednost v nepretrgani vrsti dedovali od prednikov, ob jednem z njo pa tudi naravnost vzorne izraze*). Kakor sem se v občevanju s čebelarji večkrat sam prepričal, poznajo dobro gnilobo v bistvu in posledicah. Seveda bacila ne poznajo; sicer se pa glede bacilov, ki povzročajo smrad, učenjaki še sami med seboj kregajo. Da pa naši čebelarji bolezen res dobro poznajo in tudi oba izraza rabijo, nam pa pove Levstik (svoj čas prvi urednik Wolfovega slovarja), ki je leta 1867. spisal knjigo Čebelstvo po 35 letnih izkušnjah Jožefa Oblaka. On rabi: gniloba; smrad; panj se usmradi; smrad je nalezljiv in kužen (glej Zbirko str. 13). Bistvo gnilobe je v zadnjih besedah jasno izraženo. Vrhutega piše Levstik: usmrajeni panj iznaša črviče v zalegi posušene, vedno se vkvarja in trebi, ker bi si rad pomagal; pa s tem se čimdalje huje zakopava, ker vsaki mlad se bo gotovo okužil, če ga le taka pita, ki je prišla od trebeža. (Zbirka str. 14). Zakaj ne bi torej rabili obeh besedi, drugo poleg druge? Čemu brez potrebe krčiti bogastvo narodovega jezika? Ker se je na str. 169 „Slov. Čebelarja" uporabljal Pleteršnikov slovar, naj še ondotna izvajanja g. Bukovica nekoliko izpopolnim, ker je on porabil le to, kar govori njemu v prilog. V I. zvezku Pleteršnikovega slovarja stran 222 berem jaz (kar gosp. B. ni bral): gniloba, die Faulnis, die Fiiule; ustna gniloba, die Mundfaule, der Skorbut; v prenesenem pomenu: lenoba; — psovka: nerodna stvar, gniloba! G. B. trdi nadalje, da ni našel v slovarju * besede: usmrajen panj. To je res; a na str. 521 v II. zvezku berem jaz (kar g. B. zopet ni bral): smrad, die Bienenfaulbrut. Če bi bil jaz hudomušen, kako lahko bi ugovarjal, češ, v Pleteršnikovem slovarju ni rečeno, da je gniloba Faulbrut, torej proč z njo. Pripomnim naj še, da besede gniloben ni rabil Janša, ker je knjiga Podvuzhenje le Goličnikov prevod Janševe nemške knjige „Bienenzuchtlehre", prevod, ki je v jezikovnem oziru vse kaj druzega ko vzoren. Nenavaden, če tudi pravilen izraz gniloben rabi jedino le Goličnik izraz usmrajen je pa že udomačen med narodom in v slovenskem čebelarskem slovstvu. Govoril sem o teh izrazih še z dr. Štrekljem, profesorjem slov. jezika na tukajšnji univerzi. Gospod profesor meni, da je sicer oboje pravilno, gniloben in usmrajen, oziroma smraden, kakor se tudi lahko reče: sat z gnilobo. Prednost pa daje smradnemu in usmrajenemu izrazu. Odločno je pa *) Samo postrani naj omenim, da sta najboljše slov. čebelarske knjige dosedaj spisala kmeta Janša in Oblak. Kaj so v primeri z njima čebelarske knjige raznih fajmoštrov in učiteljev? — Op. pis. ob jednem prof. Štrekelj zavrnil besedi: čebeloreja in čebelarija, priporoča pa čebelstvo in čebelarstvo. Teoretiško čebelstvo (znanje o čebelah) nas vodi k praktičnemu čebelarstvu. Pripomnim naj še, da Levstik rabi tudi besedo : čebelna reja; gosp. Jurančič torej lahko iz tega marsikaj izvaja. Še par besedi o pravopisu. — Res je, da Slovenci do sedaj nimamo strogo uradnega pravopisa. A vsi znanstveniki in pisatelji, kakor tudi listi (Ljublj. Zvon, Slov. Matica itd,) se drže pisave določene v Pleteršnikovem slovarju in po njem v Levčevem Slov. pravopisu (1899). V zmislu Pleteršnikovega slovarja je urejena tudi moja Zbirka čeb. izrazov, katere sem zbral in kritično uredil iz dosedanjega čebelarskega slovstva. Gradec, 15. novembra 1904. Dr. Walter Šmid. -$- Shranjevanje satovja. I. Lampe. Primerna zaloga pravilnega satovja je čebelarju velike vrednosti. Splošno ni težko ga ohraniti čez zimo, tem težje pa čez toplo poletje. Takrat se čuje gostokrat tarnanje, češ, toliko lepega satovja sem bil spravil v jeseni, tako dobro se je ohranilo čez zimo ; o binkoštih je bilo še nedotaknjeno, zdaj pa, ko bi ga rabil, je sam drobiž, veše, pajčevina in molji! Da, prijatelj moj! Tako lahko, kakor si ti misliš, se satovje le ne hrani. Nekaj pozornosti in dela je le treba, in če imamo kaj izkušnje v tem, uporabimo jo! Tudi jaz sem se učil iz izkušnje. Najprej sem obesil svoje satnike v podstrešju. To bi bilo sicer prav, toda prišle so miši in razjedale satovje, da je ležal vosek po tleh kar na debelo. Ko pa spustim tje mačko, da bi naredila konec temu turškemu gospodarstvu, prične se lov, po katerem je ležalo do malega vse moje satovje razrušeno na tleh; pregnal sem bil vraga z belcebubom. Drugo zimo sem bil previdnejši. Manjši prostor sem zavaroval z gosto mrežo in tam razobesil satovje, kakor prejšnje leto. Toda prišla je mokra jesen. Mreža ni zabranila gosti megli, da ne bi zašla med satovje, ki je postalo mokro in je splesnilo preje, nego je nastopil mraz. V zaboju z otavo zabasano satovje se je ohranilo dobro, le prah in seneni drob, ki ga ni bilo lahko odstraniti, ni ugajal niti meni, niti čebelam. Zdaj šele sem si nabavil prostorno leseno omaro brez špranj in jo opremil z latvami, na katerih je visela jeseni vsa zaloga mojega satovja. Plesnobe se mi od tedaj ni več bati, če le pazim, da spravljam ob suhem vremenu. Tudi veše so mi le še malo več nagajale, toliko sem dosegel že s pripravno shrambo. Hoditi sem hotel gotovo pot. Kjer je ena veša, tam jih je lahko več, in preje ali kasneje me lahko neprijetno iznenadijo. Poznal sem žveplanje, kakor je pri nas v navadi že stoletja, pa deloma ne na čast, toda izogniti sem se mu hotel, zato sem iskal pripravnega nadomestila. Pločevinato škatljico sem predelil z žičnato mrežico v dva dela, spodnji in zgornji. V spodnji sem deval raznih snovi, ki sem jih poznal za mrčesom škodljive, v zgornji pa na košček satu enega ali več moljev jednake ali pa tudi različne velikosti. Ker potrebuje molj isto toploto, kot čebela, hranil sem šatuljo vedno nad toplim panjem. Nad kafro1) in naftalinom2) je živel molj še čez 12 ur, nad formalinom3) je poginil mlajši v treh, starejši v petih urah, nad klornim vapnom4) v 30, nad bencinom6) in kloroformom0) v 15, na žveplenim ogljikom7) in etrom8) v 5 minutah, v solitarnem 9) in žveplenastem plinu'0) pa takoj; redno pa mlajši pred starejšim. Večina teh poizkusov pa ni za praktično uporabo. Navedel sem jih le bolj v zabavo in pouk. Bencin, eter, pred vsemi pa žvepleni ogljik so skrajno nevarni zaradi ognja. Kdor te stvari pozna, ne bo jih imel v čebelnjaku, kdor jih pa ne pozna, so mu tembolj nevarne. Naftalinov duh potrebuje dneve ali celo tedne, da se izgubi iz satovja, klorovo apno postane mokro, kloroform in formalin pa sta predraga za naš namen. Poleg tega, da je solitarni plin zelo strupen, je tudi upoštevati, da prihaja od gorečega solitra vročina, kar ') Kafra je strjeno hlapno olje, snežnobele barve in posebnega duha. Na toplem kmalo izhlapi, zato pravijo, da izgine. Čebelarji drgnejo s kafro pred žrelom od roparic napadenega panja. Rabi se proti moljem sploh. а) Naftalin je v beloleskečih luskah, diši po smodu ali katranu in izhlapuje, kakor kafra. Ž njim varujejo kožuhovino moljev; priporočali so pa tudi podstaviti ga na papirju nekaj minut pod ušivo čebelno ljudstvo. s) Formalin je kot voda čisto ali pa tudi kot sneg strjeno novejše razkuževalno sredstvo, ki uničuje vse duhove. Mrčesom ni videti tako zoprn, kakor ljudem; čebele roparice se malo zmenijo zanj. 4) Klorno vapno izpušča nezdravi klorov plin. Rabi se za razkuževanje, pranje, beljavo platna i. dr. ') Bencin se dobiva zraven petroleja, kateremu je po duhu in barvi podoben. Vname se kaj rad in ker ga ni lahko ugasiti se je pripetilo že veliko nesreč, kar pa no oplaši avtomobilarjev, ki ga po večini rabijo za svoje stroje. Bencin uničuje tudi mrčese. Ko so se vračali leta 1878. »naši fantje« iz Bosne, prinesli so seboj drobno, pa zelo nadležno tovaršijo. Perilo je moralo v krop; vrhna obleka pa se je pokladala v dobro zbite zaboje in sproti škropila z bencinom. V 48 urah je bila snažna. б) Kloroform je tudi čist kot voda, pa ne gori. Čebelarji omotijo ž njim čebele, preden jih kam drugam pridenejo, meneč, da pozabijo na svoj prejšnji panj. O tem sem se jaz prepričal nasprotno in hočem objaviti o priliki tudi tozadevne svoje izkušnje. ') Žvepleni ogljik je tudi čist kakor voda, pa se kaj hitro vname. Celo njegovi pari, ki se širijo iz posode, ako ni posebno varno zaprta, se vnamejo, včasih s silnim pokom, večkrat že od tleče smodke. Duh je strupen in neprijeten. Spominja na odprto stranišče in spravi v zadrego človeka, od katerega ta duh prihaja. Zgori s plavim plamenom v ogljikov dvokis in žveplenasto kislino, isti plin, ki se vdobi na varnejši in cenejši način, ako se zažge v zaprtem prostoru kos žvepla. «) Eter je tudi čist kot voda in zelo rad zagori. Ž njim se omamijo čebele, kakor s kloroformom. <•) Solitarni plin se dela, ko se zažge solitar. Ta plin razkužuje, pa je tudi strupen. Tudi čebelarji ga poznajo, ker omamijo ž njim za nekaj časa čebele, kakor drugi s kloroformom, etrom in bovistom. 10) Žveplenasti plin, žveplenasta kislina je tisti beli dim, ki se razprostira od gorečega . žvepla, duši nos in sapnik, skli na pljučah in očeh, ki obeli naše slamnike in platno, razkužuje naše shrambe in uniči vsako kal gnilobe in plesnobe. -'>3 185 se nikakor ne strinja z občutljivostjo nežnega satovja. Po dolgih ovinkih sem dospel torej tje, kjer so naši in drugi čebelarji že davno — do žveplanja. Žveplanje ni ravno posebna umetnost, kajti poznajo ga razni obrtniki, novinec pa naj dela takole : Žveplo v lončenem piskru se postavi nad žrjavico. Ker je dim dušljiv, naj se to vrši na prostem ali vsaj na prepihu. Raztaljeno žveplo je iz početka rumeno in redkotekoče. Tedaj je pomakati vanj pripravljenih, malo ped dolgih, dva do tri prste širokih platnenih, pavolnatih ali tudi papirnatih odstrižkov. Če je žveplo prevroče, postane rjavo in gosto tekoče, še bolj razgreto pa izhlapuje in je zopet redko. Za naš namen je le toliko časa porabno, dokler je rumeno. Pregreto, pa naglo ohlajeno, ostane nekaj dni mehko kot vosek in se rabi za zagostenje kake špranje, pa tudi za odtisek ključa, novca i. dr. Žveplo, ki se je unelo, se pokrije in tako plamen uduši. Tak žveplen odstrižek, ki je trd kakor treska, natakne se na kljuko in na spodnjem koncu zažge; vrata pa takoj zapro. Da goreče žveplo ne pada na lesena tla, podstavimo skledo. Zelo pripravna je tudi laterna iz mreže zgoraj s kljuko, spodaj s skledico opremljena. Kdor se hoče ogniti delu z žveplenimi treskami. ali kakor jih imenujejo stari čebelarji kar na kratko žveplenke ali žveplenice, nadrobi naj v skledico žveplo, polije ali poškropi s špiritom ter zažge. Ko bode špirit pogorel, razvnelo se bo žveplo in takrat šele naj se podstavi pod satovje. Goreč špirit da namreč veliko toplote, žveplo pa, ki samo nerado prične goreti, pa le neznatno greje. Dobro žveplano satovje je varno pred molji čez zimo, pa tudi čez poletje, ako je dobro spravljeno in nismo z novo zalego zanesli novih kali v shrambo. Sicer pa zdaj in zdaj zaradi varnosti lahko ponovimo žveplanje, ki ni nevarno, pa tudi ne drago. -*- Poročilo. o izrednem obenem zboru „Slovenskega osrednjega čebelarskega društva," ki se je vršil dne 19. novembra v mali dvorani „Mestnega doma." Navzočih je bilo 25 članov. Društveni predsednik je pozdravil zborovalce ter omenil, da se je sklical ta izredni občni zbor vsled tega, ker je bilo treba rešiti nekaj zelo važnih, zadev. Pojasnil je nadalje, da je bila trditev v nekem ljubljanskem dnevniku, da se je sklical zbor iz ,,gotovih" vzrokov na soboto in ne na nedeljo, popolnoma neosnovana. Pri sklicanju občnega zbora se je oziralo edino le na to, da je v nedeljo vsakdo rad prost, pa ni se oziralo na ta dan, ker je res zelo neprikladen za vsakogar. Predsednik je zatrdil zborovalcem, da se v tej zadevi rad ukloni željam članov, izraziti jih pa morajo pravočasno. K 1. točki sporeda: „Prememba društvenih pravil" je pripomnil, da c. kr. dež. vlada ni potrdila predloženih novih društvenih pravil. Iz zapisnika dotične odborove seje namreč ni razvidno, katere izpre- -»s 186 membe pravil je sklenilo društvo, oziroma če jih je sploh sklenilo; dokazano ni ako in v koliko se strinjajo izpreinenjena pravila s sklepi občnega zbora. Da se odpravijo ti zgolj formalni nedostatki, je predsednik predlagal, da prečita tajnik nova pravila točko za točko, zborovalci naj pa po potrebi izražajo svoje mnenje. Tajnik je za tem prečital: Pravila »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko/' Ime, sedež in namen društva. § 1. Društvo se imenuje: ..Slovensko osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko. Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani." Namen društva je, pospeševati, zboljšati in razširjati čebelarstvo po vseh slovenskih « deželah. § 2. Da društvo doseže svoj namen, poslužuje se sledečih sredstev: a) prejema letne doneske od društven i kov; b) izdaja društveni list: ..Slovenski Čebelar"; c) zasnuje društveno knjižnico ter skrbi, da se dobre strokovne knjige in podučili spisi med udi širijo; d) skrbi, da se nastavijo čebelarski potovalni učitelji; e) podpira ude djansko pri spečavanju čebelarskih pridelkov ter pri nabavi čebelarskega orodja in panjev; f) ustanavlja podružnice po vseh slovenskih deželah; g) vpliva na postavodajstvo v čebelarskih stvareh po odobravanjih in predlogih na vlado in poslance; pospešuje pravico v čebelarskih pravdah po zvedencili in zaupnih možeh; k) prireja čebelarske shode, pri kojih se vršijo javna predavanja in djanska razkazovanja, po razmerah tudi razstave; i) izvaja podpore iz javnih zakladov za povzdigo slovenskega čebelarstva. Društveniki. $ 3. Društvenik more biti vsak človek dobrega imena. Dolžnost je vsakemu društveniku ravnati se po društvenih pravilih, podpirati društvene namene ter skrbeti za razširjanje in blagor društva. § 4. Društveniki ali udje so po njihovih izvršnjočih razmerah: a) redni udje, ki plačajo udnine 2 K na leto; b) podporni udje, ki plačajo najn-nnj letnih 4 Iv.; c) dopisovalni udje, ki zlasti podpirajo društvo z dobrimi, podučnimi spisi; dolžnost je najmanj dva rabljiva spisa v letu poslati; d) častni udje, ki po vstranjem delovanju storijo mnogo za društvo, sploh za slovensko čebelarstvo. § 5. Redni udje se sprejemajo, ako se pismeno ali ustmeno pri društvu za to oglasijo; podporni, dopisovalni in častni se pa na predlog odborov ali na predlog kakega društvenika po njih zasluženju v rednem občnem zboru volijo. I 187 «*-•- § 6. Kdor hoče od društva odstopiti, ima to najmanj 14 dni pred koncem leta društvu naznaniti (ustmeno ali pismeno). Letnino je dolžan vsak društveni k po enkratnem opominu plačati do 31. marca, sicer se iz društva izbriše. Dopi j aini in častni udje niso še posebej dolžni plačevati letnino. S 7. Kdor društvo ali odbor občutljivo žali ali na škodo društva deluje, potem, kdor kot društvenik svojih dolžnosti vsestransko ne izpolnjuje, more se na občnem zboru iz društva izključiti. Vodstvo društva. S 8. Društvo vodi odbor, to so: predsednik, podpredsednik, petero odbornikov in dva namestnika, katere voli za dobo enega leta občni zbor. Odbor voli iz svoje sredine tajnika in blagajnika, katera posla pa more opravljati tudi ena in ista oseba. § 9. Voliti in izvoljen biti more vsak društvenik; tudi prejšnji odborniki se smejo zopet izvoliti. § 10. Službe vseh odbornikov so častne, torej brezplačne, izvzemši tajništva in blagajništva, vendar se izpričani izdatki v društvene namene, vsakomur povrnejo iz društvene blagajne. Istotako se povrne voznina po železnici odposlanim zastopnikom podružnic k občnemu zboru in sicer od dotične podružnice in vnanjim odbornikom osrednjega odbora. § 11. Vrlim, vnetim in veščim pisateljem: koji storijo v tej zadevi veliko nad svojo dolžnost, more odbor priznati primerne nagrade. . § 12. Društveni tajnik izvršuje vsa pisalna opravila, podpisuje s predsednikom vsa od društva izhajajoča pisma, oskrbuje knjižnico, vzdržuje vseli društvenih reči inventar ter vodi pri sejali in občnem zboru zapisnik. § 13. Blagajnik prejema dohodke, izplačuje izdatke, ter vodi natančni račun, katerega ima vsako leto dovršenega in sklenjenega občnemu zboru predložiti v odobrenje. Pri tej priliki volita se še za vsakokratni občni zbor razun odbora dva preglednika računov. § 14. Urednik društvenega lista ima pri občnem zboru in pri sejah z odborniki enake pravice, bodisi v odbor voljen ali ne. Občni zbori in shodi. § 15. Redni občni zbor sklicuje in vodi predsednik ali, če je ta zadržan, podpredsednik. Občni zbor vrši se vsako leto v Ljubljani in sicer po sporedu. ki izide vsaj 14 dni pred občnim zborom v društvenem glasilu, če se tako izda, drugače pa v uradnem glasilu c. kr. kmetijske družbe kranjske. Občni zbor vrši se navadno ob novem letu. § 16. Občni zbor je sklepčen, če je navzočih vsaj 16 društvenikov. Če občni zbor ni sklepčen, ima se sklicati v najkrajšem času nov občni zbor, ki pa je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. § 17. Izredni občni zbor ima pravico sklicati društveni predsednik ali če to zahteva najmanj 20 društvenikov. § 18. Občni zbor voli odbor, določa letne doneske društvenikov, potrjuje letna poročila, račune in proračune, ter daje navodila odborovemu delovanju. -M-a 188 Sklepi občnega zbora so veljavni, če za nje glasuje nadpolovična večina navzočih udov. § 19. Predsednik zastopa društvo na zunaj; on podpisuje s tajnikom vse spise, katere izdaje društvo ali društveni odbor, imenoma tudi vse pravno-veljavne spise. Kadar je predsednik zadržan, preidejo vse z njegovim poslom združene pravice in dolžnosti na podpredsednika. § 20. Čebelarski shodi, najmanj po eden na leto, prirejajo se po možnosti meseca maja ali začetkom avgusta, ko je čebelno življenje najbolj živahno ter se morejo djanska razkazovanja in predavanja najboljše izpe-ljavati. Ti shodi imajo se v društvenem glasilu najmanj 3 mesece prej naznaniti, da se morejo merodajni faktorji pravočasno pripraviti. Razen predavanj in praktičnih razkazovanj morejo se pri shodih tudi prirejati razstave, veselice v korist društva, obiskovanje vzornih čebelnjakov itd. Podružnice. S 21. Podružnice' se morejo ustanoviti po vseh slovenskih deželah in to s privolitvijo osrednjega odbora. Število podružnic ni omejeno. § 22. lzvenkranjske podružnice si lahko ustanovijo podružnične zveze za posamne kronovine. § 23. Podružnice imajo nalogo, nabavljati si v svojem okolišu vse napredne čebelarske naprave, katerih si posameznik le težko nabavi. One imajo nalogo pospeševati čebelarstvo, osobito opozarjati osrednji odbor na vse pogreške čebelarstva po deželi. § 24. Da morejo podružnice vspevati, dovoljuje jim osrednji odbor, dokler ima osrednje društvo manj nego 1000 udov 20«/0ni delež letnih doneskov društvenikov dotične podružnice; ako se pa povzdigne osrednje društvo nad 1000 udov, zamore se ta odstotni delež primerno zvišati. § 25. Državne in deželne podpore namenjene za Kranjsko, porabijo se le za podružnice na Kranjskem, istotako porabijo zveze vse podpore za podružnice dotične dežele. § 26. Osrednji odbor naj skrbi poleg tega za rezervni fond in sicer na ta način, da naklada v ta namen najmanj 10 °/0 vseh društvenih dohodkov. § 27. Udje podružnic so ob enem tudi udje osrednjega društva ter vživajo enake ugodnosti in pravice in jih vežejo enake dolžnosti. § 28. Podružnice volijo iz svoje srede za dobo enega leta odbor, ki obstoja iz načelnika (namestnika) in treh odbornikov, ki oskrbujejo podružnična opravila. Odbor voli iz svoje srede tajnika in blagajnika. Izvoljeni odbor je naznaniti osrednjemu odboru. § 29. Določila o glasovanjih in zborovanjih osrednjega društva veljajo tudi za podružnice. § 30. Podružnice morajo šteti vsaj 15 udov, ako hočejo obdržati pravico obstanka, § 31. Podružnični občni zbori se vrše pred občnim zborom osrednjega društva. Osrednjemu odboru predložijo naj se računi, proračuni, imenik društvenikov, sploh celo letno poročilo pred občnim zborom. § 32. Podružnice morejo voliti po enega zastopnika za osrednji občni zbor. Zastopnik podružnice je lahko vsak, bodisi kjerkoli bivajoči društvenik, kateri pa sme zastopati le po eno podružnico. § 33. Nasveti in predlogi podružnic pošljejo naj se osrednjemu odboru vsaj osem dnij pred občnim zborom. § 34. Podružnice so napram političnim uradom samostojne ter dopisujejo z občinskim zastopom in c, kr. oblastnijam I. stopnje neposredno. § 35. O sejah podružničnega odbora je voditi zapisnik. § 36. Podružnične zveze za Primorsko, Štajersko in Koroško so v svojem uradovanju s političnimi oblastvi popolnoma samostojne. § 37. Načelniki podružničnih zvez, oziroma njih pooblaščenci, imajo pravico udeležiti se sej osrednjega odbora ter imajo enake pravice z odborniki osrednjega društva. Občna določila. § 38. Spore, nastale iz društvenega razmerja poravnava za to izvoljeno razsodišče. Vsaka stranka voli po dva razsodnika, ti pa enega načelnika. Ako katera stranka noče voliti, izvoli predsednik sam razsodnike. Zoper razsodbo razsodišča ni priziva, § 39. Razpust društva more skleniti občni zbor — pri čegar razpisu je treba naznaniti nasvetovani razpust — in sicer le v navzočnosti najmanj ene tretjine vseh društvenikov z dvema tretjinama glasov vseh navzočih. § 40. Premoženje razpuščenega društva pripade c. kr. kmetijski družbi kranjski, katera ga sme porabiti le v pospeševanje čebelarstva. § 41. Enaka določila veljajo o razpustu podružnic, izvzemši določilo o premoženju razpuščene podružnice, katero pripada osrednjemu čebelarskemu društvu. Ko je gospod predsednik pojasnil še nekatera vprašanja, tičoča se podružnic, je stavil predlog, naj zborovalci odobre pravkar prečitana pravila. Sprejeto soglasno! V nadaljni razpravi se je prerešetovalo vprašanje, ali naj društvo zavaruje svoje člane proti požaru, tatvini i. t. d. Članarina bi se morala v tem slučaju zvišati na 2 K 30 vin. Po daljšem razmotrivanju tega vprašanja se je sklenilo, da društvo obligatno ne zavaruje članov, pač pa posreduje, ako hoče kak član zavarovati svoje čebele. Tajnik je prečital nato dopis c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu, s katerim vabi društvo, da pozove svoje člane, naj naročujejo »Čebelarja" s posredovanjem poštnih uradov. Tajnik je predlagal, da se naj uvede splošno naročevanje lista omenjenim potom, kar bi stalo posameznika le 4 vin. več kakor pri naročevanju z nakaznico. Predlog je bil odklonjen. Gospod župnik .Tare je vprašal, kaj je s čebelarskimi tečaji. Gospod predsednik je odgovoril, da društvu doslej ni bilo mogoče prirejati tečajev, ker je primanjkovalo denarja, da se jih pa tekom prihodnjega leta gotovo priredi nekaj, ker je sedaj v društveni blagajni vendarle nekoliko novcev. -Ki 190 R