Štev 45.
Cena edne številke dinar 1
Poštnina v gotovčini plačana.
8. novembra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Crensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih
Cena Novin na celo leto je: doma na skupni naslov 35 D., na posameznoga 30 Din v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je : doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M.List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravnistvo Novin v Črensovce, Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo  stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Posojilnicam (hitelszövetkezet) ki so mele centralo v Budapešti.

V Prekmurji je 14 posojilnic, ki so bile prle članice (kotrig) zveze v Budapešti. Te posojilnice majo še vedno v Budapešti naložene peneze, deponirane akcije ino obligacije vojnoga posojila (hadikölcsön). Te posojilnice od 1. 1918. več nemajo zveze s svojov centralov, ne sestavlajo rač. zakljüčkov, ar ne vejo, koliko je stanje naloženih penez, primorane so bile popolnoma ustaviti svoje poslovanje (delo). Od šterimao je Prekmurje definitivno priklopijeno Jugoslaviji ino dolocene meje, ne misliti več na kakšo zvezo s centralov v Budapešti, osobito zavolo različnih peneznih razmer. Trbelo je mislili na to, kak se pride do obračuna s centralov v Budapešti, kak se ugotovi stanje omenjenih posojilnic i kak se doseže, da začnejo omenjene posojilnice poslovati.
Poslanci Jugoslov. kluba, osobito poslanec za Prekmurje g. J. Klekl so se mnogo bavili s tem vprašanjom ino posrečilo se je doseči, da se je ustanovila v Beogradi za vse članice (kotrige) budapeštanske centrale v Prekmurji, Medžmurji, Hrvatski i Slavoniji pa Vojvodini nova centrala pod imenom „Središnja Zemaljska Pozajmionica“, štera je dobila lepo podporo od države. Za zadruge v Prekmurji, Medžimurja ino Hrvatskoj je ustanovljena filijale v Zagrebi.
Kaj je namen te nove centrale? Glavni namen je, da doseže ugoden obračun s centralov v Budapešti, ka bi ležej doseži, ako se vršijo pogajanja v imeni vseh v našoj državi se nahajajočih bivših članic budapeštanske centrale, nadaljnji namen je pregled vseh posojilnic ino navodil, kak pali začeti, s poslovanjom. Centrala bo tüdi podeljavala kredite (posojila), da omogoči poslovanje zadrugam, štere so brez zadostnih peneznih sredstev.
Kaj naj včinijo posojilnice ? Taki naj prepovejo zborovanje vseh članov (kotrig) posojilnice, na šterom naj sklenejo, da pristopijo k novoj centrali „Središnja Zemaljska Pozajmionica v Beogradu“ pa pismeni sklep, pravilno podpisan, kak to določajo pravila, pošlejo omenjeni centrali ali pa na naslov: g. J. Klekl, narodni poslanec Beograd, Narodna skupščina, Jugosl. klub. Prijavi priložite prepis zadnje bilance ino prepis imenika članov. Zborovanje naj pozove zadnji načelnik posojilnice. ali če je te spadno ali umro, njegov namestnik, odnosno po letih najstarejši odbornik posojilnice
Potrebno je, da se včasik vzdignejo vse stare posojilnice i sklenejo pristop k imenuvanoj novoj centrali, ar se ide za 4 miljone kron, če ne še več penez, šteroga je ljüdstvo v Prekmurji pred svetovnov vojskov prihranilo ino vložilo v posojilnice. Te poziv vala posojilnicam v Sotini, Gornjoj Lendavi, Sv. Jüriji. Bodoncih, Strükovcih, Pertoči, Küpšincih, Tišini, Martjancih Kramarovcih, Pucincih Murskoj Soboti, Prosenjakovcih ino Koprivniku; naj ne bo brez odziva!
V. Pušenjak, nar. poslanec
(Gospodi nar. poslanci V. Pušenjaki srčna hvala za prizadevanje ! Oprosim g. dühovnike kat. i evang. naj svojim farnikom te poziv raztolmačijo i potrebne podatke k podpisanomi priporočeno pošljejo. — Klekl Jožef. nar. poslanec, Beograd, skupščina, Jug. klub.)
Odküp zemlje v Slov. Krajini.
Agrarni interesenti Dolnjega Prekmurja so se pismeno obrnoli na podpisanoga, iz gornjega Prekmurja pa z rečmi i me oprosili, odnosno so oprosili ministra za agrarno reformo
v svojoj vlogi, naj njim določi nizko ceno za odküp veleposestniške zemlje i naj njim da dugše vreme za izplačilo duga i drüge reči ti čeče se agrarno reformo. Prošnjo sem vložo na ministerstvi 27. oktobra. Zavedla se je 28. okt. pod brojom 47717. Kda na to prošnjo i na moje Pitanje naslovljeno na ministra za agrarno reformo dobim odgovor, ga obiavim v Novinah. Tečas pa dovolite, da napišem tü, ka se mi je povedalo na ministerstvi za agrarno reformo.
1. Referent za Slovenske stvari na ministerstvi, inšpektor g. Dr. Tašner pride v kratkom v Soboto i D. Lendavo. Njegov prihod Vam že naznani oblast, te ki ma kakšo pritožbo zavolo naj se javi pri njih. To prvo, ka naznanila ministerstva. Nadale mi je dalo sledeča pojasnila.
2. Nišče ne zgiibi zemlje, čeravno je zdaj ne küpi.
3. Plačat zemljo ma vsaki čas lečas, dokeč se ne prinese agrarni zakon. Od toga zakona ešče niti edna sela ne razpravljala, niti v Odbori i pred parlament ešče ne je spravljen. Mogoče še več let mine prle, kak pride ta zakon pred parlament. Tečas je čas za plačüvanje kiipljene veleposestniške zemlje.
4. Cena ne je določena, za kakšo se mora pogoditi agrarni interesent i veleposestnik; a ministerstvo previsike cene ne odobri. Pogodbe med veleposestnikom i agrarnim interesentom sklenjene najmre mora odobriti ministerstvo za agrarno reformo. — Ki misli, da je predrago küpo, ma pravico, da se pritoži na ministerstvo i zahteva znižanje cene.
5. Posojilo brez intereša iz kolonijalnoga fonda se v prvoj vrsti, da naseljencom v Južnoj Srbiji. Da se da tüdi našim ljüdem. ne določeno. Prosilo se je že zo posojilo, a prošnja je odbita bila.
6. Kda je bolše küpiti, zdaj pred donošenjom agrarnoga zakona, ali pa dononšenji? Odgovor na to je ne mogoče dati, ar ne vemo, kakše bodo cene, kakša bo vrednost dinara i zemlje ? Če bi znal, ka de sledkar dragša, bi vsem tanačivali, küpite jo zdaj, če bi pa znali, ka de sledkar falejša, bi vsem pravili, küpiti o sledkar. Ne verno najmre, kak se bo cena vrednosti razvijala.
7. Pa zakon ne bo nikše cene določo? Zakon bo ceno določo, pa ne znati kakšo pa tüdi ne znati kak. V načiti je, ka bi teliko dinarov koštao plüg, kak je koštao kron v miri, ali na ministerstvi mislijo, ka v to ceno parlamentarna večina ne privoli. — To pa zato gotovo, mislim, ar vladne stranke Pristaši tüdi majo zemljo pod agrarnov reformov i je ne bi radi fal ta dali.
To dam vsem na pitanje za zdaj na znanje.
Klekl Jožef narodni poslanec.
NEDELA
XXIII. po Risalaj. Evang. sv. Mat. 9, 18 - 26. Če se doteknem samo njegove obleke, ozdravim.
Kak živa vera! Kak trdno zavüpanje! Niti pečina ne bole trdna Ar te veter omaja, njene vere pa ne moglo nikaj omajati. Tresti let — pravi sv. pismo — je trpela na krvotoki brez vüpanja, da bi gda ozdravela. A zdaj, gda je zaglednola Gospoda, je njeno srce vstrepetalo od radosti. „Ozdravi me! Samo njegove obleke se mi trbe doteknoti“ — je zdehnola. I istinsko je ozdravila. „Zavüpaj hči, tvoja vera te je ozdravila“, je pravo Jezuš, gda je vido s kakšov verov je zavüpala v njega . ..
Ka bo iz nas? — vzdihavlemo vnogokrat. Ne nam mogoče prenašati križov i težav. Živlenje nam je neznosno — se pritožavlemo. Včasih se nam oči zaskuzijo od žalosti. Ka bo, ka
bo? — Malo verni! Ali, pa nemamo nad seov Oče, ki vse vidi i vse zna? Ali mogoče on ne telko dober, da za nas skrbi i nam pomaga prenašati vse? On je nad nami. Samo mi večkrat neščemo toga znati. Ne obračamo se na njega. Gda nas terejo križi i težave, se ne zmislimo. da je nekak, ki jih je poslao i ki zna, Zakaj jih je poslao. Ne zmislimo si. da jih ravnotak tüdi lehko odvzeme. Če pa bi meli trdno vero, ne bi obvüpavali.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Deputacija Prekmurcov v Belgradi.
Težka nesreča nas je doletela, ka so v našoj sobočkoj gimnaziji brisali dva razreda ; šesti i sedmi razred. Zaječala je cela Slovenska Krajina, ar je njena najdragša pridobitev, naša gimnazija prišla v nevarnost. Najbole so pa zadeti dijaki šteri so se mogli razškropiti po gimnazijaj Slovenije. Vrstili so se protesti za protesti telegrafično i pismeno i na zadnje je šla v Belgrad deputacija, da osebno razloži zahteve Prekmurcov do svoje gimnazije. V depotaciji so bili g. dr. Černe odvetnik, Heimer Oskar zobotehnik, Heimer trgovec: iz M. Sobote pa Gabor Janos kmet iz Petanec. Depu-tacijo sta v Belgradi vodila našiva gg. poslanca Klekl i Šiftar. Prekmurska deputacija se je oglasila najprle pri g. ministrskom predsedniki Pašiči ki jo je jako prijazno sprijao, se je zanimao za Prekmurje i je obečao svojo pomoč. Ravnotak je bio lübezniv g. minister prosvete Vukičevič: Je zdaj vüpanje, da bar šesti razred ostane, če letos ne, pa kvüsno kleti. Glavni vzrok je pač, ka ie v letna dvema razredoma premalo dijakov. Vüpamo, da bo pol naše deputacije mela uspeh i se nam bar nekaj püsti. Naj bo izrečena hvala obema gg. ministroma, ki sta sprejela delegacijo i obečala svojo pomoč, kak tüdi obema gg. poslancoma, šteriva, sta vodila deputacijo. Naj sprejmejo hvalo vsega lüdstva tüdi gg. Černe, ki je iz gde lübezni do našega lüdstva, hodo na svoje stroške, izraeliskoj občini i Gremiji trgovcov, ki sta poslala svoje zastopnike i g. poslanci Kleklni, ki se plačao stroške Gabor Janoša.
„Žena s solncom“ se zove knjiga, ki ma šjirinajset govorov od B. D. Marije. Knjiga je jako lepa i jo vsakomi toplo priporočamo. Naroča se pri Kat. tiskovnom drüštvi v Ljubljani. Cena je 18 Din, po pošti 19 50 Din Pisateo knige je dr. Opeka, kanonik v Ljubljani.
Kmetijska podružnica za M. Soboto i okolico ma svoj letni občni zbor 8. nov. ob 11 vöri pri Dobraji za svoje člane i prijatele.
Imenüvanje. Štefan Horvat iz Bogojine, vojak bolničarske čete v Zagrebi je bio 16. oktobra imenüvan za kaplara. — Istina da je kaplarov dosta na sveti i tüdi v jugoslovanskoj vojski i zato ne nikaj čüdnoga i ravno jako odličnoga, da je postao kaplar. Da pa prvi kaplar, nekaj vseedno pomeni. Pravzaprav pa je kaplar vseedno nekaj vreden, ar namesto 10 dinarov na mesec. Za kajenje za silo zadostüje tistomi, što kadi „fine“ Sava cigarete i je ne ravno močen kadilec.
Misijon v Beltincih. K maloj notici, štero so „Novine“ pred kratkim od beltinskoga misijona prinesla, naj še nekaj opomnimo. Da je bo začetka bila vdeležba nekelko mala, je resan bilo krivo polsko delo, štero je v tom časi najsilnejše. Zagovarjali pa so se nešterni tüdi, da so prej bili premalo pripravleni. Naj že bo kakšte, misijon se je razvio proti konci v lepo, zvünredno pobožnost. Trpo je celi deset dni, od 11. pa do 21. oktobra. Uvod v misijon je bila spoved i sv. obhajilo šolarov. Kak lepo je bilo videti to nedužno dečico pred Jezusom!
2
NOVINE
8. novembra 1925.
Tak se je vidlo, kak da bi Jezuš tüdi zdaj pravo celoj beltinskoj fari: „Zaistino, povem vam: Či se ne spreobrnete i ne postanete kak deca, ne pridete v nebesko kralestvo.“ (Mat. 18. 9.) Potom se pa začeli počasi prihajati tüdi starejši. Poleg požertvovalnosti gg. misijonarov, je bila občüdivanja vredna gorečnost vernikov. Nešterni so čakali pa več dni od zajtra do večera na sv. spoved. I nemalokrat so verniki prihajali k sv. obhajili še večer ob šestih. Višek genlivosti pa je zbüdilo pomirenje cele fare, štero so zvršili verniki med predgov samoga č. g. voditela misijona. Na pozvanje predgarovo, si je skoro cela fara zbra pred izpostavlenim Najsvetejšim odpüstila vse razžalitve. Tüdi č. g. domači plivanoš so od oltara izgovorili s genlivim glasom svoj: „Odpüstim vsem vsa razžaljenja.“ Po tom pomirenji so se lüdje nekam pelejšam povrnoli domo. Teža zamer pa sovražtva, štera je vnogošteroga težila, se je zdaj odvalila. V sredo popodnevi je bio slovesni zaklüček. V veličastuoj procesij; z Najsvelejšim je pokazala beltinska fara svoj düševni preporod tüdi sveti. Le, da bi se mogli že ednok naši Prekmurci navadati na lepi red v procesiji, da bi po štirje—štirje šli v ednoj vrsti. V četrtek nato pa je bila še meša za vse pokojne farnike, potom pa pobožnost na pokopališči. Tak je krščanska lübezen do bližnjega segala prek groba v večnost i tüdi tam prosila dobrote za svoje pokojne. Vsem gg. dühovnikom, posebno č. gg. misijonarom i domačemi g. plivanoši, ki so nam misijon priredili lepi: Bog plati ! Mi verniki pa se z božov pomočjov potrüdimo vsi, da bo opisani misijon za nas resan düševna prenovitev.
Kalendare Srca Jezušovoga dobijo naročniki iz sobočke, martjanske, sebeščanske, cankovske, jelenske, gračke i jürjanske fare pri našem tajništvi v M. Soboti. Naj se širitelje tü zglasijo i je odnesejo, kda do poseo meli v M. Soboti.
Nedela. Prinas je 11. okt. tajnik Jožef Horvat prav lepi shod držao od gospodarskih rečih, pa šteroga se njemi pristaši kmečke zveze toplo zahvaIimo.
Radio-Balsamica i odlok angleških oblasti o tom zdravili proti revmatizmi. Na podlagi mišlenja pristojnih oblasti je izdan palent angleškoga krala Jürja V. s pozdravom iznajditeli dr. Ivani Rahlejeov. V tom patenti je pohvaljeno to zdravilo kak posebno koristno za zdravlenje revmatizma, zato je pa odobrena odaja toga zdravila po celoj Angleškoj. S tem povodom so dane vse zakonske pravice v korist iznajditela dr. Ivana Rahlejevi. V samom povelji je izrečno označeno, da se vse probe falzificiranja toga zdravila ostro kaštigajo. Posebno je važno, ka to zdravilo izdelüje sam iznajditeo dr. Rahlejev v svojem laboratoriji, ki je v Belgradi v Kosovskoj ul. 43. Laboratorij sprejema i vrši vse narode toga zdravila točno i je pošila na podane atrase. Uspeh v zdravlenji s tem zdravilom je velki, ar so se že vnogi revmatični v našoj zemli zvračili s tem zdravilom po v porabi dve do tri kante. Poleg toga je to zdravilo ne samo v našoj državi patentirano, nego v dvajsetdevetij drügoj državaj, tüdi kde se odavle.
Šolske razmere v Prekmurji. Že tretje
mesec ide pouk na šolah, pa vendar še šolsko leto ni urejeno. V Čentibi je 2 razredna šola z 2 sporednicama i sta samo dve učni močni. V Dolini je na 120 otrok i samo edna učna moč. V Pinci otroki od osvobojenja ne hodijo v šolo. Na Kapci manjka ena učna moč. V Mostji je nad 30 otrokov od kolonistov, šteri ne hodijo v šolo, V Dolgi vasi so vodju g. Dragota Čižek vpokojili šteri je še zmožen, da bi še 10 let lejko včüo, pa se njegovo mesto ne zasedeno, pa je za časno postavljen vodja, šteri nema izpita. — Kak naj čakamo žetev, če ne sejamo ! Ka bodo znali naša deca ? nas straši to pitanje. Prosimo, okremite kaj, vsaj izobrazba naših otrok je blagor države. Učite se od madžarov, ki so ravnok na jezičnih mejah najbolše šole i učitelje meli. Igla.
Naveličao se je življenja 80 letni Franc Farkaš iz Pince, šteri je že dugo časa bio betežen na jetiki i je bio od vsej zapüščen, zato se je 1. nov. t. l. zvečer na gümli obeso. Na drügi den so ga najšli že mrtvega.
Visoki obisk. Dne 4. nov. je prišeo prečast. prelat i stolni dekan dr. J. Tomažič v D. Lendavo za ureditev različnih vprašanj. Tü odnet v spremstvi mnogoč. g. dekana se je 5. nov. peljao v M. Soboto s tistega namena.
Prisega vojnih obveznikov se bo vršila v dolnjolendavskem okraji dne 11., 12. i 13. novembra, na verbališču pri klavnici zajtra ob 8. vöri.
Vöri na törni (stolpna ura) v Dolnji Lendavi ide pač tak, kak se njoj vidi, eli pa kak Alszegovomi inaši (vajenci). Eden den je za pol eli edno vöro naprej, drügi den pa že za telko pa nazaj. Po toj vüri se ravnajo ljüdje i za toga volo so različne neprilike. Posebno v nedeljo, da skoro vsi zamidijo sv. mati. I to je zato, ar to vüro vrjenje klučavničar, pa ne vörar. Prosimo mestni odbor, da v tej stvari stori nekaj — da ne bo blodilo celo mesto i okraj.
Država.
Sokoli, invalidi, siromaški uradniki i drügi stradajoči. Kak pridejo tej vküp? Pri finančnom ministri dr. Stojanoviči so odili sokoli za volo podpore. I kakši odgovor so dobili? Kak piše „Politika“ okt. 22. so dobili te veseli odgovor, ka dobijo sto jezero dinarov podpore. — Je li pa od nesreč pobiti pa z malom plačov se komaj preživljajoči naši državljani invalidi, pa sirote tüdi to morejo svedočiti ? Jeli da ne? Pač pod Radičovov kmečkov vladov se nam tak reže krüh ednakopravnosti i pravičnosti.
Kak se godi zdaj katoličanskoj cerkvi pri nas? V ministerstvi vere se strašne krivice godijo katoličanskoj cerkvi. Ne samo, ka devet milijonov Dinarov so njoj menje spravili v prejšnji proračun, pravoslavnim i törkom pa pet milijonov več — kak bi šlo po ustavi nego iz na letos zglasanih 2 mil. Din. je zdašnja vlada odtrgala tüdi milijoni štiristojezere dinarov katoličanom.
Kral i kralica v Zagrebi. 29. oktobra je obisko naš kraleski par Zagreb, ne da bi prle to sporočo varaškomi načelniki ali komi drügomi. Kral i kralica sta prišla gledat kulturno izložbo, štero je priredilo v proslavo 1000 letnica hrvatskoga kralestvo edno žensko drüštvo.
Nenaznanjeno sta zato prišla, da njima varaš ne bi prijejüvao slovesnoga sprejema.
50 ljüdi zagiftani z mesom. V bosanskom sejli Busovači v fojničkom okraji je nekši kmet odao od besnosti betežno marše. Mesar za beteg ne znao, marše je bujo i meso odao. Od zagiftanja je zbetežalo 50 ljüdi.
Kral i kralica sta bila na potüvanji i na lovi v našoj bližim. Z vlakom sta prišla v Zagreb, od tü pa sta se z motorom odpelala v Varaždinskv okolico na lov. Dvorski vlak jiva je čakao na postaji v Ormoži, odked sta se odpelala nazaj v Belgrad.
Grozna nesreča. Na Ziljah v Sloveniji se je zgodila strašno nesreča. Pri ednoj hiši so odišli vsi na pole delat, doma so nehali samo četvero dece i so je zaklenoli v sobo. Deca so prišla do špic i vüžgala v hiši. Vse je naednok začnolo goreti, zgorela so tüdi deca v sobi. Ta strašne nesreča, štera je za dela to držino je zbüdila velko sočütje po celoj Sloveniji.
Poražen Radič. V Zlatari so se vršile občinske volitve, kde je Radič popolnoma izgübleni. Od 16. odbornikov je dobo samo ednoga, ki so od njega odstopili pa 15 odbornikov.
Gje je pravica? Ali smo enaki ? Se moremo pitati, da vidimo, kaj se godi okrog nas. Opazila sam, da je na Hotizi šolska upraviteljica ženska učna moč, pa je tam tüdi učitelj s tremi slüžbenimi letami. Je že prav, ar ženska učna moč ima izpit i več slüžbenij let, kak vučiteo. V Dolgi vasi pa je šolski upravitelj moška učna moč, šteri ima eno slüžbeno leto, izpita nema, so pa tam 3 učne moči (s 15, 9, 7 slüžbenimi letami) s izpiti, pa denok je moška učna moč. upravitelj. Zakaj pa? Ar v prvem mesti je vučiteo Prekmurec, v drugom pa ženske učne moči so Prekmurka. Prekmurje — Prekmurcem ! — Igla.
Sad agrarne reforme. Ko sam ne davno hodila po kraji, kje se vrši agrarna reforma, so me obdale žalostne čüvstva. Vidila sam, kak živejo bogi zemljani pod agrarnov reformov. Ostavila sam se v vesi P . ...,kam je več drüžin prišlo z dalnega sveta, dabi najšli tü svoj žitek. Dobili so sicer zemljo i stanovanje: zemlje ne ne morejo obdelavati, ar nemajo ne živine, na uradja; stanovanje je pa v najslabšem stanju. Stanovanje stoji iz edne hiše, štera je tako mala, da stampeti nemrejo notri djali, potem pa vlažna i mokra, okna pa skoro zaman isčeš. Tü prebivajo tej, šterim so želeli dobro, a obsodili so jih na smrt. Ta stanovanja so jetični barlogi. Kak živejo, samo tisti razini, šteri je med njimi. — Domačini pa, šteri majo dobro, zdravo stanovanje, si pa morejo krüj iskati v dolnoj, južnoj Ameriki, ar se je njim zemlja odvzela. I so tüdi tej obsojeni na smrt. Najbolše delavne moči morejo oditi za krüjom, a zapüščajo svoje drüžine izpostavljeni lakoti. Tak eni, kak drügi tü nemre živeti. Eni bi obdelavali zemljo pa jo nemajo; drügi pa majo pa jo nemrejo, ar nemajo s kem. — Ali je to cilj agrarne reformo ! Ali ma države od tega hasek? Ne država, ljüdje še pa menje.	— Igla. —
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Naj deklica malo pogledne okoli po sveti. Ve je komaj kaj videla iz toga živlenja. Ne pozna drügo, kak neznaten kotiček malovaraškoga živlenja. Če jo šüm i blesk glavnoga varaša še bole prestrašila pred svetom i še bole dozoreta v njoj odločnost, da se odpove zemelskoj pravičnosti, potom ma pozvanje. Če pa toga pozvanja ne v njoj, potom je pametnejše, če se zdaj obrne od svoje odločitve, dokeč obžalüvanje ne kesno.
Prednica je bila osvedočena, nasproti Beati, da Trezika ne spremeni svoje odločitve.
I to je vervala s trdnim osvedočenjom tüdi deklica. Da ne obstane na stubaj, nego se popunoma darüje na oltari božoj slüžbi.
13. Pomembni dnevi.
Farkaš Balinta je jako iznenadilo, gda se je Trezika zajtra prikazala v fabričnoj pisarni, potom da se je prejšnji den nastanila v ednom nünskom kloštri glavnoga varaša, gde so njoj jako radi ponüdili gostolübnost na predničino priporočilno pismo, dokeč inači ne zravna i ne odloči svoje pričestne usode.
V njegovom iznenadenji pa se je svetilo tüdi veselje.
— Bog vas je prineso, gospodična. Odpüstite, a to vas istinsko nemrem tak pozdraviti, kak bi želo.
— O prosim, ne gospodičnajte. Dosta več dobroga ste včinoli sirmaki brati i meni, kak da bi mela juš sprejeti te naslov. Zovite me prosto po imeni, če smem prositi.
-- O če, dopüstite, rad. A kak bote potom vi mene zvali? Da bi mogeo biti oča, za to sem še mislim le premlad. Če bi pravo, da me zovite za brata, potom. . .
— O moj brat! — je globoko zdehnola Trezika i so se njoj oči taki napunile s skuzami.
— No vidite, vidite; — je pravo Farkaš milo. — Kak bolestna je ta reč.
— Jako bolestna.
— Jaz pa bi vas ravno rad z veselov novicov razveselo. Ravno sem vam šteo pisati.
Deklica je dvomlivo podignola oči na Farkaša.
— Ne brati; — se je popaščo dodati fabrikant. — Za vas sem našeo jako dobro mesto.
— Mesto? Za mene? je pitala deklica.
— Jako dobro mesto. Neste radovedni na nje.
— Celo jako. Niti predstaviti si nemrem.
— Čüjte teda. Ravno gda sem dobo vaše svedočenstvo, iz šteroga sem vido, da ste vi ravnotak marliva, kak vrla, deklica dobroga obnašanja, je hodila pri meni bogata gospa Bothar. Dovica je. Deteta nema: pri njoj pa so zdaj sestrina deca. Dve deklici. Mati je betežna v prsaj i je z možom zdaj v Egiptomi, da bi se tam zvračila. K tema deklicama bi gospa Bothar rada dobila zgojitelico. Jaz že dugo poznani to gospo, celo drüžino, mislim, da jako
dobro včinim z vami, če vas priporočim. Znam, da bodo one tüdi zadovolne.
— Na vsakši način je jako dobra ponüdba: zahvalo sem vam dužna za njo... gospod Farkaš. .. to se pravi, stric, če dopüstite...
— Sprejmem — je pravo Farkaš s smehom. — Tüdi mladi strici so; tüdi jaz ne spadom med najstarejše.
— O, ravno ne — je odgovorlla zmešano Trezika. — a istinsko, kak naj vas zovem?
— Tak samo. Za strica. Ste ja vi zahtevali da vas naj samo po imeni zovem.
— To je čisto drügo. Jaz sem vaša zadužena varovanka.
— Prosim, ne spominjajte toga. Nesreča vašega brata me je zavezala, da vam včinim to malo naklonjenost.
I to imenüjete za malo naklonjenost ?
— Za mene je samo to. I tüdi to ne velko, ka sem vam pole ponüdo.
— Jeli, da ne bote čemerni, če nekaj pripomnim.
— No ! ka je v tom kakša falinga, če kakše pripombo napravite ? Mate juš pitati, pozvedavati. Jaz vam ja nemrem vsiliti svojega osvedočenja. Če mesto ne odgovarja vašim zahtevam, vas jaz ne silim. Govorite z gospov Bothár.
— O vašo ponüdbo bi tüdi na slepo vüpala sprejeti.
— No, no! Močno preveč ste povedali. Natelko se v drügih človek ne sme zanesti, če tüdi jih mamo za najbolše. Potrebno je, da vsakši sam v sebi presodi pravilnost, hasek danoga tanača.
8. novembra 1925.
NOVINE
3
— Jaz sem na Čisto drügo mislila — je pravila zdaj deklica z obotavlanjom žmikajoč prste rokovic.
— Ka bi moglo to biti?
— istinsko ne bote čemerni ?
— Ne, ne. Povejte, ka je to.
Trezika je pomali vstavlajoč se začnola govoriti, Naskori pa je premagala bojazen i je z odločnim glasom dala na znanje svoje nakanenje.
Farkaš Balint je neodločno gledao na njo.
Par minot joj ne odgovoro.
— Naravno, prednica i nüne so vas nagučale. Razmim.
— O ne ; — jih je branila deklica, — Sama sem prišla na to miseo. Edna sestra me je celo dolgučala.
— Ka je teda pravila?
Trezika je morala vse povedali, o kem se je pogovarjala z sestrov Beatov i prednicov.
— Načelno nemam nikaj proti. Nego po-milüjem vas. Redovno živlenje je jako žmetno. Ali bote meli zadosta moči ?
— Mislim, da bom.
— Mislite samo. No, probajte. Če ne zdržite, izstop še ne prekesen.
Deklica je mučala.
— Pisao bom teda sirotinskoj upravi. Tista ne bo nasprotüvala.
Trezika je nemo prikimala, da bo dobro.
Na obrazi pa se joj je poznalo, da je v düši boj.
Farkaš je napisao pismo. V koverto je djao, napisao je atres i položo pred sebe na
pisalni sto.
— Hvala; — je pravila deklica s trepetajočim glasom.
Vstanola je, da bi se poslovila.
— Mislim, da za tri dni pride odgovor; — je pravo fabrikant.
— Za tri dni toda lehko pridem po njega.
— Lehko.
Fabrikant je dao deklici roko,
— A ka bi pravo k tomi brat? — je pitao, gda deklica že štela oditi.
Trezika se je nazaj obrnola.
— Ka bi pravo ? Nemre praviti nikaj več. Kvečjemi v spanji, če se prikaže njegova düša.
— I če se on sam prikaže?	
— Ne mantrajte me s praznimi senjami !
— Pa se lehko zgodi.
Trezika je močno zgrabila fabrikantovo roko.
— Ste mogoče kaj čüli o njem ? Ali bi še bilo vüpanje? Istinsko?
— O njem nikaj ne vem. A o nešternih tovarišaj znam. Rešili so se. I če so se tej, Zakaj se ne bi tüdi drügi.
— Če bi se Elemer rešo, zakaj nebi dao o sebi glas, kak tej rešenci.
— Mogoče nema prilike.
— O, jaz se več ne bom slepila. Ne, ne. Nigdar več ne pride nazaj. Nigdar.
Gda pa je odišla, se itak ne mogla rešiti misli, da brat mogoče le živi. Divje misli so njoj blodile po glavi. Ka če bi se ednok samo pred njo postavo.
Nehoteč je začnola lüdi opazüvati.
Prišla je na obrežje Dune, gde šümi i se mele ljüdstvo.
Tistoga obraza, šteroga išče, ne med njimi.
Sram jo je že, da tak ostro ogledüje ljüdi.
Na zvünašnje vulice beži; pašči se domo, v kloštersko stanüvanje.
Tam pa je bratova podoba še bole živo stopila pred njo. Tam visi na steni, v vsakom koti zija. Vseširom, vsigdar.
Z bolnov düšov, jokajoč je pisala prednici, ka njoj je fabrikant priporočao, ka je pravo o rešencaj.
Prednica Je odgovorila: ne bo njoj škodilo edno leto probe. Do tečas naj sprejme ponüjeno mesto.
— Pameten odgovor — je pravo fabrikant. — Nasledüjte tanač.
Drügi den je Trezika nastopila slüžbo v hiši gospe Bothar. Ah, kakše leto bo to.
— Da bi že bar znova megla stati pred klošterskimi dverami ! — je zdehnola v sebi. — Hodimo teda po trnjavoj poti.
14. V špitali.
Elemer je začüdeno gledao okoli, gda se njemi je zavest znova povrnola. V velkoj, svetloj, belo namazanoj sobi je zagledno dve rendi postel. Med njimi nüne hodijo se pa ta z velkimi belimi klobüki.
V špitali teda, To vidi i zna. Samo zdaj, v tom hipi. Ar do zdaj je hodo, on ne, nego düša, brez toga, da bi znao za to. Videlo se njemi je, da je že mrtev.
I glej, zdaj žive. Ne na vrelom pesičnatom bregi, ne pod ledenimi vali: v čistoj, navadnoj špitalskoj sobi.
Sestra le tüdi k njemi prišla.
(Dale.)
Svet.
Automobile nesreče. V Ameriki se število automobilov jako vekša. Tam so najmre automobili za polovico cenejši, kak so bili pred vojskov. Zvün toga pa jih davlejo tüdi na odplačüvanje pod jako ugodnimi pogoj. Pavnožije pa so se tüdi automobilske nesreče. Uradno je dognano, da je bilo lani v Zedinjenih državaj 19 jezero ljüdi od automobilov do smrti povoženih, 450 jezer ljüdi pa ranjenih. Vsakši den je 52 smrtnih automobilnih nesreč i 1200 menših poškodb.
Čüdna tekma v Beči. Dnesden ljüdje dosta pametnoga i noroga začnejo. V Beči so pred kratkim meli tekmo za prvenstvo v debelosti i sühoti. Prvo je odneso rokoborec. Wengcr, žmeten 140 kg. prvenstvo „süšcov“ pa 18 letni sladčičarski učenec Fiola, ki meri 204 cm, vaga pa — 48 kg.
BrezposeInost v Angliji. Število brezposelnih v Angliji stalno raste. V zadnjem časi je zraslo za 24.000 i zdaj znaša 1.336.000.
Znorela od strašnih senj. Pred kratkim je edna mlada deklica v Turini, v Italiji nenadoma i na tragičen način odnorela. Senjalo se njoj je skorašnjem gostüvanji edne svoje prijatelice i tam je vidila ednoga strašnoga bradatoga človeka groznoga obraza, šteri je njeno prijatelico bujo, razrezao na falačke i njoj lüčao v obraz falačke razrezanoga mesa. Deklica je s krikom skočila iz sna i se skrila za eden omar, trepetajoč i jokajoč. Ar je šterimi neso mogli pomiriti, so pozvali doktora, Šteri je dognao, da je nesrečnica odnorela.
Posebne vrste štatistika. Eden amerikanski poštanski urad je izdao štatistiko o nedostavlenih pismaj, iz štere sledi, da je v leti 1923. vsakih pet minut bilo v poštansko lado vrženo pismo brez naslova, a vsako minuto 42 pismi s pomenklivim naslovom i se zavolo toga neso mogla izročiti. Med temi so tüdi pisma s penezi i čeki. V tom leti je na te način pošta dobila 5.500 dolarov, za štere ne znata naslova i so predani ednoj javnoj dobrodelnoj vstanovi.
Podgane zgrizle dete. V Trebbini v berlinskoj okolici je pred pratkim nekša žena püstila svoje devet mesecov staro dete v kolcaj v ogradi, sama pa je šla po opravkaj. Gda pa je za par vür prišla domo, je dete grozno kričala, a iz kolca sta skočili dve velkivi podgani. Živali sta dete po nogaj i spodnjem tali tak zgrizli, da je naskori nato vmrlo.
Moč fačistična milice. Fačistovske novine poročajo, da je fačistična milica (dobro-voljci) pravo organizirana vojska, štera ma 2000 dečkov v stalnoj slüžbi 100 jezero v rezervi.
Zbesnjeni vuk. V Petroženi na Sedmograškom je na paši besen vuk popadno nekšega kmeta, šteroga so potom odpelali v Pastorov zavod. V zavodi je kmeta napadnola besnost; začno je strašno divjati. Po velkom trüdi so ga zgrabili i zaprli. TO je znova zbesno i začno razbijati dveri, da bi vujšeo. Ar ne nikaj opravo, se je probao obesiti. Vezalje se je pa vtrgnolo. Nato je znova šo nad vrata. Napravo je takšo lüknjo da je skoz porino glavo i gornje telo. Okolistoječi so bili v strahi, pograbili so bate i začnoli so po njem mlatiti, dokeč se ne prevrgeo nazaj v sobo — mrtev.
Uradna naznanila
Podpora visokošolcom. Ur. List. št. 95. javlja, da prosvetno ministerstvo da za domača vseučelišča letno 248 dijakom mesečno 1000 Din. podpore pod pogoji tü obljavljenimi. Glavni pogoj je, da štipendist napravi pogodbo z prosvetnim ministrom, ka bo dvakrat telko časa v državnoj slüžbi, kak je vživao podporo.
Dačo na ročno delo plačajo vsi delavci i delavke, ki so od 18 let starejši i od 65 let mlajši, če njihova plača ne znaša letno več kak pet jezero Din. Sezonski (kmečki) delavci i dnevni delavci (taborčarje) ne plačajo te dače. Plača se pa od sto Dinarov 3 Din i 30 par. — Ur. List Št. 95.
Trsje (kljüčice) ki želejo meti iz državnih kmetijskih naprav zdaj v jesen ali k leti na sprotoletje, njim poljedelske ministerstvo naznani, da košta amerikanskih kljüčic jezero falatov od 35 — 100 Din, z korenjom od 75—250 Din, čepiči zreli 1500 Din, kljüčice domačega trsja 90 Din. — Ki se za Odajo küpüje, ešče ednok tak drago je plača. V prošnji vsaki navede, da za sebe potrebüje i te dobi po gornjoj znižanoj ceni. (Ur. List št. 91 )
Letošnje vino se sme sladkati brez vse prošnje, ito na 100 litrov se tla od 2 do 4 kg. beloga čistoga cukra. (Ur. List št. 91.)
Domača politika.
Radičovi ministri brez moči. Radičovci majo štiri ministre v toj vladi, šteri pa nemrejo dosegnoti nikaj. Radikali jim v nikšoj stvari ne zapüstijo, zato so radičovi poslanci silno nezadovolni s svojimi ministri i nastopajo odkrito proti ministrom lostne stranke. Pristaši stranke pa tüdi pošilajo ostre proteste svojim poslancom, ar ministri izdajajo takše odredbe, štere so na škodo volilcom. Tak postaja stališče radičovcov vsikdar težavnejše.
Dr. Korošec med Hrvati. Preminoči tjeden dr. Korošec prvikrat potüvao po hrvatskoj Dalmaciji, kde je v vsakšem vekšem mesti priredo politična zborüvanja. Sprevajao ga je predsednik bratske hrvatske pučke (lüdske) stranke Barič. Katoličanski Hrvati po celoj Dalmaciji so g. Korošca burno pozdravlali i so ga sprejeli z velkim navdüsen|om. Dr. Korošec je meo velke govore, v šterih je Hrvatom razložo, kak jih je sramotno odao belgrajskomi centralizmi. Govoro je od politike SLS. i HSS., štere ide za tem, ka smo Slovenci i Hrvati ravnopravni državlani s Srbi v toj državi. Potrebna pa je tüdi, da se Slovenci i Hrvati, kak katoličanje, močno zdrüžimo, da se tak leži priborimo svoje pravice. To je prvi slučaj, da je voditeo slovenskoga naroda med Hrvati. Uspeh toga potüvanja dr. Korošca po Dalmaciji pa je, ka se vsi Hrvati odvračajo Radiča i prestoplejo k hrvatskoj lüdskoj stranki (HPS). To pa vse Radičovce, posebno samoga Radiča strašno vznemirja. Radikali tüdi velko pozornost obračajo na to delo. Vsekak bo prišlo na Hrvatskom do velkih strankarskih sprememb, ar Radič bo zgübo več kbk polovico od svojih pristašov.
Davidovič, voditeo demokratov je bio pozvani na dvor na audijenco, kde je bio dve vöri. Davidovič je krala informirao o razmeraj po jüžnih krajih države. Ta audijenca je strašno razburila i radikale i radičevce i se joj pripisüje lüdi velki pomen.
Iz narodne sküpščine. Novo zasedanje narodne sküpščine se je začnolo hladno i je tüdi naprej ostalo mrzlo. Vršila se je debata i rapravo o invalidskom zakoni. Te zakon, šteri je eden najbole krivičnih zakonov, ar naše invalide posebno zapostavlja je vladna večina sprejela. Nikaj so ne pomagali protesti opozicije. Radičovi, šteri so prle izdelali svoj zakonski načrt so glasovali proti tomi i za onoga, šteroga je izdelao radikalni minister i demokratje. — Zvünešnji minister Ninčič je gučao o grčko — bolgarskom spori v kolkom se tiče naše države — Vlada je ne pripravila nikaj dela za narodno sküpščino. zato pa se je ta lüdi za par dni razišla. V Belgradi je vse tiho i tü leži krivda na ministraj, šteri se samo okoli vozijo i ne delajo.
Spor med dvema radikalnima ministroma. Vnogo praha je zbüdo zadnje dni v političnih krogaj spor med bivšim i zdašnjim prometnim ministrom. Te spor je tem značilnejši, ar sta oba ministra poslanca radikalne stranke. Tüdi te spor je pokazao, da v radikalnoj stranki več ne takše železne discipline, kak je bila prle.
„Kmečki“ minister Pavel Radič. Zemloradniški poslanec je nastopo pri ministri agrarne reforme, Pavli Radič z zahtevov, da se v Dalmaciji kem prle reši agrarno pitanje. Pavel Radič se njemi je posmehüvao — kak poročajo listi — i pravo proti zemloradnikom, da naj te prido s silnim predlogom, gda bodo v takšem položaji, kak so zdaj radičovci.
Za hrvatski nar. feder. savez. Nameščenci zagrebeškoga električnoga tramvaja (cestne železnice) so meli 28. oktobra zborüvanje. Na tom zborüvanji je bila sprejeta rezolucija, š štarov vsi nameščenci pristopajo k hrvatskomi narodnomi federalističnom savezi, šteroga so vstanovili poslanci, ki so izstopili iz Radičovoga kluba. — Tüdi občinske volitve kažejo, da Radič zgübla vsigdar več pristašov. Tak na priliko je dobo v Zlatari samo 1 občinskoga zastopnika, federalistični savez pa 15.
Svetovna politika.
Francija. Vlada je zavolo slabe politike finančnoga ministra odstopila. Včasi pa je bila sestavlena nova; vsi ministri so ostali bivši samo finančni minister je drügi.
Italija. Diktator Mussolini šče samo fašistovsko Italijo. v šteroj misli zatreti vsakšo svobodo. Organizacija novinarov, štera mora biti najbole svobodna. je tüdi prišla pod fašizem. Tak se v Italiji pomali nikaj node smelo pisali, ka bi bilo proti fašistom. Oblasti so dale zapoved, ka se vsej šolaj mora katekizmuš včiti v italjanskom jeziki. Tak je Italijo nastopila proti narodnim manjšinam.
Vojna med Grki i Bolgari. Celo Evropo je pretreslo pa, ka je prišlo do ostroga nasprotstva med Bolgari i Grki. Grške čete so zasedle obmejni del bolgarskoga ozemla i so pobili
4
NOVINE
8. novembra 1925.
vnogo lüdi, žežgali več vesi i odegnali dosta živine. Celi spor je prišeo pred drüštvo narodov, štero je poslalo na bojišče svoje odposlance, ki preiščejo vzroke krvavoga spora. Komisija je že zdaj izrazila svoje strašno nezadovolstvo nad Grki, šteri so se obnašali jako divje.
Grško-bolgarski spor je prišeo pred sodbo Drüštva narodov. Po sodbi Drüštva narodov je spor povzračila Grščija. Drüštvo je zahtevalo, da se državi pomirita. V to sta i Grčija i Bolgarija privolile.
Nemški nacionalci so proti miri, šteri je bio sklenjen v Locarni. Bojati se je, da pride zavolo toga do vladne krize, če ministerski predsednik ne najde kakšega drügoga izhoda.
Odstop francoske vlade. Painlevejova vlada je morala zavolo velkoga padca franka i zavolo drügih okolnosti odstopiti. Nalogo za sestavo nove vlade je dobo znova Painleve.
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	250	Din.,
„	žita	175	“
„	ovsa	175	“
„	kukorice	200	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D.	20 D.
v Ljubljani „	16—18 D. 14 D.	20 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70 -100 D.
Zagrebečka borza
dne 5. novembra 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D	 54.50
Schiling	D	7.90
Čeho-Slov. krona, 1 K	D	1.64
20 kronski zlat	D	205 
Francoski frank, 1 frank	D	2.40
Madjar. K 100 (nova em.)	D	0.075
Švic. fran., 1 fr.	D	 10.84
Talijanske lire, 1 lira	D	2.20
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcv 9.205
Pošta.
J. Kozar, Martinje. Vse ste plačali na letos. Hvala. — Titan Fr. Krog. Noršinske peneze, ka ste dobili za stranka objavimo, gda celi račun napravimo. — Lük J. Domajinci. Kama naj obrnemo 35 Din, štere ste nam poslali več pri naročnini ? Zakaj neste svoje naročnika obračunali, itak mate dosta poštnine?! Lepa hvala za trüde! — F. Lukač, Gradišče. dobili smo 300 Din. Kalendare dobiš. — Kočar Franc, Skakovci. Dobili 40 Din, a ar ste samo 20 Din bili dužni, smo 20 Din spisali na l. 1926. Lani ste nam najmre mesto 30 Din poslali 50. — Če inači žalate obračunanje, prosimo odgovor. — Forjan Matija, Beltinci. Vaše Novine pošiljamo širiteljici Ščapovici, tü je najdete. — Bejek Štefan, Krog. Tajništva ne delijo prekmurski poslanci, nego jedino izvrševalni, odbor stranke v Maribori. V tom odbori pa nesta, žalibog, našiva poslanca. Zato če mislite, ka jedino vi ste mislite, ka jedino vi ste zaslüžili tajništvo, i nišče drügi v Prekmurji, se morete pritožiti v Maribori pri izvrševalnom odbori. Če pa mate kakše stroške, kak pišete, morete vložiti račun, pa se Vam povrnejo od tistoga, ki Vam je delo naročo. — Janič Janoš, Nuskova 22. Na koj ste poslali 42 Din 75 par? — Püvar Jožef, Sodišinci. Na letos vse v redi, Bog plačaj za trüde. — Vilhem Novak. Ljubljana. Si preveč oster, pa malo poveš.
MALI OGLASI.
SREČKE (loze)
efektne loterije NARODNO KULTURNOGA DRÜŠTVA od Male Nedelje se dobijo po 5 Din tüdi v trgovini Franc Senčajra v Lotmerki. Ne zamüdite sreče i taki si küpite s kem več srečk oddajalci dobijo 10% popüsta.
AMERIKANCI TO JE ZA VAS!
Pri Sv. Križi pri Lotmerki je k odaji jako lepo posestvo obstoječe iz zidine 12 plügov zemlje. Cena se zve pri A. KLEMENČIČI v BELTINCIH.
PINTARSKE POMOČNIKE
(detiče) sprejme pri dobroj plači, prostoj (brezplačnoj) hrani, stanüvanji i perili FRAN REPlČ, pintarski majster, Ljubljana, Kolezijska ul. 18.
POSESTVO
iz 5-6 oralov zemljišča, sadovnjaka, goric, šume, travnika, njive, 2 stanovanjskih i gospodarskih poslopij, oda JOŽEF PETEK Bučkovci 60. p. Mala nedelja.
DOBROIDOČA GOSTILNA
na jako prometnom kraji se zavolo drüžinskih razmer takoj za 180 jezero dinarov oda. Hiša i gospodarsko poslopje je novo zidano vse s crepom pokrito, zraven še nove i velike hiše nedogrejene za gostilno i tüdi vsakšo drügo obrt pripravne. Potem ie lep ograd za zelenjavo i sadonovnik, pa 3 orale loga, 1 oral travnika i nad 1 oral njive. Cenjene ponüdbe prosim pod „gostilne“ na upravo toga lista.
MLEKARNA
popolnoma moderno urejena v najbolje ugodnom kraji v Sloveniji i blizi državne meje se zavolo drüžinskih razmer jako zele po ceni oda. Običajno se je izvažalo v Avstrijo dnevno do 2000 1. mleka i še več. Poleg je zidane hiša z vsemi potrebnimi prostori i stanovanjom — lepi ograd i sadovnjak pa nekaj goric. Küpci šteri majo veselja do mlečne trgovine majo tü krasno bodočnost. Mlekarna še je v punom obrati i küpec lahko taki nadaljüje z izvozom mleka. Ponüdbe prosim pod 80 jezero dinarov na 
upravo toga lista.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
  plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
BAUTA
(trgovina)
s štelažami i stanovanje z 2 sobama, kühnjo, kletjo se da na PETANCIH v najem. Več se
zvedi pri
NEMEC JANEZ
trgovci,
v MURSKI SOBOTI.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDŐSY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Pri
WEISSENSTERN
trgovci
v DOLNJI LENDAVI
se dobijo Mašini za štepati Ringschif za ženske za čevljare Kaiser balkaros po najfalejšoj dnevnoj ceni. Tüdi narate se lejko dobij.
Poštüvanomi občinstvi si dovolüjem vlüdno sporočiti, da sem prevzeo od gospe dovice ČISAR
mizarsko delavnico
nahajajočo se v Sodnoj ulici v MURSKI SOBOTI, štero bom vodo pod imenom
RUDOLF ŠAFRAN.
Opirajoč se na svoje vsestranske izkušnje, pridoblene v tü- in inozemstvi, zagotavlam Vas, da bom vsako naročilo iz stroke umetnoga pohištvenoga in stavbarskoga mizarstva skrbno izvršo po nizkojzmernoj ceni. Pričaküjoč Vaših cenjeni naročil beležim z odličnim spoštovanjom
RUDOLF ŠAFRAN
mizarski majster.
Iz poštenih hiš sprejmem tüdi
dva učenca (inaša).
PASKA!
Če se ščeš za zimo dobro gorobleči za male peneze, te moreš iti
v MURSKO SOBOTO k
ALEKSANDRI HORVAT
krojači i trgovci z gotovimi oblekami poleg Dobraja.
Tam najdeš velko zalogo zimskih kaputov, bričes hlač i drüge vsake vrste gotovoga blaga za moške i dečke. Tam se delajo vsake vrste obleke na mero; — najdeš lastno izdelane kape po najnižišoj ceni! Če ne verješ, pridi i pogledi pa se te zagvüšaš.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
ie najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat, Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol, kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Prijavo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, Vp, pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. voli na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago Ill. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leta 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Obrtna Banka d.d. v Ljutomeru. ■
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, da je kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava