PottntaB nsvfalTranr...............__________ «»nn m Ucto U., štev. f£4 V Ljubljani, »oftota dne B. avgusta T92f rosam«™ it. poti. tek. mo itev. 11.842. Ljubljana, 5. avgusta. V staroslavnih Atenah vlada zmagoslavje. Turška vojska je razbita, bahaška Kemalova bojna poročila, še do zadnjega širokoustna in naduta, so utihnila, grške čete maršiiajo v urnem napredovanju proti Angori. Še pred nedavnim je bil položaj povsem drugačen. Grška je bila prav resno ogrožena po turških četah, bila je v nevarnosti, da ne bo mogla držati inaloazijske fronte. Iz Pariza ter Londona pa ie preteče vstajala nevarnost revizije sevreške mirovno pogodbe in z njo izguba vzhodne Trakijo in Male Azij, s Smirno. Ko so se Grki upirali reviziji, odklanjajoč vsak razgovor o tem in zagotavljajoč, da bodo že sami opravili s kemalisti in jih prisilili k izpolnitvi že obstoječe pogodbe, Brno imeli zanje le pomilovalen posmeh, Ali proti pričakovanju so izpolnili svoje zagotovilo in danes stavijo že mirovne zahteve, ki gredo daleč preko onega, kar jim daje sevreška pogodba. Zahtevajo nič manj ko sam Carigrad. Kakor tudi je prišel nenadoma ta preobrat, vendar grške zahteve po taki temeljiti razširitvi proti Črnemu morju nikakor niso nove. Nasprotno, cilj grSke nacijonalne politike je bil že pred sto leti, koj ob začetku grškega narodnega preporoda, Carigrad. Ne smemo namreč pozabiti, da so bile obale Egejskega morja, na azijski in na evropski strani, z morskimi ožinami in njih bližnjim ozadjem vred, pred prihodom Turkov v grških rokah. In ne malo časa. Najstarejši spomini grške zgodovine in hkrati začetki svetovnega kulturnega razvoja segajo .semkaj. Dvoje tisočletij velike, zgodovinskih dogodkov polne preteklosti, jc t.nkaj zakopanih; vsak kraj s svojimi razvalinami, s svojimi imeni, s tisočerimi zapisanimi spomini na vojne in kulturne uspehe starega grškega ljudstva. Kar no obsega historično pravo, izvirajoče iz staroveškc ali prave grško dobe, to je oklenila v svoje tradicijo srednjeveška grška epoha. bizantinska doba, ko sijaj cesarjev In dvora v Carigradu ni imel tekmeca v tedanjem svetu. Vsemu temu je napravila konec invazija Turkov, kateri je, po veliki meri tudi po lastni krivdi, podlegal kos za kosom maloazijskega in nato traškega ozemlja, dokler ni naposled leta 1453 tudi nad obzidjem Carigrada zaplapo laja sultanova zastava. Bizantinsko cesarstvo je izginilo s politične pozorni-ce, istočasno ko v notranjosti polotoka, srednjeveška srbska država. Narodni preporod začetkom XIX stoletja jc vzbudil tudi Grke k novemu narodnemu gibanju. In pni bojevniki za obnovo grške narodne svobo de so sanjali o obnovitvi ne le materne grške zemlje, marveč o obnovitvi cele bizantinske države, v vsem nekdanjem obsegu 6 Carigradom, celim Balkanskim polotokom in Malo Azijo vred 2e dozdaj pa se je mogel grški narodni program izpolniti ne le v prirodnem obsegu, marveč že precej preko njega; saj je Grčija dobila Makedonijo, kjer so v večini Slovani, in traško obalo ki bi sodila Bolgariji. Sedaj pa naj bi se grški križ zasvetil na staroslavni cerkvi Aje Sofije v Carigradu! Grške zahteve po navedenih obrežnih predelih nam je tedaj staviti v isto vrsto ko italijansko aspiracijo na dalmatinsko in istrsko obal in jih temu primerno razsojati. Vso zadevo pa nam je premotrivati Se s politične strani. Carigrad in morske ožine so se doslej v politiki obravnavale skoro le v zvezi z — Rusijo. Da hoče Rusija Carigrad in da, ji sodi kot ključ do Črnega morja in vrata iz njega v Evropo, ter da ga bo naposled vendarle dobila,, to je veljalo takorekoč kot aksijom. No pozabimo, da ga ji je prisodil celo teoretični ^Vilson'. Sedaj pa naj mali Grška pobere ono, kar je veljalo že napol kot ruska last. Zadeva je važna tudi za našo Jugoslavijo. Ker računa naša vnanja politika z obnovljeno Rusijo, moramo vprašanja, ki tangirajo ruske interese, motriti tudi z pztrom na bodočo rusko politiko. V tem pogledu pa je gotovo, da bi se Rusija z eventualnim grškim gospodstvom nad Carigradom nikakor ne hotela sprijazniti. In Rusija bi stremela po tem, da vrže Grke s trdnih postojank na ožinah, prav tako, kakor jih žele vreči Bolgari s traške obale in kakor jih bomo prej ali slej tudi mi skušali potisniti iz južne Makedonije in Soluna. Iz tega bi tedaj sledili enaki protigrški interesi vseh treh držav. Seveda pa je za enkrat še veliko »praganje, kako bo ententi všeč gjSka Nov atentat na regenta? PO BEOGRADU RAZŠIRJENE VESTI. - VLADA .TIH DEMEN- TIRA. Beograd, 5. avgusta'. (Izv.) Sinoči njega ministrstva, ki pa je na toza- se je po Beogradu bliskoma razširila vest o zopetnem poskuSenem atentatu na regenta Aleksandra, to pot v Parizu. Atentator je baje aretiran. Časopisje je označilo to vest kot tendencijozno. Glas o poskuše-nem atentatu je prišel baje iz notra- devna vprašanja odgovorilo, da tam ni nobenega poročila o stvari, ter da odločno dementira, da bi došla vest iz ministrstva. Vlada sc je takoj brzojavno informirala v Parizu, a do sedaj šc ni dobila odgovora. Razpust komunističnih občinskih odborov Grška armada koraka na Carigrad Pariz, 5. avgusta. (Izv.) Listi prl-občajejo iz Carigrada alarmantne vesti, da je zbrala Orčija ob grško-turški meji močno armado, sestoječo iz petih divizij. Armada da čaka samo še na povelje, da prekorači mejo in začne pohod na Carigrad. Turško vojaštvo v Evropi je preslabo, da bi sc moglo resno upirati, na pomoč iz Male Azije pa tudi ni misliti, ker ie Kemalova vojska sama tik pred razsulom. Carigrad je zato izročen na milost in nemilost Grkom, ki ga lahko zasedejo že v par dneh. mu imperializmu. ki' resno ogroža ne le mir na Balkanu, ampak svetovni mir sam. Carigrajsko vprašanje da postal tako resno in pereče, da mora vrhovni svet, ko se v ponedeljek sestane, odložiti vse ostale zadeve in se najpreje baviti z usodo Carigrada iu morskih ožin. Listi izražajo obenem bojazen, da sc Anglija v tem vprašanju ne bo postavila odkrito na francosko stran, kar bi Grke v njihovih zahtevah še boli podkrepilo. London, 5. avgusta. «Daily Mail* Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Kakor izve vaš poročevalec, je naročilo notranje ministrstvo vsem političnim upravam, naj v zmislu zakona o za komunistične občinske odbore in razveljavilo mandate komunističnih odbornikov tudi po drugih občinah. V najkrajšem času naj razpišejo nove. Ščiti javnega miru in reda razpuste ozJk-- nadomestne volitve. Nasprotstva med zemljoradniki Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Kakor doznava vaš dopisnik, vladajo v zemlioraduičkem klubu velika nasprotstva, kar ima za posledico, da sta se vklubu pojavili dve nasprotni si struji. Piv- predstavlja izrazito levico, druga pa je bolj evolucijonar-na, takozvana pomirjevalna struja. Nesoglasja so vsak dan večja, vendar se splošno sodi, da pred glavno knnferen™ zemljoj-adnikov. ki se bo vršila noa septembra, ne bo prišlo do odkritega preloma. Na konfe- re»el se bo raznravlialo o političnih in ekonomskih vprašanjih. Skušalo se bo doseči spora/vm med obema stru'n,na. za kar pa ne postojl, kakor trde v informiranih krogih, veliko nade, ker stranka nima močnega vodje, ki bi >*""iiril duhove v stranki in prevzel politično vodstvo, Posamezniki kažejo tako malo zanimanja za strankarsko in politično ižvlienje. da od njih poseča skupščino kvečjemu ""t do šest poslancev na enkrat. Listi obširno komentirajo te vesti poroča, da imajo grške čete povelje, in pozivljejo vlado, da doseže sku- j korakati čez Tracijo oroti Carigradu, pen nastop zaveznikov proti grške- Kari se naseli v Italiji Rim, 5. avgusta. (Izv.) -La Nazi-one» javlja, da je dobil bivši avstrijski cesar Karel od italijanske vlade dovoljenje, da sc naseli na italijanskem ozemlju. V ta namen je Kari že najel vilo v mestu Via Reggio v severni Italiji v bližini mesta Via Pi- anore, kjer je bila rojena bivša cesarica Žita. Uradno se ta vest ne potrjuje, vendar le verjetna, ker se je Karel res obrnil na italijansko vlado s tako prošnjo, da se mu dovoli naselitev v Italiji. Komunistiini poslanci; Ministrski svet ! Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Policija je izročila včeraj sodniji devet aretiranih komunističnih poslancev. Preiskovalni sodnik jih jc žc začel zasliševati. Ostalim 20 komunističnim poslancem, ki se še nahajajo v Beogradu, je policija po nalogu preiskovalnega sodnika ukazala, naj odpotujejo v kraje, kamor so pristojni in kjer bodo pod policijskim nadzorstvom. Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Danes se je pričelo zasliševanje na novo aretiranih komunističnh poslancev po preiskovalnem sodniku. Med njimi sta posebno Miloš Trebinjac iu Života Milojkovic skušala pokazati se hladna in cinična. Ko pa sta še tekom zaslišavanja prepričala, da nc moreta ovreči težkih obtožb, jima je upadel pogum. Ostali komunistični poslanci so bili pozvani, da odpotujejo na svoje domove, vendar jih je precej ostalo v Beogradu, za kar so dobili dovoljenje, ker so izjavili, da se boje osvete, ako pridejo domov. Zagreb, 5. avgusta. Pri dosedanjih preiskavah proti komunistom se je našlo te dni originalno pismo bivšega komunističnega poslanca Sime Miliuša od dne 14. aprila, naslovljeno na njegovega tovariša, v katerem pravi, da se bodo sindikati otvorili in potem, ko se bodo otvorili, se bo komunistično gibanje močno ojačilo. To je nov dokaz, kako je delavske sindikate izrabljala komunistična stranka v svoje namene. Olja združitev vladnih strank Beograd, 5. avgusta. Da bi se poslanci bolje seznanili z delom vlade, se je sprožil v krogih poslancev vladne večine predlog, naj se osnuje klub vladne večine. Ministri bi imeli v tem klubu možnost, da bi takoj dajali zaprošena pojasnila posameznim poslancem, poleg tega pa bi se tudi poslanci drug z drugim bolje seznanili. podjetnost. Da Franciji in Italiji _ nikakor ne bi bilo pogodu, ako bi se Grška, vsedla v Carigrad, jo jasno. Nasprotno pa bi ne bilo prav nič čudno, ako bi bila Anglija zadovoljna, s tem, da se postavi Grška za varuhinjo morskih ožin, ker bi to prav dobro služilo stari protiruski politiki Anglije. Vsekakor se o usodi Carigrada danes še nc morejo sklepati definitivne odločitve. Prej ali slej bo Rusija znova povzdignila svoj glas v zboru tekmecev in sodimo, da z večjim uspehom ko doslej. od 10. dopoldne do 1. popoldne. Razpravljalo se je o volitvah poslancev za okružne skupščine v Srbiji. Ministrski predsednik Pašič je na to poročal o zunanji politični situaciji. IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Jutri dopoldne bo imel svojo prvo sejo 2. odsek zakonodajnega odbora, to je odbor za notranic zadeve ln prosveto IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 5. avgusta. (Izv.) V demokratskem klubu so se vršila danes posvetovanja zaradi volitev poslancev za okrožne skupščine v Srbiji. Volitve naj bi se vršile že tekom septembra takoj po izenačenju volilnega zakona. Beograd, 5. avgusta. Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič ie obv estil ministrskega predsednika Nikolo Pašica, da je demokratski klub končal svoja posvetovanja glede delovnega programa in da je določil delegate, ki naj se sporazumejo z zastopniki radikalne stranke. Pogajanja sc bržkone prično jutri, ako se bo ministrski predsednik Pašič do tedaj sporazumel s člani glavnega odbora radikalne stranke. O tej zadevi se je imel danes posvetovati tudi ministrski svet. IZ RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Danes je imel radikalni klub sejo, na kateri se je razpravljalo o postopanju pri skupni radikalno - demokratski konferenci. Ker je veliko število poslancev odšlo na dopust, jc sklenjeno, da mora ostati glavni strankin odbor v Beogradu. PODR2AVLJENJE POLICIJE V VOJVODINI. Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Po odloku konferenco okružnih načelnikov bo ministrstvo notranjih del ukinilo v najkrajšem času občinske policije v vseh večjih krajih v Vojvodini in jih nadomestilo z državno policijo. PLOVBA PO DONAVI. Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Mednarodna donavska komisija je izdelala pravilnik za plovbo po nevtralnem delu Donave, ki urejuje izenačenje plovbe, policije in prevoznih tarif, Vprašanje evakuacije Baranje Budimpešta, 5. avgusta. Šnji soji narodne skupščine jo odgovoril zunanji minister Banffyi na interpelacijo, da je moralo zadnje čase prebivalstvo Baranje pretrpeti več nezakonitih izsiljevanj, ki so bila v nasprotju z mirovno pogodbo. Minister jo izjavil, da jo storil potrebne korake v tem oziru pri poslaniSkem svetu ter pri budimpeštanskem višjem komisarju, da bi se ta izsiljevanja končala. Prosil je tudi budimpeštanske zastopnike velesil, naj nadzorujejo izpraznitev Baranje, kakor so nadzorovale nekdaj izpraznitev madžarskega ozemlja po Romunih. Odhod jugoslovanskih čet in dohod madžarskih se prične v kratkem. Kar se tiče mnenja interpelanta, da Madžarska nc more privoliti v izpre-menitev v vprašanju zapadne Ogrske, predan Madžarska ne dobi nazaj ozemelj, ki jih ima okupirane Jugoslavija, je Izjavil minister, da se strinja z njegovim mišljenjem. To svoje mnonje je minister izrazil tudi žo v svojem pismu poslaniškemu svetu. Z madžarskega stališča bo vedno odločno vztrajal na tej zahtevi. Ne bi bilo na mestu, če bi se hotel izraziti o načrtu evakuacije, ker predvideva ta akcija voja ško operacije. Vendar pa jc gotovo, da bo dobil višji komisar v Budimpešti tozadevna navodila. Zbornica je sprejela izvajanja ziuianjega ministra na znanje, nakar so je seja končala. Naslednja seja bo v torek. Skupna antantina pomožna akcije sa Rusijo Pariz, 4. avgusta. Ministrski predsednik P.riand je zaveznikom predlagal, da, hi se na, seji vrhovnega sveta nudila zaveznikom prilika, da bi z Zedinjonimi državami sodelovali pri ukrepih za takojšnjo preskrbitev Rusije z živili, da bi se pobijala lakota, ki vlada, ob Volgi. Ni pa govora o tem, da bi ee vzpostavili r. Rusijo normalni trgovsko-politični odnošaji, ker hi t,o utegnilo pomeniti dejansko primati je sovjetov. Praga, B. avgusta. (Izv.) Predsednik republike Masaryk je kot odgovor na Gorkega klic za potnoč gladujočiin v Rusiji poslal ministru za zunanje stvari dr. Benešu dopis, kjer veli, naj so čimprej izdela, načrt za preskrbo •/. živili. Odslej ne potrebuje samo Rusija živil, ampak tudi evropsko države. Zato pa je treba denarja. Najprej se mora torej izvesti finančna akcija, nakar se Šele inorejo pravično razdeljevati s tem denarjem nakupljena živila. Predsednik Masaryk poživijo h konen ministra dr. Beneša, naj Češkoslovaška ugotovi, kaj bodo na ta klie Gorkega ukrenile druge države in naj zadevo izroči ministrstvu za prehrano in drugim strokovnjakom. RAZMEJITEV Z RUMUNIJO. Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Razmejitveni komisiji z Rumunijo sta pri-deljena kot izvedcnca poslanca Mi-jatovič in Stojadinovič, ki sta že odpotovala na mejo. Razmejitvena komisija začne svoje delo v ponedeljek dne Š. t. m. PRASKA BORZA ZOPET POSLUJE. Praga, 5. avgusta. (Izv.l Po skorn) poldrugomesečnem presledku je dane* \'t dani- i z0Pet notlrala praška borza, ker je stav- k» bančnih uradnikov končana. Borza Zagreb, devize: Berlin 214 — 214.50, Milan 747 — 750, London 627 — 68», Ncwyork kabel 174.25, čok 170 — 171, Pariz 11135 — 1840, Praga 219.25 — 219.50, Švica 2875 — 2000. Dunaj 16.35 — 16.50, Budimpešta 43.75 — 44.50, valute: dolar 108 — 171.50, avstrijske krone 17.60 — 16, rublji 18 — 20, funti 620, fraDki 1300 — 1380, napoleoni 576 — 586, marke 210 — 216, lire 742—745. Banka, za Primorjo 815 — 8S0. Trg. obrtna banka 335 — 240. Hrv. eskomptna banka 665 — 670. Brodska banka 432 — 435. Jadranska banka 1850. Jugoslovenska banka 533 — 539*. Ljub. kreditna banka 810. Narodna banka 500 — 535. Praštediona 5130 — 5150. Ročka pučka banka 415. Srpska banka 700 — 710. Slov. eskomptna banka — Eksploatacija drv 675. Nar. šumska industrija 600 — 605. Našička industrija drva 540. Gutman 1375 — 1450. Goratim 650. Slavonia 900 — 905. Beograd, valute: dolar 48.50. leji 5(5.50, marke 53.25, napoleoni 135.50. devize: London 157.60. Pariz 386.25, Solun 225, Praga 55, Dunaj 4.20, Berlin 58.-10. Ziirich, Berlin 7.40, Ne\vyork 608, London 21.69, Pariz 46.60, Milan 25.85. Praga 7.60, Budimpešta 1.525, Zagreb 3.40. Bukarešta 7.60, Varšava 0.31, Dana i 0.675, avstrijske krone 0.64. Praga, devize: Berlin 98 — 99, 7/1-ric-h 1831 — 1384, Milan 344 — 846, Pariz 616.50 — 619.50, London 287.50 — 289.50, Newyork 79.875 — 80.875, Beograd 180.25 — 181.75, Bukarešta 100 --101.50, Sofija 61.50 — 62.50, Dunaj 7235 — 7825, Varšava 875 — 435, Zagreb 44.85 — 45.65, valute: marko 98.25 — 99.25, švic. franki 1326 — 1829, lire 341 — 348, franc. franki 613.50 — 616.50 funti 286.50 — 288.50. dolarji 79.125 — 80.125, leji 99.50 -- 100.50, levi 605O — 6150, avstrijske krone 7.225 — 7.825, poljske marke 8.35 — 8.95. Dunaj, devize: Zagreb 618 — 622, Beograd 2471 — 2491, Berlin 1817 — 1323, Budimpešta 269.50 — 272.50, Bukarešta 1347.50 — 1357.50, London 3845 — 3865, Milan 4625 — 4645, Newyork 1066 — 1070, Pariz 8280 — 8320, Praga, 1314.50 — 1850.50. Sofija 870 — 880, Varšava 52.60 — 54.60, ZUrich 17712.50 — 17762.50, valute: dolarji 1055 — 1059, levi 852.50 — 862.50, marke 1817 — 1321, funti 3825 — 3845, fraiic. franki 2687.50 — 8307.50, lire 4615 — 4685, dinarji 2458 — 2478, poljske marke 52.10 — 54.10, leji 1842.50 — 1852450, češko slovaške krone 1841 1854, ogrske kro-ne 269.50 — 872.50. Berlin, devize: Italija 348.65 — 349.55, London 292.20 — 292.80, Nem-york 81.035 — 81.216, Pariz 628.85 — 629.65, 9vie 134155 — 1343.85, Punaj 8.58 — 8.59, Praga 101.95 — 102.26. Budimpešte 20.22 - 20.28. JugosfovansKo-CeSko* slovaška vojna konvencija V imenu jugoslovanske in češkoslovaške vlade so pred nekaj dnevi podpisal) v Pragi pooblaščenci oboli generalStabov vojno konvencijo med obema državama. Ta vojna konvonei-ja ima defenzivni značaj; naperjena je v prvi vrsti proti restavraciji Habs-burgov, nudi pa tudi garancijo za iz- "Jugosiavija PeSkosIovsSKo in Rumu- nljo, a te zveze so se sedaj 'opolnilo z medsebojno vojno konvencijo. Zaključki vojnih konvencij so pozitivno delo za učvrščonje stališča male antante, ki postane na ta način močan politični hi vojaški faktor, ki se bo mogla opirati z vspehom delu reakcijo in anarhizma. S sklepom vojnih konvencij med Jugoslavijo, češkoslovaško in Rumu-nijo se je politični položaj v srednji ai* m politično opacttntoto, H j* govoril a za gosp. Pnska, definitivno odklonil, predložiti eosp, Peska kroni r potrditev. Hi sedaj prepuščamo gosp. Pesku ki to razloge dobro pozna, da spregovori o njih v svojem listu. Ako NSS za nje ne ve, priporočamo njenemu na,Šolstvu, da se oficijalno obrne na gosp. pokrajinskega namestnika za informacijo. Prosimo le, da potem NSS in m o razglasi odgovor, ki ga bo 110- „. ., "j" -<\ v".-. r:l7i ■ r.;] T itnnvoneiie nudiio dvomno dobila od šefa državne pokTa .Tšilev določb mirovnih pogo.lh._ki .sc | ^ dVS ZZ T jinske uprave w Slovcuijo. Bo«»SSt> STtVtte, Sflrtio D6ialr»fljen d8yS*n«B ttfiJkrtH*, B hfiSd &e< s&R številnega, na nlicab navzočnega obeiu- j siplje in troši denar, ker ve, da svojlH stva Podal se je nnlprej na okrajno gin- milja«! ne more zapraviti, če bi jih' varstvo, kier ga jc pozdravil g. okrajni prav hotel. Mi vzdržujemo ogromno glavar dr. Lajnšič. N.no je sledil spre-. armado in nabavljamo zanjo silne k'> jem deputacij, ki ilh U bilo okoli 80, med drugimi zastopniki državnih uradov, cerkve s Škofom dr.Napotnikom na čel«, občin« t županom Clrčarjem, za-stopnlkl šol, podjetij, društev in korpo-radj. Gospod namestnik se Je z vsako deputacijo pomudil nekaj časa In se Informiral o stanju in delovanju društev. ličine orožja in drugih _ potrebgčin ... Upravnega uradništva je nebroj, a šolstvo rastejo Izdatki od dne do dne, a nihče ne vs, če si lahko vso to tudi privoSčimo na račun lastnih sredstev ... S tem nočemo reči, da niso te stvari lep« in potrebne, Ne, mi pri-poznamo, da bi bilo prav lepo, Ce bi ireitgv ui"uv" lunin itn, ..........i , tičejo obeh držav. Deloma so bilo do- 'lan6t ločte vojne kcmvencije precizirane že n.ale antante ,-reprec,le vsak v zvezni pogodbi, ki sla jo sklenili obe J Poskus reakcije, k. hoče z notranjimi | Ob 14. uri jc bil v restavraciji na Juž-1 vsaka občina imela lahko svojo uni. I nem kolodvoru obed, na katerega so bili ! povabljeni predstavniki strank, uradov, i cerkve in raznih korporacij. G. nnmest- verzo, ampak odkod denar?« — Torej denarja ni za šolstvo. Kje pa bi so vzel avtonomistični Sloveniji? Ali imate pripravljati pot povratku Il/il;w9iln«l(il H9ltlf>i enak cilj, restavracijo one bivših vladajočih dinastij, pa bilo to VVitU-lsbacliov ali HabsUiržanov. Agitacija z monarhi-stičninii tendencami je razpolagala z velikanskimi svotami denarja in po svetila vse svoje delo otrovanju razmer, da omaje politično ravnotežje in onemogoči ekonomsko obnovo v- Jugoslaviji in Češkoslovaški. V tem svojem delu so so posluževali vseli sredstev, tudi kriminalističnih. Doka m no je, da jc imela monar-histična propaganda celo tovarno za ponarejanje češkoslovaškega in jugoslovanskega denarja, katerega je potom svojih agentov vtjhotapljala v Jugoslavijo in Češkoslovaško. V češkoslovaški republiki so izkoriščali V »Jugoslaviji« je napisal g. Pesek članok. v katerem zatrjuje, da so demokrati z intrigami preprečili njegovo potrditev za župana ter zlasti očita JDS hinavščino, češ, javno je zatrjevala. da nima ničesar proti njegovi potrdit--!, v Beogradu pa ga je blatila in črnila. Gospod Posek navaja nato dozdevno argumeute, ki da so jih demokrati uveljavili proti njemu ter se končno prezentira slavnemu občinstvu kot politični mueenik demokratskega reakcionarnega absolutizma. Z njemu lastnim okusom ima gosp. Pesek končno občutek, da je v njegovi osebi ža- klerikalizem in slovaško vprašanje, j 1 jf.u Ves slovenski narod ter opozarja Pri nas so uodpirali plemenski eks-1 demokrate na Lui-gerjevo in Hribarjo-kluzivimn. vprizariali pobune,_ širili ] v-o afero, namigujoč na ta način, da nezadovolj moč jim jo . . mnnizem. ki se je posluževal istih j ifkren0 priznavamo, da nas je da-sredstev, kakor habsburska reakcijo-, nPj. gos), Peska presenetil. Smo ob-narna propaganda. Reakcijonarni kroUirni fjurtjo in imeli smo najboljšo vo-gi tunaj in doma so bUi v vodnih zve- |j0< omogočiti gosp. Pesku časten rah s člani bivših dinastij, ki so imeli llmj|. mučnc situacije, ker smatramo, 1. , |ii i.'.,i.i .1,111 ........ ..... vu u, 11,1.1111 c.11.| - 'V' na 1-1. nnviii, m. jstvo med narodom. Na po-1 njegova karijera vodi še do sijajnih o prišel s svojo agitacijo ko- i ciljev. dobre zveze celo s posameznimi poli Učnimi stnijami med zavezniki. Našle so se tak» politične snuje na Angleškem in Francoskem, ki so želele drugo politično grupacijo v srednji Evropi, ker so mislile, da bi v takih državah imele boljšo in izdatnejšo oporo v horbi proti Nemčiji. Prihajale so pa tudi v obzir simpatijo za stare dinastije in staro plemstvo. Nove države, ki so nastalo na razvalinah bivših centralnih držav so imelo skrajno težko stališče z ozirom na svoj notranji položaj, kjer so se morale prilike šele konsolidirati. Enako težko je bilo pa tudi stališče na •zunaj, ker so morale biti pripravljene te države vedno na eventualne napade. Boriti so se morale pa tudi proti stremljenju zaveznikov, ki so skušali ■podvreči mlade in nove države svojemu gospodarskemu in političnemu vplivu. Tako so bile nove iu mlade države primorane. rla iščejo novih potov, da iščejo medsebojnih zvez. s katerimi bi se mogle einancipirati od zunanjega vpliva in v svoji zemlji izraziti svojo Maribor, 5. avgusta. Povrtdom prihoda ki. pokrajinskega namestnika, g. Ivana Hribarja, Je bilo da* nes mesto bogato okrašeno z zastavami. Odlikovali so se v tem tudi Nemci. Vse ie nestrpno lcakovalo visokega slavil zasluge g. namestnika za narod. Po obedu se je g. namestnik poslovil od vsakega posebej in se odpeljal v Sv. Lenart v Slovenskih Goricah, od koder lunkcijonarja. Kmalu po deveti uri sc ic 1 se Je zvečer zopet vrnil v Maribor. !u-pripelial g. namestnik z avtomobilom iz I tri se odpelje v Ptuj. zarjal na naloge, ki Jih Je treba še rc-1 nekaj meščanskih in strokovnih šol. šlti. Škof Napotnik ie naglašal potrebo j Mi pa vemo, da smo Slovenci bili te-državne avtoritete, župan Orčar pa jcga krvavo potrebni in kdo nam je dal (Ln, se naj zadeve osebnega, odnosno privatnega značaja kolikor mogočo ločijo od političnih vprašanj. Gosp. Pesek očiviilno nima dovolj razumevanja za prizanesljivost, s katero smo mu hoteli omogočiti likvidacijo njegove afere in z drznim obrekovanjem demokratov skuša ustvariti v javuosti | razpoloženje, ki bi naj omogočilo ne-' kako ponovitev Hribarjevega slučaja! Da ne bo gosp. Pesek še nadalje slepomišil, ugotavljamo sledeče: Rus je, da so obstojali važni pomisleki 110 itičnega značaja proti njegovi potrditvi. Gosp. Pesek jili nekaj v svojem članku sam našteva. Navzlic temu jo prejšnja deželna vlada predložila, potoni kompetentnega ministra za notranje zadeve gosp. Peska v potrditev. Ta predlog je odgovarjal tudi stališču demokratske stranke. Demokratsko časopisje ga jn takoj po izvolitvi gosp. Peska poudarilo in načelstvo JDS jo naziranje demokratskih listov tudi oficijalno odobrilo. Gosp. Pesek bi bil gotovo potrjen, ako bi vlada vsled nekega nemilega dogodka v Ptuju ne bila zaznala za mučno zadevo, ki se v Po svetu — Italijanska zunanja politika. V zadnji seji parlamentarne komisijo za zunanje zadeve v italijanskem jiarla-montu je podal zimanji minister Torretta zopet več izjav glede italijanske zunanje politike. Kar se tiče ta-kozvanega črnogorskega vprašanja, je ponovno izjavil della Torretta, da se mora italijanska, javnost, pomiriti s faktičnim položajem v Evropi, ki tega vprašanja ne pozna več. Italijanska vlada jo morala razpustiti z ozirom na dejanski položaj takozvane črnogorske legije, popustila, je pa samo v tem, da ne bo nasilno prepeljala Cr-nogorco, ki žive v Italiji, v Jugoslavijo, pač pa jim stavila na prosto, da se izselijo, kamor sami žele. — Glede Albanije bo Italija zastopala dosledno stališče popolne nezavisnosti Albanijo. O šlozijskem vprašanju ni mogel dati nobenih pozitivnih izjav, ker se bo to vprašanje rešilo na pariški konferenci. — Prof. Czapek umrl. Dne 30. julija jo nenadoma zadet od srčne kapi v 54. letu svoje starosti umrl znani botanik dr. phil. in med. prof. Friderik Czapek, ravnatelj botaničnega instituta praške univerze. Gzapek je bil v preteklem študijskem semestru poklican iz Prage v Lipsko. — Praški nadškof — kardinal. -Prager Presse* poroča, da postane praški nadškof dr. Kordač kardinal. Na ta način bi imeli Celil že dva kardinala. bivšega olomuškega nadškofa barona Skrbonskega in dr. Kordača, — Praga za gladne ruske dijake. Na četrtkovi seji občiuskega sveta mesta Prage je sporočil župan, da pride v Prago okoli 1000 ruskih dijakov, katerim bo dala občina več prostorov na razpolago za stanovanja. Skrbela bo tudi za njihovo prehrano, Politične beležke vse to? Ta nesrečni centralizem it Beograda nii- je oblagodaril, kljub temu, da ni denarja. Ker pa vemo, d», lil v avtonomni Sloveniji tudi no imeli kje vzeti denar za šolstvo, tedaj bi čakali toliko časa s temi izdatki, ds, bi avtonomistično navdahnjeno ljudstvo in vlada nakupila dovolj norih zvonov, banderjev, kapelic itd. Nc vemo. ali se kulturni delavci strinjajo tudi v tem z avtonomisti?! netilo, da sta gg. Deržič in Brandner rla^ov.i.la za protikomunistični zakon n krepko dvignila roke za izročitev komunističnih poslancev sodišču. Oba sta bila silno prijazna napram vladni + Agrarna reforma v južni Srbiji, klopi. Pa že drugi dan je bilo opažati, Demokratski klub se jo na svoji da se je njuna prijaznost znatno obla- trt.kovi seji posvetoval o agrarni vsilila. Izvedela sta namreč, da ,je iz formi v južni Srbiji. Sklonil je. da s« Ljubljane prišlo uradno poročilo, ki je .zahteva stroga izvedba člena 42. ušla-konečno odločilo proti Pesku. Troti- ve. po katerem naj bi CivCljo postali '-'- Taktika tiar. soc. poslancev v narodno politiko. To dejstvo je prvi nobenem oziru ne tiče političnega de- parlamentu je bila, —.kakor poročajo vzrok in povod stvarenia male antan-liovanja posi>. Peska, temveč izključno iz Beograda - zadnje dni predmet te Njeno temeljno načelo je v pni njegovo oselie. Uradne v tem oziru do-1 splošne vesele pozornosti. Cela skup-vrsti obramba proti notranjemu so-j gnane ugotovitve so prisililo novo po-|ščuia je vedela., da je vprašanje potr- vražoiku proti restavraciji reakcije v srednji Evropi, proti prevratni ton-.lenci reakcije in anarhizma, obramba politično in ekonomske samostojnosti. Svojo pozitivno ohliko je dobila mala antanta v medsehojnib zvezah med Krajinsko upravo, da je z aklom z dne|ditve g. Peska za ljubljanskega župa-27. julija preklicala predlog nekdanje j na neposredno pred rešitvijo in da je deželne vlado ter notranjemu ministru sporočila (la,gosp. Peska ne more priporočiti v potrditev. Navedla je jako tehtne razloge, da jo minister brez ob- g. Pesek prisilil svoje parlamentarne mandatorje nokaj dni — dokler njegova zadeva ne bo srečno pod streho — na lepo obnašanje. Zato ni prese- komunistična vnema gg. naj-, soc. poslancev je nato takoj ugasnila in ko jo bilo treba izvajati posledice iz zakona, ld sta ga sama odobrila, ter glasovati 7,' uničenje komunističnih mandatov, :t se ravno tako naglo zopet okrenila na staro pot. Nista se več udeležila razprave ter se pri glasovanju demonstrativno odstranila. Hal6 v zbornici je bil splošen... Pa gospodje od Peskove milosti so dosledni. Ce vlada ne potrdi njihovega šefa, potem naj gre cela Jugoslavija žvižgat. Nima smisla, da bi se potem še posebej ogrevali za njene interese. In tako sta gg. Brandner in Deržič, da izrečeta državi svojo nezaupnico radi nepotrditve g. Peska, glasovala — proti državnemu posojilu! -f NSS ta učiteljstvo. Z ozirom na Brandnerjeve in «Jugoslavijine» nar pade na učiteljstvo piše »Učiteljski Tovariša; »Glasilo bivšega, našega tovariša Peska »Jugoslavija« je odprla predale pavšalnim napadom in blatenju učiteljskega stanu, ki smo ga bili vajeni samo v »Slovencu«, »Do-moljubus in »Straži«. Obžalujemo, da je napad izšel v listu, ki je last bivšega učitelja. Tembolj obžalujemo, ker se napad tiče pavšalnega in krivičnega bUtenja učiteljstva glede narodno prosvetnega delovanja, to je onega dela, v katerem učiteljstvo vrši več kot popolno svojo dolžnost. Bivšemu stanovskemu tovarišu Pesku je dobro znan krlžev pot in nehvaležnost narodno-prosvetnega dela ter politično preganjanje učiteljstva ravno zaradi narodno prosvetnega dela. Spominjamo ga na njegova izvajanja v Radovljici in na brošnro »Na delo med ljudstvo!*, ki jc bila naperjena ravno proti taki metodi in demagogiji napram učiteljskemu stanu s klerikalne strani, kakor jo sedaj uganja »Jugoslavija«. Ponovno izjavljamo, da obžalujemo imenovani napad, posebno ker prihaja s strani, od katere ga nismo pričakovali. «Avtonomlat» in šolstvo. Učitelj nam piše: »Država živi kakor ameri- popolni lastniki zemlje in da torej n» hi plačali haka. Vladi se prepušča, da po potrebi in uvidevnosti plača siromašnim posestnikom odškodnino. Klub je nadalje razpravljal o povlškjh :ia davke. Članom kluba, se je naložila dolžnost, da v finančnem odseku zastopajo stališče da naj so primanjkljaj 300 milijonov po možnosti pokrije na drug način in da naj se samo oni del. ki bi se drugače ne mogel pokriti, pokrije s povieki na davke. Ljubljanski veliki semeni Razstavni odsek Ljubljanskega velikega semnja Je na svoji sej! dne 3. avgusta definitivno določil prostore z» posamezne razstavljalce. Podjetja, k' so se prijavila k udeležbi, bo Sejmski urad tc dni obvestil, kje so lini dodeljeni prostori. Inozemskim obiskovalcem Ljubljanskega velikega semnja izdajajo vlza za prihod v LJubljano vsi naši konzulati. Vit« bodo veljavna za 20 dni in se bodo izdajala osebani, ki sc izkažejo z legitimacijo In odznakom za Ljubljanski veliki semeni in ki se bavijo z trgovsko industrijo ali poljedelstvom. Ministrstvo za notranje zadeve bo sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo obvestilo naša predstavništva v inozemstvu, da se bo posetnikom omogočil čim lažji prihod na semeni. Vsa društva in organizacije, ki name« ravajo aranžirati v dneh Ljubljanskega velikega semnja od 3. do 12. septembra 1921. v Ljubljani katerekoli prireditve bodisi zabavnega, kulturnega ali Poučnega značaja, se pozivajo, da nemudoma javijo dan Iti vspored uradi: Ljubljanskega velikega semnja. Sejmski urad namerava namreč podati v oficljel-nem seimskeiti katalogu kratek pregled raznih prireditev in zabav v dobi vele-semnia in opozoriti nanje številne Izven-ljubljanske posctnlke semnja. Frank Hcller: 54 j pogledi za predsednikom minor-i čanske republike... Filip je pa te«el Blapp mm vopde|Su^2 ^ASSTna Roman. «Imeli smo goste, gospod grof, < in kje?" je vprašal Filip, «kje j jako fine goste!» vas morem dobiti?» I <'Kdo je bil vendarle?'« '-.V gradu... senor... v pa-1 --Predsednik Hemandez... jaz in fagj...» j011 sva danes najboljša prijatelja na Filip se je skoraj glasno zasmejal, j svetu in jutri ga obiščem na njego-Senor Heniandez je torej jako hi-j vem stanovanju v palači velikega tel, polastil se je torej že vseh zu-j vojvode!» nanjih znakov moči in vlasti... I «V palači velikega vojvode — predstavnik ljudske volje se je eno- prokleti lopov... lako, tako. stavno preselil v palačo odstavljenega tirana. in zato mislim še nocoj oditi v mesto!« «Veliko tako ne boste videli! Mestna plinarna se odlikuje s svojo izvanredno nezanesljivostjo.« »Pomagati si bom moral pač brez plinske razsvetljave. Na svidenje, gospod groi!» «Sarao ne hitite tako, dragi profesor! Hotel bi z vami, ako mi dovolite .. Filip se je zasmejal. «Kaj, vi hočete z menoj? To je jako n:previdno. Tn ako bi ne dovolil tega?* ' "otern plavam na obalo!» «Za božjo voljo, gospod groi, Vi ga hočete obiskati .. Častitam Ali bo šla milostiva z vami?» «A tako!» je rekel Filip, «v pa-1 «Milostiva? Uporabil sem m . - lači velikega vojvode! Ali vas smem j svoje moči, da nti ni pri prvem obt-iega nikar ne storite! Pojdite z me-še nekaj vprašati -a sku zabodla novega predsednika! .noj, toda obljubiti mi morate, da ■• Senor Hernandez je gledal začu- deno in vprašuje predstavnika ev- j gospodu predsedniku!* :;Vem, vem, jako me "to veseli!*'mojim konkurenčnim listom! Ali «Tako, tako! Toda za nekaj sem i poznate Mahon?» pa vendarle dolžan svojo zahvalo ' «Tako malo!* Odgovor velikega vojvode je bil ropskega časopisja... toda hitro se je zavedel in komaj razločno zamr mral: «0 tem se pogovoriva jutri, se-1 rešil in osvobodil Minorko velikega nor' Sedaj vam želim najlepšo:vojvode. Ako bi bil don Ramon se lahko noči* ! vedno na vladi - vi ste sami to Skočil je v čoln, za njim pa Etni- i rekli — moral bi zapustiti Minorko fiones ki ves čas ni spregovoril ni-'brez svoje soproge. Toda med na-li ene besede, gotovo zato, ker n;|ma rečeno: jaz ne mislim s svojim znal angleško. Če z par tienotkov; obiskom čakati do jutri.* ie izffinH čoln v temi, ki se je ved- ( «Vam se jako mudi dragi profe-no bolj širila... Ko sta čudna g>jsor! Hoteli bi čimprej videti -vojega sta izginila, je Filip ostavil svo/j prijatelja predsednika * soprogo ki e gledala še vedno z «Tudi to! Na vsak nactn st lio-' jeznimi in divjimi, skorai morilskimi1 čem ogledati tuesrovo nrestohco,.. •Njegov poziv v vojvodsko pala- kratek, a v glasu je bil čuden in čo?» značilen izraz velike odločnosti, tak <--Ne... hvaležen sem mu, da je je bil tudi njegov obraz. Filip se je vsega tega razveselil in y sebi si je že prerokoval, da ga čakajo velike in lepe prigode. V trenotku, ko je omenil grofu, kje se je nastanil novi predsednik, ie dobil obraz grofa Punte Herino-se izraz okamenele maske; ako se Filip ni varal glede značaja svojega gosta, tedaj je lahko veael, da se bližajo revolucionarjem hudi časi.. Odločnost velikega vojvode mu je imponirala. saj ie ljuHl burne tiri- gode — a to kar se je zgodilo — kar se bo šele zgodilo, je bilo popolnoma v zmislu njegovih načrtov. Ko sta prišla z velikim vojvodom na krov, sta ugotovila, da se je mrak pretvoril v temno noč. Veliki voj|voda je imel popolnoma prav: niti ena pocestna svetilka ni gorela v Mahonu. Prebivalci prestolnice so se morali torei zadovoljiti s skromno svetlobo, ki je prihajala iz večernega neba... Kapitan Dupont je slonel na ograji in mirno kadil svojo pipo. Filip mu ja zaklical, da naj spusti čoln... Začuden je kapitan izvršil njegovo I željo. «Vi hočete na kopno?* «Da, kapitan! Okoli enajstih 3e vrnemo, pazite, da nam pošljete čoln. Več nego dve uri se tako ne zadržimo tla kopnem. Ako se pa ne vrnemo... recimo.,. takole do polnoči ... potem pazite, ako bi culi ali I videli kaj sumljivega... saj človek | ne ve, kaj se more zgoditi v deželi, kjer divja revolucija.* «Prav imate, gospod profesor Sicer pa delajo tu revolucijo prav po domače, kar takole na tiho... Tega na Francoskem nismo navajeni. Ne razumem, zakaj si ne upa nikdo sem, ko bi mogel vendar vsak parnik mirne duše pristati na Mi-uorki!* «Z revolucijo so sedaj že gotovi, dragi kapitan. Saj ste videli malo popnj na krovu svoje jahte novega oredsednika.* Kapitan Dupont je mogočno pljunil mesto odgovora. «Da, pfuj, vrag ga vzemi i» «Na svidenje, dragi kapitan!* ss je zasmejal Filip. Kapitan Dupont je bil sicer državljan republike... toda v inozen,-stvu ni bil posebno velik republikanec. Filip in veliki vojvoda sta stopila v čoln; Filip se je uprl v vesla in čoln je zdrčai po morski gladini III. poglavje, kjer srečamo zopet starega znancJ, kar pripravi velikemu vojvodi mar sikako presenečenje. Čoln je plaval tiho po mirni votfi notranjega pristani'J:a, Filip se je trudil, da je veslal kar najbolj tiho, Čez nekaj minut se je sklonil k velikem vojvodi, ki ga je molče opazoval, kako spretno je veslal in rekel: «Gospocl grof, kaj mislite, kje bi bilo najbo! - pristati? Po mojem mnenju bi ; ilo najbolje, da pristanemo v bližini pisarne mojega novega prijatelja F.miIionesa.» «Emiliones?» «Da, on je upravnik pristanišča predsednika Hernandeza!* «A tako! — Tudi jaz mislim tako! Dovolite, da povedem sedaj ja? čoln. Mislim, da najdem pravo mesto.* (Dalje prihodnjič.) DomaČe vesfi ' Iz mšnl&ivš. ▼ zadnjem fiasti Je pitalo mnogo dopisov z«, uredništvo naslovljenih na g. dr. Kramerja nereže-nih, ker se je nahajal g. dr. Kramer od začetka julij« na dopustu. Mnogo Kida ve so mod tem sakasnelr, tako, da jih ni mogoče več v porabiti. V interesu dopisnikov samih ponovno prosimo, da pošiljajo dopise, namenjnne sa «Jutro» Izključno na naslov uredništva in ne na posamezn« uradnike, kakor se 'o že vedno dogaja. * Minister dr. Kukovec se je pripeljal včeraj v Celje, kjer ostane nekaj tednov na dopustu. Napravil bo med tem več inšpekcijskih potovanj bi priredil tudi večjo število političnih shodov, Za sedaj so sledeči shodi: 7. avgusta v Ljutomera in Murski Soboti. 8. t. m. zvečer v Mariboru, 10. t„ m. zvečer v Mozirju. 12. t, ni. zvo-ger v Trbovljah. 18. t, m. zvečer v Celju, 14. t. m. dopoldne v Laškem, popoldne v Sevnici. 15. t. m. dopoldne r Rogaški Slatini, popoldne pa v Podčetrtku. * Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je obiskal na svojem službenem potovanju no Sloveniji v četrtek tudi ftogaSko Platino. Na potu it Celja proti Slatini ga je prebivalstvo povsod navdušeno pozdravljalo; hiše ob cesti so bije okrašene r. zastavami. V št. ITurju in v Šmarjah so ga dekleta obsipale s cvetlicami. V Platini sami ga ie kljub neugodnemu vremenu pričakovala velika množica domačinov in letoviSčarjev i ognjegasci io Sokoli v kroju. Pred Zdraviliškim domom ga je pozdravil najprej okrajni glavar ptujski dr. Pirkmajer, za njim župan g. Bizjak, ravnatelj dr. .slnrl; dekan Ša-lamon, župan od Sv. Trojice Vinko Zurmau kot najstarejši župan v roga-iikem okraju tn dr. Ivo S orli v imenu okrajnega zastopa. Gosp. namestnik j« priredil ob 20. intimno čajanko. V petek zjutraj se jc odpeljal proti Mariboru. * Pojasnilo. V našem uredništvu se je rgiasil mestni učitelj g. Janko Čepon s pojasnilom, da on ni identičen z ono osobo, ki je na Starem trgu povozila g. Korčevo. "Promocija. Na zagrebški univerzi je g. Rihard P i n t a r, odvetniški kandidat v Novem mestu, promoviral za doktorja prava. * te tretji doktorat je napravil dr. Anion Slamič iz Hocola pri Trstu. Promoviral je pred kratkem v Runu z doktorja prava dočim jo že leta 1912 promoviral za doktorja filozofije, leta 1917 pa za doktorja bogoslovja v Inomostu. * Ureditev pokojninskega zavarovanja nameščencev. «Urndni list & tukajšnje deželne vlado objavlja urodbo o začasni ureditvi pkojninskega zavarovanja nameščencev na bivšem avstrijskem ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — na kar opozarjamo interesente. * Društvo stanovanjskih najemnikov »a Slovenijo obvešča, vse člane najemnike, da dobivajo vse informacije in nasvete vsak dan od 0,—8. ure zvečer na tajništvu, začasno Zvonarska ulica št. S/I. nadstr. — Odbor. * Josip MUakovič f. V Samoboru jo timrl včeraj Josip M i I a k o v i <5, -znani oniladinsld pisatelj in pesuik, rodom iz Bosne, kjer je dolgo časa služboval na učiteljski Boli v Sarajevu. Nedavno je obhajal svojo šestdesetlet.nico. * V spomin ministra Mllorada Draš-koviča bo založništvo «AUada Demo-kratija* v Beogradu izdala posebno • spomenicoki bo očrtala življenje in delo velikega narodnega borea, državnika in rodoljuba. Izdala bo tudi razglednice s sliko velikega pokojnika. * Podoficirska šola artilerlje v Kra-gujevcu sprejme meseca septembra 1921., 200 gojencev. Pogoji so na vpogled v mestnem vojaškem uradu v Mestnem ilomu. * Poroke. Poroči se danes v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani novinar, vlan našega uredništva, g. Filip Omln-diS z gdč. Min ko Križaj iz Ljubljane. — V frančiškanski cerkvi v Mariboru se je poročil novinar, urednik »Kmetijskega lista«, g. Saša Železnlkar ?. gdč. Picrino Kocjančič iz Gradiscuto pri Ločniku na Goriškem. Iskreno čestitamo, 'Mestna zastavljalnica ima tomesečno ijražho 1920. zastavljenih predmetov 11. avgusta popoldne. * Vojaški koncert se vrši dane? na vrta hotela Štrukelj. Vstop prost. * Veliko gozdno veselico priredi v nn-deljo dne 7 avgusta ob tO. uri v hotelu Beljevue nad Ljubljano '-Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo. Na sporedu so najrazličnejšo zabave. Sodeluje orkester opernega gledališča. Vstopnina 2 din. 4 Koncert priredi vsako sredo in so-tjoto restavracija pri Lozarju, Sv Jakoba trg št. 15. Svira salonski orkester. Vstopnina prosta. Začetek ob sedmih zvečer. Za obilni obisk se priporoča Justina Po-ženel. * Šentjakobski semenj v nedeljo 7. avgusta v dolenjih prostorih vojaškega rtrellKSa na Dolenjski cesti se vrSi ob ?tiakem vremenu, ker je za več Mo ljudi prostora pod streho. * Na drl kolodvor v Sp. Slško že sko-«1 delj čaea pripeljejo vsak večer vlak svinj, katerega potem postavijo na tir "h močno obljudeni Železniški ulici. 8vi-ije v vlaku povzročajo neznosen smrad n »raven w f« celo- no« erizejo. vsled če kar krulijo In evflljo % J« pvtK. Ml dovolj, ds nas po trdem delu ovira pri počitku it huda vročina, moramo poslušati še ta posebne vrste koncert. Upamo, da se to da odpraviti, in sicer na ta način, da se vlak zapelje proti Dravljam kjer ni biš. Zapazil sem pa tudi v torek zjutraj v vozn svinjo, ki je imela nad 10 cm dolgo in globoko rano na hrbtišču, v kateri so se nahajali do 1 in pol cm veliki črvi. Prvič je to trpinčenje živali in drugič je to proti higijeničnim predpisom. Prosimo merodajne čipitelje, da tudi tu potrebno nkrenejo, ker v tej hudi vročini sn marsikakšna bolezen lahko razpase. * Zdravstveni teden v Celju jo uspel nad vse pričakovanje sijajno. V prvi vrsti gre zasluga napredni aka-demičnl mladini, ki se jn odločila za prireditev, ki je bila za Celje nekaj čisto novega. Hvala pn gre tudi akad. društvu Ja-mišlč iz Zagreba, ki je šlo naši mladini na roko hi poslalo v Celje dva člana, ki sta imela stalno predavanja med vojaštvom in na razstavi. Razstava je bila zaključena v četrtek in je bil včeraj odpeljan ves materijal v Maribor, Icjer. prlredo sliSon zdravstveni teden od 7. do 13. t. m. mariborski zdravniki in razna kulturna društva. V Celju so se vršila dnevno preda^ vanja zdravnikov in akademikov me-dieincev o sušici, spolnih boleznih, alkoholizmu itd. Zlasti dobro obiskana in lepo uspela so preda vanja v kinu in Narodnem domu z diapozitivi in filmi o eori navedenih boleznih. Razstava sama je bila jako dobro obiskana. Velike zasluge za uspeli zdravstveni teden imata tudi zdrav-stveui odsek v Zagrebu, ki je dal drage volje na razpolago ves potrebni materijal za razstavo m pa ljubljanski zdravstveni odsek, ki je naklonil podporo 6D00 kron. Podporo je naklonila tudi mestna občina v znesku 2000 kron. * Asistentko mesto je razpisano na internem oddelku splošne bolnice v Mariboru z letno plačo 2800 kron in običajnimi draginjskimi doki,ulami. Prošnje je vložiti do 20. t. m. pri Zdravstvenem odseka za Slovenijo. * Oddaja občinskega lova. Občinska lova v Naaovčah in Stranjah se bosta v soboto dne (8. avgusta ob 10. uri oddala v zakup do 80. junija 1928. potom javno dražbe pri okrajnem glavarstvu v Kamniku. kjer po tudi dražbeni pogoji na vpogled. * Matični dan na Bledu. Dne 14. t. m. priredi podružnica Jugoslovanske Matice na Bledu Matični dan s prodajanjem cvetlic, javno tombolo int koncertom. Udeležencem tombole sc nudi prilika do krasnih dobitkov, kakor so: tele, jag-nje, prašiček, zaboj finoga vina v steklenicah in nobroj drugih. Pri vetrnem koncertu v Zdraviliškem domu sodelujejo naši najbolj?! umetniki. * Iz Vitanja nam poročajo, da je tamkaj hišna posestuica Kremenjak iz Loš-porka pred 14 dnevi porodila dete tn je potem zakopala v gnoju. Orožniki so prišli stvari na sled in odpeljali neusmiljeno matev v Konjice. Ker je bilo dete dalje časa zakopano, zdravniška preiskava ni mogla dognati, ali je bilo zakopano živo ali pa mrtvo. — V Vitanju se ustanovi ekspozitura finančne kontrole, kar bo dobrodošlo zlasti trgovcem iu gostilničarjem. * Prostovoljno gasilno društvo v Škofljici prirodi oh priliki blagoslovljenja novega » Gasilnega rtoma-) v nedeljo popoldne 7. t. m. veliko vrtno veselico, združeno s srečolovoin i. dr. Vabimo vse prijatelje gasilstva, da se v čim večjom Številu udeležo te veselice. — Odbor. * Koncert v Laškem. Poročajo nam iz Laškega: Gospa Mira D e v - (3 o s t a -peraria znamenita koncertna, pevka, ki biva sedaj na letovišču v Laškem, priredi na prošnjo tržanov v soboto dno C. avgusta t. 1. v sokolski dvorani v Laškem koncert z izbratlim sporedom. Na glasovirju ho spremljala kon-servatoristka gdč. K o c u v a n o v a iz iz Celja. Sodeloval bo tudi sokolski salonski orkester. Prepričani smo, da bo koncert dveh tako znanih umetnic priv.-i- i bil razven ilomaeinov tudi večje število gostov iz Celja, Rimskih toplic i. dr. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina se porabi za narodne namene. * Sluga Orlovske zveze obsojen žara-1 di žaljenja prestolonaslednika. Sluga. I Orlovsko zvezo, Jože Kvas, je prišel rtjie j 8. junija na pošto po poštno znamke po 150 par, na katerih jo slika uašejra pre-j stolonaslednika Aloksndra. Med kupova-i njem se jo ta, osobito pri javnih orlov. I sirih nastopih tako vnet. čostilee presto-] lonaslednika, da. je nosil večkrat v javnih obhodih celo njegovo sliko okrašeno z zelenjem in napisom, izrazil o sliki na znamki tako sramotilno, da so se čutile uradnice razžaljeno in so ga vpra-le, če bi imel morda rajo zopet Karla. Obtoženec Kvas jim jo odgovoril: «Ja, saj je bil Korlček fest fant?. Obtoženec je dejanjo priznal, izjavil pa je, da ni imel namena žaliti prestolonaslednika, marveč jo govoril te besede v razburjenosti, ker ga jo isti dau predsednik Orlovske zvezo Pire razžalil. Senat je vpo-števal ta zagovor le kot olajševalni moment. in je obsodil klerikalnega hujskača ln oboževatelja Korlna na 8 mesece strogega zapora. * Razne tatvine. Nepoznana 13letna deklica jo ukradla Mariji Vioičevi v Ljubljani, Pred konjušnico, iz nezaklje-njenega stanovanja 160 kron in oobesml- - snpEoflk immm * m * akntfel neznan tat (korak mdns 600 kron. — Pri posestniku Janeza Ormi ▼ OlogovBah je vlomil v stanovanje neznan tat in ukradel ii omare bankovec za 1000 dinarjev. Ravno, ko je hotel tat oditi, ga j« zasačil Grm v vežL Tat je pograbil kuhinjski no*, prepodil gospodarja ln pobegnil v gozd. — Na cesti pri Moravi stanapadla dva neznanca, brikot.no hrvatska delavca, kajžarja Josipa Jakšiča, ga pobila na tla in mn vzela denarnico, v kateri jo imel 7600 K denarja. — Med vožnjo v letovišče Do-brno pri Celju Je izginilo Iz prtljago bosanskega trgovca Stojana Cihota za oko-lo 17.000 K zlatnine. Tatvina je bila bržkone izvršena v Celja. * Nepoštena prodajalka Trgovka Ana Lapajne v Prešernovi ulici r Ljubljani je dala prodajalki Ani , ko je šla ta na Dunaj, 1000 kron, da JI preskrbi na Du. naju razno blago. R. pa jo na Dunaju denar porabila zase in porabila na La-pajnetovo. * Nezgode. V Četrtek popoldne Je prišel 281etni strojnik Cirilove tiskarne v Mariboru, Fran Oblak z levo roko tako nesrečno v tiskarski stroj, da ma je odtrgal palec ln zmečkal prste. — 47-letni pekovski pomočnik Ivan Cernič je zadel tako močno * glavo r neki stenski žebelj, da je dobil težke poškodbe na glavi. Sokolski vestnih Sokol I. vljudno vabi vsa ona društva, katera do sedal Se niso prijavila sodelovala pri otvoritvi telovadlšča, da blagovolijo to čimpreje javiti. — Odbor. Brat Motila Ivamiša f, Iz Središča nam poročajo: Naš Sokol Je izgubil enega najboljših in najmarljivejšlh delav-ccv. V soboto dne 30. julija Jc umrl br. Matija IvanuSa, star komaj 44 let. Od ustanovitve Je bil član društva, vneto sodeloval pri dramatičnih predstavah, pri pevskem zboru ln vseh društvenih prireditvah. Kot član odbora In stavbenega odseka mu je bila v prvi vrsti pri srcu stavba Sokolskega doma Ni mu bilo usojeno videti ponosne zgradbe, za katero Je žrtvoval svoje mo{l, dokler nI od bolezni onemogel. V ncdcllo dne 31. Julila smo ga pokopali. Pogreba se Je udeležilo celo društvo In požarna bratn-ba, katere Izvršujoči Član Jo bil ravno 20 let. Množica ljudi, ki so od blizu In daleč prihiteli, da spremijo pokojnika na zadnil poti, Jc pričala, da zna ceniti zasluge moža, ki je bil vedno na mestu, kadar Je šlo za dobrobit domovine ln domačega kraja. Ob njegovem grobu ja plakalo sedem Sokolov in SokollCeV, ka tere je vzgojil v pravem sokolskem duhu, plakata so naša srca, ki so Izgubila dragega in vernega brata. — Slava njegovemu spominu! Izkaznico za polovično vožnjo na Vrhniko sc Izdajajo v Narodnem domu, odbo-rova soba, v soboto od 5. do 7. ure zvečer. — Cc.kolska {upa Ljubljana. tapnt zlet Celjske Sokolske Žnpe se vrši dne 14. avgusta v Šoštanj. ŠoštanJ-ski Sokol Je v času najhujših narodnih borb stal verno na straži in jc namen zleta zlasti ta, omogočiti istemu zgradbo lastnega doma. Zato prosimo, da se vsa narodna društva na to prireditev ozirajo in na ta dan ne prirejajo svojih veselic. — Bratska društva opozarjamo, da pošljejo takoj kratka poročila o svojem letošnjem delovanju za zletni Vestnlk br.Ltiznikti v Celju, Gregorčičeva ulica št. 3. Vcstnik naj bi vseboval o vsakem društvu, včlanjenem v CS2, točne podatke o društveni statistiki In delu, katera poročila naj v svoii celoti podajo jasno sliko naše sokolske snage! Tudi drugim pozivom je točno ugoditi, kajti ravno v tem se zrcali marljivost društev in zavedanje odborov sokolskih dolžnosti. Dne 14. avgusta vst v Šoštanj! Sokolskl zlet t' Sevnici posavskega okrožja zagrebačke župe v nedeljo dne 7. avgusta, obeta biti sijajna manifestacija sokolske ideje. Najsijajnejša točka pa bo gotovo nastop podoflclrske šoic iz Zagreba, ki nastopi z vojaško godbo zagrebške gartllzlje s svojimi bojnimi vajami v polni vojaški opremi. Sevniški Sokol sc pripravlja z vso vnemo, da dostojno sprejme številne goste, ki so napovedani od blizu in daleč. Na progah Ljubljana - Maribor - Zagreb do Scvnice polovična .vožnja! V nedeljo vsi v Sevnico! Šport in turistiko Wlener Svovtklub : Ilirija. Danes in .1 utrl so vrše na prostoru Ilirije dve mednarodni nogometni tekmi med kombiniranim moštvom Wicncr Sportkluba in Ilirijo. VViener Sportklub gostuje s tem v Ljubljani drugič. Lati! je podalo njegovo kompletno I. moštvo najlepšo igro od vseh tujili klubov, ki so posetill Ljubljano. Moštvo, ki nastopi danes in jutri, jc sestavljeno iz I. moštva in rezerve. Wiener Sportklub sa smatra poleg Rapida In Amaterjev za najboljšega in^rpreta izvrstne dunajske nogometne šole. — V soboto se prične tekma ob četrt na 19. uro, v nedeljo ob 18. uri. Prcdprodaja vstopnic v trgovinah Ks-'c in Pevalek v Židovski ulici. S. K. iz Londona r, moko, rižem in fižolom, «All«z» s pen ijedelskiini stroji. -Vieldank> iz Nemčije 3 tračnicami in dva parnika iz. Londona z raznim blagom. Dno 5. julija je dosprt v Odeso prvi angleški parnik iz London* s plugi. Iz Petrograda, so odpluli v zadnjem času trijo ruski paraiki »Modasj, »Socialist« in «Rdeči Pctrograd* t lesom za Skandinavijo. « Argentinski preostanek pšenice z;t izvoz ceni argentiujko poljciiolako ministrstvo na 1.809.000 ton, nroostajiek ko. luže na 2,984.000 ton. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan o. sv g. i s'g I-2- ! M » . 2 93 | T3 r*, ! o o 17. | g ■O i $ "T " e ' "r■ g o a c"' i n '8 Vetrevi j Nebo l.fi I739-0 23-3 21, 739'8 20-0 obl. d. ob Jasno I 1 7. I740-o'l6-3| sl. sever j ____ 14. 1739-0 23-3 d. obl. | Srednja včerajšnja temperatura 19'9, nor-I malna 1914. j Vremenska napoved: v. lepo vreme. Solnce vzhaja ob 4 46, zahaja ob 19-26. Lastnik in izdajatelj Konzorcij ,,Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE! ' ;?iSBBHWEgMWBIII Hlllllllll.l—Iflll "-^-SKESfBfS® 1M* e-t OB« m samoatojen S-i knjig0Y0dj a-korespondent M takoJReb nastop. Ponudbe na tovarno Hr.lhar, 81ovenJrra4eo. n" I«6e •• liitTžI 2 kontoristlnja »možna slo*enskegn in uem&lnsga jezika, spretna. strojepiska in stenografinja, za večje manufakturno podjetje v Ljubljan i. Pismene ponndbe je nasloviti na npravnifcvo c Jutr&>. Velika izbira SSSSt iivalnth strojev pooenl. F. Batjel, Ljubljana, Star! trg it. 88. Sprejme »e v polno popravo za omajliranje z ognjem in poniblauje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni »troji. Mehanična delav-11-4 nloa, Sarlovaka cesta 4. 1112 Ponudile vse neuporabne zlate predmete: v erlžloe, prstane, obeske, zapestnica, nhane Itd., kateri predmeti Vam ležo doma in jili U70 ne nosite 20-6 tvpdki F. CDDBN trgovina nr, zlatnine ln srebrnlne Ljubljana, Preiernova uL 1. tulci, Velike nspehe dosezele pri priasl-Slh, govedih itd., ako primešate krmi ratfitnl prašek REOIN, lekarnarja Plooojtja v LJubljani. 637 25-.!pA Prodajo se trije le nerabljeni dinamo- stroji zi vrtilni lok, proizvodi trrdke DynamO-W. 3—2 Lepa mm ilna priložnost. | Vdova, uilada, inteligentua, čedne vna-; njoati in velike postavo, s premoženjem v ' gotovini lu blagu, želi znanja s poštenim, ' akademično izobraženim gospodom ali dobro cituiranim trgovcem nad -10 let. Samo resno ponudbo s sliko jo treba vposlati pod „Moldečnost 100" upravi 1 anj fit. 2001". 1237 Gramofone plošče, godbene avtomate, l igle, peresa, posamezne del« edino pri tvrdki 582 48 Ljubljana, Sodna ulica B. Mehanična delainlca ie na popravila In drnga precizne melianlts, iioso dosli cerkveni zvonovi pravi, iz bronca, desetletno jamstvo. V zalogi okoli 60 komadov razne velikosti pri „Metallum" d. d. Zagreb, Ilica M. 134. Telef. 1-88. 1234 Zahtevajte eenlket 6-1 Bančni ravnatelj išče dve elegantno meblirani sobi ia takoj, 1218 8 Plača postranska stvar. Ponudbe blagovolijo se nasloviti na upravo pod šifro „Ban6nl ravnatelj It. 1318". Obvestilo. Imam v zalogi vse sokolske po-treb!5ine: Kroje sa Alane ln 61*-nloe, telovadne obleke, fievlje, ovratnike, gumbe Itd, Ceniki na razpolago Zdravo! U68 «0-8 Peter Capuder, Ljubljana dobavitelj Jug. Sokol. Save«a. Fini bos.-herc. tobak cigare in cigarete po Izvirni ceni ia vse vrste sadje 1205 po 200 K do 5C0 K za 100 kg. Bosanski pridelki! Zahtevajte cene! Prvo bosansko izvozno podjetje 6. A. Vasiljevič, Tuzla, Bosna. WIENEB INTERNATIONALE MESSE od II. do 17. septembra 1921. Prijav« za stanovanja za obiskovalce semn|a pri Izkazu stanovanj Dunajskega semnja, Wlen, IX., Berggasae 16. Vsa pojasnila zarad olajlav na potovanju pri avstrijskih konzularn h zastopstvih In pri pisarni Dunajskega semnja, Wlen. II., == Aspernbrllckengasse 2. ===== Gledališki, koncertni in kino-semenj . od 4, do 25. septembra 1921, ===== 1215 S—1 meiane stroke, se sprejme takoj ali • IS. septembrom t. 1. Prednost imajo oni, ki so verrirani v hmeljski in lesni 1214 trgovini. Ponndbe n& 3—8 Vransko pri Celju. 11 Borba za jugoslovansko državo. f| Cena 32 K, po posti K f-80 več. Kdor se bo5e poučiti, kako bo agitirali naSi izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimu, Washingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakgne težko če so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri 207 27 Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. {} novoi Albin Ogris novoi J Bi (V u Bnugja&^^^Baissaag! »UNION Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. M Liubliana-Spodnja SiSka priporoša svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, ki = so kot živinska piia zelo priporočljive. 48 52 '■■ ■ ' « /'i-'.-•'■■"!'' ■"''■■'' .-"S'-'. ■";■■: v v.-. - ■'■>,'.. .;■:'•;' ./<>''■:: ■■■■ ■■■:. B0! ma Poziv na prevzem delnic« Dne 29. junija 1921. se je ustanovila delniška družba »Jadranska banka v Beogradu", katera je prevzela naše podružnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Delniška glavnica Jadranske banke v Beogradu znaša Din. 7,500.000 - in je razdeljena v 75.000 delnio po Din. 100 — nomi- nalne vrednosti. Jadranska banka v Trstu prepušča svojim starim delničarjem za vsako delnico Jadranske banke Trst po eno delnico Jadranske banke Beograd za ceno po Din. 150 - plus 5 % obresti od 1. januarja 1921. Prevzem delnic Jadranske banke Beograd se bo vršil proti predložitvi in žigosanju delnic Jadranske banke v Trstu pri blagajnah našega zavoda v Beogradu, Celju, Dubrovniku, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Opatiji, Sarajevu, Splitu, šibeniku, Trstu, Wienu, Zadru in Zagrebu, kakor tudi pri blagajnah Banke i štedione za Primorje na Reki, Sušaku in Bakru. Prijave za prevzem delnic Jadranske banke v Beogradu se sprejemajo pri imenovanih blagajnah do vštetega 30. septembra 1921. v me.eo« ju ,a Upravni svet Jadranske banke v Trstu. 1189 8-2