Izhaja vsak dan ras« sobot, nedelj ia praznikov. v * Iaauad daily except PROSVETA ij' » i _______GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' *»*»*»«#eeeeea»eaeeaaeee«eeaeeaeaacaa^ Uredniški in upravnliki prastari: 1607 South Lawndale Ava. ' Office of Publlcatlon: 1607 South Laamdale Ava. Talaphona, RockwaU 400« -YEAR XXXV. Cena lista Ja «6.00 at aa aaoood-elaai mattar Januar? lt. itn. at tha paat-otflce ' under Um Act ot Coasraaa at March S, ISTt. ...................... CHICAGO 23. ILL. PETEK. 2. JULIJA (JULY 2). 1943 »»»»M««« Subacriptlon $6.00 Yeariy ŠTEV.—NUMBER 129 Accoptancc for malling »t special rate of postage pravlded for in section 1103, Act of Oct. 3, 1017. suthorlzed on June 4, 1018. a Pacifiku se razvija velika ameriška ofenziva Zavezniška sila okupirala nadaljnje otoke med Solomoni in Novo Gvinejo. Uradni komunike iz glavnega stana generala MacArthur ja razkriva detajle operacij proti Japon cem v južnem in zapadnem delu Pacifika.— Angleški letalci razbijali železnice, kanale in električne centrale v severni Franciji Premier Churchill omenil priprave za ofen živo proti osišču v Sredozemlju in izjavil, da so operacije proti nemškim podmornicam uspešne ki je bila tarča več napadov iz zraka v zadnjih tednih. Otok Rendova leži 170 milj proč od Guadalcanala, največjega otoka Solomonove grupe. Zaveanlški atan. Afrika, 1. jul —Angleški in ameriški letalci so ponovno bombardirali Messino italijansko luko, in Kalabrijo na konici italijanskega "škornja" Bombe so razbile več militari stičnih objektov in zanetile ogromne požare. Prej so ameriški bombniki metali bombe na Leghorn, luko na severozapadnem italijanskem obrežju. Izvidniški letalci, ki so se vrnili nad luko, so povedali da je Leghorn še v plamenih. London. 1. julija.—Angleški bombniki so spet razbijali železnice, kanale in električne centrale pri Le Mansu, severna Francija, 110 milj južnozapadno od Pariza. Drugi roji bombni kov so metali bombe na Calais in nemški konvoj v bližini Dun kirka. Sest parnikov je bilo poškodovanih v nspadu. Nekje ▼ AvatrallJL 1. julija.— V teku obsežnega bojevanja, ki traja že tretji dan na mprju, v zraku in na suhem, so Američani in Avstralci danes okupirali luko Viru na otoku New Georgia v severnem delu Solo-monov. Med zavzetjem te luke je bilo sestreljenih 65 japonskih letal. Američani so medtem izgubili 17 letal in transportni parnik 7712 ton potem, ko se je vse moštvo na tej ladji izkrcalo na suho. General MacArthur je vrhovni poveljnik te ofenzive, ki zavzema 700 milj širok lok od Solomonov do Nove Gvineje Jn je vsekakor naperjena prot glavni japonski pomorski bazi Raboul na otoku New Britain Zavezniški atan, Aatralija, jul.—Zavezniška sils na kopnem, morju in v zraku je pod vrhovnim poveljstvom generala Douglasa MacArthurja zasedla nadaljnje tri otoke med Solomoni in Novo Gvinejo in začela napadati Rabaul, japonsko bazo na otoku New Britain. Ti otoki so New Georgia, kjer je važna baza Munda, Trobriand in VVood-lark. Zavezniške čete so se prej izkrcale na otoku Rendovu. Detajle operacij razkriva uradni komunike iz glavnega zavezniškega stana. "Vse enote sile na kopnem, morju in v zraku so v akciji," pravi komunike. "Združena sila je na pohodu v južnem in zapadnem delu Pacifika. Baze operacij so se raztegnile z zavzetjem zaliva Nas-sauja ob severnem obrežju Nove Gvineje. Okupacija Trobri-anda in Woodlarka je bila izvršena brez odpora s strani sovražnika." Prej objavljeno poročilo se je glasilo, da se operacije vrše po načrtu, ki sta ga sestavila general MacArthur in admiral Wil-liam E. Halsey, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice v južnozapadnem delu Pacifika. Uvod v invazijo otokov so bili bombni napadi na Rabaul, ki so se pričeli zadnji torek. Ameriške leteče trdnjave in bombniki so vrgli več ton bomb na to japonsko bazo. Bombe So padale tudi na japonski letališči pri Vu-nakanu in Lakunaju. Na drugi strsni otoka New Britain so ameriški letalci izvršili uspešen napad na japonsko brodovje. Ena bojna ladja je bila potopljena, dve pa poškodovani. Japonske podmornice so pa potopile eno smariško tovorno ladjo, eno ps poškodovale v bližini avstralskega obrežja. Ja|K»nakl letalci so včersj bombardirali Darwin, avstralsko luko. To je bil največji napad na to luko po več mesecih. Udeležilo se gs je čez 50 japonskih letal. Avstralski in ameri-ški letalci ao sestrelili oaem japonskih letal, sedem pa poškodo-vali, sami pa so izgubili šest le- ■ W.ahlngton. D. C. 1. Julija.— Mornarični department je naznanil. da je zavezniška sila storila nadaljnji korak v smeri Toki ja z okupacijo štirih otokov na Pacifiku Najvažnejši izmed zasedenih otokov je Rendova. Ta je oddaljen samo pet milj od Munde. glavne jsponske baze pri Kolomonih. Kontrola Rendova po zavezniški sili pomeni nevtraliziran je Munde. japonske letalske baze. Bojazen pred invazijo v Italiji Fašistični veterani dobili važne pozicije Bern. Švica, 1. jul.—Bojazen, pred zavezniško invazijo Italije se očituje v pisanju italijanskih listov in radijskih komentarjih. Diktator Mussolini je imenoval svoje zaupnike na važne pozicije v pričakovanju zavezniškega sunka, ki lahko pride vsak čas. Rimski listi so objavili imens šestnajstih tajnikov fašiatične stranke v italijanskih provin cah, ki so dobili te pozicije zsd-nji teden. Vsi so "skvsdristi", vetersni iz »pouličnih bitk v italijanskih mestih, ki so se vrši le pred in po ustanovitvi fašističnega režima z Mussolinijem na čelu, ali pa fašisti, ki so prejeli visoka vojaška odlikovanja. Zunanji opazovalci vidijo v tem nadaljnje znamenje, da Mussolini in Carlo Scorza, tajnik fašistične stranke, skušsts ustvariti med ljudstvom voljo za obrambo. Bojno razpoloženje v Italiji je padlo na nizko točko od poraza osiščne sile v Afriki ln kot posledice strshovitegs bombardiranja italijanskih mest iz zrsks po zavezniških letalcih. Pojavila se je agitacija za akle-nitev separatnega miru z zavez- _ .___r______niki, kl dobiva oporo pri vpliv- PrertierChurehill Je vevojenstdh italijanskih krogih. Ti pou- govoru v Guildhalli namignil,, da se bo kmalu začela ofenziva proti osiščni sili v Sredozemlju. Iz njegovega govora je odsevalo zaupanje, da čaka osiščno silo popoln poraz v bližnji bodočnosti. Churchill je ponovno izjavil, da bo Velika' Britanija storils vse za zlom Japonske po porszu Nemčije in Itslije. Premier je naglasil, da so operacije proti nemškim podmornicam na Atlantiku uspešne in da je bilo naj manj trideset podmornic potopljenih v maju. Moekva, 1. jul.—Pravda, glasilo komunistične stranke, pravi, da ima Nemčija 211 divizij na ruskih frontah, zaeno pa zanika v Londonu objavljeno poročilo, da je Hitler potegnil 50 divizij iz Rusije in jih poslsl v Jugoslavijo, Grčijo in Francijo. Glasilo ADF oplazilo kongres VVashington, D. C., 1. jul. — Glasilo Ameriške delavske federacije je udarilo po kongresni-kih in senatorjih, ki vodijo opozicijo proti Rooseveltovi administraciji. Obdolžilo jih je, da so v stavki ne samo proti predsedniku, temveč tudi proti delavcem, farmarjem in konzu-mentom. Rezultat te stavke "bodo novi obrazi v kongresu v prihodnjem letu." Voknje za zabavo dovoljene čez praznike Chicago, 1. Jul. — Rsymond S McKeough, pokrajinski direktor urada za kontrolo cen, je, dejal, da bodo avtomobllisti, ki imajo dovolj znamk za rpkup gaaolin a in karto A, lahko vozili za tabavo čez praznike. Oblasti ne bodo nadlegovale onih, Ki so prihrsnill znamke. Izjema je za one, ki imajo karte B in C. Splošne volitve v Avstraliji Canberra. Avstralija. 1. jul. —Vlada je naznanila, da se bodo vršile splošne volitve 21. avgusta ZakljuM o volitvah je bil sprejet na aeji članov kabineta premier ja Johna Kurtina darjajo, da Italiji preti uničenje, če se ne umakne iz vojne. To bi najbrže storils, če ne bi bili Mussolini in drugi vodilni fašisti pod silnim pritiskom nacij ske Nemčije. Amerika bo imela dovolj kavčuka Jones napovedal razmah industrije Houston, Tex., 1. jul,—Trgovinski tajnik Jones je napovedal, da bodo ameriške tovarne producirale čez 800,000 ton umetnega kavčuka letno, več nego ga e Amerika potrebovala v katerem koli letu pred izbruhotn vojne. "Ob koncu tega leta bomo meli svojo industrijo umetne-gs kavčuka," je dejal. "Ta bo zadostils vsem vojaškim in civilnim zahtevam. Amerika ima zdaj čez petdeset tovarn, ki izdelujejo umetni kavčuk." Jones je v svojem govoru pohvalil VVilliama M. Jeffersa, direktorja divizije umetnega kavčuka v odboru za vojno produkcijo. Dejal je, da je razmah Industrije umetnega kavčuka v glavnem njegova zasluga. DetroU. Mich.. 1. jul.—Dr. Gustav Egloff, razlakovalnl direktor Universal Oil Products Co., dejal na zborovanju članov vojnega načrtnega odbora, da »do avtni obodi iz umetnega kavčuka lahko prevozili 100,000 milj, preden se bodo izrabili. To e 50,000 milj več nego trajajo obodi Is naravnega kavčuka. obrambne priprave v nemčiji in italij Nemška armada 380, OOO vojakov zbrana v Franciji i MacDONALD NAPO VEDAL INVAZIJO Bara, Švica. 1. jul.—Poročila o intenzivnih obrambnih pripra vah v Nemčiji, Italiji in v dolini reke Rhone v Franciji razkriva jo nervoznost osišča, kakor tu di bojazen pred zavezniško inva zijo Hitlerjeve "avropske trd njave". 1 Poročila javljaj^ da je nem ška armada čez 350,000 vojakov zbrana v dolini reke Rhone in da je njen poveljnik feldmarša Erwin Rommel. On je bil vrhovni poveljnik nemških zborov v Afriki in pobegnil je v Nem čijo pred zlomom osiščne sile v Tuniziji. Gazette de Lausanne prsvl, ds Italija pričakujs udarca s stran zaveznikov. Priprave za sunek proti Siciliji vidi V zbiranju za vozniškega vojnega brodovja. List Tribune do Geneve omenja koncentracijo nemške oborožene sile na francoskem obrešju ob Sredozemskem morju in ob reki Rhone. Glavni atan feld maršala Rommela je v gradu pr Montdoru. On pričakuje, da bodo skušali zavezniki udariti po osrčju Nemčije preko Frsncije sli Bslksns. Oiiawa, Kanada, 1. jul.-Mal-colm Mac Dona ld, britski vrhovni komisar, ja na sestsnku s časnikarji napovedal zavezniško invazijo osiščnegs ozemljs v bližnji bodočnosti. "Načrti in priprave za napad na Nemčijo al na dežele, katere Je okupirala osiščns sils, so sestsvljenl," je dejsl. "Izgleda, da je čas odločitve bltiu. Najbrše ne bomo dolgo čakali na akcijo, katere cilj bo zdrobitev Hitlerjeve vojne mašine. Napadom na oaiščno ozemlje v omejenem obsegu bo sledila ustanovitev druge fronte." MacDonald je namignil, da so bombni napadi na industrijsks in komunikacijska središčs Italiji in Nemčiji uvod v invazijo. On je rekel, da so operacije proti nemškim podmorni cam uspešne na Atlantiku. Akcija za preklic proti• stavkovnega zakona Washington. D. C., 1. Jul,— Congresnik Lesinski. demokrst z Michigana. je predložil reeolucijo za preklic Connalljr-Sml-thovegs prot »stavkovnega zakona, ki ga je kongres sprejel zadnji teden, ko ga je predaednik Roosevelt vetira I Kon grešnik e dejal, da bo prltiakal na kongres za preklic tega zakona, ko Japonska skuša pridobiti Rusijo mu mir z Nemčijo London, 1. jul.—Iz Kujbiševa prihajajo poročila, da akuša Japonski poalanik Naotoke Ssto pridobiti Rusijo za sklenitev separatnega miru z Nemčijo. /Tega dela ae je lotil pred šestimi meaeci, toda iz Stalinovega nedavnega govora, v katerem je naglasil, da sovjetska vlada se popolnoma strinja z deklaracijo predaednika Roosevelta in premier j s Churchilla, kl sta jo podala po konferenci v Casablanci, da zavezniki zahtevajo brez pogojno kapitulacijo oalšča, se sklepa, da so se nspori japonskega poalanlka izjalovili. Slednji je hotel prepričati Stalina, da Rualja ne bo ptidoblla niče-ssr, če se bo bori Is na Strani zapadnih demokracij proti Nemčiji. Anglija producira več letal kot Nemčija London, I. jul/— Delavski minister Emest Bevin je dejal, da Anglija zdaj producira več letal kot Nemčljs. On je govoril na konvenciji £enake»a zadružnega g i Ida Ob tej priliki je Bevin pohvalil angleške ženske. ki ao ae navdušeno odzvale apelu vlade sa dela v vojnih induatrl-Jah, tn a tem prispevale svoj delež k porasti produkcija ne aa- se ponovno sestane v zaaadanju mo Uda I, temveč tudi druge boj prihodnjem septembru. ne opreme Domače vesti V ponedeljek na bo Prosvete Praznik neodvisnosti, ki letos pade na nedeljo, bo praznovan v ponedeljek, dne 5. julija, vsled Česar ne bo Prosvete tega dne.' Člkaška veai Chicago.—John in Rose Rud man sta bila pred dnevi prijet no presenečena po svojih otrocih, prijateljih in znancih, ki so jima priredili "party" v neki downtownski restavraciji cfc priliki 20-lstnice zakonskega Življenja. Se mnogo leti Is Pannaylvanlja ' Reading, Pa.—Pred dnevi je tukaj umrl John Simec, star 60 let in rojen v Gribljah pri Podzemlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil čez 40 let. Bil ja samski in v Ameriki ne zapušča nobenih sorodnikov. Ia JuŠna Amoriko Buenos Aires, Argentina.— Dne 23. aprila se je v tej naaelbini smrtno ponssrečils Fsnl Turel, doms lz Volčje Drsgs. Ltksls Je perilo ln pri tem delu je prišls v dotiko z električnim tokom, ki jo je usmrtil. Tuksj zapušča sestrično Klsnjšek. Kongres odrekel denar agenturam Program subvencij zavržen Waahlngton, D. C., 1. julija.— Kongres ja sinoči zsvrgsl program subvencij Roosevsltovs administracije in odrekel denar trem vladnim departmsntom ln Šestnajstim vojnim sgenšursm. Senst je zskljuČil svoje dslo ob osmih zvečer, nlžjs zbornlcs ps eno uro prej, Aproprlacijski načrti so oats-na polici. Brsz densrjs so ostali poljedelski, delavski ln notranji department in vojne agenture, kar pomeni, da uslul benci teh ne bodo dobili plače. Senat je prej dovolil tri mili srde dolarjev vojnemu depaif mentu in $47,000,000 uradu za (ontrolo cen, omejil pa je aktivnosti ursds za vojne informacije. Ostali departmentl In sgenture ne bodo dobile denar-a, ki ga potrebujejo za izvrševanje svojih funkcij, dokler na prišlo do kompromisa med iramh evropskih dežel. Dopisnik lista Da!ly Espress poroča iz Stockholma, Švedska, ds bo nemško poveljstvo odpoklieslo čete iz norveških pokrajin. Krvavi izgredi v grških mestih London, 1. Jul.—Poročila Iz Ankare, Turčija, pravijo, da je sovraštvo proti osiščni okups Ameriška intervencija na Martiniku? I*pr*memba v upravi francoskega otoka New York, 1, jul.-Admlral Georges Robert, višiški vrhovni komisar na Murtiniku, fran roškem otoku na Karibejskem morju, Je apeliral na ameriško vlado za intervencijo. Pošlje naj na otok svojega odposlanca, "kl naj bl sodeloval pri preosno-vanju udministracije Martini-ka." Apel se smatra za dokaz, ds je Robert revidiral svoje stali šče napram Ameriki in Združenim narodom. Izgleda, da hoče pretrgati zvezo z Lavalovo vlado v Vichyju ln se pridružiti nedsvito ustanovljenemu odboru za osvoboditev Francije, ka teremu načel ujeta generala Charles de Gaulle in llenri Giraud. Glavni stan tegu odbora Je v Alžiru, Alžerljs. Ameriški državni department Je pretrgal stike z Robertom 30. aprila, ko so se njegovi na|iori, da ga pridobi za kooperacijo z zavezniki, Izjalovili. Državni tajnik Cordell Hull še ni komentiral Robertovega apela za ameriško Intervencijo. Obsodba kupčije z oljno kompanijo NVaahlngton, D. C , 1. jul. — Federalni komptroler Lindsay VVarren je obsodil kupčijo, katero Je mornarični tajnik Frank K no* sklenil s Standard Oll Co. of Colifornia In je bila pozneje razveljavljena. Dejal je, da ae cijskl sili provociralo krvave iz i ,*hko primerja taapotdomake. grede v Atenah in drugih grških mu Sandalu, kl Je pretresel A mestlh. Izgradi so sledili zavez- t Krni« Je pri za- niškemu bombnemu napadu na »Mšanju pred kongresnim odse Solun, grško luko ob Egejskem priznal, da je napravil morju. Vač ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Jnija ADF itaznovala "upornike" pomoto s sklenitvijo kupčije. Nemci pobijajo belgijske upornike notranji tajnik ickes apeli-ra na rudarje Slavka zavrla produkcijo premoga RUDARJI SE VRA-CAJO NA DELO Waahlngton. D. C« I. julija.— Notranji tajnik Hsrold L. Ickes, vladni nadzornik premogovnikov, Je sinoči v svojem govoru po radiu apeliral na rudarje za kooperacijo, zaeno pa jih je opozoril, da bo izguba v produkciji premoga, ki je nastala zaradi kontroverze med rudarsko unijo UMVVA in operatorji, nadomeščena, če povečajo napore. Dejal Je, da je produkcija premoga padla za 23,000,000 ton ss-rsdi rudsrskih stavk v msju in Juniju. "Vlada nl sklenila nobenih kupčij in no dogovorov pod ro-ko s Johnom t. Lewiaom in ne z organizacijami operatorjev," Je rekel Ickes. "MoJ namen nl sklepanje dogovorov s kstsro koli grupo zdsj sli v bodočnosti. Sporszum med rudsrji ln operatorji bl koristil ameriškim vojnim naporom in demonstriral dobro voljo in željo po koopers-djl, kl sts msnjksll v teku po-gsjsnj." Ickes je dsljs rsksl, "ds ss mors produkcljs prsmogs ns-dsljevstl ne glede ns to, sli unija sklene pogodbo s operstorji uit ne. Vprsšsnjs zvišanja mezde rudsrjem ne sme ovirstl produkcije, Vsi se moremo isvsds-tP odgovornosti rtsprsm deželi, ki je v vojni," Notrsnji tsjnik je zsnlksl obdolžitve, da so rudarji ssboter-ji, nugluaiL pa je, da sleherni, ki se ne zaveds dolžnosti nsprsm svoji deželi v vojnem Če* su, pomaga sovražniku. Pittsburgh, Ps.. 1. jul.—Is po- ročll Je rszvidno, ds se rudarji počasi vrsčsjo ns dslo, Okrog 130,000 rudsrjev se šo nI odzvs-lo pozivu članov smerničnega o< I bora rudarake unije, naj se vrnejo na delo v premogovnike. Najmanj 100.000 rudarjev še po-čiva v Pennaylvaniji. t V VVest Vlrglniji so skoro vsi premogovniki obnovili obrst. V teh delu okrog 130,000 rudsrjsv. Uradniki UMWA Izražajo upati Je, da se bodo rudsrji vrnili nu dehrt prihodnji torsk. Avstralija vraia pomoč Ameriki Britski svet objavil poročilo VVashington. D. C» I. jul. — Dvu dominijonu Zveza britskih držav vračata pomoč, ki jo dobivata od Amerike na temelju po-aojilno-najemninakega zakona, po |M>ročllu, kl ga Je pravkar ohjuvil Hrltskl svet za zaloge, To sta Avstralija In Nova Zelandija Poročilo pravi, da bodo računi plačani, ko bo vojna končana. Avstralija in Nova Zelandija zalagata ameriške čete, ki se bo-e pod poveljstvom generala )ougla*a MacArthurja proti Japoncem, z živili In drugimi potrebščinami. Skoro vse meso, zelenjava, 'maslo in sir, ki ga dobivajo te čete, prihaja Is Avstralije in Nove Zelandije Oba domlnijona oakrbujeta ar merlške tele z giadbenim matel I>ndon, | Jul.-Nemške Avtoritete so dale ustreliti 7500 Chicago, 1. jul, — Trije člani I belgijakih upornikov v zadnjih unija Elevated Operators A ^ih meseCth, poroča belgijska Startars, včlanjene v Ameriški (ubežna vlada na podlagi podat-l rlalotn in ilelsvcl. Ameriški vo-delsvski federaciji, so bil! ka- j hov, katera je prejela Iz zanee- Jaki ae vozijo po avstralakih in IJivih virov. Cez sto Je bilo ustreljenih po umoru Henryja l*abra, belgijskega kvizlinga, v Bruslju. Poročila trdijo, da se odpor In sabotaža širita kljub nacijskemu terorju. rnovanl, kar skušajo vzpostaviti Jamesa L OXJradyja kot pred* sednika unije. Clanl eka< kuti* unije eo Jih harvell za "u-pomike" in naložili kaseti sto dolarjev vsakemu. novozelsndakih železnicah brezplačno tn mnogo hotelov )e bilo izročenih ameriški sili. Kot posledica tega. zaključuje poročilo, so si morali Avstralci in No-vozelandcl zadrgniti PROSVfTA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ol and publUhad bj Slovana Naročnina aa Zdruiana dršare (laven Chlcaga) la na teto. 13 00 sa pol lata. II 50 aa botri teta; sa Chicago in Cicaro »7.W aa oalo teto. $3.7» sa pol tetai sa inoaematvo SS-00. Svbecriptton ratoai for tbe United States (escapt Chicago! and Canada HM par yeer. Chlcago and Cicaro 9740 par year. foraign po dogovoru —Rokopisi dopisov In člankov sa na vračajo Rokopisi literarna vsebine (črtica, povesti, pasmi Itd.) aa vrnejo pošiljatelju te v slučaju, če Je prilottl Advertlsing rates on agreement.—Manuecripts oi and unaoliclted articles will net ba returned. Other manuscrlpts. such as siortes. play». poams. •«.. wUl be returned to sandar only by seli-addreased and stemped en v »lope. Naslov na vse. kar Ima stik a lietomi PROSVETA 2I17 M So. Lanmdala Ave.. Chlcago 23. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin S pota vojnih Datum v oklepaju na primer (July 31. 1043), poleg vaiega na naulovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. vite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Nova jugoslovanska vlada imena Pono tepeni in še druge stvari, ki nivo za tisk. Zopet drugi ima med našimi rojaki odlično besedo ali Louisa Adamiča mrzi in trosi laži o njem, češ moj sorodnik V resnih vojnih časih smo. Koliko časa še bomo, nihče ne ve. Vse pa gre nekako naprej za našo ljubo Slovenijo. Ampak pričelo se je že po našem starem običaju, po naši stari bolezni. Je tako kot pravi pesem: "Morje Adrijansko, nekdaj bilo si slovansko. Ko po tebi hrastov brod, vodil je slovanski rod ... da ga videti ni več, tega kriv je tuji meč . . ." No, ta tuji meč je med Slovenci naša needinost. Vse, le edinosti ne. To je geslo nekaterih dlakocepcev in sebičnežev. Svita se pa le v Slovenskem narodnem svetu, čijega vodniki so razumni možje, med katerimi je tudi naš občeznani rodoljub in svetovno znani pisatelj Louis Adamič. Ta akcija gre jako počasi, toda v pravem tiru naprej. Živimo v čudnih časih. So « „ ljudje tudi naše krvi, ki uživajo Ameriški listi so zadnji ponedeljek poročali o sestavi nove jugo-; udobnosti te dežele ali kot za-slovanske vlade v Londonu pod predsedništvom Miloša Trifuno- krkneži mrze vse, kar je patrio-viča, člana srbske radikalne stranke. Dolga kriza te vlade je bila Učnega. Tudi za povojno pomoč s tem končana. Sloveniji ne store ničesar, mar- V resnici vlada ni nova. Osebe so domala vse stare, le ministr- več še agitirajo proti, ski portfelji ao premešani. Trifunovič, ki je zdaj predaednik in Nedavno sem srečal nekoga, notranji minister, je bil prej minister prosvete; Milan Grol, novi ki ne zna pisati ne citati, ve pa zunanji minister, je bil v prejšnji vladi minister prometa. V vladi veliko povedati, kako so Rusi sta zdsj dvs Slovenca: dr. Miha Krek, podpredsednik in dr. Boris Furlan, minister prosvete. Kljub temu je nekaj upanja, da bo zdaj bolje. Upanje je v tem, ker jp zdaj zunanja politika prišla v roke Grola, moža demokratičnega prepričanja, ki je v svojih demokratičnih principih Uko trden in dosleden, da ni hotel imeti nobenega opravka z vlado%d je . . . jaz sem duhovnik, on pa leta 1929, ko je kralj Aleksander oklical diktaturo, niti kasneje, brezverec. Ali kolikor sem se o ko je regent Pavel nadaljeval diktatorične režime. Ce bo torej njem prepričal, je le toliko nje-Milan Grol imel proste roke, je upanje, da bo Jugoslavija odslej j gov sorodnik, da ga napada in vodila dobro zunanjo politiko. Dejstvo, da srbski šovinisti okoli sebi poje slavo v svoj osebni do-Srbobrana napadajo Grola, je dokaz, da je mož na pravem mestu, biček med nevedneži. Ni mu Drugo, kar daje upanje na bolje, je deklaracija bodoče politike, nikakem sorodstvu, le blato mena katero se bo vlada zdaj opirala. Ta deklaracija, čeprav po- na slovensko narodno reč. manjkljiva, je toliko poštena, da odklanja velesrbski program in I Pisatelju Adamiču čast, kajti poudarjs jugoslovansko linijo ter obeta demokratično ustavo z "bolj ali manj" federativno uredbo države; končno zahteva priključitev Jugoslaviji vseh slovenskih teritorijev, ki so bili pred vojno v mejah Italije in Avstrije. To so glavne točke v programu Slovenskegs ameriškega narodnega svete, ki mu jih je začrtal Slovenski narodni kongrea v Clevelandu. Toda naš SANS sc bo težko zadovoljil z dvoumno izjavo "bolj ali manj" federativne Jugoslavije, ki ni ne tič no miš. V tem ozlru je le dvoje mogoče: Jugoslavija bo federacija ali ne bo federacija! Kar mi razumemo z beaedo "federacija" v tem primeru, je zveza avtonomnih držav, katerih skupnost je v glavnem v zunanji politiki, obrambi na zunaj ln v temeljnih fazah gospodaratva (valuta, enoten alatem železnic, pošte itd ), ostalo javno življenje pa je Pred njega je stopila neka Slo-notranja zadeva vaake posamezne države. Federalna ustava, ka- venka in rekla: "Kaj, vi ste Ada-tera bi jamčila avtonomijo posameznim državam, mora tudi zajamčitl vaaki državi demokratično obliko vladtf in javnega življenja sploh. V jugoalovanski federselji bi lahko bilo šest avtonomnih držav: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Herceg-Boana, Črna gora in Macedo- nija. Vsaka teh držav bi imeli svojega governerja in domačo Tak dogodek je Adamič doživel zbornico za reševanje vseh domačih stvari, ki ne »padajo v fede- v znani naselbini v gornjem Mi-ralno področje; prav tako je potrebna občinska avtonomija v po- čhiganu. sameznih državah. Zunanja trgovina bi bila zadeva federalne Rojaki v obče, posebno pa . vlade, notranja pa poaameznih držav, toda vaa domača trgovina Mlnnesoti, delujmo za povojno bt morala biti svobodna ali prosta vsake carine. I pomoč naši pomendrani Sloveni- To so kajpada samo sugestije, ki jih omenjamo za primero, da ji. Zbirajmo skupaj prispevke, pokažemo razliko med centralizacijo, ki je bila pred vojno in fede-! kajti a tem pomagamo tudi Ame-racljo, katera lahko po vojni veliko izboljša življenje Jugoslovan- rlki, kajti kar sedaj darujemo, je skih ljudstev Vsaj za spore, kakršni so bili na primer med Hrvati! vloženo v vojne bonde ko bo In Srbi ne bi bilo v federaciji vzroka, kajti v federaciji bi Srbi' konec vojne, bo pa šlo za pomoč ne imeli nobenega opravka na Hrvaškem, kakor ga ne bi imeli Sloveniji, kateri sedaj ne more-Hrvatje v Srbiji. Za vse posamezne narode bi veljala epakoprav- mo pomagati. Prošeni so posebnost in vsi bi imeli vso svobodo, ki jim je potrebna za zdrav razvoj I no oni, kl pravijo, da bodo že v .meri napredka. *«ml pomagali. Poudariti je tre- Ali je sedanja jugoslovanska vlada sposobna, da Uvede federn- ba. da posameznik je v takem cijo v tem ali podobnem smislu? Ne verjamemo, dokler ne vidi- j primeru ničla. To je le Iggovor mo. Ce bi bila v vladi večina Grolov, bi prej verjeli. Prav tako kl ae ga poslužujejo oni ki ' ne verjamemo, da je mladi kralj Peter tako navdušen za demo- kratično politiko—in če sploh ima kaj pojma o demokraciji—kakor ptavijo o njem londonski poročevalci (glej Prosveto od zadnje srede) I General Draia Mihajlovič je oatal še nadalje vojni miniater, dobil pa je namestnika v Londonu. Itajatvo, da je reorganizirana vlada obdržala Mihajloviča v svoji sredi, dokazuje, da so zlobna natolcevanja napram njemu, kt »e vlečejo že mesece, brez podlage. Bila je dolga vrsta poročil-kt pa na dnu vsa potekajo ix enega ' vira: komunističnegaV-da Draža prejema orožje in strelivo od Italijanov; nadalje ao poročali, da Je sovjetska vlada proteatirala I v Londonu proti Mihajloviču m da se je angleška vlada pritožila! če* njega Vse te vesti so ostale nepotrjeno. Kakt je, da do danes še ni bilo nobene uradne pritožbe proti njemu. Vae, kar ao do1 danes nagobezdali proti njemu, je prišlo iz privatnih krogov. O jugoalovanski vladi al lahko mislimo, kar hočemo, ne moremo ai pa misliti, da je tako neumna, da bi kljubovala v»aj Angliji, katere gost je, t nbdrianjem Mihajloviča. ako bl ta sumila kaj o njnm To lahko brez skrbi sklepa vsakdo, komur je za resnico— brez ozn a na Mlhajlovičevo politiko, o kateri sploh ne vemo, kakšna je. Te dni smo eitall Indijsko vest, kt jo je poelala poljska vlada iz Londona, da nemški Vojaki na Poljskem v vedno veTgo vortla. w čina "liberalnih" pisunov in meščanskih časnikarjev doiži premogarje, posebno pa Johna L. Levvisa za sprejetje Connally-Smithove postave v kongresu. K večjemu je to le pol resnice. Resnica je, da se je pred kongresom že zadnja tri leta nahajalo nad pol tucata podobnih zakonskih osnutkov kot je sedanji Connally-Smithov antidelavski zakon. Da ni bil ta ali drugi teh načrtov že prej sprejet v kongresu, je bila v precejšnji meri zasluga Rooseveltove administracije, ki se je borila proti taki postavi. In dokler je bila Bela hiša proti, so bili tudi vsi proti-delavski načrti zadavljeni v kongresnih odsekih. Burbonske sile so se nato organizirale za vzakonitev svojih protidelavskih načrtov v državnih zbornicah in so že tudi uspele v sedmih državah. a Odkar pa je pred dobrim letom zavel močnejši val reakcije po deželi, je začela popuščati tudi administracija, oziroma se je sama prelevila v reakcijo notranji in zunanji politiki m danes vleče delavstvo le še za nos. In ker administracija ni v zadnjem poskusu storila ničesar, da prepreči sprejetje Con nally-Smithovega načrta, marveč so ga njeni kongresni voditelji celo pomagali vzakoniti, je bil sprejet z veliko večino v obeh zbornicah. Roosevelt je predlog sicer vetiral, toda Beli hiši je bilo gotovo vnaprej znano, da reakcija v kongresu samo čaka, da ponovno sprejme načrt preko predsednikovega veta. Značilno je tudi to, da ga Roosevelt ni ve-tiral zato, ker vklepa ameriško organizirano delavstvo v železni jopič, marveč radi tega, ker po njegovem mnenju sankcionira in omogoča stavke po predpisani proceduri. a Naj ta zakon že prepoveduje ali sankcionira stavke, gotovo je to, da odpravil jih ne bo, ker ne odpravlja vzrokov stavk. Ti bodo najbrže še večji v bližnji bodočnosti kot so bili v zadnjih mesecih. Vsaj vsi kongresni in drugi vladni ukrepi vodijo v to smer, kajti če na eni strani skušate držati "zamrznjene" plače, kot jih drži k tlom vojni delavski odbor, na drugi strani pa je ves bizniški svet, posebno pa ve-lebiznis s kongresom vred proti kontroli cen in torej za nekontrolirano inflacijo, ga ni zakona, ki bi mogel preprečiti delavskih izbruhov v podobi stavk. V to jih bodo prisilile žjvljenj*sfce razmere — velika draginja na eni strani z "zamrznjenimi" plačami, na .drugi- strani pa brezmejno profitarstvo. In kljub strogi kazni, ki jo zakon določa za nesankcionirane stavke, se delavci v takem položaju tudi ne bodo vedno držali zakonskih predpisov predno zastavkajo. ali druga stranka pred sodišče, če ni zadovoljna z odlokom delavskega odbora. To pomeni, da bodo sodišča natrpana s takimi tožbami, kar vodi le v politično-industrijski kaos in anarhijo. Iz tega vzroka je predsednik tudi vetiral zakon. • Ampak ta določba, ki ne more prinesti nič drugega kot kaos v produkciji in kolektivnih pogajanjih, ni glavna smer zakona. Glavni namen tega zakona je — zadavljenje delavskih unij, kar je kongresnik Smith, torijska dika iz Virginije, odprto priznal v neki debati z Walter-jem Ruetherjem po radiu na "Tovvn haU meetingu". Rekel je tudi, da bo "kongres že poskrbel za podaljšanje tega zakona po vojni" in ameriško delavstvo "trajno" obdržal v železnem jopiču. Zakon prepoveduje tudi "zaprto" delavnico in celo pogojno unijsko delavnico. Vojnemu delavskemu odboru izrecno prepoveduje, da ne sme nobeni uniji dati pravice do obveznega plačevanja članarine s strani onih delavcev, ki se izrečejo za pristop v unijo. * ' Za kršitev prej omenjene določbe, ki se nanaša na proceduro v zvezi z oklicem ali pripravami za stavko, je določena kazen enega leta zapora ali pet tisoč dolarjev globe ali oboje. Tej kazni je podvržen vsak unij ski voditelj, ki bi nagovarjal, oklical ali vodil "nelegalno" stavko, kakor tudi vsak član unije (in menda tudi drugi), ki bi nagovarjal delavce na stavko, in sicer na vsako stavko. Z drugo besedo: na eni strani zakon navidezno "sankcionira" stavke v nevojnih industrijah po določeni proceduri, na drugi strani pa grozi z ječo in globo vsakemu unijskemu voditelju in vsakemu članu (ali drugi o- PgTgft, 1 JULIJA ' mu osnutku tudi to postavko češ, zdaj pa le nas "sfiksajte", če morete! a Ta zakon ima še nekatere druge postavke, ki streme za tem da postane vojni delavski odbor popoln boss nad delavskimi U-nijami. Hitler je po svojem pri-hodu na krmilo Nemčije eno-stavno razpustil svobodne delavske unije, zaplenil njih pre-moženje, njih voditelje pometal v zapore in koncentracijska taborišča in ustanovil nacijsko "delavsko fronto". Približno enako je prej storil Mussolini v Italiji. Ameriška reakcija pa je bolj — "demokratična", oziroma samo še napol fašistična. S Smith-Connallyjevim zakonom je delavske unije "samo" potisnila v železni jopič, bojevnim voditeljem in unionistom zagrozila z ječo in veliko denarno kaznijo, prepovedala rabo unij skega denarja za politične namene — za izvolftev "prijateljev" in "kaznovanje" sovražnikov — povrhu pa jih še osedlala z novim bossom v obliki Vojnega delavskega odbora. * 0 To je plačilo ameriškim organiziranim delavcem, in njih voditeljem, ker so skozi zadnjih deset let zvesto capljali za demokratsko stranko. Ta stranka je bila v prvem Rooseveltovem terminu res "nevvdealska" stranka, ki je dala nekaj dobrih koncesij delavstvu — dala jih je zato, da reši ameriški kapitalizem iz velike gnojne jame, v katero je zašel z borznim kra-hom leta 1929. Danes ni ta stranka burboncev in političnih ko-rupcionistov nič manj reakcionarna kot je republikanska. Sploh je Connally-Smithov zakon delo demokratov (oba, Smith in Connally sta demokratski v kongresu sploh najbolj divjajo proti delavstvu in de- Oglejmo si nekoll ta "suženjski zakon'V kot sta ga krstila Bili Green od Ameriške delavske federacije in Philip Murray od Kongresa industrijskih organizacij. Ta zakonski načrt je bil potisnjen skozi kongres pod pretvezo, da bo odpravil stavke v vojnih industrijah danes spada skoraj sleherna industrija v to kategorijo. In v vojnih industrijah res prepoveduje vse stavke. Kdor bi agitiral zanje ali jih vodil, mu zakon grozi s strogo kaznijo, kar bo gotovo dobro vplivalo na delavce in vso vojno produkcijo. In to posebno še. če se bodo bossi počutili bolj "svobodni", pritiskali na delavce in ignorirali vse njih pritožbe. To jim zakon omogoča, kajti delavcem grozi z zaporom in denarno globo, če zastavkajo. Anglija, Kanada ln Avstralija, ki so v vojni od vsega začetka, nimajo takih zakonov, dasi v vseh teh državah večkrat pride do stavke. • V ostalih, to je nevojnih industrijah U zakon ne prepoveduje stavk, marveč določa neko proceduro, katere ae morajo unije držati, predno amejo oklicati stavko. Za stavko se mora večina delavcev izreči a tajnim glasovanjem; če se večina izreče sa, tedaj mora biti stvar predložena vojnemu delavskemu odboru, ki ima nalogo, da spor izravna v toku 30 dni Ce po tel "ohlajeval-ni" dobi ne pride do Izravnave spora in če gre vae po "proceduri", tedaj delavci amejo caetav-kati, obenem gre lahko pa sebi), ki bi agitiral za stavko! laj° reakcionarne ukrepe. Re-Tisti, ki so sestavljali ta zakon, I publikanci se jim le smejego in so'vedeli, da s to določbo delajo 'veselo pomagajo pa pridno gla pravo past za delavce in unij ske voditelje. Če bodo justični department in sodišča hotela en-forsirati to določbo, tedaj bo morala vlada zgraditi nove ječe ali koncentracijska taborišča se? Nič drugega kot to, da je sujejo za vse, kar skotijo "new- dealski" burbonci. ♦ Kaj je nauk te šole za ameriško delavstvo, za preproste ma- za unioniste. To bo menda — peta "svobodščina" ... Ta zakon tudi oživlja staro načelo razredne justice, katero je kapitalizem razvil v svoji prvotni dobi in skušal zatreti v Angliji in Ameriki začetne poskuse delavcev, da se organizirajo v unijah. To je legalno o-sedlanje unij s tožbami za odškodnino v primeru stavke, to skrajni čas, da si ameriško delavstvo in progresivni elementi ustanove svojo stranko. Brez svoje neodvisne politične akcije, brez lastne stranke bo delavstvo še tepeno in lahko tudi ukljenjeno v verige domače sorte fašizma, ki pa se ne bo dosti ločil od Hitlerjevega nacizma ali Mussolinijevega fašizma. Lahko bo še slabši, kajti Hitler in Mussolini sta dala nemškim in italijanskim masam vsaj psi- je, da podjetnik ali podjetje lah ko toži unijo na sodišču za ško- j hologične vbrizge in jih opajala do, ki jo utrpi na biznisu radi s 'razami blaznega, toda opojne-stavke. V preteklem stoletju je I nacionalizma ter jih blufala bil ta zakon v Angliji, v Ameri- 0 nekem svetovnem poslanstvu. Obenem sta tudi zagrabila kapitaliste in jih podvrgla strogi državni kontroli v interesu države — v resnici njunega režima. Reakcija v VVashingtonu pa deluje le v interesu mogočnega monopolističnega kapitalizma, ki zase zahteva vso svobodo, za delavske mase in malega človeka sploh pa brezpravnost. K sreči, po zaslugi bogate zgf>-dovine Amerike imajo delovne mase še priliko, da se otresejo tega zmaja in temne reakcije. Toda svobodni državljani lahko postanejo le z zgraditvijo svoje lastne politične stranke. Torij-ci si sicer na vse načine prizadevajo, da ne pride do tega, ampak prišlo bo, ker mora priti, ker ni drugega izhoda. O tem bo še treba spregovoriti. Anton Gsrden. ki pa so tak "nepismen" zakon spletla sodišča. V obeh deželah se je delavstvo borilo nad sto let proti temu zakonu in "zakonu". V Ameriki je to rak-rano primitivnega kapitalizma odpravil kongres leta 1913 s sprejetjem Ciaytonovega zakona, katerega je pokojni Gom-pers proglasil za delavski "Mag-na Charta" ali delavski "veliki čarter." a Connally-Smithov zakon spet uvaja to srednjeveško postavo v ameriško pravosodstvo. Po tem zakonu je vsaka unija podvržena odškodninskim tožbam za vso škodo, ki jo podjetje utrpi v stavki. Škoda je lahko dvojne vrste: to je aktualna na svo-jini (property damage), ki nastane kot posledica stavkovnih izgredov, za kar podjetje lahko samo poskrbi — navadno se to tudi zgodi — druge vrste škode je pa na biznisu. Po tem zakonu bo šel po stavki lahko vsak podjetnik na sodišče in tožil u-nijo radi izgube biznisa. Namen te postavke je seveda izpraznitev unijskih blagajn in bankrotiranje unij. * a Kot da bi to ne bilo še dovolj, Connally-Smithov zakon prepoveduje unijam tudi vsako trošenje unij skega denarja v volilnih kampanjah. Ta poatavka je bila uključena, ker ao delavski voditelji ali "lobtoti" zagrozili antidelavskim postavodajcem v kongresu, da bo organizirano delavstvo prt prihodnjih volitvah poskrbelo, da bodo pora šern. Burbonci so ae nato obrnili na peti in dodali zakonske- Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 2. julija \V1M Domade veetL V RamM Vju, O., je umrl 45-letni Mike Mrak iz Poljan nad Skofjo Loko, člas SNPJ. Dolarske vaa li. Stavka rudarjev v okraju Somersetu. Patra ja že petnajst meaecev I nosemstvo. Na predse« i » k* jugoslovanake vlade Pašic j« neki arbaki bančni uradnik oddal šest strelov, a zadel ga je * lahko. Sevieteka Ruaija. Antanta J« povabila anvfete, naj pošljejo delegate v Lauaanne za sklene lev dardanclskega pakta. »ETEK. 2. JULUA esti z jugoslovanske onte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov AMERIŠKEGA ČASOPISJA O razmerah na Balkanu ew York, 18. jun. (New York rald Tribune).—Balkan je za ezniško invazijo "evropske jave" ogromne važnosti; jem času so prišle različne , katerih zaradi "živčne e" ni mogoče potrditi—ve-poskusih Rumunov, da skle-separaten mir z zavezniki, klic turškega ambasadorja ichyja in zatvoritev turško-ske meje. Pomisliti je tre-da je prvi nemški poskus riti si gospodarstvo nad svetom propadel ravno na lkanu. Bolgarsko premirje, enjeno dne 29. septembra 18, ie bilo mehanizem, ki je gnal v dir kolA poraza in mo-lnega razkroja, ki je že šest nov pozneje privedel do kon-vojna . . . Balkan je Ahilova peta nem ega* velikana. Zavezniki ogli izločiti Italijo iz vojne, ne bi s tem dosegli odločilnega speha. Nemci bi se uip&kni reko alpskih grebenov in bi bi-skaraj ravno tako na varnem ot poprej. Toda invazija Balka a bi bila drugačna stvar. Ru unski petrolejski vrelci so živ jenjske važnosti za Hitlerjev troj—brez njih bi Nemčija naj rže niti ne mogla nadaljevati ojne. Velike prometne zveze kozi dolino Donave so koma, anj neobhodno potrebne, alkanske zaloge živeža so tud a j večjega pomena. Na Balka u bi se nahajali zavezniki prav boku in za hrbtom ogromnih emških armad-~v južni Rusiji Okupacija Italije bi bila prav prav le zato velike važnosti er bi nudila sredstev za napac Balkan. Okupacija Balkana bi brez vsakega dvoma tako. mčala vojno. Problem prodiranja na bal anski polotok je manj težak daj, ko je Sredozemsko morje pet odprto; največja ugodnost zaveznike pa je v tem pogle u prijateljstvo Turčije in oslab nest Hitlerjevih satelitov: Bol-arije in Rumunije. Možnosti na Balkanu so vse-akor ogromne in edini nedosta ?k so le naše dolge prometne nije in pomanjkanje baz v nevredni bližini. Toda kljub te-u je Balkan politična in voja-ta možnost ... Kako daleč so spele vojaške predpriprave, ki ) vedno odločilne za politične Jgodke, ni znano, toda nikdo nes ne sme zanemarjati Bal-ana—najmanj pa Nemci—na->etost na tem ozemlju je preve-ika. približno eno petino vseh nem vojaške 'omen jugoslovanskega odpora Christian Science Monitor je irinesel izpod peresa Ernesta S. Jiscoja pregled odpora narodov ikupirane Evrope. O Balkanu in ) Jugoslovanih piše bostonski ist poleg drugega naslednje; Akoravno prihajajo iz vseh totov okupirane Evrope vedno ovi dokazi o naraščajočih nemili, je vendar Balkan še vedno redišče gerilskih bojev. Borbe Jugoslaviji paralizirajo neka-re važne železniške proge, ki udijo v Avstrijo, Madžarsko in rčijo, dočim je bil železniški omet med dalmatinskim pri-niščem Dubrovnikom in strašilno važnim mestom Sarsje-m popolnoma ustavljen. Nemci, ki ugibajo, kje in ka-Ik) prišlo do zavezniške inva-«*. se ozirajo proti Balkanu— »o njihove največje skrbi, vno v sedanjem trenotku sc haja na Balkanu trojica njiho-> najvažnejših vojaških oseb-*ti; maršal Sigmund von List, okovnjak za ''blltzkrieg" in ri komandant balkanske kamri je pomladi 1941; maršal Er-o Rommel, katerega afriška v» je nekoliko oguljena, ki J* f*> vedno Hitlerjev ljubček; Učno ivl Gcstapa. Heinrich JnJer, Po zadnjih podatkih se nahaja •j v Jugoslaviji nič manj ne-30 nemških divizij. Skupaj s diviaijami. kl se nshajajo v wjl in enakim številom na Igarskem je osišče osredotoči-v jugovzhodni Evropi vojaške ških sil prvorazredne kvalitete__JIC. V...— Umik italijanskih čet ia Jugoslavije Londonski Evening Standard poroča dne 24. maja, da se je začela italijanska 11. armada umikati iz notranjosti Hrvaške, južne Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Črne gore. Najbrže žele Italijani razpolagati s temi četami in jih imeti pod roko zaradi nevarnosti, ki jim preti v Italij i sami,—JIC. V ... — PROPADANJE ITALIJANSKE GA VPLIVA NA HRVAŠKEM London, 21. jun. (ONA).—Dol gotrajni boj med nemškim in italijanskim vplivom na Hrva škem se zdaj zaključuje z nem ško zmago, akoravno ima dežela na papirju še vedno italijanskega kralja. Tako nam slika razmere zaupno poročilo, ki je prišlo v roke jugoslovanskim krogom londonske vlade v izgnanstvu. Nedavna zamenjava zunanjega ministra v marionetni hrvaški vladi^je bila odločna zmaga nemškega vpliva. Novi minister po imenu Budak je bil prej hrvaški poslanik v Berlinu. Sprejel je takoj, da Gestapo nadzoruje hrvaško upravo in da se hrvaška milica—ustaši—ukl j uči v nemško SS. Nemški pritisk je potianil vi ozadje tudi Italijanom naklonjenega finančnega ministra Vladimira Košaka. Postopoma se Italijani umika-1 jo iz mnogih predelov ozemlja Pismo iz Londona (Isvirno poročilo Prosveti) 10. junija 1943. Danes smo 10. junija 1943 in požigajo vse one kraje, kate- Pred tremi l«ti je Mussolini z re zapuščajo. Od požarov stra- balkona Palazzo Venezia napo-hovito opustošeni kraji, so po- vedal voJno Franciji in Angliji, leg drugih Otočac, Brinje in vsa Pred tremi leti se je Francija reška okolica. Italijanski nase- rušila 1,1 razpadala in končno ljenci, ki so se naselili v okraju le«la v Wato. Njen zadnji mi-Zadar v Dalmaciji za časa oku- ^istrski predsednik je baš apeli-pacije, so morali te kraje zopet r®l hiateriČno na Ameriko, naj zapustiti in se vrniti v Italijo, pošlje letal in letal, ki bi rešila Vzdolž vse hrvaške obale 801 Francijo, Nad Anglijo je oče-prevzeli boj proti gerilcem ter vidno že obupal, ustanovili oporišča. Na otoku Tri leta niso dolga doba za Krku so Italijani postavili topo- take velikanske razlike, kakor ve in jih naperili na mesto Sin j. so med 10. junijem 1940 in 10. | Nemški oddelki, ki stoje v bo- junijem 1943. Vem, tudi za vas ,|u proti gerilcem, požigajo vasi so razlike. Takrat vaše družine n more njih prebivalstvo, tudi še niso bile raztrgane; vaši vo-žene in otroke, Srbe in Hrvate, jaki niso bili po vseh celinah Itfartizani so popolnoma unf- sveta. Za vas je bil takrat mir, čili izredno važno železniško danes je vojna. Ne vem, za ko-progo, edino, k* veže Bosno z ga so večje razlike, za vas ali Jadranskim morjem. Podrti mo- za nas, med letošnjim junijem stovi in porušeni gorski tuneli in onim pred tremi leti. Če po-morda leta in leta ne bodo po- menijo za vas te razlike razliko pravljeni, med vojno in mirom, pomenijo Nemci so organizirali posebne za nas razliko med dobljeno in muslimanske SS oddelke in tu- izgubljeno vojno, di četniško tolpo pod komando Pred tremi leti 80 se za nekega Dobrivoja Jevdjevica, ki nM čafiii ko ^ ^ sami nu /. njimi sodeluje. teh otokih in slabo oborožen V mesecu maju so hrvaški ge- Lmo ^ 0liraU ko yok™wiit m i čili njen vstop v vrste gerilcev, o svoje zakotne čaaopise t- n. pr. Deutsche Zeitung in Croatien — z dolgimi Članki o zmotah in perverznostih, ki obremenjujejo angleškega "premierja Churchilla." Danes se pripravljamo — mogoče smo že pripravljeni — na invazijo Evrope. Obramba se je izpremenila v napad. Zvonovi spet zvonijo Širom Anglije v svoji običajni službi, ki jim jo je dalo človeštvo. Nevarnosti ni več v zraku nad deželo. Naše tovarne delajo a polno paro, naše armade skupaj z vašimi se vežbajo dan in noč. Končna bitka in zmaga je pred nami, neposredno pred nami. Naši bombniki so že v zraku s svojo overturo, ki odpira glavni na-pad. , r Naši nekdanji zaveznik, nesrečna Francija, "je zbrala svoje raztresene ude" in zadnji teden nam je poslala najboljše vesti, ki smo jih dobili o njej v zadnjih treh letih. Dosegli so zedinjeno politično in vojno vodstvo v severni Afriki: cilj, ki ga je s tako vztrajnostjo zasledoval pred tremi leti Churchill, pa ga ni dosegel. Če bi Ukrat francoska vlada nadaljevala z vojno s svojegs svobodnegu a-friškega teritorija, bi bila Franciji prihranjena Vichyjska sramota itf zaveznikom mnogo časa in borbe. Ni hotelo biti takrat; Živeli smo, da smo videli ta cilj dosežen danes le v malo drugačni obliki. Tako jc z nami, zavezniki. Kako je z našimi sovražniki? Mislite, da so se vloge preobrnile, da so oni danes v položaju, kakor smo bili mi pred tremi leti? Ne pozabite, takrat smo bili na začetku. Mi smo vodell dobro, da smo bili nepripravljeni In ne-oboroženi. Vedeli smo, ds naša armada In naša industrija še nista bili mobilizirani izza mirnih časov. Vedeli smo, da veliko lahko nam bodo tudi prijatelji Prolsvodnjs vojns opreme narašča Washington.—Donald Nelson, predsednik odbora za vojno produkcijo, je poročal pred kratkim, da je bilo v aprilu, ki šteje le 30 dni, izdelanega za 7 odstotkov več orožja kot v marcu, ki ima 31 dni. V isti dobi, je dejal, je narastel izdelek orožja za letalstvo za 8 odstotkov, orožje za armado 4 odstotke, ladje in čolne za mornarico in armado 3 od Stotke, tovorne ladje 11 odstot kov, a različno orožje 11 odstotkov. Žene v lsialsklh sborlh Washington.—V o j n i department naznanja, da je izredno ugodna prilika na razpolago ženam, ki iščejo posla v armadi in sicer v okviru obširnega urada, kjer bo "Signal Corps" vežbal civilne nadzornike za službo v tovarnah, ki izdelujejo vojaSke telefone ter naprave za radio in radar. Polkovnik Lester J. Hartis, direktor urada nadzornikov signalnega zbora, je izjavil, da bodo oni, ki se bodo posvetili temu poslu, bistveno doprinesli k vojnemu naporu, in sicer za le-j talstvo in za vojaške sile na kopnem, kajti obe sta odvisni od kakovosti naprav za komunikacije. Žene, ki se zanimajo za ta posel, je dejal polkovnik Harris, se bodo mogle šolati in bodo dobivale svojo plačo—$1,752 na leto—kakor hitro bo učenka začela svoj tečaj vežbanja. Kandidati naj vprašajo za sprejem v najbližjem uradu Cl-vil Service Commission, kjer se vrši, izbor na podlagi razgovorov In enostavnih izpitpv in preiz-kušenj.—OWI. diti z bombami nad Anglijo! Kaj bo potem ustavilo našo vojno produkcijo? Kako potem upajo, da se naša zračna ofenziva nad Nemčijo in Italijo ustavi? Kako more še kdo na svetu verjeti, da Nemčija in Italija in Japonska niso izgubile te vojne, ko je n so dobile do zdaj, ko ao bili nji hovi nasprotniki mnogo Šibke, ši, kakor so danes in kakor bodo jutri ali pojutrišnjem? Kako praznujejo danes Ital jani tretjo obletnico svojega vstopa v vojno? Korzika, Tuniz Niča — kje so? Kje je italijanski imperij Kje je kričava fašistična borbenost, ki je niso mogli pred tre mi leti uteŠiti drugače, kot da so prosili Nemce, da jim dovo lijo, da se udeleže bombardira nja Londona? Gayda je govo ril pred nekaj dnevi, ko se je bridko pritoževal, da je Italija poslala v Ameriko 4 milijone svojih ljudi, ki so pomagali o-bogateti ameriško deželo, zda. pa pridejo Amerikanci nad njihova mesta in trosijo bombe nad nje. Zato je samo pravično in primerno, da se spomnimo današnje obletnice. In da se spomnimo, da je 10. juniju sledila slična ceremonija na balkonu Palazzo Venezia po poldrugem letu kasneje: napoved vojne Ameriki, ki so jo spremljali navdušeni klici: "Japone, Japo-ne"! Vzklikati "Japone, Japo ne" in ae zanašati, da se vas a-meriške bombe ne bodo dotaknile, to Je velik greh proti predrznemu zaupanju v božjo previdnost! Italija bi morala to vedeti. Ni dolgo tega, kar sem govorila z mladim Jugoslovanom, kl je prišel iz Afrike. "Italijani so se dali ujeti v stotinah. Na daljavo 200 metrov so že držali roke kvišku. Niso trpeli nika-teka pomanjkanju municije ali irane. Nič koliko tega smo jim zaplenili. Italljanako . razpoloženje je pokazano v šali, ki si o italijanski vojaki pripovedu-ejo med sabo: * Italijanski pesimist pravi: Halja bo padla. Italijanski opti-mist odgovori: Kdaj?" Zadnja tri leta so bila usodns za človeštvo. Nikdar nismo bili tako skoro premsganl kot pred tremi leti — nikdar nismo bili tako skoro zmagovalci kot smo danerf. . , Dolenjka. Slovenska Narodna Podporna Jednota 1M7-5I So Lawndslc Avs. QLAVNI ODBOR Chicago 2). lilincis I« vrtal od«*k VINCZNT CAINKAH. «1. pi*davdntk r. A. VlDElt. «1. Ujnik VVILLIAM MUH, pomot. Uj MIHKO O. KUHEL. |l blagajnik t£WRENr« ORADIBHEK. Ujnik bol odd wKM!1°1vnik' '"»-a "UM PHILIP OODINA, upravitelj «la»lla JOHN MOLEK. uradnik |L«tU .'. Bo Lawndal* Ave . Chlcaau XX. III. mi So. Lawndal* Ave . Chlaagu 39. III. w So l.auniUI« Av« , Citira*. 23. ll|. M47 Ho. L«wmialv Av*. Chlcago U III. Ho Lawndal* Avr . Citiramo 23 lil Ho Lawnd«la Av« . Chlcugo 23. III, So l.awitclak< A v*., Chlt'a«o »3. iii. *W7 Ho l.awndal« Av«., Chkajfu «a, 111 Uox M. Unlvaraaf. Pa. «»U» St, Ctovalsod. Oh tu. r«Onai»»«la.V Pa. JOHN SPILLER. fet.to okrotj. - * Muh. URŠULA AMttROZlCH. p*tu okrotj* .......................... l\*mUU «« U«U. Mo. EDVVARD TOMSIC. lw«o okroljr ZZ'...................... tl »^th. Mm«. ..........0,3 w "h SI, \\ aUrnburg, Colo. OwNHSarekt oda*k MATH PETROVIČU, proda^lnlk .............. VINCENT CAINKAH f. A. VIDER MIRKO O. KUHEL .. JACOR ZUPAN DONALO J LOTR1CH RUDOLPH LISCU ANTON SHUl^R prvdaednll. PRANK VRATARlCH PRANK BAR MIC ........ ANDREVV VIDRICIIa............. JOSEPHINE MOČNIK ................ PRANK ZAITK, piodarditlh MILAN MEDVESEK ANDREW QRUM ............... JOHN OUP.................... PRED MALOAI ........ DR JOHN J, ZAVERTNIK ..................... _ * »*••• SI.. Cl*v«land. Ohio. ...........................f0, Av* . Chlcago M. III *w Uwndal* Av*.. Chicago M, UI. ..............—" "•JL«witd*l* Av* , Chicago >3. III ........................ u«, « L™***«* Avt-. M*iwvn, III. .................... ,M7 a«». Tmndtull A v*. Chicagu «3 m —... ---------- 700 E. BSOIti Bt.. Cktvrlaitd. O. Porotni odtak .....* .........-..............tt. Ai mg. Kanu aa. ■ naii M . 1,1 ' ...........—•»■11 Muakoha Av* . ClsveUttd 1», Ohiu „ 7W» Porrat Av* . Johiuluwtt, l«a, .........—-........... * »aath Btrout. Ctovaland, ohlu Nadaornt »dMk 1301Avt . .WU*g,rt3. III ..................... t«3*Ml A1 rad* A v* ,, CMv*lansko občinstvo, pravi, da velja nsredba tudi zs "javne Črnogorski patrioti ubili iiali. lanskega poveljnika VVashington.—Po oddaji rlm-skega radia, katero je zabeleži OVVl, je bil komandunt 2H. itn-Janskega Infanterijskega polku polkovnik Paolo Veroiai, nodav no ubit v Črni gori. Italijanska radiooddaja se pritožuje nad Črnogorskimi uporniki", da so ujeli polkovniks v zasedi vsem njegovim spremstvom ter ga ubili. UstaŠkl čaatniki se vešbsjo v Nemčiji VVashington.—OVVI Je dobil poročijo o oddaji zagrebškega radia, v kuteri poroča omenjena postaja, du Ju poglavnik noduv no poskušal pred skupino uktiv nih in rezervnih častnikov, ki so se pred krutkim vrnili domov jmj koncu svojega vež ba h ju v Nemčiji, odgovoriti nu vpiušu-nje, zakaj sc morajo Hrvati v Nemčiji izvežbati zu vojaško službo. Pogluvnik je hotel razložiti dejstvo, da se tako ubijajo v glavo hrvaške mladine nacistična načela s tem, du je Hrva-šku komuj dve leU sturu in radi tega nesposobna, du Izvežba toliko častnikov kot jih zdaj potrebuje. Poglavnik je dejal: "Častniške šole v Sarajevu, Karlovcu, Vuraždlnu in Zagrebu ne more- uslužbence" ter da bodo "upoi ni" elementi poslani "v tujino",! j'> zadostovati zahtevam velike najbrže na prisilno delo v Nem- •""•de. »m« globoko čiji. V vseh onih slučajih, v ka-1 hvaležni zaveznikom, da vežba- terlh dotičnikov ne bl našli, bo do smatrani njegovi sorodniki za talce, pravi brzojavka. V bclgrajskem okraju so nsci Jo nuše vojake", Pogluvnik Je |M>š!IJal svoje čete ns ruske In tudi na druge fronte, to<^u na izrecen Hitlerjev uku/ so ti od- netne vlade s silo nsbrsll preko m rudarjev ln jih poslali v pomagali - na Ameriko smo n" <*«Ui v nemških rudo- s strahom nekako podzavestno ko»',h; budlmpeštanskl radio je zanašali Za nas Je bilo pred n«**"vn" najbrže tremi leti le vprašanje časa ali Itudl druge skupine de-1 nas br> sovražnik prej zadavil, predno b«inv> zbrali v telesu sile in napeli mišice za boj? Zato smo šli skozi zimo bombardiranja In popolne osamljenosti v upanju, da bo vssk dsn boljše. V Nemčiji bi Italiji danes* Kako moreta oni dve"upati, du bo vsak dsn boljše? Obe »ta šli v vojno, ko sts bili ns višku svo- sti s pomočjo Nedičeve msi io- j ovelj* stvom nacističnih oficirjev, tako da imajo le še malo |BHlobnostl s posebnimi oddelki; 1ci stoje le navidezno pod |>ovelj*tvom hrvaških oficirjev, Izvežhanih v to •vrbo v nemškem rsjliu. V Srbiji js poslušanja "ursdnlh" vssll obvssno VVsshington -Hudi m prstu iihku ladicMHjdaja, ksteio je zal^dežila Kedcial Communications Commission, je izjavils. ds je srbski marionetni minister zo notranje zadeve izdal dekret, s kateiim Isvcev |H>ku/ale dovolj "uporno stl", teko da bodo ptadsne v Nemčijo, kjer bodo zsmsšile Če-dslje bolj številne luknje v vrstah delsvcev, uposlenih v nemški vojni industriji, Kvislingl od vsema I o delavcem densr ss rekonstrukcijo VVeshingbm—Ifrvsška mesta trt vssi, opustošena v bitkah, bo ukazuje juvnlm lokaltmi kot kavarnam in gostilnam, da odprO svoje radiuuparate o priliki oddaje novic, Javnih razglasov in drugih "uradnih izjuv", Oddaja, usmerjena v Severno Ameriko, pruvl, du mu edbu zahteva tudi od občinstvu, du |k>-sluša te uradne Izjave, Gospodarji Javnih lokalov, kukor tudi gostje, morajo med oddajo ostati mirni in postrežba s hrano mora tukoj prenehati. Iluje grozo stroge kazni vsein onim, ki tega ne bi storili. Nactaii obljubili povrniti dsl nsropsnega ŠlvsŠs Hrvsiom VVushington.— Nucisti, ki so jKijiolnomu izropuil deželi* vseli njenih zalog živeža in povzročili nemir« med prebivalstvom, so zdaj prisiljeni, du del svojegu plenu pošljejo ippct nazaj ua HrvaŠko. Zagrel>škl radio je poročal pred kratkim, du no Nemci obljubU^ poslati 40,000 ton krompirja in IfOAO ton žitu nu Hrvaško v pomoč stiudujnčcmu prebivalstvu. Nacisti bo'dodatno obljubili, ds bodo poflali tudi še vič krompirja in 2800 ton sladkorjs, nukar pravi zagreb-škl rud'o, du "lo dokazuje, tiu nacisti pomugojo Hrvaški v |Kh K letin piehiuiio". Monitorji vlade Zedinjenih di/uv t»o zabeležili to oddajo. Prestrašeni ponlavnik sshlsvs novih prlssg od svojih ItUpcsv VVashingtori. Pted kiatkim t« je moralo i;i0 tisla&kih pn dstav-nikov Javiti Paveliču, nakar so prisegli, du Ixr1o jMMlpirall po-giavniku in mu pomagali v pil* cukovunju novih žrtev, katere nacisti zahtevalo od Hrvatov. Ptid pretvezo, da )e bhokovlč, pozvani, da VSO silo |UJ*pešuj*jo mobilizacijo vseh narodnih mi ns Hrvaškem in pomagajo v/d t Sevati na- minila, še preden jo bova o->azita In potem bo prišlo sonce. Mnogo sonca In širna snežna polja ao tu zelo lepa Veš, sneg blešči v februarju rožnato, : , = I menjali dolgotrajni viharji. Tudi svoje žene ni hotel puščati : same. Popravljal je po viharju poškodovano lopo. Napravil I je streho, pod katero bo čez zimo spravil velike zaloge, in pripravljal je drva. Na bregu so v več vrsUh stali zaprti sodi s po-| lenovkami, ki jih je pripravil za I prodajo. Mnogo je nalovil. Wil-liam je bil zelo zadovoljen. | Pred koncem paroplovne se-| zone je prišU iz faktorije dolgo pričakovana ladja. Na glasno tuljenje sirene sU oba hitro tek I la iz hiše. Čoln z osmero vesli j je odplul proti bregu. | Medtem ko so nalagali sode in ko se je VVilliam poslovno raz-govarjal s kupcem, je Vera hre-I peneče gledala na ljudi, ki so | hodili po ladjinem krovu. Z daljnogledom je pogledovala na poveljniški stolp. Tam je ravno-| dušno sUl neznan mož. Tuji, toda prijazni ljudje. Oh, če bi mogU k njim! Biti pri njih! Ne, sedaj to ni mogoče. PETEK, 2. JULIJA Sirena je dolgo in žalostno z* tulila, parnik se je obrnil protj vzhodu, proti drugemu svetu kjer so mesU in ljudje. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati I TAKOJ V NAJEM—3 sobe $18.00 Parna gorkota. Novo dekorirano. 2820 Weat Roosevelt Rd. Dalo dobe moški DVA MLADENIČA 18-21 let stara za pomočnika hišniku. Osem ur na dan, šest dni v tednu. Dobra plača, stalno delo. Prilika za bodočnost | LINCOLN PARK ARMS HOTEL 2738 Pine Grove Phone Lincoln 1400—Mr. Bates Dalo sa ienake POTREBUJE ŽENSKO — "Curtain Istretcher and finisher" A-l. Plača 60c na uro. 328 Harrison Ave.. Oak Park, IU. ker je tedaj sonce še zelo nizko. Včasih posUne tudi zelenkast. Ali me poslušaš? Nastavil bom zanjke za lisice. Njihova koža je mehka in topla, boljša od pernice. Sicer sem pa nedavno našel kraj, kjer so race. Za posteljico bova dobila tudi puh . . t Vera! Veruška! Pomladi bom šel k Laponcem in bom pripeljal s seboj tri severne jelene: enega samca in dve samici . . .' radi mleka? Razumeš?" Po Verinih licih tečejo solze — hvaležne materinske solze. . . | 3. "Kaj delaš, Nikolaj?" Vera je stala med vrati lope in gledala moža, kako mizari. Pogledal je na gladko ostružene| ozke deščice in pomislil, kaj jr naj odgovori. Potem ji je oklevajoče rekel: "Zamreženo] shrambo bom napravil. Nekatera živila je treba shraniti na| svežem zraku. Razumeš?" Vera je prikimala, da razume, in odšla. VVilliam si je mislil: "Ali mi je verjela ali ne? Kaj bolj neumnega si nisem mogel | izmisliti. Toda nič ne de. Saj ni uganila." Skobljal je dalje. Potem jel meril, žagal in zbijal. Končno) je bil gotov. Samo zavitih sa-nišč za guganje zibelke še ni napravil. Lepa zibelka je. Sedaj imaš svoj prostor, mlad VVilliam, nov državljan severne dežele. Od tu, skozi to-le okence boš gledal v svet in ga spozna-1 val. Noči so postajale daljše. Bile I so bele z ble&ečo mlečnomegle-j no lučjo, ki se je mehko izlivala izza obzorja. Postajale so ved-| no temnejše. Kakor da bi si kdo z velikim nožem rezal kose I dni vsakih 24 ur so bili kraj-ši. Včisih so sc dvignili rezki vzhodni vetrovi. Vera se je sedaj večkrat pogovarjala z možem o vsem, kar| je vznemirjalo njeno najglobljo notranjost. Cešče Je tožila o strahu, ki jo hipoma napade. Ba-| la so je za svojega moža, zase, najbolj pa za tistega, ki ga je sedaj tako živo čutila pod srcem. V tišini samote je radostno pri-J sluškovala drugemu, novemu,) ljubemu ji življenju, ki ga je čutila, kako bije v njej. Hipoma pa je odrcvenela od strahu — | pred nenadnim sunkom vetra, preti krikom ptiča al! mislijo, ki je vzplamtela v njej. Bala se je | bližd)oče se dvomesečne noči. mraza in samote. VVilliam je sedaj redko hodil! na lov. Pihal je severovzhod-i nik in kratke tišine so hitro za-' POSTNA UPRAVA J šeli vsled vojnih rasmer smanjiati I delo in zamuda s preuredbo našlo-rov. Vsak naslov v večjih mestih ima namreč sedaj io posebno števil-ko, ki piamoaošu pove. v katerem j kraju se naslovnik nahaja. Naslovite v bodočo vsa pisma: PROSVETA 2857 S. Laamdala Ava. Chicago 23, Illinois k RAC Ttc E niE Nlfw ENCYCIX)PEDIA OF MACHINE SHOPB PRACTICE < GEORGE W. BAAJfWELL Institute ol Techaologr ▼ angleščini Spisal snani Podlago za mehanično znanje ii morete dobiti s knjigo NEW EN-CYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vae natanko, kar mora znati najboljb mehanik; pojasnjuje vporabo vsakega stroja, orodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabiti načrte (blu« prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo potrebna.—1000 slik in risb. 570 strani, trdo vezana knjiga stane SAMO $1.88.—Poštni-no plačamo mL Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 210 West 18th ST, NEW YORK.—Zaloga ni velika. Naročite to važno knjigo še danes TISKARNA S.N.P.J. spre jama vsa O tiskarsko obrt spadajoča dela s Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasniU daje vodstvo tiskarne .... Cena smerna, unljsko dalo prva vrst« Pišite po informacije na naslov: * snpj pri n t e ry 2657-59 S. Laamdala Avenue • - Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4004 naroČite si dnevnik prosveto Po sklopa 11. rodne konvencije ee lahko naroči aa Ust Prosveto in prišteje eden. dva. trt štiri aH pot članov Is ono družine k eni naročnini. Uat Pvosvote steno sa vso eauko. sa Člane ali nečlane 18.00 sa ono letno naročnino. Ker po člani fte pločajo pri asaomantu 81 JO aa tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni vsroka. tebi da Jo lbt predrag sa člane SNPJ. List Prosvete Je vaša lastnina in gotovo Jo v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tiati član iz dotične družine, kl je tako skupno naročena ns dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum za to vsoto naročniku, listu Proovote joi Za Ctcoro U Chicago Je._____87.50 1 tednik la____8.30 t tednika la____»10 9 tednika kl_____3 00 4 tednike ln_____2.70 Za Zdruš. države In Kanado 99J0 1 tednik In... 2 tednika U S tednike In__14* 4 tednika ln._______ijg 9 tednikov In__ mit Za Evropo fa~ Ispolnite spodnji kupon, pritešite pesranno vaoto aea Mooer Ordae v ptamu la si naročite Proarote. liat. ki Je vašo PROSVETA SNPJ. 1087 So. Lawndate Am Chicago 28. IU. Prtloiono pošUJam D lasa.___ Naslov__ Ustavite tednik te ga članov mo|o t) __ 8) __ 4) __ 8) _ ll*t Prosveto ______ČL vsote S. 18*. pripišite k moji od stedetih