Političen list za slovenski narod. V« polti prejemku Telja: Z« celo leto predplačil 15 gld., z* pol leta 6 gld., za četrt let« 4 gld., za en mesec 1 irld. 40 kr. T »dmtntftractjl prejeman veljd: Za eelo let» 12 ifld., za pol leta 6 ?!d., za četrt leta I tld., za «n mesec 1 gW. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema oprivništvo (administracija) in ekspeaicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat : 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 183. V Ljubljani, v soboto 10. avgusta 1889. Letnik XVII. FR. LEVSTIKU V Velikih Laščah dne 11. avgusta 1880, (1 vseli strani, čez hribe in doline Priromala si, množica pobožna, V kraj malo znan slovenske domovino Od štirih vetrov v eni misli zložna. Kaj vas je gnalo sem v dolenjsko stran? To ni shod kakor je v semanji dan! Vse praznično! zvonovi, strel, zastave! Svetniku li veljajo te priprave? Nji lepe je tiari posvetil božje: To blago srce in to bistro glavo! Peru mu bilo hrabro je orožje V pravičnem boji za vse lepo, pravo Jezika on prečistil je zlato, Slovenščino ustvaril nam novo. Komu beseda krepka je in gladka In pesem kakor njemu bila sladka? Če ne svetniku, ali mučeniku! Da, mučeniku; možu v čast ste zbrani, Ki ni se klanjal zlatemu maliku. Vse dni, ki so skop*) mu bili dani, Narodu živel je, a narod rož Ni trosil mu na pot; samoten mož Navzlic sovraštvu, narodni krivici Svoj pot je hodil, križev pot v resnici! Ltrag Diser bilo je srce njegovo, Z zvijačo on, s krivico ni se družil; Vse podlo je sovražil in sirovo, Sam svoj, resnici je edini služil. Jeklena volja, neupognjen vrat, Prijatelj stanoviten, človek zlat. V nevihti mož, naprej, po konci glavo Visoko nosil sveto je zastavo. — Oj Laščanje, starejši roti med vami Poznal je dečka Levstika po lici, In bil vesel ga — kimate z glavami — Zdaj vsak se z njim ponaša, po pravici! Ta spomenik pri vas, ta kamen je v ' Cestitljiv kamen, sveto znamenje, Kako čestijo Laščanje rojaka, Slovenci vsi slovenskega junaka! Križ vzel je, rodoljubja križ na ramo, A trnjev venec bratje so mu pleli; Dotle, da se je zgrudil v zgodnjo jamo, V prid se je trudil ljubljeni deželi. — Zdaj, ko je mirno blago to srce, Kaj bil je Levstik mu, zdaj narod ve; Zdaj čast, zdaj hvala! Prav; pri nas nobeden Ni kakor on česti in hvale vreden. Sem bodo pozni romali rodovi, Pobožno, kakor ljudstvo danes zbrano; Tu bodejo Sloveniji sinovi Prisegali ljubezen zvesto vdano. Ta spomenik bo večen opomin Slovencu: „Bodi zvest narodu sin!" — Moštva in rodoljubja v poznem rodi Uzor in vzgled Slovencem Levstik bodi! Junak je bil! Kdaj mu je mehka roka Otirala hladila čelo vroče? — Pri svojem on ognjišči od otroka Ni slišal sladkega imena: oče! Mož samec živel je do konca let; Dom bil jo njemu ves slovanski svet: Srce njegovo moško je edino Zvesto ljubilo sveto domovino. Družbe sv. Cirila iu Metoda redna IV. velika skupščina na Bledu dne 8. avgusta 1889. Skupščinarji iz vseh krajev naše mile domovine prihajali so na Bled že v sredo; vrlih Korošcev lep broj primahal jo je kar čez gore, v dokaz, da nas vendarle ne ločijo Karavanke. Največ zastopnikov in dragib gostov pa je dospelo z ljubljanskim vlakom krog polu 9. ure v Lesce, kjer je celo vozov zmanjkalo, da jih je mnogo moralo peš iti. Lepa vrsta — blizu dvajset vozov — pridrdrn po 9. uri proti Bledu. Pozdravlja jo mogočno pokanje topi-čev, da odmeva daleč na okrog čez hrib in plan, ter naznanja gorenjski krajini, da mora danes na Bledu biti kaj posebnega. Slavno načelništvo blejske podružnice, — v čegar imenu je tajnik, voditelj gospod Janko Zi-rovnik, že v Lescah pozdravil došlece, — je s tem nepričakovanim sprejemom prijetno iznenadilo prispevše skupščinarje. Blejski župan g. J. Mallner na to prijazno pozdravi prvomestnika družbe sv. Cirila in Metoda, profesorja in vodjo Tem. Zupana, ter ga povabi na svojo ladijo. Od vseh stranij se zibljejo ladije in čolni, ozaljšaui s cesarskimi in narodnimi zastavami, proti otoku „h kraljici nebes". Z raznih vil in hiš ob jezerskem robu so vihrale zastave ter pozdravljale po jezeru se vozeče skupščinarje, z otoka sem pa jim na uho udarjajo znani glasovi „poželj-nega zvona". Na otoku smo, cerkev se napolni. Mej slovesno sv. mašo, katero je v svoji prijaznosti račil obvršiti z obilno asistencijo prvomest-nik blejske podružnice, preč. g. dekan J. Eazbor-šek, popevali so izborilo, ginljivo ljubljanski kvartet — gg.: Pribil, Š t a m c a r, P i a n e c k i in Pater-n os ter — in nekateri vrli učitelji, ki jih je izbral trudaljubivi nadučitelj g. Janko Zirovnik, za kar mu tu očitna zahvala s častitimi tovariši vred. Priporočivši se nebeški Kraljici in društvenima zavetnikoma sv. Cirilu in Metodu, zazibljejo se skup-ščinarji na ladijah moj veselim petjem proti „Petrami", kjer se v okrašeni dvorani prično krog poln 12. ure Zborovanje po naznačenem redu. 1. Prvomostnik družbe sv. Cirila in Metoda, g. prof. Tom. Zupan, izpregovori približno tako: Slavna velika skupščina! L. 1885 so se v spomin bližajoče se lOOOletnice smrti sv. Metoda zedinili nekateri domoljubi v osnovni odbor družbe, ki naj bi se imenovala „družba sv. Cirila in Metoda" in naj bi ustanovljena skrbela za slovensko šolstvo po vseh pokrajinah slovenskega jezika. Visoko notranje ministerstvo je blagovolilo potrditi družbina pravila in praznovala se je I. velika skupščina blagdan sv. družbinih zavetnikov dne 5. julija 1880 v Ljubljani. Kar ima glavno mesto najodličnejših narodnih krogov, vse se je takrat vdeleževalo te skupščine, ki je v prvo zbrala zastopnike vsega Slovenstva v beli Ljubljani. — Koj od vsega začetka živo gibanje Slovenstva ob Jadranskem morji za nas je bilo družbi vzrok, da se je vršila II. velika skupščina I. 1887 na Primorskem v Trstu, tam, kjer se je nemudoma pričela izgledna moška podružnica, kjer je imela naša družba lasten otroški vrtec, kjer se je takoj kmalu ustanovila bujna ženska podružnica in kjer je to letošnje šolsko leto odprla naša družba svojo slovensko ljudsko šolo — prvo in do sedaj edino slovensko šolo v Trstu. — Jako veliko zanimanje za našo družbo na Slovenskem Štajerskem nam je bilo povod za III. veliko skupščino I. 1888 v P tuj i. Ondotni domoljubi so veseli sprejeli družbo in njene zastopnike po širnem Slovenskem, ki so tudi tu sem prihiteli prav iz vseh teh dežela, kjer se čuje naša govorica. — Vodstvo naše družbe je sklenilo IV. veliko skupščino osnovati na Gorenjskem v Bledu. Potem, ko smo šli danes božjega varstva družbi prosit, „Tje na otok z valovi obdani, — V današnjih dnevih božjo pot Marije" — zbrali smo se tu v zboru, da čujejo vsi čast. skupščinarji, kako je izpolnjevala družba svoj poklic v tem preteklem svojem upravnem letu. — Ene hibe v sedanjih slovenskih razmerah naj končujoč svoj nagovor ne prezrem — t. j. naših raz-dvojeb v zadnjih dnevih. Upravičeni bodete, častiti, vprašali udov vodstva naše družbe v Ljubljani: Kako pa je ta škodljivi razpor vplival do Vas? Naj vprašanju jaz odgovorim. Glejte, vsi skoraj mogoči stanovi so združeni v našem vodstvu v Ljubljani; a kot pretekla leta, isto tako tudi ta sedanji čas ni nastala niti za trenutek le pičica nesporazumljenja med nami. Iledno so se zbirali vodstveni udje skoraj vselej polnoštevilno k posvetovanjem; trudoljubivo so poročali vsak o izročenih si zadevah — in bolj ko so žugali drugod valovi čez bregove, večji mir je zavladoval v družbi sv. Cirila in Metoda. Jasna spričba vesoljnemu slovenskemu narodu je naša družba, da ta, ki ima narodovo bedo pred očmi — lahko brez prepira živi. (Dobro! dobro!) In ta mir, častiti, hoče ostalo staro družbino vodstvo — in upam, hoče novo danes voljeno — naj že pride, kar pride — ohraniti tudi v prihodnje; prepričano, da je v miru ponos družbe sv. Cirila in Metoda; prepričano, da je v miru naša zmaga! (Istina, dobro, živio !) Na to konstatuje sklepčnost, ker jo po § 15. navzočnih več kot dvajset opravičenih glasovalcev, ter pozove odbornika-tajnika, naj objavi imena podružničnih zastopnikov, oziroma pooblaščem-ev, kolikor se jih je zglasilo, in potem naj poroča o društvenem delovanji od pretekle upravne dobe. Zastopnika slavne vlade ni bilo navzočega pri zborovanji. (Dalje sledi.) Josip baron Filipovic. t Praga, dne 7. avgusta. Jedva se je probudilo včeraj zjutraj po praških ulicah novo življeuje, že je šla vest od ust do ust, da je po noči nagloina umrl veliki deželni general, fcm. baron P i i i p o v i ti. Učinek te tožne vesti bil je globok, kajti urarši slavni vojskovodja je bil v vseh krogih priljubljen. Kdaj je umrl in na kak način, ker je bil popolnoma zdrav, ne ve se, a našli so ga ob 4. uri zjutraj mrtvega v postelji; zadel ga je mrtvud. Vsakdo si je živo predstavljal korenjaško postavo proslavljenega avstrijskega vojskovodje. Barona Filipoviča zadevajo veliki spomeni ne samo z vojaškega stališča , temveč z občanskega. Bil je mož, ki je ostal vedno zvest svojemu prepričanju, ki se nikoli ni upognil zahtevam te ali one stranke, in da je bila njena moč še tako silna. Osebne koristi ni poznal in niso ga mogle omajati poštenega in domoljubnega vojaka najkrasnejše obljube. Delovanje njegovo v Bosni in Ercegovini, bodisi vojskovodje ali guvernerja obeh teh dežel, podaje prelepe dokaze o čistem njegovem značaji. Dasi je na drugem mestu vzbujalo nevoljo, vendar je Fili-povič činil samo to, o čemur je bil uverjeu, da bode s tem koristil slovanskemu stanovništvu zasedenih dežel; ko pa ni imel proste volje, da bi mogel postopati po svojem prepričanji, a ne Madjarom na ljubo, je raje odstopil, nego bi postal stroj onim, koji niso imeli njegovega zaupanja. Jugoslovani in narod češki, med kojim je živel in umrl, ne morejo mu za to, česar je izvršil iu za njegovo neupognjenost, kojo je povsodi izkazoval, dati blesteče odl.ke. Toda spoštovanje, koje je med vsem narodom češkim in sploh slovanskim užival, bila mu je za to častna nagrada. Kjerkoli utriplje slovansko srce in kjerkoli tli iskra poštenega rodo-ljubja, kjerkoli se nahajajo simpatije do slovanskih narodov iu kjerkoli se pojavlja bratsko sočutje ž njihovo usodo, ondi so povsodi ime Filipovicevo izgovarjali z veliko pijeteto. Osebito v naši Pragi so mu vsestranski izkazovali iskreno udanost in neomejeno spoštovanje : velikemu vojskovodji in rodoljubu Slovanu! Vsa Avstrija globoko žalostjo oplakava smrt najodličnejšega vojskovodje novejše dobe. Avstrijski Slovani sploh zro danes s tožnimi čutljeji na staro-slavno Prago in iz dna svojega srca pošiljajo sem poslednje svoje pozdrave vrlemu in zvestemu bratu, ki je svoje življenje posvetil državi iu cesarju, kije neustrašeno za slavo svoje širje domovine zrl smrti v oči na južnih in severnih bojiščih, koji je dovršil veliko delo in čegar čelo so krasili in dičili lovori nevenljive slave. Truplo njegovo, koje se je protivilo tolikim voj-n;m težkobam in nadlogam, položili bodo v grob, toda duh njegov bode živel vedno v spominu vseh avstrijskih narodov, zlasti slovanskih, koji smo ga ponosno nazivljali svojega rojaka in ga v rodoljubni samozavesti uvrščajo oni vrsti velikih Slovanov, kateri so si stekli za državo nevenljivih zaslug! (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 10. avgusta. Notranje dežele. Cesar je sprejel nadvojvodo Albrehta, ki se je povrnil z nadzorovalnega potovanja, predvčeraj v daljši avdijenci. V seji dalmatinskega deželnega zbora dné 7. t. m. so bili po raznih interpelacijah in odgovorih minje za deželne odbornike izvoljeui : Simic (Srb), Jočevic, Vrankovié in Klaič. Vladni predlog o poduku slepih in nemih otrôk se je v tretjem čitauji potrdil. Klaicev predlog, da se vredi stari dobrovniški arhiv, se jo sprejel. Potem se je pričela glavna razprava o proračunu za leto 1890, ki se je konečno v nadrobni razpravi potrdil. Predvčeraj je bila sklepčna seja. Tnanje države. Srbski radikalci in liberalci so za prihodnjo volitev v skupščino po vseh okrajih nastavili kandidate. Naprednjaki se agitacije ne vdeiežujejo. V belgrajskem okraji kandiduje načelnik liberalcev, odvetnik Avakumovic. Bolgarska „Svoboda" piše: „Čeravno smatramo pri nas vprašanje o neodvisnosti Bolgarije za zrelo, vendar ga še nismo postavili na dnevni red. Gotovo bo kmalu prišel čas, ko se nam bo neodvisnost sama od sebe vsilila. V tem trenotku pa, ko prêté v E»ropi in na Balkanu resne homatije, ne upa si Bolgarija vlivati olja na ogenj. Ako bo Turčija še vedno molčala o bolgarski zadevi, primo-rana bo naša vlada, zahtevati od nje, da prizna našega kneza in sedanjo vlado. Ko bi se pa branila, jasna nam je pot, po kateri bodemo morali hoditi : Proglasili bodemo svojo neodvisnost. „Svoboda" je vladen list; zaradi tega je ta njena pisava veliko pozornost vzbudila, tembolj, ker so soiijski vladni krogi še pred kratkim zatrjevali, da so vse vesti o bolgarskih neodvisnostnih namerah izmišljene. Baski vladni vestnik potrjuje poročilo o zaroki črnogorske princesinje Anastazije s princem , Leuchtenburškim. — Poroke velikega kneza Petra ; s princesinjo Milico so se vdeležili vsi člani carske ' hiše, diplomatje in višji dostojanstveniki. Pri ženi-tovanji sta bila navzoča tudi nemški in angleški veleposlanik. j Francoskega državnega sodišča prva obravnava je privabila prav malo radovednežev v in pred palačo Luxembourg, v kateri je bil razven navadne I straže nastavljen še eden bataljon vojakov. Bedar-stveni prefekt je osebno vodil varstvene priprave. Šestindvajset senatorjev se ni vdeležilo seje. Generalni prokurator je po prečitanju pravdnih spisov v daljšem govoru podpiral zatožbo, potem se je pa seja pretrgala. Desničarski senatorji, kolikor se jih ni odtegnilo obravnavi, so sklenili takoj po pre-čitanji zatožuice staviti vprašanje o pristojnosti sodišča. „Essercito" prekl euje vest, da se je odpovedal italijanski vojni minister. — Vsi člani tajnega irredentovskega odbora so bodo morali pred sodiščem zagovarjati, ker so se zarotili zoper varnost države. Reuterjevo izvestje poroča: Nobena velesila še ni predlagala posredovanja v kretskem vprašanji, vendar so pa vsi kabineti trdno sklenili, odločno delovati zoper to, da bi kretski nemiri za evropski mir nevarno narasli. Anglija je, kakor znano, v tem smislu že odgovorila na grško noto. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 8. avgusta. („Zavednemu učitelju" v pojasnilo.) Veseli me najprej, da ste se nekoliko umirili. Vaš odgovor je pisan vsaj tako, da ga naravnost ne smemo smatrati provoka-toričnim. Zato bom še jedenkrat stvarno odgovoril. Vi pravite, da učitelja ne sodite po lokalni vrednosti, nego po stanovski zavednosti. In tisti, ki je dal glas g. K. pri volitvi v Kranji, se Vara ne zdi stanovsko zaveden. To je čudno. Oba kandidata — ali recimo vsi trije — so bili jedne in iste politične barve. Ce se oziramo na to, potem pač ne vém, kako bi trpela stanovska zavednost učitelja bodisi dasi dû — kot volilni mož — svoj glas temu ali onemu kandidatu. Na nizkem obzorji stojite, Vi gledate menda jedino na osebo. Nihče ni očital kakemu učitelju v „Slovencu" stanovske nezavednosti samo zato, ker je dal glas temu ali onemu kandidatu ... Se celo to torej gré na rovaš g. K.!... In kaj še pride! Vi imenujete g. K. „svojega največega stanovskega sovražnika". Očitate mu „strast", „zvijače" . . . vse to menda radi tega, ker njegovega pisarenja v „Domoljubu" kar nič ne berete. Gospod! Tu pa Vam nedostaje stanovske zavednosti. Torej K. se bojite? Pred njim toliko straha? Bore kapelau Vam dela toliko pre- Priloga 182. štev. „Slovenca" dné lO. avgusta 1889. glavice? . . . Dragi moj ! Vi bolehate ua razdraženih živcih. Mrzla voda bo oomagala. Svetujem Vam le še to, da borile nekoliko pazljiveje zadnje liste „Domo- : ljuba", pa ondi najdete, da je Vaš strah pred g. ' K. neopravičen, ker je on v vseh svojih službah skazal se kot izvrstna učiteljska moč. Povsodi je živel z učitelji v najlepši harmoniji. Za šolo vnet, vnemal je tudi druge. Le vprašajte, v Vašem okraji ga dobro poznajo. Sedaj pride na vrsto zopet „Liechtenstein". „Vsi tisti, ki ste odločni pristaši Liechteusteiuovi, ste gotovo sovražniki učiteljski svobodi. Z Liechten-steinovim predlogom hočete le šolo poriniti v dôbo teme in učitelje spraviti v jarem polupreteklega časa." Tako pišete od besede do besede. Gosp. učitelj ! Liechtensteina mi nikarte oskrunjati s svojim peresom. On je državnik, kakeršnih je malo v našem parlamentu. Ce morete, dobite kje njegov govor, ki ga je irnel v državnem zboru 19. marca I. 1. Pazljivo berite odstavek, v katerem govori jako laskavo o učiteljih, ne da bi jim obetal v bodoče dôbo teme in neznosnega jarma, če bi tudi obveljal njegov šolski predlog. Ondi najdete tudi znake koufesijo-nalne ali verske šole, katerih doslej še ne umete. „Tudi mi smo za versko šolo — pišete dalje — kojo hvala Bogu imamo, a pri tem smo pa vendar odločni nasprotniki Liechtensteinovemu predlogu. Treba Vam je ločiti versko šolo in Liechtensteinov predlog, potem sva si kmalu jedina." — O tem, dragi gospod učitelj, mi dva ne bova nikdar edina, dokler bode vel jala za našo državo postava od d né 25. maja 1868. Po tej postavi so naše šole državne in ne pripadajo nobeni koufesiji. Kako torej morete reči, da imamo versko šolo ? Če se pri nas podučuje bolj toplo v verskem duhu, nego drugod, kjer je prebivalstvo mešano po veroizpovedanji, to ni zasluga postave, niti toliko zasluga učitelja, zahvaliti se imamo za to le uašemu doslej vernemu narodu, ki bi zgrozil se nad vsakim poskusom vzgajati mu deco k indiferentizmu ali materijalizmu, kakor se taki poskusi po drugih kronovinah žal često pojavljajo. „Peče Vas le, da je učitelj zunaj šole neodvisen od Vas in ravno to je pereče vprašanje, o kojein veduo sanjarite." Tako zaključujete svoj odgovor. Risum teneatis araici ! Gospod učitelj, iz srca želim, da bi Vas take sanje v bodoče ne strašile; kjer se gré za nazore, ki naj obveljajo v javnem življenji, ondi treba dela, večletnega dela in truda, in no samo jednega moža, ki je kaplja v morji, nego celih narodov, ogromne večine državljanov. Šolsko vprašanje je istinito pereče vprašanje in prav zato bi morali vsi faktorji v Slovencih, vsi slojevi našega naroda složno delovati v svrho, da bodo naše šole vzgajale dobre kristijane, poštene državljane in vrle narodnjake. Toliko Vam v odgovor. Preko Vas jezi se v isti številki „Slov. Nar." neki „ljudski učitelj" nad „Slovencem", češ, ta list poprijema vehementno mlajše učitelje, ter zahteva, naj se to v prihodnje opusti, naj se ne piše o učiteljih, da ne bode pohujšanja. Gospod dopisnik ! Acu rem tetigisti. Prav imate; ali ne bodite enostranski in zabranite tudi Vi v bodoče, da se ne bo o ka-tehetih pisalo takô rezko, da ne rečem tako ostudno, kakor se je zadnje čase pisarilo v listu, ki je sprejel tudi Vaš dopis. Jaz s svojim dopisom nisem začel, marveč provokatorična pisava „zavednega učitelja" podala mi je perô v roko, da se stališče pojasni; na vse napade in izzivanja molčati ni možato. Ako pa se bodo dopisi, kakoršne pošilja „zavedni učitelj" v „Slov. Narod", širili med ljudstvom, prepričali se bodete prej ali slej, da taka dopisovanja učitelja osatnljujejo, uvideli bodete, da to „stanovski zavednosti", še bolj?pa stanovski veljavi škoduje. Daj Bog, da ne bi bilo prepozno! Dnevne novice. (Najvišje potrjenje) je dobil z odlokom dne 28. julija v XVIII. seji deželnega zbora dné 22. oktobra 1888 sklenjeui uačrt zakona: I. o napravljanji in vzdržavanji javnih, neerarskih cest in potov, ter II. o uvrstitvi deželnih cest. (Volilni shod.) Državni poslanec g. dr. Andrej Ferjaučič vabi volilce na shod v Postojino dné IT), avgusta t. I. ob 4. uri popoludne v gostilno g. Vičiča, kjer bode poročal o svojem delovanji v državnem zboru. (O delavskem štrajku) v Trbovljah objavljajo berolinski listi nastopno vest: „Trboveljski delavci so sprejeli te dni od svojih v Vestfalijo se izselivših tovarišev pismeni poziv, naj pridejo tjii, kjer se iščejo delavci za dobro mezdo. Posvetujoč se o tem, so bili takoj pripravljeni, zlasti mlajši delavci, da ugodijo temu pozivu in se popeljejo v Vestfalijo." — Ni dvojbe, da se razven inozemske agitacije nahajajo tudi gmotna sredstva v podporo. — V četrtek zvečer je na Sveti Gori tik trboveljske meje gorela velikanska grmada; ondi se vzdržuje še na stotine premogokopov. Mnogi delajo pri kmetih, ki delavce gostoljubno sprejemljejo pod streho. Štrajk mirnim potom ukončati je sila težko, ker je vsako občevanje z večino delavcev nemogoče iu nobeden torej imenom njih ne more govoriti in posredovati. Upravni svčtniki čakajo v Celji ugodne rešitve tega štrajka; toda v Hrastniku še blizu nobenega ni. (Bauketui govori in — istina.) Minole dni zborovali so na Dunaji antropologi. Ker pa tudi možje čutijo običajne potrebe, zbrali so se v torek antropologi k bauketu v restavraciji na Kahlenbergu. Brez banketa si shoda še misliti ne moremo, kakor ne banketa brez govora. Banket antropologov ni se tako odlikoval od druzih banketov po jedilnem listku, temveč glede govorov. Nekateri m.'d njimi bili so prekrasni. Največjo pozornost provzročila je napit-nica, katero je govoril štirski deželni glavar, državni poslanec grof Wurmbrandt. Rekel je, da nas antropologija ali veda o človeku ne uči samo spoznavati človeška plemena, temveč tudi to, da se moramo najodločneje upirati prepirom med plemeni. To je govoril baš isti grol Wurmbrandt, ki je v državnem zboru predlagal, naj se nemščina proglasi za državni jezik. Neki drugi govornik pred grofom, tudi Nemec, je izjavil, da antropologija zametuje načelo, naj bi bili med ljudmi eni za to, da gospodujejo, drugi pa poslušajo. Tako so govorili Nemci pri gostiji, in kako postopajo in se ravnajo inače? Škoda, da antropologov zborovanje na Dunaji ni trajalo dlje, da bi zlasti nam Slovencem pojasnilo to zagonetko. (Iz Zagorja) se poroča, da delavci še nočejo iti na delo; vsled tega je okrajni glavar Grill ukazal, odgnati vse kolovodje štrajka. — Trboveljska družba je včeraj dovolila delavcem za 12 odstotkov zvišano mezdo. Delavci niso bili zadovoljni s to ponudbo. Ker se na zahtevo okrajnega glavarja niso hoteli raziti, ukazal jih je okoli dvesto prijeti ter s posebnim vlakom odpeljati k okrožnemu sodišču v Celje. — V Hrastniku delavci še vedno pohajajo. Odgnali so več delavcev, šolo zaprli. (Popravek.) Sklicevaje se na domačo novico v „Slovencu" v št. 179 od 7. dne avgusta pod napisom „V mestnem zaporu" zahtevamo podpisani na podlagi § 19 tisk. zak., da vsprejme slavno vred-ništvo sledeči popravek: 1. Ni res, da smo podpisani po noči od 5. na 6. t. m. razsajali in kričali po mestu. 2. Ni res, da sta mestne straže dva moža nas svarila brez vspeba tako, da bi njima morali priti še štirje na pomoč. Res je, da smo peli nedolžne čveteroglasne pod-oknice, in ker te niso bile oglašene pri politični oblasti, smo bili prijeti. Ljubljana, dne 9. avgusta 1889. Florian Hintner, Victor Pessiack, suppl. Gymnasiallehrer. Coneipient der k. k. Fpr. f. Kr. Wilhelm Goltsch, Ferdinand Eger, cand. med. stud. iur. Albin Belar, Carl Bürger. cand. prof Opomba vredništva: Nikakor nam ni do osebnosti, ker pa se § 19. tisk. zak. toliko zlorabi, primorani smo na podlagi zanesljivih informacij pojasniti, v koliko je ta popravek v resuici „popravek.* Zgorajšnja šestorica in dva druga tovariša so bili na magistratu kazuovani zaradi kaljenja nočnega m i r u , ker so na raznih krajih pred „Slonom", na Marijinem trgu, na šentpeterskem predmestji in pred kazino peli vzlic štirikratnemu opominu dveh stražnikov. Komu naj velja v pozni noči pred kazino „nedolžna čveteroglasna podoknica?" Dalje nam je iz najzanesljivejšega vira zuano, da sta jih dva stražnika štirikrat opominjala, in sicer brez vspeha, ker bi drugače ne šla po pomoč ter ne odvedla potem imeuovanih gospodov v — zapor. Konstatu- jemo, da so bili dotični izgredniki kaznovani od postavne oblasti, in to nikakor ne po nedolžnem. Saj „popravek" sam priznava goli faktum, kateri smo mi navedli. (Toča.) Iz Suhorja na Belokranjskem se nam poroča: DntS 7. avgusta se je pridrvila huda nevihta čez suhorsko faro; gromelo, bliskalo in treskalo je, da je bilo groza. Vsula se je debela toča, ki je strašno potolkla, posebno po Bušnji vasi, Be-j reči vasi in krog Luže. Ljudje vsi obupani, žene , jokajo, ker celo živini ne bo kaj polagati; po njivah , in trtjih skoro vse uničeno. A naš poročevalec tudi pristavlja, da so ljudje sžmtertje v spomladi mej obdelovanjem trtja vsled pijače preveč vriskali — morda jim je Bog pa zdaj poslal solzo — torej ... | (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Župnijo sv. Martina v Ponikvi je dobil č. g. M. Vrečko, župnik v Jurkloštru, in č. g. J. Z u p a n č i č oskrbništvo župnije sv. Ožbalta pri Dravi. Č. g. J. Ki tak, župnik pri sv. Ožbaltu je prestopil k oo. Iazaristom v Celji. Premeščeni so čč. gg.: Miloš Šmid iz Starega trga v Skale, Jos. Špende iz Skal k sv. Pavlu pri Bolski, Jos. Kranjec iz | Pišec k sv. Petru pod sv. Gorami, J. Kočevar ' iz Kostrivnice v Konjice, J. Ko zine c od sv. Križa ' pri Slatini v Kostrivnico, M. Skrbee iz Konjic k ' sv. Križu. Nameščeni so novomašniki: J. Bogataj j pri sv. Jakobu v Dolu, Jos. Cerjak v Pišecah, I. 1 Munda pri sv. Martinu na Pohorji, Fr. Ogrizek pri sv. Jurji na južni železnici, J. Rotner v Šmarji. (Z odra padel) je danes dopoludne okrog 8. ure pri Wurzbachovi hiši nasproti nunskemu ' samostanu zidarski mojster in hišni posestnik pod ' Golovcem Šket. Težko pokvarjenega so morali prenesti v bolnišnico. („Obrtnika") je izšla 8. številka. — Vsebina: 1 O deželnozborski volitvi. — Rokodelstvo za naa I — Shod ljubljanskih volilcev. Domače in razne stvari. — Kubična milja (Listek). (Tatvina.) Te dni so prijeli na kolodvoru strojevodjo Crneta, katerega je ovadil neki kurjač, da je kradel cele vreče kave iz vagonov. V krakovskem predmestji so preiskali Črnetovo stanovanje ter našli več praznih vreč. (Dramatična šola) prične se s 1. septembrom t. I. Odbor opozarja, da bode letos jednajst igraleev in igralk angažovanih s stalno mesečno plačo; torej naj se blagovolijo gospice in gospodje, kateri žele vstopiti v omenjeno šolo, javiti vsaj do 20. avgusta t. 1. od 9. do 12. ure dopoludne ali od 2. do 4. ure popoludne v društveni pisarni (čitalnica, I. nadstropje). Za sodelovanje pri petindvajsetih predstavah plačevalo se bode iz društvene blagajnice posameznikom 70—200 goldinarjev. V slučaji primanjkljaja starih močij dopolnjevalo se bode število angažovanih z novinci. Prvega septembra ob 8. uri zvečer prične se pouk in delitev vlog xa bodočo sezono. (Ustrelil) se je danes popoludne ob 7|4. uri za Gradom, tristo korakov od starega strelišča v gozdu tukajšnji krojaški mojster Henrik Unterlad-stiUter; smrtno orožje je nesrečnež najbrže nabasal z vodo, ker je imel popolnoma razbito glavo. Poleg njega so našli pismo, naslovljeno g. redarstve-nemu nadzorniku Bartolu. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. (Nova knjižica.) V Lejkamovi založbi v Gradci je izšla knjižica, obsezajoča 33 stranij, pod naslovom: „Navod, zatirovati (!) tako imenovano medeno roso trsovo (Peronospora viticola de Bar)f), tudi „Mildevv" zvano." Lahko umeven navod, kako ovo bolezen spoznati in vspešno zatirovati. Spisal (v nemškem in slovenskem jeziku) Franc Knauer, adjunkt ua vinarskej šoli v Mariboru. Telegrami. Dunaj, 10. avgusta. Več listov razpravlja desetletno delovanje Taaffejevo na čelu kabineta. „Fremdenblatt" pravi: Mirni razsoje-' valci bodo priznali, da je Taaffe ustanovil ' stalnost vlade. Ta vspeh sam že zasluži tem večje priznanje, ker je novi položaj evropskega državnega reda nepogojno zahteval to stalnost. Taaffe je pomagal državni potrebi k odločni zmagi z ustavnimi sredstvi, finance pa so so vzlic velikim vojaških zahtevam tako vredile in zavarovale, da morajo celo črnogledi biti zadovoljni in pomirjeni. Te vspelie izraža doloma tudi stališče monarhije, kakor je Taafte tudi ustvaril potrebno, zanesljivo večino. „Fremdenblatt" povdarja napredek glede železnic, obrtnij itd. Pri vsem tem jo Taafteja vspešno in rodoljubno podpirala nemška opozicija, kar je obema deloma na trajno slavo. Dognati se more, da se vse stranke vedno bolj pokorijo državnim potrebam, toda tajiti se pa ne more, da je še velika razprtija mej narodnostmi. Načelo, da morajo narodi sami napraviti pot do mira, še ni obrodilo sadu. Slovani se ne ravnajo po njem in treba bo morebiti močne roke, ki bo morala spraviti v tok uporne elemente. So stranke, ki vedno nujneje tirjajo svoje plačilo za svoje usluge v parlamentu, tirjajoč, naj se ozira na načela, katerih nad strankami stoječe ministerstvo ne more dovoliti. Mej nasprot-stvi na Češkem se še ni zgradil most. kar bo morebiti storila še le odločnejša roka. V resnici pa stoji država v vojaškem in finančnem oziru mnogo močneje in saniozavest-neje, in nepristranska zgodovina bo morala priznati, da so se v tem desetletji vsi duhovi sprijaznili z ustavo iu mirovno ligo. „Extrablatt" posebno povdarja duševne in značajnostne lastnosti Taaffejeve, ki so mu omogočile, da se je toliko časa vzdržal na vladnem krmilu. Celo nasprotniki priznavajo njegov neomadeževani značaj in poštenost glede vladnega programa: Odkritosrčna sprava narodnostij. Tudi pri prička-jočih se narodih avstrijskih to desetletje ni ostalo brez sledu. Prišli so do spoznanja, da je že čas v interesu skupnosti podrediti strankarstvo državnemu vprašanju ter tako spolnovati program Taaffejev — avstrijsko idejo. V Taaffeju je avstrijska ideja živa, mož sam je program. V tem je našel Taaffe dosedaj moč, da je nemoteno zasledoval cilj, kateri si je postavil. Vremensko sporočilo. Cas opazovanja 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. Stanje z rakom o ra t mm 730-9 7348 735-9 toplomera po Celziju 24-4 15-4 Veter svzhod vzhod zapad Vreme m. oblac. del. jasno jasno « u a 3 - ■c;s M S O C S rt O 0-50 dež Srednja temperatura 19-5° za 0-3° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 10. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 60 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 84 „ 80 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ■ . . 109 „ 75 „ Papirna renta, davka prosta......99 „ 55 „ Akcije avstr.-ogerske banke............909 „ — „ Kreditne akcije ....................304 „ 75 „ London.............119 „ 70 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond..................9 „ 51 '/»„ Cesarski cekini ....................5 „ 68 „ Nemške marke ..........58 „ 50 „ 5,000.000 gld. se razdeljeno po 33/4 do 5°/0 obresti razposodi na kmetije, mestne hiše in tovarne z amortizacijo ali brez nje od 21 let obstoječega, najbolje priporočenega hipoteknega in bančnega zavoda prve vrste: Joli. Willi. Obereindorf — Magdeburg-Slldeilburg' (Preussen). Povprašavniin pismom, le nemški pisanim, naj se priloži znamka za odgovor. — Iščejo se zanesljive agenture. (3-1) ki je dovršil prvi gimnazijski ali realni , razred, se takoj sprejme v prodajalnico z i mešanim blagom. Ponudbe pod C. F. 100 upravništvu tega lista. (3-3) i X i. i X. X. X. X. X. X. X X. X X. i : V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega je uradno koncesijonovana. naravna, umetno s prosto ogeljno kislino prirejena mineralna kisla voda (Romerbrunnen) pri llogatcu. Z naravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se mineralna kisla voda, katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane sifon kisle vode. (23—16) N'a prodaj je v vseh znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slalina (Štajersko). | Gospodom šolskim predstoj- ' iiikom in učiteljem (21) priporoča BlÊI !l si mž iL trgovina z železnino in orodjem na mestnem trgu. 10, — i vsa vrtnarska orodja, kakor tudi, orodja za sadjerejo in obdelo- , vanje sadnih dreves, in sicer: , drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, dreves, škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, , cepilni nož, vrtnarski nož in , drevesna ščetka. Orodja so vsa na , lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. "Ä3 5O°/0 prihranitev goriva (jamčeno). Izključno c. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo patent Lercli «& Seidl, elegantne in po ceni, kakor vso vrste peči s slepicami, od najpriprostejših do najelegantnejših, priporoča naj starša in največja tovarna za peci in lončene izdelke na Kranjskem JL^gxusb Srelao v Ljubljani. <41-23> iMMlž^ sla Lekarna Trnkl js«»2«, it Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje eene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenom oljnatem tirneži najlineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. (14) CouiUo nn xnlitevaiijo. m X X X X X X X 9 I 1 Vinoilrs 310 hektolitrov •K dobrega, čistega. norega in S starega i | prvi na-* i j^j bode se dne 17. avgusta t. 1. ob 9. uri predpoludne v ležišeni kleti pet minut od železnične postaje Folčane (Poltschah) potom prosto- voljne dražbe proti vlogi 10°/o varščine (vadija) in odvozbe v teku štirih mesecev oddalo. Natančneje se izve v hotelu pri gospodu M. 0. 3lahoric'u v Polčanah. K dražbi uljudno vabi vinske kupce W (3-2) VERBOVŠEK. Zahvala in priporočilo. Udano podpisani zahvali so tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob onem priporoča tudi v bodočo v izvševanje vseh v čevljarsko obrt vštevajočih so del. Za točno, lično in trpežno izvršenje jamči, istotako za mogoče nizko tono. Spoštovanjem Matija Horvat, fet>ljarskl mojster, (12) v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32. Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz po najnižjih cenah priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski mojster. Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, v Tonniesovi hiši. (H) Južno - štajerska hranilnica s sedežem v Cc^lji. Mi To hranilnico ustanovili so okraji: Vransko, Choimiji<»rad. Šoštanj, Šmarje in Sevnica, ki so prevzeli za ta zavod posebno in splošno poroštvo za polno varnost vlagateljev. Sprejema vloge od vsakega in jili obrestuje po 4 odstotke; za vloge mladoletnih in za drugo enake hranilne vloge se izdajajo posebne obrestne knjižice. Daje posojila posebno na zemljišča in hiše in drugo vrednostne zastave, potem okrajem, občinam in posojilnicam za 5odstotne obresti. Pisarno ima na Glavnem trgu v Celji št. 101 in uraduje vsak torek in petek od 0. do 12. ure prcdpoliidnem. Po pošti se pa opravi vse vsak čas. Obrazci za prošnje se dobivajo brezplačno pri ravnateljstvu, kakor tudi poštno-liranilnični listi za poštnine prosto pošiljanje denarjev. (3-2) it. 5428. Naznanilo. (3-3) Zaradi »lavnega snaženja in potrebnih poprav uradnih prostorov bodo od 1?. do vštetega 17. avgusta t. I. strankinemu prometu zaprta. Od dež. odbora vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1889. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Stiskalnice In mlini za olive, vinske in sadne stiskalnico, mlini za grozdje in sadje najnovejša sestava v raznih velikostih. Mlatilnice. čistilnice in vitala. stroji za ropkanje turšice. sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočlvje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Prntovstrnsso Tir*. Katalogi in vsako pojasnilo liu zalite-vanje gnttls in frunko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (10) !!! Xovo! Ji ovo! Jlfovo!!! Najnovejša ročna mlatilnlca na jermene brez zobčastih koles. Ml'itilnina izvrstno s stavljene,za ročno, x>ilclllllUL(j vitalno, vodno in lovanie. in parno de- Vinske stiskalnice, ležeča ali stoječa, stalna ali pre-1 Ulici, va/alna za 1 —G živinčet. Škoporeznice Stroji za ropkanje turšice, mlini za trgano moko, reporeznice. Stiskalnice za seno Šo£ sestave. sadne stiskalnice, mlini /.a sadje na državni razstavi dunajski oktobra 1SSS odlikovane s 5 največjimi odlikami. Dr. Ryderjeve sušilne priprave za sadje, Bluntove patentne stiskalnice za zeleno pičo se po najnižjih cenah vedno dobivajo pri PII. 31AY F A IITH-u tVr Co., tovarne gospodarskih in vinarskih strojev, livarna in fužina na par (10—4) Dunaj II., Frankobrod o IVI. in Berolin. Obširni katalogi na željo gratis in frar.ko. Razprodajalci se vsprejmo. — Iščejo se sposobni zastopniki proti primerni proviziji. Jiadenska kisla roda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati z Radgonsko, to je Badkcrsburger. čeravno Radenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar se peni prav močno, ako se /, vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in razkadi kakor se steklenica od maši. _ (i kisla voda po natriju in litiju najbogatejša i" mci. preskušeno zdravilno sredstvo proti mehurnim boleznim, protinu, kamenci v mehurju, daljo proti boleznim v želodcu, mokril, dolgotrajnem kataru ""^Vi* dihal, zlatej žili in zlate- v Ko< V , tV& ^ --------okropeujoča pljuča vinom nli sadnimi soki in sladkorjem pomešana, je ltadenska kisla voda v občo priljubljena. Kopališče Radensko. Kopanje v slatini in v j okleni c i vpliva posebno pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd. Stanovališča po ceni. Prospekt (brezplačno) od ravnateljstva: Kopališče Radenci blizo Ljutomera. Kavarna .Austria' (Cafe Hoi 111 licit) sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani (poleg mesarskega mosta) (H) priporoča se si. občinstvu z mesta in dežele v mnogobrojui obisk. Postreže svojim gostom z vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko število. Vinko Camernlk, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice štev. 10, filijala tik mesarskega mostu, se uajuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo naj-raznovrstnejših po najnovejših načrtih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov, se posebej opozarja na krasen, od kajnah talskega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen Hrspo mcnik.~w katerega prodi! po primerno jako nizkej ceni. Tudi p. 11. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna (6-2) stavbinska dela, katera lino, trpežno in ceno izvrši. :.X i 2 xx x xx xx x x it x ' 1'rra in najstarejša allopatičnu in homeopatična lekarna na Kranjskem. Deželna lekarna Ludovika v LJUBLJANI, priporoča se slav. občinstvu vaja nastopno le nekaj svojih vspehom rabljenih zdravil in Ustna, roda dr. Duflosa pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, olira-njuje zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. Po tem takem je jedno najprvih in najizvrstnejših sredstev za ohranjenje zob in dlesna. 10—15 kapljic te vode vlije se v kozarec, kateri je do tretjine napolnjen z vodo, in s to mlečno tekočino naj se izpirajo usta zjutraj, pa bodo zobje po daljšej rabi dobili bleščečo beloto, minula bode smradljiva sapa iz ust, osvežilo in okrepčalo se bode dlesno. — Cena večjemu flakonu 60 kr. Voda za čiščenje obraza tudi voda za pege, gotovo in popolnem odstrani vsake nečistosti kože, kakor: pege, žoltiue, ogrce, rudeč obraz, grinte in druge nečistosti kože. Ohrani torej polt vedno belo, gladko, čisto in svežo: daje obrazu mladostno barvo in sicer s tem, da se od kože odluščijo neznatne luskine, s čimer jej dii beloto, nežnost in sve-žost. Navadno odpravi vsako nečistost polti po 15 do ŽOkratnej rabi. Habijo jo ravno tako lahko otroci in odraščeni in se za neškodljivost jamči. — Cena steklenici z navodilom za rabo'SO kr. Zobni prašek beli, po dr. Heiderji, s proporcionalnim dodatkom salicilnokislega na-trona, je jako priljubljen in se mnogo zahteva. Poleg tega imam vedno v zalogi rudeči, sivi in črni vegetabilični zobni prašek. — Skatljica velja 80 kr. in ii ;:; „Mariji romagaj Grečel-na Mestni trg 11, in preč. duhovščini, ter na-izkušenih in vže z gotovim specijalitet, in sicer: Zobna pasta, odontosmegma imenovana v porcelanastih škatljicah. Preskušena pasta za polituro in ohranjenje zob. — Skatlja 00 kr. Olje iz repja je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon velja 30 kr. Tinktura za kurja očesa za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. — Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr., Va dvanajstorice ž gld. Obli« za kurja očesa, obliž za turiste imenovan Luserjev 00 kr., ravno tak od mene narejen le 40 kr. Razven navedenih zdravil dobivajo se v deželni lekarni tudi medicinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi, pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz, kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd. Dr. Bochardovo aromatiško zemljiščno milo in jako lino nevtralno gli-eerinsko milo jako prijetnega duha, katero se nenavadno lahko zmili, močno peni, kožo ohrani mehko, kakor baržun, belo in elastično in je priporočati za zdravljenje in lepšanje kože, posebno pa, da se hkratu rabi z obraz čisteča vodo, imam vedno v zalogi. Poleg tega imam vedno v zalogi razna obvezila, kakor kemično čisto raztolščeno vato, karbolno vato, šarpi, jodoform-gaze , guttapercha-papir, Billrothov-batist itd. Spoštovanjem (2) Lud. Grečel, lekar. Zaloga zanesljivih tu- in inozemskih medicinsko - farmaeevtiških preparatov in specijalitet. O. lii*. pi'iy. v Trstu (Assicurazioni Cenerali) ustanovljena leta 1831. Jamstveni zaklad družbe . . . Izza ustanovitve je plačala družba škod za ........ Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja dne 31.dec. 1SS8 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v oddelku zavarovanja zoper požar ild. 38,309. S49-10 „ 217,257.394-75 „ 110,813.920 80 23,202.774-10 Družba zavaruje 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah; 2. zoper požare; Občinam, cerkvam, samostanom in pobožnim ustanovam dovoljuje družba 20';» odpust od normalne premije. ""•H 3. zoper škode vsled toče: 4. zoper škode vsled prevažanja na suhsm in na vodi ; 5. zoper razlom zrcalnih oken in zrcal; i3. zoper telesne nezgode na račun prve avstrijske splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. Zastopi zavodu na Gorenjskem in Dolenjskem so: Glavni zastop v Ljubljani: Grad šče št. 4. Bled: H h. Wencel. Borovnica: Fran« Gregorka. Domžale: II. L. Wencel. Kamnik: Ivan Stelle in Henjamin Winkler. Kočevje: Frane Selieseharek. Kranj: Frane Omersa. Krško: Josip Arn-chfgg v Vidmu. Novo mesto: Josip ngrinz (le /.oper točo). Ribnica: Anton l.apajne. Hkofja Loka: Vincencij Jammar. Št. Jernej: Franc Novosele. Velike Laiiče: Blaž liudovernlk. Vrhnika: Josip Hammersehmiedt. (C—ti) Andr. Druskovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoma po zelo ni/.ki coni okove za okna in vrata, štor je za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lloman-ee-ment, sklejni papir (Daelipappe) ■in asfalt za tlak, kakor tudi lopo in mo