it. is. V Gorici, dne 5. februvarja 1901. Izhaja trikratna teden t Šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, četrtek In soboto, zjatranje izdanje opoldne, veSerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-fiO pol leta........6 , 60 , , , 330 četvt leta . . .--.*-V**~-.> &.»rfM!.*«w«. J'™~~ PosamiCne Številke stanejo 10 vin.; Naročnino sprejema tipravniStvo v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v «GoriLki Tiskarni* A- GabršSek vsak ¦ian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Nu naročil« brez dopoftluue naročnin* se ne oziramo. „PUIMOREC" izhaja neodvisno od tSo5e» vsak petek in stane tseDftr? K m h ali gld. 1-60. «SoČa» in cPrimorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Šchwarz v Šolski ulici in Jelleraitz v Nunski ulici; — v Trstu t tobakarni Lavren5i5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. S O Č A Tacaj XXXI. (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 r Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnjatvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, kate?e ne spadajo v delokrog uredništva, naj se nosljajo le upravuiStvu. _____ Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vrstab, $e tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Goriška TIskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca, ge JSloransko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopiči!: obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletao 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-"vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! »Jugoslovanski klub" ali »Slovanski eenirum?" V Gorici, doč 4. feb-\ W0i. »Slovenec* dne* 31. januvarija 1901. je priobčil brzojavko z Dunaja, katera pravi, da katoliško-narodni poslanci kranjski so se pro-vizorično konstituirali kol slovanski c e n« trum ter izročili vodstvo dr. Šusteršiču, kateri ima nalogo, pogajati se z drugimi slovanskimi poslanci glede" na vstop. Zaman je bilo torej vse prizadevanje nekaterih uplivnih jugoslovanskih poslancev, ki je merilo na to, da se združijo vsi jugoslovanski poslanci v jeden klub, ne glede* na politično barvo doma in ne glede na vero-izpovedanje. Zaman je bil tak trud, ker dr. Šusteršič je ostal trdovraten in ni hotel uvideti, da razcepljenost jugoslovanskih poslancev hrvatsko-slovenskemu narodu ne bo v prid. Konstituiral je »Slovanski centrum", to je: postavil se je s svojimi pristaši s Kranjskega proti vsem drugim jugoslovanskim poslancem z devizo: Mi smo tu, kdor hoče pristopiti, naj pristopi, vsprejemamo vedno, samo na-prednjakov ne; le-li so izključeni. Ko je to storil dr. Šusteršič, sta stopila pod njegovo okrilje takoj dva moravska klerikalca dr. Stojan in dr. tiru ban, potem pa je pricapljal za njima s sladkim ginljivim nasmehom dr. Gregorcig, poslanec kardinala Missije in Furlanov, nemški vitez Bcrks, katerega imajo štajerski Slovenci le iz usmiljenja za poslanca, in pa dekan Žičkar, poslanec nemškutarskega mariborskega škofa Napotnika. Tako bi Štel torej ta »Slovanski centrum" doslej 11 mož: 9 Jugoslovanov in dva Čeha. Vseh jugoslovanskih poslancev je 27. Ako jih odštejemo onih 9, ki sed6 v »Slovanskem centrumu*, ostane še vedno 18 poslancev, ki se že lahko združijo v >upen klub ter poiščejo zaslombe pri drugih slovanskih somišljenikih. Kako vse to skonCa, razvidimo menda še te dneve, danes stojimo le pred dejstvom, da jugoslovanski poslanci ostanejo na Dunaju razcepljeni, da torej ne bodo mogli delovati skupno v jednem klubu, kar edino bi bilo umestno in pravilno. To razcepljenost so zakrivili kranjski klerikalni poslanci, z dr. Šusteršičem na Čelu, «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in tal. kateri je izključil že a priori slovenske napredne poslance, kateri noče vedeti o takem jugoslovanskem klubu, kakor je bil predlagan od slrani slovenske narodno-napredne stranke ter odobren od vseh tistih mož, ki resno mislijo na dobrobit jugoslovanskega naroda. Dr. Šusteršiču ni do takega kluba, marveč on hoče k svojim pristašem s Kranjskega priklopiti še druge elemente, ali seveda le take, ki mu bodo slepo pokorni ter store le to, kar on ukaže. Dr, Šusteršiču ni mar za jugoslovanski klub, marveč nabrali hoCe okoli sebe, odkoder pridejo, je prav, ljudi, s katerim bo tvoril »Slovanski cenlrum* ali pa iskal zavetja pod okriljem kakega »mnogoštevilnega, lepega kluba«. To je neizpodbitno, to je gola istina 1 Kot glavni vzrok, da ni mogočo skupno delovati s slovenskimi naprednimi poslanci, navajajo klerikalci okolnost, da z dr. Tavčarjem kot šefredakterjem »Slov. Nar." ne morejo in ne smejo imeti nobene zveze; torej tudi no z ostalimi poslanci narodno-napredne stranke. Jalov izgovor! Ako se bojuje »Slov. Nar." proti zbesneli politikujoči duhovščini, treba upoštevati, da so bojuje tudi »Slovenec* proti »Narodu* in proti na-prednjnkom. Kranjski klerikalci vidijo le to, kako se bori »Slov. Nar.* proti njim, svojega boja pa ne vidijo. Kakor da bi bili nedolžni, take se delajo! Kakšni pa so v resnici P Zbesneli so in poslužujejo so najskrajnejših, ponajveč nedovoljenih sredstev, v boju proti naprednjakom. Tako sta torej obe stranki zapleteni v hud neizprosen boj doma. Ali radi tega pa morda sploh ni mogoče, združiti se na Dunaju v skupen jugoslovanski klub ? O da, bi bilo mogoče I Narodno-napredna stranka je prva povedala, da morajo jugoslovanski poslanci na Dunaju skupno delovati, ako hočejo kaj veljati in kaj doseči, povedala je torej, da nikakor ne misli prenesti domačega boja na Dunaj, marveč, da njeni poslanci stopajo proti Dunaju kot čisti Jugoslovani, ki se imajo pridružiti jugoslovanskemu klubu, kateri naj se osnuje na narodni podlagi. Podali so torej roko v skupno delovanje na Dunaju, katero pa so odbili klerikalci, ker jim ni za skupno delovanje v korist Jugoslovanov in jim ni za narodnost, marveč le za svojo komando ! Ako bi jim bilo kaj za \ skupno delo, bi ne bili iskali okoli zveze, bi ne bili sanjarili o »mnogoštevilnem, lepem kratm" ter bi ne bili konstituirali »Slovanskega cintruma t* Pa tudi za narodnost jim ni. Znano je, da dr. Šusteršifi ne pozna slovenskega naroda, marveč le ljudstvo na Kranjskem, znano pa je tudi, da klerikalci so skrajno mlačni, da ne reCemo hujše, v narodnostnem pogledu. Zadnji čas smo imeli dva prav zanimiva pojava na to stran, in sicer izven Kranjskega ali po uplivu kranjskega kleri-kalizma. Celovški kaplan Podgorc je svetoval v »Slovencu* kar naravnost koroškim Slovencem, naj se združijo z nemško katoliško stranko, ker sami ne opravijo nič več. Slovensko politično društvo v Celovcu je moralo protestovati proti takemu naziranju in raznorodevanju korolkih Slovencev. Prav je storilo. — Kaj mari klerikalcem za narodnost I — Te dni pa smo čitali v »Slovencu* nekako resolucijo »Katoliškega političnega društva v Konjicah", katera pravi, da slovenski klerikalni poslanci naj si sestavijo tako obširen program, da se jim na njegovi podlagi morejo pridružiti vsi katoliški poslanci raznih jezikov ali narečij, katerim je enakopravnost v resnici pri srcu. O ti preljuba enakopravnost l Kakšna bi bila v takem klubu I Kjer so »razni jeziki* itd., tam .'« izključena, enakopravnost. Saj Nemce vendar dobro poznamo I Čemu govore še o tem dalje in čemu sleparijo svet še vedno s tako skupnostjo raznih elementov, nad katero bi plavalo le »krščanstvo" in nič drugega ?! — Le v svrho svoje komande! — Kdo je torej vreden obsodbe ?! Dosti! Ali umejete sedaj, zakaj nočejo klerikalci nikake zveze z naprednjaki, zakaj nočejo čistega jugoslovanskega kluba na narodni podlagi, zakaj se upirajo najnujnejši potrebi Jugoslovanov na Dunaju, katera temelji v skupnem postopanju na narodni podlagi?! Jasno je, zdanilo se je. Klerikalci so se pokazali s svojim »centrumom* v bengalični luči narodnih nasprotnikov, brezdomovlncev, breznarodovcev, ali neizprosnih absolutistov nad slovenskim narodom! Po njih delih jih bomo sodili tudi v bodočnosti, ker oni so zanesli razcepljenost celo na Dunaj. Odgo- vornost je velika in tirjali bomo odgovor — plačilo pa ma steče za menoj ter me ub.je!« je dejal sam sebi. »Reši me, Jupiter, reši Apolin, reši Herm, reši Bog kri-stijanov! Zapustim Rim ter se vrnem v Mezembrijo, samo rešite me iz rok tega demona!« Ta Lig, ki je ubil Krotona, se mu je zdel v tem hipu nekako nadčloveško bitje. Bežeč si je celo mislil, da jo to nemara nekak bog, ki je vzel nS-se podobo lmrbarja. V tem hipu je verjel v vse bogove sveta, v vse vraže, katerim se je drugekrati rogal. Pa tudi to mu je prišlo v glavo, da je Krotona utegnil umoriti Bog kristijanov, in lasje so mu znovič stopili po koncu na glavi pri pomisleku, da je preziral doslej tako moč. Predirjavši nekoliko ulic je zagledal delavce, ki so mu prihajali naproti ter se nekoliko pomiril. V prsih mu je zmanjkalo sape, torej je sedel na prag j neke hiše ter si začel s koncem svojega plašča brisati znoj raz čelo. »Star sem in potrebujem miru!« vzdihne. Ljudje, prihajajoči mu naproti, so krenili v stransko ulico in on je zopet ostal sam. Mesto je še spalo. Jutranji šum se je oglašal samo v bogatejšem delu mesta, kajti sužnji bogatih ljudij so morali zgodaj vstajati; v tem delu mesta, kjer so stanovali svobodni ljudje, živeči na državne stroške, so vstajali ljudje pozno, zlasti po zimi. Kilon je precej časa posedel na pragu, dokler ga ni začelo zebsti, na to pa je vstal, in ko se je bil prepričal, da ni zgubil mošnjička, ki ga je dobil od Vinicija, odšel je s počasnimi koraki k reki. »Nemara kje zagledam Krotonovo truplo!« je dejal sam sebi. *0 bogovi! Ako je ta Lig človek, lahko bi si prislužil v jednem letu milijon sestercev, kajti ako je zadušil Krotona kakor ščene, kdo se mu upre ? Za vsak nastop na prizorišču dali bi mu toliko zlata, kolikor sam tehta. On bolje čuva ono deklico, nego Cerber peklo. Toda naj ga tudi peklo požre! Nočem imeti ž njim! nikakega opravka. Preveč je koščen. Nu, kaj mi je i početi? Ako jo on kakemu Krotonu polomil kosti, pa gotovo tudi Vinicijeva duša cvili nad to prokleto hišo, čakajoča pogreba. Pri Kastoru! To je vendar patricij, prijatelj cesarjev, sorodnik Petronijev, po vsem Rimu poznan gospod in bojni tribun. Njegova smrt se ne more utajiti... Ali naj pojdem v tabor pretorijancev ali k stražnikom?..« Umolkne ter jame premišljevati in Čez nekaj časa reče: »Gorje" mi! Kdo ga je pripeljal k oni hiši, ako ne jaz ? Njegovi sužnji in oproščenci ved6, da sem zahajal k njemu in nekateri celo ved6 zakaj. Kaj se zpodi, ako me obdolže, da sem mu nalašč pokazal hišo, v kateri je našel smrt? Ko bi se tudi dokazalo, da nisem hotel njegove smrti, porečejo vendar-le, da sem mu jo jaz vzročil... Ker je patricij, ne mine mi to v nobenem slučaju brez kazni. Toda ko bi molče zapustil Rim ter m preselil kam daleč, padel bi nd-me še večji sum. Bodisi tako ali tako, slabo je na vsak način. Tu je šlo samo za to, da si izmed dveh nesreč izbere manjšo. Rim je bil velikansko mesto, a Kilon je vendar čutil, da mu je jelo biti v njem tesno. Vsakdo drug bi mogel iti naravnost k prefektu vigilov ter mu povedati, kaj se je bilo zgodilo in ako bi tudi nanj padel nekak sum, mirno čakati, kako se vse to izvrši. Toda vsa Kilonova prošlost je bila taka. da je vsako bližnje znanje bodisi s prefektom mesta, ali s prefektom vi-.gilov delalo le strah in skrbi, češ, da se s tem izpostavi vsakovrstnemu sumu, ki bi utegnil tem uradnikom priti na um. Ko bi pa zbežal, značilo bi to, potrditi Petronija v mnenju, da je bil Vinicij po dogovoru izdan in ubit. Bitetia tiscini*. (SJpoKČevaojem se učimo.) Na Krasu, dne 30. jan. 1901. Boga mi, nisem si mislil, da bi kedaj mogel FaHstaffu na njegovo cinično vprašanje »da se-li Čast jesti" s krepkim ,da" odgovoriti. No, danes se je najem pošteno, ker težko, da mi Se kedo izkaže tako Čast, kakor g. ,P . . . . b, pa ne s Krasa« v svojem Članku aon — faites«, v katerem me on z nekim doktorandom, »Gorica* pa celo z g. dr. Turno, zamenjava. Dragi gosp. P «... b, to vsekakor dokazuje, da nismo neizmotljivi. Kakor se Vi varate glede" moje osebe, ravno tako sem se i jaz varal, ko sem smatral nekega gosp. D , . . . piscem Članka »Dr. Turna*. No to pa niC ne de, saj smemo osebe Cisto abstra-hirati, ker tu gre veC za stvar, kakor za osebo. Za svojo pomoto pa vsekakor po« nižni pardon! Če ne bodem danes cisto stvaren, oprostite in pripisujte to pomanjkljaju Časa. Bavim se namreč z mnogovrstnimi stvarmi, katere me duševno in fizično cisto absorbirajo in mi le redkokdaj dopuščajo urico prostega Časa. Nisem mož, ne bureau-a ne komptoira, ampak inhaliram kolikor možno prosti in sveži kraški zrak. O liberalnem evangeliju /Trgovskega in obrtnega društva" nimam pojma in ne vero, kaj je pisano na 3& in kaj na 40. strani. Imam pa toliko zdravega domaČega razuma, da lahko razločim »Soli" od »Haben* in da si nekako sam vstvarjam neko podlago za razsodbo o sposobnosti ali nesposobnosti ciahovniatva. Vi pa menda nimate pravega pojma, kam naj se vknjiži in kako naj se loCi v političnem knjigovodstvu duhovnik od duhovnika 1 To kar je za Prosa mogoče me-rodajno, ni še rečeno, da je tudi za naše primorske razmere. Treba ločiti kraj od kraja. Ne vem, ako bi bilo pruski vladi všeč, da bi prevzeli južno-bavarski duhovniki vodstvo pruskih zadrug. Menda ne! Nisem rekel, da odrekam vsem duhovnikom ker a priori sposobnost za vodstvo kake zaveze. Daje pa našim narodnim težnjam vodstvo duhovstva škodljivo, trdim in bom trdil, dokler se naši duhovniki ne spravijo na Cisto narodno polje. Naše posojilnice se danes več iz političnih nego iz narodno-gospodarskib principov ustanavljajo in ne glede na krajne razmere in potrebe. Nastalo je takorekoč neko tekmovanje med posameznimi vasmi v vstanovitvi posojilnic in smelo trdim, da je že danes v nas neko nezdravo preobilje posojilnic, ker kakor sem rekel, je glavni predpogoj vspeha takemu zavodu razumno in pošteno vodstvo, katero je pa danes na deželi v 50% slučaju izključeno, ker ni v to izobraženih in veščih močij. In kakor stvari danes v naši deželi stoje, je duhoven še najmanj sposoben za taka vodstvo. Da so duhovniki ,wichtige Propagatoren der genossensehaftlichen Einrichtungen" postali, ne negiram, in priznavam, da so bili celo jako agilni propagatorji družitve, a le tam, kjer je Šlo po njih volji, tam kjer so bili gotovi, da napeljejo vodo na svoj lastni mlin. Ali s tem ni še dognan dokaz, da so tudi že kaj v korist ljudstva storili. Posojilnice, zadruge, ki le hirajo in vegetirajo, niso niti krajnega, še manj pa obCe narodnogospodarskega pomena. Vso čast pred Kiel-manseggovim znanjem. Da je pa minister K. narodno-napredni Slovenec, bi se tndi gotovo zahvaljeval za sodelovanje naših duhovnikov z njihovimi današnjimi načeli. Moje trditve, da gre duhovnikom v prvi vrsti »za podreditev ljudske volje pod svojo", niste nikakor še ovrgli z izrekom, katerega nadevate dr. Turni, in to tim manj, ker je Cisto neverjetno, da bi se gospod dr. Turna sam ali pa kakega voditelja narodno-napredne stranke herostrata imenoval. Če je gospod dr. Turna res rabil one besede, so bile .gotovo namenjene na pravi nffslov! Cc je pa gospod dr. Tuma menil, da potrebuje naše ljudstvo, naš kmet, zdravega krer kega vodstva bodisi na političnem ali pa na narodnogospodarskem polju, je Cisto logično in pravilno, ker ni stranke in sploh organizacije, katera bi mogla vspevati brez jed-notnega vodstva! Da citirate Neuratha, dokazujete le, da ste doktrinarist, ki nima pravega pojma c praksi in teoriji. Meni se Cisto nič ne meša pojem o — »izmih", in ravno radi tega, ker treba za .ekstremno prvotno kupčijo" velik kapital, katerega pa ima le .mrtva roka" in gg. nunci v asocijaciji, je v nas Slovencih mancheste-rizem nesmisel 1 »Prosta" kupčija, katero zagovarja dr. Tuma, gotovo ni v nikaki zvezi z »edino nalogo produkcije bogastva*. P.....a. Dopisi. Kopriva, dne 1. februvarija 1901. — Prosim, gosp. urednik, dovolite prostora v Svojem cenjenem listu za mali dopis tudi iz naše male vasice, od koder se redkokrat oglašamo po časnikih, čeravno se tudi pri nas dogajajo zanimivosti, katere je nujno potrebno v javnost spraviti. V naši občini se nahaja še sadaj peto-rica klerikalcev, na čelu jim seveda naš mogočni gosp. župan, kateri nam hoče s svojega vzvišenega prestola, prav po naCelu g. nuncev, komandirali. Pa saj ukazuje lahko, ker ima platno in škarje v rokah; ali vedno le proti sebi in jako nevarno je, da bi se ne vstrigel 1 Več let ima oskrbništvo tuk. cerkve v svoji oblasti, po domače se pravi »stara-šina", in to nalogo zna on v prvi vrsti zvr-ševatf, ker si misli »že dokler bo cerkev imela kapitale, že bom tudi jaz kaj od tega dobival, dokler bom pri življenju, saj popred že gotovo me z mojega sedeža v cerkvi tam blizu oltarja ne pahnejo." Pa kar naenkrat se mu priklati krasna misel v njegovo zvito bučo, »češ, že občinske volitve so tu (to je bilo 1. 1898 proti koncu) že jako primerno bi bilo, že vejste, ko bi še Koprivski župan postal, že pa težavno pojde, že ker nisem domačinec, kjer ptujca kakor sem jaz za župana ne marajo", pa vendar misli — in študira — in dognal jo je, z mislijo: wže »stara-šina* sem in ker so me za ta posel že vsi občinarji do grla siti, že obljubim jim, da ako me za župana že izvolijo, jim to častno mesto oskrbništva odstopim", in načrt je bil končan. In res je bil naše može z omenjeno obljubo prekanil, kajti oni so si mislili, da ga res po tej poti od cerkv. oskrbništva odstranijo, ker drugače si ni pustil do sebe, Irajti on je v tesni zvezi z g. nunci; in s tem namenom je bil za župana izvoljen, nadejaje se, da ko-nečno enkMt pride oskrbništvo tuk. cerkve drugemu možu v roke, koji bo skrbel ne samo za cerkev in v nehasek občinarjem, ampak da bo nevtralen. Ali jako so se varali naši možje. Ko je postal župan, si je spet mislil: »že od oskrbništva me ne morejo odstaviti, ker me je g. dekan potrdil, in za župana so me pa že izbrali, in mirna Bosna, »stara-šina" in župan, že to ni kar si bodi; in v resnici so bila vsa prizadevanja starešinstva in obči-narjev zastonj. To je čudno. Bilo je pred par leti, namreč prvo leto njegovega županovanja, v času ko je-mora** naša občina tuk. cerkvi nov strop postaviti ter je imela s tem delom seveda veliko stroškov; na to naša cerkev ima v hranilnici v Ljubljani v obligacijah 600 gld. za vporabo nujne potrebe ceikve, in ta nujna potreba je bila zdaj. Ali ko s nekateri rekli, da bi se ta denar v to svrho porabil, se je naš g. »stara-šina* z vso silo postavil proti temu, z ozirom da cerkev je vboga, da ima še premalo itd. in nasledki so bili ti, da si je občina mogla najeti svoto 1300 gld. mesto le 700 gld. pri posojilnici za to delo, in cerkev pa naj ima kapitale, tudi Ce se ubogi posestnik popolnoma uniči. Klerikalci ne mislijo kakor le za cerkev — pa še več za svojo basago, katera ni nikdar polna, posebno pri našem g. županu ne; kajti še to mu ni zadostovalo, biti »stara-šina" in župan, ko bi bil še obč. denarničar, potem bi bit zadovoljen. In res je ta zviti mož še to dosegel in zdaj je »kontent*, da je vse zvršil po svojem načrtu ter da more lepo mirno našo občino komandirati, ne zmeneč se ne za sklepe starešinstva ne za zahteve občinarjev. To je njemu deveta briga, sploh njemu ni mari ne za eno ne za drugo, kakor le da se on in njegov mošnjiček redita. Zdaj pa svetujem vsem občinarjem, da se takega moža največ ko mogoče ogibljojo in varujejo, da ne pridejo v njegove kremplje. Za sedaj naj zadostuja. Ako se ne poboljša, pride še. »Str k a". Iz Tolmina. — Božjastni in lažnjivi »Prismojenec* je vzel po naši državnozborsfci zmagi sosebno Tomin na muho, misleč, da strelja »tisto mičkino reč". Po svojih umazanih predalih vlači državnega poslanca Ga-brščeka, podžupuia Kranjca in druge. V zadnji številki pa zatrjuje, da ima celo galerijo slik, koje bode po načrtu vlačil po umazanih predalih lažnjivega »Prismojenea". Ali mislite, da bomo mi napredni To-minci na to molčali? Začeli bomo pri glavi, kjer najbolj smrdi: »Pepi no comanda niete, Mariana comanda tulto, anche per nacht". Živio Herrnl Dolga je naša galerija slik. »Kinderball* je aranžiral ministrant Filip Tuta; se-vč, vam je vse dovoljeno, ki ste vsak dan pri altarju! S ptujci-uradniki je volil Blaža Lenassia edini domačin Ipavic, ključar v Tominu; zopet le vaš podrepnik. Pred organistom ni nobena dekla varna in ta je zopet vaš človek. In vse take in enake grehe vaše zvra-čate na liberalne Tomince! Pfuj, sram vas bilo, ako bi imeli še kaj sramote. »Kranjski Janez* je zaCel delati v Tominu in okolici teren za prihodnje deželno-zborske volitve. Janez, ali menite, da ste na Kranjskem!? Oha, danes dosti 1 Mi ostanemo v reservi. Nadaljujte vi drugi galerijske slike, za vašimi pridejo Še-Ie naše na vrsto. Na svidenje torej pri »filipih-slik?h"! Komen, dne 1. febr. (f Margareta Mrak.) — Dne 31. dec. minolega leta smo spremili k zadnjemu počitku tukajšnjega c. kr. gozdnarja Antona Mraka, o kojem pogrebu je »Soča" poročala. Dne 30. januvarija, torej eden mesec pozneje, smo pa njega soprogi g. Margareti Mrak skazali zadnjo čast. Ur-arla je po dolgem bolehanju v 60. letu na raku. Pogreb je bil vkljub slabemu vremenu veličasten. Udeležilo se ga je ogromno naroda, tukajšnji uradniki, učiteljstvo, starešinstvo in drugo razumništvo. Pevci društva »Lira" so ji zapeli lepe žalostinke pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. V svoji oporoki seje blagodušno spomnila tudi tukajšnega sadjarskega društva, uboge šolske mladine, društva »Lira* in razpadljive kapelice na mirodvoru, kajti vsakemu teh omenjenih je zapustila po 100 K (sto kron}. Naj blaga duša v miru počiva in večna luč naj ji sveti! Iz Mirna, 31. januvarija 1901. — Kakor vsako leto, tako tudi lelos, se je vršil na praznik sv. imena Jezusovega v Mirnu pri popoldanski službi božji cerkveni govor. Pri tem govoru na imenovani dan sem bil vže več let in tudi letos. Druga leta je bil govor, kakor pritiče istemu dnevu. Letos pa je hotel g. župnik, in je v ta namen tudi povabil svojega nekdanjega kaplana Knavsa, napraviti bolj inteligenten govor, l-akor je sedaj v modi i Cerkev je bila natlačena, a ne samo Mirencev, ampak tudi okoličanskih ljudij. To pobožno ljudstvo je čakalo v cerkvi lep čas, da se prikaže na lečo g, nune, in da jim bode povedal kaj o sv, imenu Jezusovem, Slednjič se prikaže ta slavni lazarist in začne govoriti. Oh, kako je ostalo to pobožno ljudstvo, ko je g. nune začel govoriti o sami politiki, namesto o sv. imenu Jezusovem! Namen moj ni tu, napisati besedilo celega govora, ampak le eno točko. Umevno je samo ob sebi, da je ta nune ljudstvu prepovedoval citati take časopise, kakoršna je »Soča* .Primorec* in »Slov. Narod*, kajti rekel je, da so vsi tisti, kateri č i-tajo te liste, prokleti in pogubljeni, in ž njimi tudi tisti, ki so volili za narodno-napredno stranko, kajti za take ni več milosti božje, njih grehi so neodpustljivi, tudi če gredo vsaki dan k spovedi, in če so tudi v 3. redu itd. Kedor pa je volil z njih stranko, ta bo gotovo zveličan, tudi če je najhujši prešestnik, goljuf, tat, pijanec in tudi če ni bil vže dolgo časa pri spovedi in pri sv. maši itd. Tako je in ne drugače. Vam, gosp. Knavs, pa mora to ljudstvo biti jako hvaležno, in sicer radi tega, ker sedaj mu ni več potreba moliti in za dušo skrbeti, kajti kdor je volil na vašo stranko, bo zagotovo zveličan, kedor pa je voli! za narodno-napredno stranko, je zagotovo po- Oni Petronij pa je bil močan človek, ki je mogel zapovedovati redarjem po vsej državi in kateri bi se gotovo potrudil, da bi naSel krivce, ko bi tudi bili na koncu sveta. Kilonu je prišlo na misel, ali naj gre naravnost k njemu ter mu pove vse, kar se je zgodilo. Da, to bi bilo najbolje ! Petronij je bil miren človek in Kilon je smel zaupati, da ga bo slušal do konca. Petronij, ki je vedel vse od začetka, bi tudi lože verjel v njegovo nedolžnost nego prefekt. Toda predno je mogel iti k njemu, bi bil moral vsaj zanesljivo vedeti, kaj se je zgodilo z Vinicijem. Tega pa Kilon ni vedel. Videl je sicer Liga, kako je odnašal skrivaj Krotonovo truplo k reki, toda ničesar več. Vinicij je utegnil biti ubit, ali tudi le ranjen, ali ugrabljen. Se le sedaj si je Kilon domislil, da bi si kristijani gotovo ne drznili umoriti človeka tako močnega, Augustijanca in visokega vojaškega uradnika, kajti s tem zločinstvom bi navalili nS-se splošno pro-ganjanje. Dokaj v< da s tem pridol je, da so ga nasilno pridržali, za Ligijo časa, da skrije na drugem Ta misel prešine Kilona z nadejo. »Ako ga oni ligijski zmaj ni raztrgal pri prvem navalu, pa je Se živ, in ako je živ, pa bo pričal sam, da ga nisem izdal, in takrat se mi ne zgodi ničesar, marveč se pred menoj (o Herm, računaj znovič na dve jalovici!) odpira novo polje... Lahko najavim jednemu od njegovih oproščencev, kje naj išče gospodarja. Ali potem pojde k prefektu ali ne, to je njegova reč. Lahko tudi grem k Petroniju ter računam na nagrado. Iskal sem doslej Ligijo, sedaj bom iskal Vinicija, a potem znovič Ligijo... Samo prepričati sel moram poprej, ali je Vinicij živ uli mrtev. Tu mu pride na misel, da bi po noči mogel iti k peku Demasu ter povprašati po Ursu. Toda to misel je takoj zavrgel. Ni hotel imeti nikakega opravka z Ursom. Ako Uršo ni ubil Glauka, odvrnil ga je od tega gotovo kateri starešina kristijanov, kateremu je zaupal svoj namen, češ, da je to nečist posel, na kateri I a je brez dvoma napotil nekak izdajica. Sicer pa soj kilonu pri samem pomisleku na Urša mravljinci za-gomazeli po vsem telesu. Na to je sklenil, da zvečer pošlje Euricija po poročilo v ono hišo, v kateri se je to pripetilo. Sedaj pa je začutil potrebo se okrepčati, okopati in izpotiti. Prebdela noč, pot v Ostri jan ter beg izza Tibere so ga utrudili čez mero. Samo jedna reč ga je neprestano veselila, da je imel pri sebi dva mošnjička; onega, katerega mu je dal Vinicij doma, ter onega, ki mu ga je dal na poti s pokopališča. Radi te srečne okoliščine, kakor tudi radi tega, ker je bil zelo truden, je sklenil, da se poprej pošte; o naje" ter se napije boljšega vina nego navadno. In ko je lapočil čas, da so jeli odpirati krčme, se je napil in najedel tako, da je povsem pozabil na kopel. Najpor /ej se je hotel do sitega naspati, in zaspanec se ga je polastil do te mere, da se je s počasnimi koraki vrnil v svoje stanovanje v Suburi, kjer ga je čakala za Vinicijev denar kupljena sužnjica. In ko je vstopil v kiibikul, temen kakor lisičji brlog, se je vrgel na postelj ter takoj zaspal. Zbudil se je še le zvečer, ali prav za prav ga je zbudila sužnjica, kličoča ga, naj vstane, češ, da nekdo hoče nujno govoriti Ž nji«. Kilon se takoj zbudi ter navleče nfi-se plašč s kuklico in narodivši sužnjici, naj se skrije, pogleda previdno v prednjo sobo. Pri tem pogledu mu sapa zaostane v prsih, kajti pred vratmi kubikula zagleda Urša. Zagledavši ga, začuti, kako so mu otrpnile roke in noge, srce mu je nehalo utripati v prsih in po hrbtu mu zagomazi roj mravljincev... Nekoliko trenutkov ni mogel spregovoriti, na to pa je klopotaje z zobmi dejal, ali bolje zastokal: *Siro! nisem doma... Jaz ne poznam — tega... dobrega človeka.« »Rekla sem mu, da si tukaj in da spiš, gospod,« odgovori sužnjica, »in on me je poprosil, naj te zbudim.« »O bogovi!.. Zapovem ti...« Toda Uršo ni hotel dolgo čakati. Približavši se k dverim kubikula, se pripogne ter pomoli vanj svojo glavo. »Kilon Kilonid!« reče. »Pax tecum! Pax, pax!« odvrne Kilon. »O najboljši izmed kristijanov! Jaz sem v resnici Kilon, toda to je pomota... Ne poznam te!« »Kilon Kilonides!« ponovi Uršo, ^tvoj gospodar Vinicij te pozivi je, da prideš k njemu z menoj.« Konec prvega dela. gubljen, mu torej molitev ne more pomagati, ker njegovi grehi so neodpusUjivi. Vam pa cenjenim čitateljem dam v pomislek sledeče: Zakaj ste tako trdi za na-rodno-napredno stranko, zakaj ste za isto volili njihovega kandidata, zakaj niste izdali svojega naroda, zakaj niste vredni starega reka: Strela iz višine vdari naj izdajalca •domovine, itd.?!L.v_ . ..Okoličan. veterani plesno zabavo v' prostorih g. Jož. Kodermaca. Svirala je njih domača godba. Sovodenjcj ,L& zelo^vneti za narodni napredek, in noCejo, da bi godbe njim sovražnega* naroda svirale v njih občini. Zato so sklenili si ustanoviti svojo lastno godbo. Ta godba je stara Se le 6 mesecev in vže je nastopila samostojno. Ta godba obeta po svojej marljivosti, bili v kratkem Času prav izvrstna, tako, da naši mladini ne bo treba naročavati si laške godbe za javne plese itd. Le tako naprej, vrli Sovodenjci! Na zdar! .Kolesarski ples". — Izvanredno zanimanje, ki je vladalo mej mladino v mestu in na deželi za ta plesni veCer, je bilo popolnoma opravičeno, in moramo le z ve" seljem Castitati vrlemu kolesarskemu društvu »Gorica", ki je nastopilo ta veCer tako elegantno, kakor doslej še nikako naših društev, na tej imenitno vspeli veselici. Prostorna Dreherjeva dvorana je bila jako lepo okrašena z zeler jem,, kolesi in raznimi kolesarskimi znaki, napolnjena pa z vsemi sloji naše na- Iz SoTodenj, dne 31. januvarija ImI/T58?1*int^!g%e. * Ples je otvoril v običajni iz w» j* j a a • i • I polonaisi društveni predsednik g. dr. Dragotm _ Preteklo nedelp so J^^^^a | ^ z gospo Gabrščekovo. Plesalo se je ne- se toliko poguma, da bi si bil upal zapisati. „Od Sv. Lucije" namesto »Od Idrije". Le ime „dr. Lažnik" mu nadenem, da bo imela tudi Sv. Lucija moža, kakoršnega ima Maribor. — Dopis v »Gorici" se glasi: »Od Idrije. Naj vam pojasnim itd. S tem je omenjeni dopis popolnjen/ Listnica. — V zadnjih dneh se je nam nabralo izredno mnogo dopisov in poročil. Prizadetim gospodom poročamo, da pridejo ha vrsto, tetom,,,tedna ali v »SoCi" ali v »Prim.", oziroma dobTo njih odgovore. Dom"* in razne novice. KrlŽer pot — A. GabrŠSekor. — , Strah" viteza GredolCiCa pred 10-letnim najboljšim sodelavcem GabršCekom je odmeval 1. L m. tudi v dvorani najvišjega sodišča na Dunaju. — Znano je, da je okrožna sodnija GabršCeka oprostila, toda državni pravdnik je podal pritožbo ničnosti, vsled katere je bila 1. t. m. na Dunaju javna obravnava. Gabrščka je^ zastopal dr. Triller iz Ljubljane, generalno prokuraturo pa gosp. O kr e t i C; sodni dvor šteje sedem dvornih svetnikov. Državno pravdniltvo je izpodbijalo prvo razsodbo v raznih točkah. In res je bila ta razsodba kakor nalašč za utemeljeno pritožbo, tako je bilo besedilo oprostilnih razlogov. Da, celo očitno nasprotje je bilo v teh razlogih, kar pa biti ne sme. Glavna pritožba pa je vendar merila proti zanikanju objektivnega znaka hudodelstva, to je da one znane besede v pismu na dr. Gregorčiča se ne smejo tolmačiti kot grožnja. Najvišji sodni dvor se je bavil poglavitno s tem vprašanjem. Tudi zastopnik generalne prokurature g. Okreti C je vzdržaval trditev, da inkriminovane besede vsekakor obsegajo nevarno grožnjo, ki je morala spraviti dr. Gregorčiča v opravičen strah. — Dr. Triller je seveda pobijal ta nazor v izbornem govoru, ki se je odlikoval po jasnosti in po fini obliki. Tudi je dokazal, da ima gosp. dr. Triller nemški jezik v popolni oblasti. , Sodni dvor se je posvetoval jedno celo uro, kar se dogaja jako redko. Prva razsodba je bila razveljavljena in ob enem določena okrožna sodnija v Trstu za novo obravnavo. — Razlogi najvišjega sodnega dvora pravijo, da inkriminovane besede na dr. Gregorčiča vsekakor obsegajo neko grožnjo, da torej v objektivnem pogledu tvorijo zločin po § 98. kaz. zak., ali v tem slučaju se pa ne more izreči o krivdi, ker v s u b-jektivnem pogledu iz spisov nima podlage. To naj razsodi zopet prva instanca, in sicer se je v to določil Trst, ker je lože sestaviti docela novi sodni dvor, kakor zahteva zakon. Tak konec na Dunaju je bilo pričakovati. To je bilo videti takoj, ko je bila izdana prva razsodba, katere razlogi so pustili pritožbi vrata na stežaj odprla.... Vitez GredolčiC je drsal že štiri dni poprej na Dunaj. Vselej je bil zadnji na Dunaju, zdaj pa se mu je jako mudilo. Pripraviti se je moral na to obravnavo, tako -_*o ari je zanimal za njo, kajti kar v glavo , mu noče iti, da bi on — državni poslanec — ne spravil jednega revčka GabršCeka v luknjo l Prišel je tudi na obravnavo. Sladak nasmeh na tolstih ustnicah je dokazoval, da je zmage gotov. Po dokončani obravnavi je pa tako hitro drsal v parlament, da so vsi sluge kar debelo gledali; tako mudilo se mu ni še nikdar. Od tam je nujno brzojavil v Gorico. V zbornici pa je ves srečen pripovedoval svojim tovarišem novega »slovanskega centra", da 3e je spolnila njegova želja v polnem obsegu, to je: da je bila razsodba razveljavljena ter nova obravnava določena v Trstu, kajti v Gorici bi bil Gabršček gotovo zopet oproščen. — Kako neki to ve? In iz kakih razlogov sme imeti vec upanja v — Trst?I Čudno! Ali bodi temu kakorkoli, dr. GredolčiC je dokazal zopet enkrat, da ga ni ničesa več sram! Ko je ujel enkrat GabršCeka na kazenski paragraf, ga ne izpusti več iz krempljev. Gelo na to obravnavo je šel sam! — Mi liberalci smo tudi ujeli oba dr. Pavlica na paragrafe, vsa afera bi jih tudi veliko stala, — tod'prizaneslo se jima je, zadovoljivši se z malo izjavo! Da bi imel GredolčiC tako v pasti GabršCeka ali Turno, to bi ju bil pestilll Tak je razloček v »krščanski ljubezni" med nami »liberalci" in med temi novodobnimi »klerikavci". Nova obravnava bo torej v Trstu. Mi upamo, da pravica je le ena in da bo ko-nečni vspeh enako dober. Naj se torej še v Trstu razkriva — klerikalna maščevalnost! umornc do šeste ure zjutraj, in sicer smo našteti pri prvi Cetvorki 48 parov, katero števito se je pa zvišalo pri drugi Cetvorki na 65 parov, kar je najlepši dokaz res izbornega obiska. Toilete dam so bile krasne, pri gospodih je seveda prevladal frak. Posebno pa je vzradostila vse pričujoče deputacija vrlega »Goriškega SokolaVki je pod vodstvom društvenega podstaroste, brata dr. Gruntarja, došla na ples bratskega društva. Godba je igrala neumorno, dodala več točk prostovoljno, ter žela s svojim izbornim igranjem obče priznanje. Vodstvo plesa, osobito če-tvork, je bilo v izkušenih rokah strokovnjaka gosp, Ivan C i Ca, in plesalci so imeli dovolj prilike čuditi se osobito v zaključji raznih četvork krasnim doslej tu skoro popolnoma nepoznanim figuram, katere je izvršil gosp. Ivančic. Vse priznanje l Društvo 3»mo je nastopilo z izvanredno eleganco ter dame fak-tično kar obsulo s cvetkami, zraven pa poskrbelo tudi za lične mašnjice, s katerimi so plesalke okinčale plesalce. Red na plesu je bil uzoren. Po celi dvorani je vladalo ono animirano veselje, ki človeka nehote vzra-dosti in sili v svoje naročje. Kolesarsko društvo sme pač s ponosom zreti na ta večer, ki se je tako lepo posrečil, Klub je odločno že v poprejšnjih noticah v »Soči" odrekel plesu značaj elitnega plesa — a vendar je bila ta veCer zbrana pri Dreherju skoro vsa slovenska inteligenca v prijazni neprisiljeni zabavi. In tako je prav! Proč s tistim ne-zmiseinim »vzvišenim stališčem", ki se pri nas v nekem društvu tako rado povdarja — mi zamoremo bili elegantni in fini v občevanju — ne da bi potem z visoko lestve »frakarske* domišljije morali gledati spodaj na ostale. Da je temu tako, to je dokazalo v soboto naše kolesarsko društvo. Čast mu! Poročilo o občnem zboru »Sokola* smo morali odložiti radi drugega gradiva za prihodnjo številko. Bohinjska železnica, — Poročajo s Kranjskega, da delo pri tunelu bohinjske železnice bo potrebovalo več časa nego se je mislilo prvotno. Na nekaterih krajih, kjer so računali na trdo skalovje, so zadeli na kamenje, ki se drobi. Ako se ponovc stični pojavi, utegnejo biti stroški za tunel mnogo veCji nego so preračunjeni. »Goriška ljudska posojilnica*. — Naznanili smo že za naše razmere ogromni promet v mesecu januvarju. To je veselo znamenje za pričetek leta X — Računi za preteklo leto se pridno sklepajo in kažejo prav ugodne sklepe. Tudi račun o čistem dobičku je jako ugoden. Ž njim se zopet izdatno poviša reservni zalog, s katerim bo najbogatejši denarni zavod vseh Slovencev ob i Adriji. — Vse to kaže, kako lepo se razvija j ta denarni zavod! Zasluži tudi res vsestranskega zaupanja! ! Celo mrliči niso več varni pred maščevalnostjo nuucev! — Neki voznik s Trnovega nam pripoveduje: Pretekli teden so pogrebali nekega otroka, a pomislite, kak sprevod je bil to. Naprej križ, za križem otroci, za otroci pogrebci z mrličem, za mrličem njegov oče s sorodniki, a še le za temi duhovnik. Nikdar nismo videli še kaj takega. Ljudstvo ugiblje, kaj naj to pomeni. Nekateri pravijo, da se je nune hotel maščevati nad mrličevim očetom, ker je volil z naprednjaki l Bodi si, kakor hoče, pravilno ni l Ekscelenca, g. kardinal I Kaj pravite Vi na to ? Isti voznik nam pripoveduje nadalje, da v Trnovski cerkvi vže več mesecev ni pri popoldanski božji službi pravega krščanskega nauka ampak le udrihauje po neljubih osebah, po teh preklicanih »liberalcih" in po Kramarjevem Drejčku. Zato da ostaja marsikateri rajše doma, nego da bi bil sam osebno pri''a, kako se ga s posvečenega mesta obira in upravlja ter ljudstvo proti njemu šunta. Čudno je tudi to, da ima doticni gospod nune pri sv. maši prav lepe splošne govore, a popoldne ravno nasprotno. Lepe besede našega Zveličarja: »Odpustite svojim sovražnikom in razžai-nikom" ter »Ljubite se med seboj" ne veljajo več! Žalostno a resnično ! Obesil se Je v nedeljo pri Rojčih v dornberški županiji okoli 60 let stari Franc Saksida, Predpoldne okoli 10. ure je šel doma pod streho ter se obesil v podstrešni sobi. Revežu se je gotovo zmešalo, ker je bil že jedenkrat v norišnici, ko se mu je bilo zmešalo pred leti. Našli so ga mrtvega. Popravek. — V »Sočo" od 31. januvarija se nam je vrinila pomota. Izostal je ves začetek dopisa »Od Idrije«, ki se glasi tak3: »Idrija pri Bači, 27. januvarija. Prosim, g. urednik, dovolite, da ponatisnem v »Soči* klerikalne laži, ki so natisnjene v »Gorici" z 22. dne januvarija t 1. štev. 6 v dopisu »Od Idrije", da bodo tudi »Sočani" vedeli, kako znajo klerikalci lagati. Da bi pobijal ali odgovarjal dopisniku »Gorice« na njegove laži, tega pa ne, ker nima dopisnik Razgled po svetu. Državni zbor. — V četrtek dne 31. pret. m. je bila prva seja državnega zbora. Nekaj minut čez 11. uro stopi v zbornico ministerski predsednik dr. pl. Kčrber z ministr. tovariši. Komaj prične dr. pl. Kčrber govoriti, da je otvprjeno novo zasedanje državnega zbora in dr. Weiger izbran kot' starosta začasnim predsednikom, nastane med češkimi novoizvoljenimi zastopniki velik krik. Poslanci Klofac, Fress, Černy, Sehnal in drugi kličejo: »Pri ljudskem štetju ste nam vzeli stotisoč duš! Le glejte, mi vam pokažemo" itd, — Ko dr. Weigel stopi na predsedniško mesto in začne govoriti v nemškem jeziku, mu kličejo imenovani češki poslanci: »Govorite slovanski, govorite poljski, saj ste Poljak"! Nato nadaljuje dr. Weigel: »Najprvo izražam naravno željo, da bi po dolgem odmoru mogli pričeti zakonodajna dela, da bi parlament bil zmožen in vesel dela. (Zopet krik med češkimi socijalisti.) Pričakujemo v novem letu in novem stoletju, da se obrne na boljše. Pomislite, da že četrto leto ni bi dovoljen državni proračun, kar ni Se naša pravica, ampak tudi naša dolžnost, Volilci v vsi državi žele in pričakujejo, da se to zgodi in da se parlament loti resnega dela. (Nemški radi-katci in soc, demokratje zapuste zbornico, ker nočejo izraziti lojalnosti.) —- Naš presvetli vladar nam daje najlepši vzgled. Združimo se vsi s klicem: Nj. apostolsko Veličanstvo cesar in kralj Frančišek Jožef I. naj živi! (Poslanci kličejo: Živio, slava, hoeh. Mej tem se vrnejo Wolf in tovariši.) Visoka zbornica! Izvršujem še eno dolžnost, da se namreč spominjam smrti angleške kraljice.,, — Dr. Lemiseh zakliče: Heil Burom! Doli z Angleži! Nemški radikalci kot eden mož kličejo : »Holl" in zmaga Burom! KlofaC in tovariši kličejo: »Slava Burom 1* — Nato so začasni zapisnikarji dr. Gonci, grof Dftrckheim, dr. Ferri, grof Kumarovvski, dr. Lupul, Pogačnik, Udržal in vitez Vasilko preCitali obljubo poslancev v raznih jezikih in poslanci po imenih storili obljubo. Konečno predsednik naznani, da cesar v ponedeljek opo-ludne na dvoru s prestolnim govorom slovesno otvori državni zbor in da bode prihodnja seja v torek ob 11. uri. Slovesna otvoritev državnega zbora je bila včeraj v veliki dvorani dvorne palače. Prestolni govor, kateri je čital cesar, se dotika pred vsem tega, da se predlože v ustanovno odobrenje tiste naredbe, ki jih je izdala vlada tekom nestalnih razmer. Napoveduje predlogo proračuna za tekoče leto, za posebne kreditne predloge, za pospeševanje industrije, za varstvo delavcev, drugih privatnih nameščencev, za drugo železniško zvezo s Trstom, ter se takne še raznih drugih potrebščin na sploh. Odnošaji z drugimi državami so ugodni, omenja vonje na Kitajskem, se spomni kralja Umberta in kraljice Viktorije. Izraža seveda tudi željo, da državni zbor se ne odtegne potrebnemu delu. Pre-stolnega govora ni motil nikdo, ker KlofaCa ni bilo poleg; nemške radikalne stranke se tudi niso udeležile prestolnega govora. Baron Pražak. — Na predvečer otvoritve državnega zbora je umrl baron Pražak, ki je igral svoj Cas v avstrijski politiki veliko vlogo, ter uvedel kot pravosodni minister v sodnijski stroki reformo, za katero mu moramo biti hvaležni. Bil je v tem pogledu prvi reformator v prilog ravnopravnosti. Br. ŽtTn^, šefredakter »Pariamentarja" na Dunaju, je bil te dni od cesarja pomi-loščen ter vsled tega izpuščen iz težkega zapora, v kateri je bil djan radi razžaljenja Njeg. Veličanstva. Hrvatsko-slovenski klub se snuje. Dr. Ivcevie, Peric, Spinčič, FerjančiC in Ploj so sestavili statut za skupen klub vseh jugoslovanskih poslancev, ki bi slonel na narodni podlagi. Včeraj je bila seja za konCno ureditev tega statuta, Gotovo je, da ostanejo Jugoslovani razcepljeni. »Slov. centrum" šteje sedaj že 15 udov. Burov stoji okoli 2000 na portugalskem ozemlju, kakor poročajo iz Lorenzo-Marqueza, da oslobodijo tam bivajoče Bure. Blizu Koffvfonteina je bil boj med Buri in angleško pehoto. Rezultat neznaten. Društvene vesti. Društvo »PraTnik" in nJcgOTO glasilo »Slov. PraTnik" ˇ L 1900. (Poročilo tajnika dr. Foersterja - na obenem zboru »Pravnika« dne 26. jan. t. 1.) — Dvanajsto leto obstanka je minilo društvu »Pravnik . Društvo se nahaja v dobi miru, v dobi tihega razvoja. Znakov nazadovanja ni, društvo stoji marveč krepko ko prej v vrsti kulturelnih m znanstvenih institucij narodovih. Živi in deluje v svojem glasilu, v »Slovenskem Pravniku", ki ga je izdalo zadnje leto kot XVI. letnik. V gosp. dr. Danilo Majaronu sije izbralo društvo urednikaj ki vodi mesečnik »Slovenski Pravnik« z rutino naloge si sve-stega, t prid razvoja domaČe pravne vede vsestranski skrbnega moža. Vzgaja si dr. Ma-jaron svoje sodelavce, dobro pozna one, ki bi bili voljni in zmožni, znanstveno delovati, privabi in vzpodbudi jih k pisanju, kajti dobro mu je tudi znano, kaj da bi prijalo našim potrebam in kje da je Se neobdelana ledina, ki je ni smeti veC v nemar pustiti. Oživljajoča je v tem ozirn njegova skrb, glasilo naše prospeva pod njegovimi rokami in glasno pohvalo zasluži si g. dr. Majaron, ker nam podaja vsikdar zanimivo in znanstveno pomenljivo vsebino v posameznih mesečnih snopičih ne le v slovenskem, marveC tudi v hrvatskem jeziku. Po materijah, ki jih obdelujejo v zadnjem letniku »31ov. Pravnika" znanstveni spisi, je videti, da najde vsaka glavnih vrst pravne vede enakovredno vpoštevanje, materijelno civilno kakor tudi kazensko pravo, civilno-pravdni in kazenskopravdnired in tudi upravno pravo, ki ga je najti v najnovejših zanimivih odločbah. Posebno skrb posveti g. urednik sodni medicini; v odnosnih spisih priskrbuje naše glasilo sodnim zdravnikom toli zaželjeno »copio verborum", slovensko zdravstveno terminologijo, ki naj dovede vso sodne zdravnike k podajanju slovenskih zdravniških izvidov in mnenj, Vpoštevanje sta pa našla v zadnjem letniku »Slov. Pravnika" tudi pravna zgodovina in pravna filozofija. Materijelno civilno pravo obdelujejo v rešenem letniku Karol VVenger, ki razpravlja v dveh sestavkih »o avtorski pravici", v tretjem pa »o pravnem značaju zahtev, pristoječih zakonskemu drugu po § 757. o. drž. zak. I, Kavč ni k piše o vrednotah (valutah), dr. Dane Marini C pa »o malaendei steCnika napose dostalca." Kazensko pravo zadeva obširen spis o mnogih, razumevanje zakona objasnuiočih primerih iz najnovejše prakse glede zakona »o prometu z živili," Civilno pravdni red je predmet dvema Anton Levčevima spisoma „o Aiskrecijo-narni oblasti predsednika senata glede pro-vedbe dokazov" in o »povabilu radi obnovitve pretrganega postopanja." Izvršilni red sta si izbrala H. S t ur m k razpravi »o določbi § 74. izvrš. reda" in dr. Fran Mohor i C k spisu »o odstopu in preodkazu terjatve po novem zvriilnera redu.* Sodno medicinske spise podajata dr. P, De-francesehi in dr. Ivan Robida. Prvi, kateri je kot vstvaritelj pregnantne, prav iz narodove govorice povzete terminologije že iz prejšnjih letnikov kar najboljše akreditiran, si je izbral primer umora in primer trajnega oslabljenja besede kot predmet, ki mu daje griliko za izklesanje novega besedila, dr. Ro« ida pa objavlja tudi lajika zelo zanimajofil instruktivni slučaj duševne »degeneracije in alkoholske psihoze." V področje pravne zgodovine spadata arhivalistiško objavljenje P. pl. Radicsa o »opominu pred prisego, zapriseganju in zaslišavanju prič", kakoršen se nahaja slovenski pisan v rokopisu iz 1.1729. Objavljenje to je za pravnika jednako zanimivo ko za jezikoslovca. »O literaturi politične ekonomike" piše dr. Ivan Ž mavec, podaja s tem pregled razvoja vede, ki je v socijalno razvneti naši dobi jedna najaktualnejših ved. ^Konec prihodnjič.) Stara pestunja. Poljski spisal M. Balucki. (Dalje.) Ljucinka so je spočetka smejala starkini domišljavosti, no pripisovaje jej nikakega pomena; ko pa je le vsaki dan slišala podobne besede, ko ji je Kasija poročala svoje nove poizvedbe, podkrepljajoče ljubezen gospoda doktorja (ona ga je že tako imenovala), ko ji je on sam s svojimi poseti, kakor se je zdelo, potrjeval Kasijino domišljijo in ko je naposled na imendan Ljucinke poslal ji kitico in s svojo roko nepisan napev, rekla si je ona nehote* v duši: >I kaj, mogoče . . .« in od tega Časa je jela z drugačnimi očmi gledati na Hipolita, čegar poseti niso bili za njo več tako vsakdanji. Sedaj ga ie pričakovala nestrpljivo; njegovi koraki na stopnicah so pospešili bitje njenega srca in njegov prihod v sobano jej je privabil na lice živo rudečico. Ce se je pripetilo, da se je kje zapoznil, ali sploh več dnij ni prišel, pa je bila že vsa zbegana. To so bili nedvomljivi znaki za-rodivše se ljubezni, katerih pa, kakor se je zdelo, Hipolit ni zapazil ter tudi ni pokazal, da bi kakor si bodi vplivali nanj. Kakor poprej, je dohajal tudi sedaj ob nedeljah točno na kvartete, čez teden na duete: to je postalo zanj navada in potreba, in morala je biti že kaka važna zapreka, da bi ga ne bilo kak večer. V prostih minutah, ko niso igrali, če seje pogovarjal z Ljucinko, ie govoril le o godbi ali o dnevnih novicah. Nikdar ni postalo to besedičenje zaupljivejše, nikdar mu ni j>rišlo v glavo, zaželeti od nje kaj več nego družbe. On je občeval ž njo kakor s sestro, ne dopu- fe žcajoc, da bi tudi ona mogla gojiti k njemu drugačne občutke. Ljubil je oba enako, očeta kakor hčer, in rad je prebil v njiju družbi, ker sta mu nadomeščala rodbino, katere on več ni imel. To njegovo obnašanje k njima je ostalo nespremenjeno, kar pa je spravljalo staro Kasijo v_obup. S početka mu je bojazljivo pojasnila in skušala ?a ohrabriti, namigovaje mu, kako mu je naklonjena njena gospodična. Delala je to kaj previdno, da bi to ne bilo videti, kakor da ga navezuje na tak neprecenljiv zaklad, za kateri bi smeli vsi na kolenih prositi. Toda pojasnila mu je to njeno razpoložje, kolikor se je to moglo zgoditi, brez njene škode. Dijaka je razveselilo to priznanje; bil je hvaležen za razpoložje, toda v svojih odnošajih se niti za korak ni približal k Ljučinki. To je še doka] huje razjarilo Kasijo.--------»I čemu neki on še čaka ?« se je povpraševala videzno nevoljna. In ko ji je Ljucinka pojasnila, da on hoče bržkone napraviti poprej skušnjo, je ona vsikdar odvrnila, »Saj ljubiti je možno tudi brez skušnje. Nihče ne zahteva, da bi se takoj na to oženil; vsekako pa naj vas snubi, da boste znali, kako vam je ravnati, če noče sam — pa naj saj drugim ne zahaja na pot. Ko ga vidijo v naši hiši, izogibljejo se nas drugi ženini. Hote\ nehote\ morali sta se oborožiti s potrpežljivostjo ter čakati te skušnje. Toda minila so leta, a o skušnji še ni bilo duha ni sluha. Pa še več. K asi j a je s pomočjo svoje tajne policije cel6 izvedela, da ie mladenič, radi pomanjkanja sredstev, popolnoma zapustil vseučilišče ter da se ukvarja s poučevanjem dijakov po hišah. Ta novica je popolnoma pojasnila njegovo poprejšnje ravnanje. Sedaj je bilo jasno, čemu ni hotel snubiti Ljucinke. Kako bi mogel, revež, to učiniti, ko ni imel sredstev, ni imel takega stanja^, niti upanja na boljšo prihodnost . . . In čudna stvar: ta novica, namesto da bi ohladila občutke Ljucinke (nfi, seveda tudi Kasije, ki je delila vse občutke z gospodično), je le še okrepčala 'rjeno naklonjenost h Hipolitu. Ženska celo* pri. napakah in pomanjkljivostih ljubljenega človeka ume najti njegovo dobro stran. Ni eni niti drugi ni prišlo v glavo, sumničiti ga v lenobi, v pomanjkanju eneržije ali stanovitnosti. Nju je ganila samo njegova možatost in plemenitost, s kojima je on polnil svoje srce ter skrival pred njimi bedno svoje stanje. Od tega časa sta tudi Ljucinka in Kasija podvojili svojo iskrenost in prijaznost v občevanju z dijakom, da bi mu oslajšali njegovo stanje. Sedaj sta ga pogosteje povabili na čaj ali na večerjo ter postavljali pred njega največji kozarec ali najboljši kos peciva. Kadarkoli je Kasija spakla kako posebno okusno slaščico — vsakokrat sta velik kos od nje zavili v papir ter mu ga poslali »na poskušnjo«. Toda s tem darežljivpst dobrih žensk še ni bila pri kraju, oni sta si izmislili še kaj boljšega. Po dolgem tajnem posvetovanju je dozorel sklep, v smislu katerega jo Hi-polit nekoč sprejel po pošti zavoj z vsebino 300 gld. in poleg nje brezimni listič, na katerem je stalo: »Posojilo na neomejen čas v dovršitev vseučiliščnih študij.« Hipolit si je dolgo lomil glavo, premišljevaje, kdo je neki ta tajni dobrotnik. Še na misel mu ni prišlo, da bi to mogla biti Ljucinka; prvič za to, ker ona, kakor je bil prepričan, ni vedela za njegovo bedno stanje in on se je sramoval ji to odkriti, drugič pa on tudi ni verjel, da bi ona mogla s svojim poukom zaslužiti taki znesek. Dokaj verjetnejše se mu je zdelo, sumničiti v tem svojo sosedo, neko vdovo, ki je stanovala ž njim >d jedno streho ter srečajočega večkrat na stopnjicah ali 1 na ulici obsipala ga s takimi koketnimi pogledi, da mu je kar vročica silila na lice. Oba, vdova in on, sta imela jedno postrežnico, katere sorodnik mu je bil tovariš v razredu; zaradi tega se je kazalo popolnoma verjetno, da je ona od njih zvedela za njegovo stanje ter mu hotela pomagati. {Dalje pride.) Anion Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bete In ima vina izvlpavsklh, 4$ furlanskih. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov-naprej, Na-zahtevo pošilja tudi uzorce.____ __ Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gospska ulica št 23 (v, iastii hiši). Priporoča svojo zalogo jestvio, koionijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka- po jako nizkih conah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽniderSiC & Volenčie v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kr.mja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Žela 1881. y Gorici ustanovljena tvreka i (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstna cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. KAVA DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI. Tvarina je najboljša cikorija. V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja I Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, to je cikorija ali: „Kam družbe sv. Cirila in metoda v Ljubljani'! Dobiva se povsod! Glavna zalega pri: IVANO Militi v Ljubljani. # ^J//HzLa S^pMZČZČj Žtpavcc in pascslnii, potačena. palica 6. ^citu.va%iia 19OZ. ^TUiciiči. Dobre ure tn po eeni! s 3-Ietnita pismenim jamstvom ""Ija na zasebnike Hanns Konrad, torarna ar ter Izvoz zlatnine Mest (Češko) Dobra ara Retn. iz niklja fl. 3 75; srebrna ura Rita. II. 5*80; srebrna verižica 0.120; budiinik iz niklja a. 1*93.' •Tvidka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate I in srebrne svetinje iz razstav ter tisof-e priznalnih pisem. - Ilnstrovan cenik zastonj! r^arol praščil^, pekovski mojster in slaščičar * v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance^ torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Za trpeče na kili (Bruoh). Ravnokar je izšla popravljena brošura, razpravljajoča o ozdravljenju vseh vrst kile iz peresa dr. Reimann-a. Isto pošilja na zahtevo popolnoma brezplačno facmacev-tiški bird : Valkenburg (L.) Nizozemsko štev. 512. Ker se nahaja bird v inozemstvu naj se pi mena naročila frankir. z marko 25 h. registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. Na