Najvočji ileveiuld dnevnik T 7r stopila na ameriška tla ob tuljenju parni-ških piščalk in siren ter aplavdi- Agitacija proti carinskim omejitvam, Manifest mednarodnega finančnega in industrijskega kapitala se obrača proti carinskim in industrijskim omejitvam. S tem hočejo preprečiti bankerot Evrope. IVERLIN, Nemčija, 10 oktobra. Združena fronta od Morgrana pa Š ANO IIA J. Kitajska 3D. do Scliachta. — Na ta način lah- Čang Kaj-Šek. naslednik dr LONDON, Anglija, 1 9. oktobra. — Ne poznam niti ene duše v Canadi, ki bi se zavzemala za združenje Canade z Združenimi državami, — in mi do-ma se smejemo tej ideji, — je rekel W. Mackenzie King, canadski ministrski predsednik ter uničil s tem strašilo, ki se je pojavilo tukaj tekom volitev v Canadi. Njegova trditev je prišla na predvečer imperijske konference, ki se bo zbrala danes na Downing Street, po cerimoniji v Westminster Abbey, tekom katere bodo razkrili spominsko ploščo, posvečeno angleškim vojakom padlim v svetovni vojni. S svojo izjavo je napravil King značilen poklon |avstralskemu ministrskemu predsedniku Bruce u, ; ki se zavzema za ojačenje irnperijskih ustavnih vezi ter je proti generalu Hertzogu, nacionalistične-nlA nmo^no mu ministrskemu predsedniku Južne Afrike, ki JdKO omajana^ zahteva bolj neodvisni status za dominije. • i 7T" o , . Mackenzie King je rekel, da je lahko izboljšati Kitajska vlada v Pekingu notranje odnošaje imperija se je pričela majati, ko Odločnost, s katero je King pobil govorice o se vedno vec Kitajcev aneksi ji, je prišla še bolj na dan, ko je govoril vče- zavzema za kantonske-j raj s časnikarskimi poročevalci v Canada House. ga voditelja.-Splošno > - Naravnost smešno je, do kakega obsega se prevladuje naziranje, | peča javno mnenje v tej deželi s to zadevo, - Je da^je Cang Kaj-Sek de- izjavil. Naši političčni nasprotniki so mogoče ločen, da kontrolira Ki- hoteli dvigniti to vprašanje tekom volitev, a to je Pekinška vlada okt. Sun zadnja stvar, radi katere se vznemirja Canada. Ni-kdo ne govori glede te zadeve in tudi noče govoriti. Vsakdo se le smeje. ko najboljše označimo poziv, ka- Jat Sena, je očividno določen, daj Prav tako odločen je bil, ko so ga vprašali £rJe-terejra lmdo najbrž izdali v sredo kontrolira večji del Kitajske in de ekonomske in kulturne penetraciie domini i i « I 1111ba»5'" "T7: VKled ^ POStaja tudi H strani Združenih držav ? J & j kot svetovni apol za gospodarski ja možnost, da bo eventualno za-j jhteval. da priznajo sile kantonsko — Absurdno je izjaviti, da se veča amerišk' mir ranju tisočerih radovednežev. j Manifest zahteva večjo trgov-5 vlado mesto pekinške. Tspehi. k J vpliv V Canadi in da izpreminja ton dežele — ie Na newyorska tla je stopila par sko prostost, ter se obrača proti t<*re so že dosegrli Kar.tončani, so r^L^l nviTnarm^ ^U n i -v, . minut pred dvanajsto, nakar so | trgovskim sečem kot so carinski j prepričali kitajski narod d-, tiči \ , priznamo, da jemlje Canada ameriški kapital, prav kot je pripravljena jemati kapital za tarifi di ter proti ozkosrčni nacijonali stični politiki. Kot se nI a si. bo izjavil manifest, mesta. Nato se je odpeljala po!^a splošno obuboža nje Evrope Peti Avenue navzjror na postajo, i neizogibno, če ne bodo padle u-odkoder se je odpeljala v Wash-j metnP trgovinske meje. in če se jo odvedli skozi nižji del liroad-waya v City Hall, kjer jo je spro-jel župan Walker s primernim nagovorom ter ji je dal prostost ington, na oficijelni obisk pri predsedniku Coolidgu in njegovi ženi. Ko je dospela kraljevska sku- bo pospešilo izmenjave blaga in produktov. Poziv se razlaga v splošnem triko. da jo predhodnik mednarodne ------j- ------ ------ i pina v Washington, jo je pozdra-j gospodarske in finančne konf ren-vil na železniški postaji državni ce' n^kateri se toliko čuje. tajnik Kellogg, v spremstvu za-' izjavlja dr Hjalmar stopnikov državnega departmenta j Scha-e mil i ione. j WASHINGTON, D. C., 10. okt. postaja položaj, v kolikor pride Položaj v Šansrbaju je ostal ne- Ameriški .generalni konzul Frank v poštev inozemskega kolonija v Spremenjen in boji se vrše v C'e- Loekhart v Ilankovu je sporočil I Tan kovu. vedno bolj vznemirljiv. boslovaški. Danski. Nemč";i, Angliji, Ilolandski, Madžarski. Italiji, Norveški, Poljski Rusiji. obvestilo delavce, da bo treba odpustiti več kot tisoč delavcev. Če ne bo prišel do 23. oktobra premog za topilnice.. nredložen zakladniškemu tajniku Melonu, ki ga je po svojem povratku v Ameriko izročil p»#dsed-nikn Coolidjm. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je triba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne d voniimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . 500 .... $ 9.45 Lir ... 100 .... S 4.85 Din. .. .. 1,000 ____ $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 9.40 Din. . ... 2.500 ____ $ 46.25 Lir .. ... 300 .... .. $13.80 Din. . .. 5.000 ____ $ 92.00 Lir .. ... 500 ... .. $22.50 Din. . .. 10,000 .... $183.00 Lir ... 1000 ____ $44.00 Za poSlijatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatlaoC Lir dovoljujemo poseben ueako primeren popust. Nakazila po brzojavnem pismo Izvrfiojemo t najkrajšem (an lor računamo za itrofike (L—k FRANK SAKSER STAT E~B A N K 82 Cortland t Street Phone: cortlanpt 4ssn New York, N^ Y Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila ameriških dolar. Jev v JopniUtIJI in Italiji znate kakor sledi :za $25. ali manj! znesek 75 centov; od 125. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za ve* je svoto po pl- GLAS NAHODA, '20. OKT. 1926 Owned and Published by BLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Trunk BeJaer, president. Louia Benedik, treasurer. Plač« o/ bnrnnem of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. •'GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list go Ameriko in Kanado _____.__..$6.00 Za pol leta________$3.00 Za četrt leta_________$1.50 Za New York ta celo leto. $7.00 Za pol leta________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto_$7.00 Za pol leta___________$3.50 [Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. **Olas Naroda" izhaja vsaki dan iz vze m si nedelj in praznikov. Dopun brez podpisa in osebnosti se ne priobenjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliSče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika. "G L A 8 N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- STARI MLIN V SUDBURY, MASS. *IND«IIV«000 A Lhat«KOC3..«.'». Znani avtomobilski magnat Ford poslopja v deželi. Pokupil je med njimi tudi starinski mlin ;e posebno zanima za starinska še več dosti starih poslopij in pri Sudbury, Mass. KJE SO PRAVI VZROKI? Ena naj ver j ih krščanskih organizacij v Ameriki je zveza mladih mož (Y.M.C.A.), ki ima svoje podružnice po VHefi večjih ameriških mestih. Tudi v Detroitu jo ima. in naeehije ji Mr. (\ B. Van 3hidscti, ki je obenem tudi generalni ujrravitelj S. S. Kresge Company. Mimogrede naj omenimo, da je pri Kresge Company zaposlenih pri težkem delu veliko številu mladih deklet, jii zaslužijo po sedem dolarjev in pol na teden. V Detroitu se je vršila tudi konvencija Ameriške Delavske Federacije. Vodstvo Y. M. C. A. je bilo že pred več meseci povabi jo izvrševal ne uradnike, naj bi tekom konvencije nastopili pred članstvom Y. M. C. A. ter povedali svoje mnenje. Tudi razne detroitske cerkve so poslale Greeiiu in drugim uradnikom slična vabila. V zadnjem hipu so bila pa vabila preklicana. Glavni namen konvencije je bil unijouizirati avtomo- hilno industrijo, predvsem v Detroitu. Zakaj so bila vabila zadnji hip preklicana ? Zakaj niso meli delavski voditelji po cerkvah in po dvoranah Y. M.! baje to dal a'pit i "in jo je zato i Tota iz Pine pri Spodnji Lendavi. J Vse popoldne in zvečer so s po-Ladislav Tot se je lani septembra j močjo tolmačev zasliševali priče, poročil s posestnikovo hčerko Ro-'ki so bile tudi madžarske narodno-zalijo Tot. ki je bila njegova dalj- sti. Zanimivo je bilo primerjati te na sorodniea. Njeni sorodniki sOjPrekmurce z Dolenje Lendave z bili sicer proti poroki, a hčerka je'onimi od Murske Sobote, ki so bi-bila tedaj z obdolžencem že nose-: li prejšnji dan zaslišali pri razpra-ča, in se je nato morala poročiti, vi proti ciganom. Medtem ko so Zakon med sorodniki pa navadno, bili cigani kakor tndi Slovenci iz ni srečen. Tudi obtoženi Tot je za- okraja Murska Sobota sami slačil kmalu po poroki svojo mlado j botneži. izmozgani in slabo hran-ženo mrziti in ji očitati, da ni oče j jeni in oblečeni ljudje, so prišli k otroka, ki sta ga pričakovala. Že-j razpravi Madžari od Dolnje Len-na ran je sicer dokazovala, da ni dave močni, dobro rej eni. bogato j imela nikoli s kom drugim opra- kmečko oblečeni, ženske s košati-j viti in tudi poznejše poizvedbe so^mi krili iti vsaka z lepo košaro, j izkazale, da je to res. nasprotno polno dobrih jedil, belega kruha, pa je imel Tot drugod svojo ljubi-( in pečenih pisk s steklenico vina. J eo. Družinskim prepirom -o sle- Živijo pač v bogatih in rodnih drli pretepi in žena je morala za- krajih. Zaslišanje ni prineslo do-, to mnogokrat bežati na dom k svn-1 sti novega. Ena žena je potrdila., jim staršem. Pred enim mesecem da je baje umrla žena res kuhala sta se zakonca Tot nn nedeljo, ko ( jelševo skorjo, pomešano z mle-sta prišla od maše. zopet skrega-j kom, da bi s to pijačo zopet prido- Novke iz Jugoslavije* Češki dom v Beogradu. [Dolenčevo pose-.;v«, obremenil z V Beogradu se je vršilo te dni j dolgom 35.000 Din. svečano polaganje temeljnega! Kot krivci so bili aretirani ob-kamna za "Češki dom". činski pisar Kedjep, odvetniški so- Xovi dom bo nosil Masarvkovo j lieitator Stjepan ^oštaive ter Ivan ime. in Marta Sivoš iz (Jjurgjevca. Priznali so. da so ponaredili Nova ladja "Nikola Pašič". p< >dpise na treh menicah ter se pri Predsednik Dubrovačke plovit- svojih manipuaeijah poslužili pobe Glavič je posetil Xikolo Paši-, narejene štampiljke javnega bi-r-a ter ga zaprosil. naj dovoli, da | Iježuika dr. Perši«"a v Ujurgjevcu se novi parobrod Dubrovačke plo-; Posojila so dvignili pri Katoliški vitbe krsti na ime "Nikola Pašič".; banki v Zagrebu in pri hranilnici Sivolasi državnik je ustre-jrel! v Suhem polju, izraženi želji. Peter Zgaga la. Obtoženi je nato odšel 7. družbo v klet. žena pa k svojim staršem. Zvečer se je žena vrnila, po-molzla kravo in se vlegla. (Vz ne- bila izgubljeno moževo ljubezen.' Izmed zaslišanih prič je najzanimivejše izpovedal fotograf v (a-s koven. Zakonca Tot sta se pri kaj časa se je vrnil mož in pričel njem lo. avgusta slikala. Ko sta prepir. Očital je svoji ženi. da je prišla 22. avgusta po slike, se jo hodila k neki ciganki po nasvete.! pokojni Rozaliji Tot ob pogledu kaj naj stori, da jo bo mož zopet ljubil. Stara ciganka ji je baje na-svetovala, naj odtrga liste iz jelše. na kateri rasteta dve veji na-vskriž tako, da v vetru škripljeta. Te liste naj skuha v mleku, s tistim mlekom naj si umije oči in usta in naj da to piti možu. ki jo bo potem zopet ljubil. Žena mu je Tia. usodno noč klical na odgovor. Nato je nastalo prerekanje. tekom katerega je mož zgrabil no v. in gn zabodel ženi v vrat. Kaj se je potem zgodilo, pa se obtoženi ne spominja več. On se je nato preoblekel, postavil k mrtvi ženi luč in šel s svojo materjo na orožniško postajo v Dolino, kjer je povedal, kaj se je zgodilo. Orož- inika sta "at° ,,a51a ,nrtvo ze110, ,..: 1;: m„ , ± * v , , . . . , I ležečo sredi sobe na trebuhu. P»ile ,,uhJ°» Pftstotiso,. dolarjev; neumj.ska Fischer Body | jo vsc oUroK krvavo. „,,„ I)ost(.,.ia korporaeija je obljubila petstotiso<" dolarjev; S. S. Kresge [ >n razmetano perilo. Drnsi »0 občudovali mane vriranje skopljanske zrako-plovne grupe. Izvajali so tudi bombardiranje položajev i/, aero-planov. Ruski pilot Mihajto -Tora-šenko je |>okazal nekaj prav akrobatskih vaj. Y0 ti>oč dinarjev, l'irotovilo se je. da llorvatina in Kranjca ne zadene nikaka krivda. SREDNJEVEŠKI RECEPTI Naši ]»redniki imeli bogmf čn.dne pojme o medicini ip f> tičin ku raznih sredstev zor-er b •ezni. Kopica takih predpisov je čitnii v francoskem liotaničneio in far macevtskem bes<*dnjaku i' 1-la ITfM, ki je pred kratkim izšel v novi izdaji. Med njimi se nahajajo taki recepti, da bi človek skoraj ne verjel, da jih je poirodil člove ški duh. Kvo jili p;ir najznačilnejših : Pod za glav ji> m "Človek," niše neznani avtor med drugim: Človeški lasje odganjajo vroT-iro. še. /gi jih iii jih daj bolniku duhati. S ]>omočjo destilacije se ?" ter rekel z zamolklim glasom : —■ "Da, jaz .-cm.*' V dvorani j.* nastal nemir. M.«ki .>.0 odkinuivali / glavami. I»ar žen>k je omedlelo. .Mrmranje je naraščalo Sodnikov obraz ji* bil m rog. Iz •ij-LT-tvih potez je moral v.sakdo citati, da bo izrekel smrtno obsodbo. "Da. jaz .sem." Zopet .-«> pn-tre.sle tt- gruzne bi-sede dvorano. Državni pravdnik je stopil dva koraka bližje ter rekel s povzdigne nim glaisom: "Duša krščanska, ali zavidate, kaj govorite.-.' Ali veste, da namenoma .sramotite ve> narod, da teptate v prah naše kristalne ideale? Ali veste, kakšna kazen vas lahko zadenel" "Da. vem.'' je .sikni! kaznjenec skozi zobe. "Ponovno vas vprašam, ali upate še enkrat ponoviti .svojo nesramno. vnehoupijočo trditev?'* Kaznjenec j.- sicer trepal kot bilka na vodi. toda i/ oči mu je .-.eval neiL>irašen pogum. Kljub temu .se je pa videlo, tla je zbral vso >vojo inoi*-, ko je šepeta je izpreijovoril naslednje de: " Da. jaz Mi«m videl tekom ira J rimevsečnega bivanja v i »i dva Amerikanca Ne samo v Evroj>i, tudi v Ame. riki se letošnjo jesen pojavljajo velike povodnji. Posebno hudo je bilo v nekem južnem mestu. Tam je reka prestopila bregove in voda se je ulila po cestah. In voda na cestah je bila tako visoka, da je segala ženskam, kal ere so jo brci lie. — do kikelj * C'tsi n/ izprt min jo jo. To vedno trdim in bom vedno poudarjal. Kakšna izpremeba v zadnjih bjernal vas je in poljuboval." Zena je v takem slučaju odvrnila v.-a ogorčena: — "Ne. motite se, tista pa že nisem bila jaz." Pa je danes recite: — "Oprostite gospa, včeraj zvečer sem videl vas in vašega moža v parku. Objemal vas je in poljuboval.'' Nič se ne bo razjezila, sama malo zardela 1») "111 zašepetala: — "Ne. motite se. — tisti pa že ni bil moj mož." * I \>t rpežl j i vost i vet op isemski»ga •Ioba je znana. Strašno tra ji- tolkla šiba božja, toda možak je vse voljno potrpel. •Joba smatrajo za najbolj potrpežljivega človeka, kar jih je kdaj živelo na svetu. V današnjem času se pa pojavili ljudje, ki Joba biiajo v po-t rpežljivoerti. liifa. ga tisti moški, ki pride k frizerju ter potrpežljivo čaka, da frizer pred njim ostri že pet ali še>t žensk. * V Kentucky je popil neki moški kozarček prohibicijskega žganja, potegnil revolver in se ustrelil. t'e bi bil }>opil dva kozarčka, bi bil kroglo prištedil, učinek bi bil pa isti. Uzunovie, ki je bil pred kratkim odstopil kot jugoslovanski ministrski predsednik, je zopet na krmilu. Pravijo, da se je nekaterim odličnim politikom posrečilo uravnati razmerje meti Srbi in Hrvati. Ce kdo zasluži najvišje državno odlikovanje in priznanje, ga zaslužijo tisti politiki. Kajti posrečilo se jim je ustvariti nekaj, kar je vsakdo smatral za nemogoče. r GLAS X Ali ODA, 20. OKT. 192G ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU ZAKONI O PLAČEVANJU MEZD. V mnogih državah obstojajo zakoni, ki urejujejo plačevanje mezd uslužbencev. V nekaterih državah zakon predpisuje, v kakih presledkih naj se mezde izplačujejo: mesečno polmesečno, dvote-tedensko ali tedensko. Sodišča pa so dolgo obotavljala priznati veljavnost ter zakonov, češ, da se proti vi jo svobodi pogajanja. Po zakonih vseh držav se predpostavlja. da mezda zapade v plačilo ob izvrsetku zaposlen ja. V slučaju prejšnje odpustitve, ki predstavlja kršitev pogodbe, je zaposlene«? upravičen do odškodnine za mezde, ki jih je dejanski izgubil vsled prerane odpustitve. Nekatere države so vzakonile določbe, da treba plačati vse dolžne mezde ob odpustitvi, in to navadno takoj d asi nekje to plačilo za pud«* šele ob prihodnjem plačilnem dnevu (pav day). V držav Arkansas se ta zakon nanaša samo na železniške družbe in dolo-ča, da, ako delodajalce ne plača takoj na zahtevo, mora družba z i kazen plačevati mezde tudi nadalje. dokler se ona ne pobota z delodajalcem, toda nikdar preko HO dni. V državi California se sli-čen zakon razteza na vse industrije, ali omejuje na 30 dni dobo. do katere nadaljnje mezda za kazen. V državah Idaho, South Carolina in Indiana obstoja kazen v globah. V prav malo državah zakon predpisuje potrebo odpovedi ob konen zaposlenja. Delojemalec ni podvržen nikaki izgubi na plači. ako zapusti službo brez odpovedi, v slučaju da mu je delodajalec znižal mezdo pod ono, ki jo je plačeval ob začetku. Nakaznice na družbine proda-jalnice mesto gotovine — Mnogo držav omejuje ali prepoveduje rr>-bo nakaznic na družbine prodaja! m iee (company stores) mesto gotovine ob plačevanju mezd. Tak način delnega plačevanja mezde polom nakaznic na prodajalniee o-mejuje kupoval no svobodo delojemalcu. ustvarja monopol druž binih prodajalnie in je prepovedan v državah Kentucky, Indiana. Missouri in v nekaterih drugih državah. vali Maryland, Alabama in nekatere druge države se tak odkaz smatra zakonitim, češ, delojemalci so odrasli, ki so zmožni upravljati svoje interese in ne potrebqjejo nadvarstva države. V državi Massachusetts je odkaz mezde. t. j. nalogo, da se mezda izplača komu drugemu, veljaven le tedaj, ako delavčeva žena pismeno privoli. V večini držav neki gotovi znesek ali odstotek mezde ni zarub-Ijiv vsled tirjatev upnikov; ta določba zakona ima namen zagotoviti družini dolžnika vsaj tak del mezde, ki zadostuje za najnujnejše življenske potrebščine. Iztirjanje mezde. — Sodbeno postopa nje v tožbah za iztirjanje mezde je bilo jako poenostavljenje v mnogih državah. Vsa društva za brezpulačno pravno moč (Legal Aid Societies) ali enake organizacije rade prevzemajo take pravde. V nekaterih državah je tožitelj poleg mezde upravičen tudi do povračila odvetniških stroškov. Tožbe za delo preko ure (overtome) pa navadno ne uspevajo. razun ako je bilo poprej dogovorjeno za mezde preko ure. Tam kjer zakon prepoveduje prekurno delo, je delavec ravno tako kršitelj zakona kot delodajalec in ne more iztirjati plačilo za nezakonito delo. Da-Ii se nagrada (bonus), ki jo je delodajalec obljubil, da si zagotovi stalno ali posebno dobro delo. more iztirjati potom enake tožbe. kot za mezde, je sporno in mnenja sodišč so v tem pogledu različna. Zakoni o mezdah v nekaterih tipičnih državah. V državi New York so v veljavi sledeče določbe: V slučaju bankrota uživajo plače in mezde nameščencev prednost pred vsako drugo tirjatvijo. toda nikdar čez svoto $300 za vsakega nameščenca. Mezde treba plačevati v gotovini; plačilo potom Čeka je dovoljeno, ako delodajalec podaje zadosten dokaz o svoji finane.ijelni odgovornosti. Nihče, ki se bavi z gradnjo jnv-Odbitki od mezd. — Takorekoč n,'h fiel, ne sme držati štacune v vseh državah zakon predpisuje (company store) v bližini dveh popolno plačilo zasluženih mezd milj od kraja, kjer se gradnja in prepovedu je, da se od njih od- vrši. trirajo odbitki zn nezadovoljivo j Ako si je kak upnik iztožil sod-delo ali za vzdrževanje dohrodel- nijsko razsodbo (judgment) pro-nih društev ali bolnišnic. j ti delavcu. ki zasluži tedensko Mezdne tirjatve imajo prednost, mezdo od $12 ali več, on si sme po-Tirjatve delavca proti delodajal- tom eksekucije zagotoviti odkaz eu in njegovemu podjetju imajo deset odstotkov dolžnikove mez-prednost pred drugimi tirjatvami. de tako dolgo, dokler ni ves dolg Pravni običaj (common law) da- izplačan. Z drugimi besedami, le je delavcu zastavno pravico (lien), 10 odst. tedenske mezde je pod-na lastnino, za katero je delal, vrženo eksekuciji. Ako se ta lastnina proda na prisil-j- New Jersey je ena izmed onih ni dražbi, treba iz izkupila naj- držav, kjer nameščenec izgubi del prej izplačati delavčeve mezde , svoje mezde, ako zapusti delo. ne Isto načelo velja v slučaju, ako j da bi dal predhodne odpovedi, delodajalec umre, postane bankrot | ako je bilo tako dogovorjeno, ali drugače ne more plačati inezd.i Mezde imajo prednost pred dru-Odkazanje mezde na druge ose-Jgimi tirjatvami proti delodajalcu be. Indiana, Massachusetts in , in delavci imajo prvo zastavno nekatere druge države prepovedu , pravico (first lien^ na aktiva ban-jejo ali omejujejo nakazanje mezd krotne družbe za delo. storjeno te na druge osebe (assignment), zlasti 5e ne zasluženih mezd. V drža- raezde, ako iztoženi znesek ne presega $20, se tožitelju ne zaračunajo nikaki stroški za vložitev tožbe in dostavljanje sodnih nalogov f serving of summons). Vsled razsodbe proti delaven, ki zasluži .$18 ali več na teden, si more njegov upnik zagotoviti plačilni nalog za neprestano plačilo 10 odstotkov teh mezd. Ako mezde znašajo več kot £1000 na leto. je odstotek višji. V državi THionois imajo mezde prednost pred drugimi tirjatvami. Ko delodajalec umr *. prihajajo mezde »navadnih delavcev in hišnikov poleg stroškov zadnje bolezni takoj na vrsto za pogrebnimi stroški. Pogodbe, ki določajo kak delni ali odstotni odbitek od zaslužene mezde, so neveljavne. Nikak del delodajalčeve osebne lastnine ni prost eksekucije, ako gre za mezdno tirjatev. V slučaju eksekucije razsodbe proti kakemu delavcu se mora istemu pustiti $15 na teden, ako je poglavar družine. Kadarkoli nameščenec toži za dolžno mu plačo, mu sodišče sine pripoznati poleg plače tudi neki znesek za odvetniške stroške. V državi Massachusetts zakon zakon zahteva izplačevanje mezd tekom delovnega časa. Odbitki radi počasnega dela. kakor tudi globe za nepopolno tkanje ali za čas. izgubljen vsled zastoja strojev v svrho popravkov, so prepovedani. V slučaju, da mora nameščenec dati odpoved pod pogojem, da drugače izgubi del plače, tudi delodajalec zapade slični izgubi, ako odpusti brez podpovedi. Mezde imajo prednost pred drugimi tirjatvami. Ako mezde ne presegajo $20 na ted^n so mezde popolnoma proste od vsake eksekucije (attachment), razun v slučaju dobave potrebščin za dolžnika ali njegovo družino, v katerem slučaju le $10 je eksekcije prostih. Mezde toženčeve žene in nedolet-nega otroka ne morejo biti zarnh-Ijene za njegov dolg. Tudi mezde mornarja se ne smejo zarubiti. SMRT ORIGINALNEGA 1Z-VOŠČEKA Pazite se ko okrevate po gripi, prehladu in flu. m poiut.t« slabotne, nervozne in izmučene le to xa vas svarilo. V It-h »hiftijth se dobi novo zdravilo, ki dela <*> vam m S* nt preil- tsal va* zdravnik, kar pojdita do leksr-imrja In kupite steklenico tegn zdravila, kt ** Imenuj" N'uga-Tone. Vtiva.1t« an. par dni In budili se boste kako hitro »e vjim vrafa zdravje in moA Nafti M-tatetji naj cane*ljtvn poskusilo stekle »lil o Ntara-Tone. ker Ista je prijetna priprav«, ki hitro povrne mo^, nja^a tlvce In telo in it«lm dobro kri. Da.f<> oživU-iJo- fl »Danec In na prijeten način regulira keloder fn fr»v», Izdelovale! H .Vuge T<>ne vedo tako do- kom dveli mesecev pred bankrotom. Toda ta zasta. na pravica je podrejena hipotekam (mortgages) na nepremičninah. Premičnine delodajalca se ne smejo odstraniti, dokler niso bile plačane delavčeve mezde, dolžne mu kvečjemu za dva meseca. Protizakonito je pridržati plačilo mezde, da bi se tako nameščence prisililo, da morajo kupovati v štacuni tvrdke ali družbe. Prepovedano je odbijati od plače za pomoč nameščencem kako pripomožno akcijo v korist nameščencev; tudi odkazanje pla- l»ro kal ie lnta vstnnu utortti »a vas v takih »lu/ajih da prisililo vse iekarn»r- | če komu drugemu ie nezakonito J»\ n» 7.i nk> JaroA'Jn tn vam p-nvrnljo de- Ar . . n«r. ni.te udovoijni. o^eit« »i iam- j Mezde se morajo izplačevati vsaj 22JE V zakonitem denarju —Adv't. Združenih držav. V tožbah za Bolj in bolj izginjajo iz ljudske srede stari, originalni tipi izvošč-kov, ki prihajajo s prevladovanjem avtomobila že nekako v pravljico in legendo. Te dni je umrl na Dunaju 72-letni izvošček Franc Edelmann. eden izmed na jpopularnejših dunajskih kočijažev. ki so bili zlasti pred kakim pol stoletjem na vrhuncu svoje fijakerske slave. Edelmann ni bil samo priljubljen ljudski pevec, kakor so bili skoro vsi dunajski lcočijaži. temveč je tudi zmagal pri tekmah za različne stave. Najpomembnejši dogodek, po katerem bo ostal Edelmann še dolgo v spominu potomcev dunajskih fijakarjev. je njegova vožnja iz Dunaja v Pariz. Mož je stavil, da bo napravil to pot s svojimi konji brez trenaže živali in vzel na pot za pričo dunajskega pisatelja Julija Loewvja. Brez posebnih priprav je odrinil in je tudi res prišel na cilj. ne da bi zadel na kake ovire. Konji so ob prihodu v Francijo izgledali še dokaj dobro in ko je poganjal Edelmau čez pariške bulvarje, je vse drlo za njim kakor za kakim čudesom. Ko se je vrnil na Dunaj, je njegova popularnost še narast'a. — Postal je kratkomalo junak dneva. Njegova popularnost mu je pripomogla do tolikšne slave, da je vozil poslej samo odlične osebnosti in mnogokrat je bilo videti v njegovi kočiji tudi srbskega kralja Milana. Pred zatonom fijakarske slave je Edelman priredil še več tekmovalnih voženj. Drdral je na primer z Dunaja v Berlin in v Salzkam-mergut, toda nobena, teh »oženj mu ni prinesla tolike popularnosti kakor pariška ekstratura. Ta um je še dolgo ohranila slavo v Eteu dunajskega meščana. ♦V * ♦ "Camels"—beseda iskušenega kadilca MILJONI, ki so poskusili vse, ki morejo plačati najvišjo ceno, se oprimejo Camels. Vsako leto pridobijo Camels prijateljstvo rastoče armade iskušenih kadilcev. V vsem času tobaka ni bila nobena cigareta tako priljubljena kot Camel, kajti prijetnost Camels nima para. S svojo pravo kakovostjo tobaka, z globokim zadovoljstvom v kajenju, s prijateljstvom s kadilci, stoji Camel sama, najvišja med cigaretami. Camel je najbolj priljubljena na svetu, kajti prijetnost Camels nikdar ne izgine. Nikdar jih ne moreš kaditi dovolj, da bi ti utrudile okus. Nikdo še ni kadil Camel in bi mu bilo žal. Camels nikdar ne zapustijo pookus po cigaretah. Prepričani smo, da boste imeli prvo PRAVO veselje od kajenja, ako poskusite dim najfinejšega tobaka, ki ga je proizvedla narava. Največja tobačna organizacija sveta vam priporoča, da poskusite ljubljenko miljonov iskušenih kadilcev. Preskrbite si Camel! R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, WINSTON-SALEM, N. C. ROKA ROKO UMIVA ELIZABETINA NEZAKONSKA Poročali smo že o pripravah za zopet no uvedbo smrtne kazni v I-taliji in o stališču Vatikana v tej zadevi, katero smatra Mussolini za zelo važno vprašanje. Ker je Vatikan pristal na fašistovski predlog, se je sedaj Mussolini pokazal Vatikanu zelo naklonjenega in mu hoče storiti protiuslugo. Rimski papež je. kakor znano, po razbitju papeževe države, vatikanski jetnik. Od svoje izvolitve za poglavarja rimske cerkve pa do svoje smrti ne sme zapustiti vatikanskega področja. To "rimsko vprašanje" je delalo italijanski vladi že od nekdaj velik« preglavice; skušali so ga rešiti večkrat. a vselej brez rezultata. Radi trajajočega nesporazuma med Vatikanom in Kvirinalom je- vladala med rimsko vlado in poglavarjem katoliške cerkve razumljiva napetost in hladnost. Mussolini kani napraviti seda.j temu stanju konec in vzpostaviti med papežem in vlado iskrene odnoSlje. Njegov namen je. prizne i v najkrajšem času Sv. stolico za suvereno silo, ki ima neomejeni lastniško pravico do vati^-skin vrtov in vatikanskih palač. Poleg tega bi dobil papež še druge ugodnosti : Mussolini je pripravljen povečati vatikanske vrtove, dovoliti papežu direktno zvezo z morjem in mu sezidati samostojen kolodvor. Ko bodo ti projekti izpeljani, se bo lahko vrgel Mussolinijrv Tlim na imperijalistično propagando s križem in mečem. HCI V Londonu živi neka dama, ki je čudovito podobna bivši avstrijski cesarici Elizabeti. Ta dama se sprehaja po mestu s hčerko, ki je tudi podobna umorjeni cesarici Elizabeti. Ta dama trdi. da je nezakonska hči bivše avstrijske cesarice Elizabete. .Spočetka so mi-( ^-lili. da gre za običajno pustolovščino. kakršnih se je pojavilo po-' sebno mnogo v Rusiji po umoru carske rodbine. Toda preiskava je dognala, da gre za grofico Zanar-di - Landiovo. soprogo nekega italijanskega aristokrata. ki je baje v Ameriki obogatel. Dotični ita-' lijanski aristokrat si pa domišlju-j je. da je dozdevna Elizabetina' vnukinja njegova hči. Najbrže se grof Zanardi - Lan-dio moti, ker so našli te dni na Dunaju važno listino iz leta 1911. v kateri prosi grofica Zanardi -Landi vrhovno dvorno pisarno, naj bi oblasti ne pregledovale njenega krstnega lista. Dvorna pisarna je bila za Habsbnržane edino j sodišče. Kot pravni zastopnik je zastopal grofico nek dunajski od-' vetnik, ki se je zelo zanimal za njen rodovnik, osobito pa za zdrav nika. ki je prisostvoval dotičnemu' Elizabetinemu porodu. Grofica' Zanardi je baje nazvala svojemu zastopniku tudi neko zelo bogato damo. ki je prevzela cesaričino nezakonsko hči v oskrbo. Sklicevala se je tudi na eesarieino sestro, takratno kraljico Neapoljsko. kot "Rodoljub iz Amerike" Sijajna komedija v 3. dejanjih. To humoristično sliko o sprejemu ameriškega rojaka v starem kraju vprizori — SLOVENSKO DRAMATIČNO DRUŠTVO 99 IVAN CANKAR V NEDELJO, 24. OKTOBRA ZVEČER, v Slov. Narodnem Domu, Cleveland, Ohio. Rezira RALPH DANILO. ZASTOR TOČNO OB 7:30. Predprodaja rezerviranih sedežev v slaščičarni Mrs. M ar v Knshlan v S. X. Domu. Običajne cene. Po predstavi PLES v spodnji dvorani. Polovico dvorane po 50c. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALtJE, PREKORAMNICE. TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA. pričo. Bilo je torej izključeno, da gre za goljufijo. Ta pikantna zadeva je prišla že leta 1911 pred dunajsko policijo, ki pa je bila zelo skeptična. Dotični policijski uradnik je menil, da ima opraviti s kočljivo in nevarno zadevo. Grofičinemu zastopniku so baje tudi namignili, naj o tej stvari molči, češ da je fanatikov na svetit mnogo. In nekega dne so našli dotičnega odvetnika v postelji mrtvega. Vse to je dalo stari aristokraciji povod, da je načela vprašanje Elizabetine nezakonske hčere. — Je li res grofica Zanardi Elizabetina hči? V Spominih pokojne cesarice ni o tem duha ne sluha. — Bivša vrhovna dvorna pisarna na Dunaju pozna samo neko Karoli- no Kuehneltovo, poznejšo grofico Zanardi - Landio, ki se je poročila v januarju 1902. Po Eliza -betini smrti je ta dama res zahtevala, naj ji izroči dvorna pisarna neke važne listine. Kuehneltova je namreč trdila, da je bila rojena v gradu Sasseteau v Normandiji. Cesarica Elizabeta se je baje mudila v tem gradu, kjer je tudi dlje časa ležala. Po Dunaju se je raznesla takrat vest, da je Elizabeta v tujini pa^.la s konja in se težko poškodovala. Kuehneltova si je na vse načine prizadevala, da bi jo pripoznali za Elizabetino nezakonsko hčer, toda zaman. — Zdaj živi s svojo vnukinjo v Londonu in premišljuje o vsemogočnosti bivših avstrijskih mogotcev. 82 Cortlandt Street, FRANK SAKSER STATE BA lIN h, New York, N. Y. ----sprejema vloge,-izvršuje nakazila,-odpremlja potnike. _ . . > . _ GLAS NARODA, 20. OKT. 1326 BELA NOČ. ZGODOVINSKI ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil G. P. ROMUNSKA PRINCESA G * (Nadaljevanje.) — Danes izgleda slabo ž njo, — je zašepetal slednjemu in polne fckrbi so zrle njegove oči. Jtazumovski je molčal za trenutek. Xato ]>a je odgovoril in vsaka beseda mu je padla težko z ustnic. — In Peter naša bodočnost... Voronzov je prikimal. — Strašno resno pestaja. Maršal je zrl zamišljeno na svoje bele, ozke roke. — Ali pa veselo, — je odvrnil, — soglasno s stališčem. Voronzov se je sklonil k njemu. — Med nama, — je zašepetal, — bodite previdni napram vsakemu, tudi Nariškinu. On govori preveč. — In še tišje je dostavil: — List se je obrnil in velike stvari se bližajo. Se nikdar ni bila carinja tako polna ogorčenja~napram velikoknezjemu paru. Razumovski se je motreče ozrl k njemu navzgor. Za trenutek si a se spojila pogleda obeh mož, kojih bodočnost je bila tako neraz-rešijivo spojena z življenjeh carinje. Oba, voditelj ruske politike in tajni svak carinje sta čutila, da se bližajo drugačni časi. — In zakaj so jo navdali s tem ogorčenjem? — je vprašal Razumovski prav tako pritajeno. Grof Voronzov se je visoko vzravnal. Iz oči so mu sipale iskre. — Peter Feodorovič, ne bo zasedel prestola, — je odvrnil. Kljub svojim bolečinam se je dvignil Razumovski v svojem stolu. — Za božjo voljo, — kdo pa? • — Veliki knez, Pavel Petrovič, njegov sin, — je odvrnil Vo-lonzov hladnokrvno. Kot blisk je zagledal Razumovski nadaljni razvoj ruske zgodovine. Čeprav ni ljubil velikega kneza, — a misel na nov preobrat, nove boje in nove katastrofe ga je pretresla. * Razumovski je dvignil pogled h kaneelarju. — Veliki knez Pavel bodoči ear? — je ponovil popolnoma potrt. — In regent? Globoko ležeče oči Voronzova so zažarele. — To je volja carinje, — je odvrnil s slabo prikritim zadoščenjem. — In Katarina? — je vprašal grof Razumovski, z veliko napetostjo. Voronzov je skomignil z ramama. Razumovski je molčal, kot omamljen od dalekosežnosti zaupane mu skrivnosti. Xato pa je rekel z neprikritim začudenjem: — Vi ste velik diplomat, grof Voronzov. Kako ste to dosegli? Kaneelar se je sklonil k njemu navzdol. — Ali veste o P.estusevu in Katarini? On je gotov in ona se lahko pripravlja na najhujše. Tudi velikega kneza je Elizabeta koneč-no opustila. Domneva, da je zastrupljena, ker si ne more na drugačen način pojasniti svojih večnih, težkih napadov. Kdo pač, se vprašuje ima interes na tem, da jo odstrani? Prenehal je za trenutek, da pusti dovolj časa presenečemu maršalu. — Mi sedimo trdno v sedlu. — je nadaljevali. — Kdo ve, če ne bo padla že danes odločitev. Zmagoslavno je podal Razumovskiju roko v slovo, pozdravil konjušarja ter odvedel Elizabeto Romanovno k carinji. Narižkin je stopil hitro k maršalu. -- Zdi se mi, da se nekaj kuha tukaj na dvoru, — je rekel s pekočo radovednostjo. f^ — Za zabavo je preskrbljeno, — je odvrnil Razumovski dvoumno. — Zaigrana bo komedija in vsi bodo nastopili. Nariškina je jezila reserviranost Razumovskija. — Ce bi le vedeli, ko bo konečno plačal račun, — je rekel slabe volje. — Rodite mirni, grof, — je rekel maršal. — Vi gotovo ne. Vi niste se nikdar v svojem življenju še ničesar plačali. * Na hodniku zunaj je bilo v istem trenutku čuti glas. Nariškin se je stresel. — Njegova cesarska visokost! — je zašpetal Razumovskiju. — Njegov obraz pa je Že kazal največjo ponižnost in občudovanje. Maršal se je z muko dvignil s svojega stola in oba sta se globoko priklonila prestolonasledniku, ki je vstopil in katerega je spremljal njegov generalni pribočnik Gudovič. Peter je bil visokorasel človek, a zelo ozkih prsi. Nos je imel dolg in ustnici sta bili debeli, neokusni. Nosil je uniformo, prikrojeno po pruski in ob strani lahek meč. Njegove kretnje so bile nervozne, a so obenem izražale samozavest. Peter je ljubosumno motril oba kavalirja. Dedščina njegove mladosti, napačna vzgoja in občutek negotovosti, vse to ga je do- vedlo do tega, da je slutil v vsakem človeku svojega sovražnika * Od svoje mladosti naprej je bil bolehen, in zbolel je na sto različnih, težkih bolezni, a vedno zopet okreval. Od časa, ko je umrl njegov oče, ko je bil star šele enajst let, je stal pod varstvom strica, princa Friderika Ilolštajnskega, ki se sploh ni brigal zanj. Se malo pred njegovim od pot o van jem v Rusijo so ga zaprli za hazen v ječo, za kazen, ker ni znal držati vsaksebi obeh ver. v katerih so ga i>oučevali kot pretendena za švedski prestol. Tako je postal v svojem neprestanem strahn hinavec, baliae in lažnjivec. Bil je trmoglav, razburljiv in zakrknjen. Naučil se je so. vražiti vsako naporno delovanje ter dihal prosto le v družbi svojih lakajev, ki so mu edini kazali spoštovanje, ga pomilovali, mu pomagali iz zadreg ter ga zavedli k pijači. Njegov komorni služabnik ga" je naučil umetnosti obvladanja ;Vnsk. Te se ne smejo niti ganiti, niti vmešavati se v kako stvar. Le pokoriti ae morajo in potuhniti. To, k čemur je položila stara domovina temelj, je dogradila nova domovina, Rusija. Tam je bil pravcati "državni jetnik" ter postajal od leta do leta bolj nežaupen, s sovraštvom in osveto v srcu. V svojem srcu je sovražil samega sebe — in pred vsem carinjo. V dvajsetih letih njene vlade je utrdila svoj prestol. Nikogar več se bala in odpadli so vsi razlogi, ki so jo nekoč napotili, da je poklicala v deženo velikega kneza ter ga poročila. V teku let je vedno bolj in bolj spoznavala, kako zelo se je zmotila v Petru in Katarini. Sovražila ju je iz osebnih in političnih razlogov. Ona, ki je veljala nekoč za najlepšo žensko Rusije, je zapazila s strahom v srcu, kako se je velika kneginja razvijala v njeno mlajšo, lepšo rivalko. Velike-kemii knezu pa ni mogla odpustiti njegovih neumnih šal in nikdar ni pozabila ure, v kateri je prevrtal njena vrata, jo opazoval v nje-tuii bl&£enib urah ter kazal svojim pijanim lakajem. ^ j UNDIRWOOO 4 UMOIKWOOO, M. V. felika nam predstavlja romunsko princezo Ileano, ki je pred kratkim dospela v Ameriko. Slikati se je dala ob jezeru na vrtu kraljevskega gradu v Bukarešti. Politično je sovražila oba, ker se je bala, da bo ali Peter v svoji prusaški maniji uničil celo tlelo njenega življenja ali da bo zmagala Katarina s svojo močno voljo. Elizabeta je namreč že preveč pogosto — še predno je izvedela za načrt Bestuševa, — zapazila, kako je Katarina povesod iztezala svoje tupalke, kako je zbirala zaveznike, ter se potezala za simpatije. Stisnila je zobe ob misli, da se bo ta Katarina, ta otrok obubožanega nemškega plemena, polastila dedščine Romanovičev in da bo ležala na kolenih pred njo prostrana, mogočna Rusija. Mlada Elizabeta je poklicala na ogroženi prestol velikoknežji par v Rusijo. Postarana, od smrtnih slutenj mučena Elizabeta, varna v svoji vladi, je nosila le eno željo v svojem srcu, — da popravi veliko zmoto svojega življenja, da uniči Petra in Katarino. * — Dobro jutro, — je odvrnil veliki knez malomarno na spošt I j i vi pozdrav Razumovskija in Nariškina V istem trenptku pa so se odprla vrata, vodeča k sobani Elizabete in prikazal se je kaneelar Voronzov s svojo nečakinjo. •— Veličanstvo se ti zahvali za danes. — je rekel. — Odpelji se domov. Sele tedaj pa—je zapazil in pozdravil velikega kneza. — Dovolite, cesarska visokost, da vam ponižno predstavim svojo nečakinjo, Elizazeto Romanovno. Kontesa Elizabzeta se je globoko priklonila pred prestolonaslednikom. Njen bledi obrazek je zažarel. a kljub temu ni dvignila pogleda k njemu navzgor. Oči Petra so motrile mično postavo mlade grofice ter zažarele od razburjenja. — Zadnjikrat ste bila trpka z menoj, — je rekel pritajeno. (Dalje prihodnjič.) R. Kola: Odpravljena ljubezen. Ura je tri popoldne. V dolgi obednici velikega alpskega hotela pokriva krdelo natakarjev nešte-vilne mize, d očim počivajo* opoldanski gostje na široki verandi, pijo črno kavo in udobno sanjarijo. Tu je družba, kakor se poleti običajno shaja po velikih alpski hhotelih: skoro izbrani sloji srednjega stanu, ki vsi streme za tem, da se pokažejo za odtenek več, nego so v resnici. Med njimi so tudi izjeme, ki se ne zadovoljujejo z odtenkom, temveč skušajo natresti svojim bližnjim v oči polna prgišča peska. Čisto spredaj v kotu je sedela družba, ki se je shajala tam vsak dan v tem času: mlad bankir s svojo soprogo ter izdajatelj lista "Le Haussier", ki je odločno zavračal vse razgovore o kupeijskih poslih, pri tem pa dobival vsako uro neznansko dolge brzojavke. Dalje petrolejski industrijec z družino, o katerem so govorili, da pri grabljenju svojega imetja ni bil preveč tenkovesten; pa tovarnar z dežele, ki si je krčevito prizadeval. da bi izgladal kakor ve-likomeščan; končno nekaj očetov mladih hčera, ki očividno niso imeli druge brige, nego ozirati se po primernih zetih. Teh ni bilo baš v obilici. Zakaj mladi ljudje, ki se žele poročiti, zahajajo navadno Višji natakar je pravkar servi-ral kavo, in sicer z dostojanstvom, kakor da šteje najmanj sedem pradedov, ko je "naravni dečko" malomarno pričel razgovor o ljubezni. — Odpraviti ljubezen? Smešno! Čemu se s tem otepate? Vsi se strinjate s pisateljem, ki je pisal nedavno, da bi bila človeštvu odprava ljubezni rešilni lek. Jaz pa ne vztrajam na stališču, da je to nepotrebno, ker je, kar se tiče zakona, že odpravljeno. Ljubiti ni več moderno in umetnost ljubezni so naše mlade dame nad dvajset let že davno pozabile. Kar se pa tičen sa. mladih moških — ljubi ;Bo£! Mi poznamo le dve kategoriji mladih deklet iz družbe: takih ; ki jih ljubimo, in takih, ki jih po-! ročimo. . . Starši so metali skrbeče poglede k mladenkam, ki so se trudile ohraniti ravnodusje, kakor da ničesar ne razumejo. "Naravni dečko" pa je nadaljeval, ne meneč se za nikogar: — Pazite! Obema kategorijama pripadejo dekleta istih družabnih krogov, naših krogov, le da se vedno menjavajo. Dekle, ki jo danes poljubljam jaz, vzame čez dve leti drugega; in dekle, ki jo morda čez dve leti vzamem jaz. v Marijanske Lažni, ne v Alpe. — poljublja ta hip mogoče koga kamor hodijo oni, ki bi radi vsaj še dve leti ostali prosti. Kakor je duhovito povedal Talleyrand, je podaril ljubi Bog človeku jezik, da svoje misli bolje skriva, tega pa v velegorju ni treba. Tako je.dobil tudi eleganten, mlad mož., ki se je sukaj v omenjeni družbi, vzdevek "naravni dečko", ker je gojil sport, da je vsakemu brez razlike stanu in spola povedal resnico. S tem se seveda ni nikomur priljubil. drugega. Ako je le zakonski mož dovolj uvideven, da gre preko tega in se tej otroški ljubezni ženskega srca smeje! In to je otroška bolezen, prav nič drugega! — avadno se pojavlja v sedemnajstem letu, v času, ko je telo pre-zrelo, duh pa še ni toliko dozorel, da bi zaviral. . . Sedemnajst let! Krasen čas! Bajne sanje! Pravljica, ki se uresničuje. Kdo bi se upal n^lademu otroku očitati, ako se od- krije, obkrožen od ubijajoče .neizprosnosti vsakdanjega življenja, v tem ali onem mladeniču svoj ideal in mu v tihi sreči pomidi prvi poljub ? In prav je tako, zakaj pozneje, ko izgine veselje za ples, ko se na desni in levi zaročajo in poročajo prijateljice, tedaj se mla-j tla gospodična, ki je živela leta in j leta brez misli, zresni in postane i kritična. S sedemnajstimi leti se i ji zdi nemogoče, zaljubiti se v mla-I deniča. čigar telovnik je preglo-1 boko izrezan ali ki nima lepo zavezane ovratnice: s štiriindvajsetimi leti gleda že na druge stvari. Od deklic zahtevamo, da bi spale kot Trnjulčica. zato se ne smemo čuditi komediji s preračunljivim mežikanjem kraljiču. ki naj jfh reši. . . Res je, da sreča podari svojim izvoljencem vsega dobrega in lepega na svetu v izobilju, a zloba usode hoče. da je ljubljenec Fortune prav pogosto neznaten in crrd. Toda gospodična pri 24 letih vsega tega več ne vidi — ljubezen je že odpravljena. . . Sedemnajstletno dekle se kmalu vname za mladeniča pri 24 letih, dekle pri 24 letih ~iisli bolj milo o srednji starosti, da, ona se lahko sporazume celo z gospodom, ki meji po tih že na ostarelost. Zakaj tudi ne? Da človek na tem svetu osivi. da se vzdrži vso človeško dobo preko zobobola in revraatizma, krstov in pogrebov, insolvenc in padajočih opek. dnevnih uvodnikov in parlamentarnih razprav, preko gledališča in baleta — in še o-stane svoboden navzlic vsem izku-šnjavam: to mora celo ost