Naročnina
Dnevna Izdaja
zo državo SHS roeseCno 20 Din pollefno 120 Din
celolemo 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din pedeljslta Izdaja celoletno vjugo-slavIJI 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. petlt-vrsta mali oglasi po 1 30 ln 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urcdnlilcemrielu vrstica po 10 Din o Prt veClem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelIKa ln dneva po prazniku
Uredništvo Jo v Kopitarjevi ulici it. 6 III КоћпрШ se nc vračalo, nefranlclrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon štev. 30, upravnlitva itev. 323
Uprava Je v Kopitarjevi ul.it. в * Čekovni račun: CJublJana itev. I0.650 ln tO.349 xa 1 nseraie. Sarajevo it.7563, Zagreb St. 39.011. Praga ln ЋипаЈ it. 24.797
Zadoščenje.
Z največjim zadoščenjem je sprejela Slovenija vest, da sta velika župana Baltič in Pirkmajer odstavljena in zamenjana z dvema objektivnima, nad vsakim ozkim strankar-stvom stoječima uradnikoma.
Nočemo komentirati te važne izpremembe > ozirom na osebi odišlih dveh uradnikov. Pač pa sta oba predstavljala sistem, o katerem je želeti, da bi se obenem z njima za vedno likvidiral ne Farno v Sloveniji, ampak sčasoma v celi državj.
Tudi visoki uradnik bivše države je bil večalimenj nositelj gotovega sistema, se je pa po dolgi tradiciji in izvrstni šoli, navadno tudi še po dedno privzgojenih osebnih oziroma rodovnih svojstvih, in ker je bil dostikrat tudi gmotno neodvisen, znal vedno držati izvestnih mej, se ue preveč vplesti v vsakodnevne politične borbe in varovati dostojanstvo svojega visokega položaja. Ker smo bili Slovenci temu sto in sto let privajeni, smo marsikatero potezo tega uradnika v novi demokratični državi, ki je rodila čisto druge vrste izvršujoče organe svoje volje, zelo pogrešali. Vendar pa ima uradnik demokratične države po svojem bližjem dotiku z ljudstvom in svoji večji pri-stopnosti veliko dragocenih svojstev, ki odtehtajo starega birokrata, ako je demokracija prava in se zaveda svojih velikih nalog in odgovornosti.
Ker se nova država zaradi posebnih razmer, ki so vladale in še vladajo v Srbiji, pa deloma tudi v deželah bivše ogrske krone, še ni razvila do demokracije, kakor jo mi pojmujemo, se je uveljavil ne samo glede najvišjih uradniških mest, ampak vsesplošno sistem, Ki smatra uradnika za golo slepo poslušno orodje stTanke, ki je slučajno na vladi, in zato z vsako novo vlado uvaja novo garnituro uradnikov vsaj na najbolj važnih mestih. SLS, ki je stranka resnične, po moralnih načelih ravnajoče se demokracije, je odnekdaj stala na stališču, da bodi uradnik kot uradnik strogo objektiven, da se ravnaj samo po zakonu in imej pred očmi le splošni blagor, ne pa interesa »partije«; zato pa uživaj neodstavlji-vost in stalnost.
V Sloveniji se je radi po veliki večini iz-borne osebne in strokovne kvalifikacije uradništva dobra tradicija tudi v neugodnih razmerah kolikortoliko ohranila, dokler ni SDS uvedla neomejenega in brezobzirnega stran-karstva tudi na tem polju. In baš odstavljena velika župana Baltič in Pirkmajer sta bila kot eksponenta te stranke najizrazitejša predstavnika tega pogubnega sistema, ki je v svojih posledicah globoko omajal zaupanje ljudstva v avtoriteto države, nepristranost in moč zakona in stalnost reda. Dovolj je, če se v sedanjem momentu, ko sta nositelja tega sistema itak odžagana, spomnimo, kako je Slovenija, ko sta bila onadva velika župana, skoro eno leto živela pod strašnim terorjem oboroženih nikomur odgovornih čet, pred katerimi prebivalstvo v javni oblasti ni imelo nobene zaščite. V ostalem pa zaznamujejo upravljanje teh dveh uradnikov številni stvarno nemotivirani razpusti občinskih svetov, okrajnih zastopov, cestnih odborov, odstavljanje ljudskih županov, nastavljanje gerentov in komisarjev, ukinjenje avtonomije ljubljanskega mesta in preziranje ljudske volje na vsej črti. Sploh se je ravno pod tema dvema upraviteljema in to ne malo po njuni zaslugi Slo-venija tretirala kot pars subjeeta, v kateri je ogromna večina prebivalstva veljala kot državi nevaren in neenakopraven element, ki se ima z železno pestjo tiščati k tlom.
To temno sliko danes tem rajši pozabljamo, ko pozdravljamo v novoimenovanih šefih uprave v slovenski pokrajini dva izmed naj-odl.čnejših uradnikov, kar jih Slovenci imamo, tako po svoji strokovni usposobljenosti kakor po svoji visoki moralni kvalifikaciji: dr. Vodo-pivca, enega naših prvih upravnih kapacitet in dr. Schaubacha, enega naših najl)oljših sodnikov. Prvi je primorski, drugi koroški Slovenec, oba že preizkušena slovenska narodna delavca brez najmanjše pege, ki nista ni-Koli menjala barve, gentlemana v najboljšem pomenu besede, ki združujeta vse neprecenljive lastnosti uradnika prejšnje generacije z globokim demokratičnim čutom in umevanjem potreb ljudstva in časa. Ped njunim vodstvom je dano popolno jamstvo za najstrožjo objek-tivn st državne uprave, javno sigurnost in red ter brezpogojno spoštovanje zakona kakor tudi za poštenost in Čim boljšo funkcioniranje našega uradnega aparata, ki se ga je pod policijskim PPZ režimom bila semtertja tudi že prijela rja. Upamo, da kurs, ki se je z imenovanjem dveh nad vsemi partikularietičnkm
Nepotrebne
Belgrad. 4 marca. (Izv.) Včeraj smo javili o glasovih za razširjenje vladne koalicije. Pri tej priliki smo omenili, da streme tako Demokratska zajednica kakor tudi samostojni demokrati za tem, da bi vstopili v vlado. Te vesti se potrjujejo. Dîmes so nekateri prvaki omenjenih dveh strank poskušali priti v stik s strankama vladne koalicije. Ta pojemajoča borbenost opozicije je simptomatična. V vrstah opozicije se že nekaj dni opaža gotova utrujenost. To ravno najbolj dokazujejo pogajanja, ki so jih opozieionalne skupine poskušale navezati z vladno koalicijo. V vladnih krogih se gleda na to s popolno ravnodušnostjo, ker ima vlada večino, ki so je v narodni skupščini že večkrat mauifestirala. Ta večina je zadostna, da vlada izpelje ves svoj program in da poleg tega sprejme proračun, ki je državi potreben. Ker so vladni kakor opozicionalni krogi istega mnenja o proračunu, je gotovo, da bo proračun sprejet pravočasno. Ali bosta vladui skupini sprejeli ponudbe drugih opozicionalnih skupin, ki se ponujajo za vstop v vlado, pred sprejetjem proračuna, je odvisno v glavnem od razvoja v radikalnem klubu. Treba je priznati,
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Narodna skupščina je danes pričela s sejo ob četrt na 11. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje proračunske debate. Prvi je govoril bivši poštni minister dr. Benjamin Š u p e r^i n a. V svojem govoru je dokazoval, da je način, kakor se je začela debata v skupščini, v nasprotju s skupščinskim poslovnikom. Naglaša nelojalnost radikalov, dokler so bili radičevci v vladi. Pravi, da se je vlada sestavila na način, ki žali 4 milijone Hrvatov. Hrvati doprina.šajo za ta proračun polovico dohodkov. V vlado je mogel priti aktivni general izven parlamenta, ne morejo pa priti Hrvati. To briskiranje Hrvatov se tolmači samo na ta način, ker je radikalna stranka čisto separatistična srbijan-ska stranka. Nate govori, kaj vse bi bila morala storiti vlada narodnega sporazuma. Radikali pa so onemogočili sprejetje vseh zakonov,
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora. Na tej seji so opozicionalni govorniki, predvsem sam. demokrati Demetrovič in radičevec Šuperina poskušali spraviti v tir vprašanje ostavke vlade z ozirom na poslednje glasovanje, ko je bilo besedilo čl. 13. odbito s 13 proti 12 glasovom. Ze takrat smo poudarili, da je to glasovanje bilo zgolj formalnega značaja in da je šlo le za stilistično popravo tega člena. Kljub temu sta oba govornika poskušala uveljaviti nove parlamentarno teorije in novo. parlamentarno prakso, po kateri naj bi bilo glasovanje v odborih in odsekih, kjer gre za stilistične in formalne zadeve, precedent in povod za ostavko. Na ta njihova izvajanja jo z vso odločnostjo odgovoril minister za .ze-načenje zakonov Vasa Jovanovič, da te teorije ne morejo držati. Na podlagi konkretnih slu-
Pariz, 4. marca. Francija hoče svojo varnost nasloniti na svojo lastno moč, da bo tem bolj neodvisna na zunaj in bo mogla tem lažje izvajati svojo mirovno politiko. Te dni razpravlja poslanska zbornica o zakonu za preosnovo armade. Posebno važen je oui del zakona, ki se nanaša na mobilizacijo celokupnega naroda. Dotični člen slove:
»V slučaju vojne bodo vsi Francozi moškega in ženskega spola, ravno tako vse organizacije brez izjeme, pod pogoji, ki jih določajo č.leui 5.—16., sodelovali na obrambi dežele, ua ohranitvi gmotne in moralne dobrobiti naroda..
V razpravi je včeraj govoril pos). Fa-bry, ki je med drugim naglasii, da ima Nemčija kljub oficijelni razorožitvi še vedno svoj generalni štab, svoje utrdbe, svoje ar-lnadnc kadre in sploh vsa vojaška sredstva. Nato je govornik razpravljal o potrebi, (la se
strankarskimi vprašanji stoječih uradnikov začel, v dobro našega ljudstva in cele države tudi trajno ostane.
da so v radikalnem klubu še vedno gotove nejasnosti, ki bi mogle v sedanjih težkih razmerah, ko je vladna koalicija zelo potrebna, zelo odločilno vplivati. Ni treba mnogo radikalnih poslancev, ki bi s svojo odsotnostjo mogli vladi onemogočiti sprejetje proračuna. Z ozirom na to mislijo nekateri vladui krogi razširiti vladno koalicijo na ta način, da bi se vanjo sprejel Nikičev klub. Ker pa šteje ta klub samo osem poslaucev, so vladni krogi mnenja, da bi s tem vladi no bilo pomagano. Treba je pribiti dejstvo, da so samo posamezniki v vladnih krogih, ki na ta način presojajo položaj. Večina vlade pa misli, da so te kombi-nnc'je nepotrebne in da bo radikalni klub kot nosilec državne politike v teli važnih trenutkih znal ohraniti hladno presojo in hladno kri ter da do razčiščevanja, kakor si ga nekateri zamišljajo, ne bo prišlo, dokler se vsa vprašanja, ki so važna, ne rešijo. Radikalni klub potrebuje za razčiščevanje in medsebonjo obračunavanje mirne čase. Težko si je zamisliti, da bi se v radikalni stranki nahajali ljudje z ambicijami, kakor jim prisujejo nekateri opozicionalni krogi.
ki so bili določeni. Za nedelovanje odgovarja radikalna stranka. Nato dokazuje, da se nadaljuje preganjanje Hrvatov. Izjavlja, da bo glasoval proti. Za njim je dobil besedo sam. demokrat prota Dušan Kecmanović. V glavnem je govoril, kako je Bosna zapuščena m kako se v njej že štiri leta izvaja diktatura radikalne stranke. Za njim je govoril radičevec Rude B a č i n i č, ki se je posebno ba-vil z raz>merami v severni Dalmaciji, ki se nahaja v težkih razmerah, ker nima nobenega centruma, odkar je Zader pod Italijo. Navaja, kako vlada protežira tista parobrodna društva, ki so v rokah radikalov, tako n. pr. Kotorsko parobrodno društvo. Izjavlja, da bo glasoval proti. Nato se je seja končala. Prihodnja seja bo jutri ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje proračunske debate.
čajev jim je dokazal neopravičenost njihovih želj in tendenc. Po debati o tem vprašanju se je prišlo na glasovanje o ostalih členih, ki so bili vsi z večino glasov sprejeti. Pri končnem glasovanju o zakonu o centralni upravi je bil zakon z večino glasov sprejet. Za prihodnje seje so se pridržali samo še nekateri člani. Sprejetje tega zakona je velike važnosti. Že preje smo ponovno poročali, la zakon zmanjšuje število ministrstev na enajst. Z ozirom na to je ta zakon največjega pomena za varčevanje, ki ga vlada vpeljuje v državno gospodarstvo. Ni dvoma, da bo ta zakjn veliko doprinesel h konsolidaciji naših razmer. Zato je pričakovati, da bo imela država od tega zakona, ki ga namerava večina takoj po sprejetju proračuna predložiti narodni .kup-ščiui, veliko korist.
zavaruje meja proti Italiji in navedel, da so v alpskem ozemlju nameščeni štirje arnmdni zbori. Zbornica je viharno ploskala.
Razprava se nadaljuje.
v Pariz, 4. marca. (Izv.) Zbornica je razpravljala o zakonu o organizaciji ljudstva za slučaj vojne. Painleve je izjavil ob tej priliki, da bi bila največja nevarnost za Društvo narodov slabotna Francija. Ta zakonski načrt ni nikaka demonstracija vojaških sil, temveč ima samo namen, zagotovili ob ram Ivo Francije v slučaju napada.
Izjave vojnega ministra.
>Petit Parisien« objavlja pogovor z vojnim ministrom Painlevejem o obrambnih načrtih Francije. Painleve je izjavil, da mora Francija svojo mirovno politiko, svoje jamstvene in razsodiščne pogodbe izpolniti z lastno obrambo na suhem in nn morju. Francija, ki ne bi mogla sama odbiti vsakega navala na svoje ozemlje, bi spravljala v izkušnjavo vse zle sile v Evropi. Vojaška organizacija Francije ima dvojno nalogo: da vzdržuje red y kolonijah in jih brani in da brani domačo
zemljo. Pri obrambi domače zemlje mora sodelovati celokupni narod.
Francija mora svoje meje proti Nemčiji znova utrditi. Ako se tega dela doslej ni lotila, je bilo to zato, ker je uporabljala razpoložljiva sredstva za obuovo opustošenib ozemelj, ne pa zato, ker bi bila nameravala trajuo ostali v Porenju, kakor to trdi zlobna propaganda. Sedaj je prišel čas, da začne graditi utrdbe. Načrt je v podrobnostih izdelan in odobren. -— V uačrtu sta se združili dve teoriji: ena zahteva nepretrgano črto strelnih jarkov od Diinkirchena do Belforta, druga pa zgradbo močnih trdnjav. Združilo se bo oboje. Dela se začno že meseca julija letos na široki podlagi in se bodo brez pre-stanka nadaljevala. Trajala bodo več let in stroški bodo zelo visoki.
Prcîà usmiljenkam.
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Upravitelj javne bolnice v Slovenjgradcu je podvzel akcijo v vseh bolnicah v Sloveniji proti sedanjim plačam usmiljenih sester v teh zavodih in proti njihovim stanovanjem. Kolikor smo zvedeli, sta se tej akciji pridružila tudi upravitelja celjsko in mariborske bolnice. Iz kakih nagibov je potekla ta akcija, ni težko dognati.
Politika VeSike Britanije.
Belgrajska ^Politika« z dne 3. t m. prinaša pod gornjim naslovom na uvodnem mestu sledeča zanimiva izvajanja odnosno odkritja:
Ni nam treba govoriti o tradicijonalni politiki Velike Britanije nasproti Rusiji in zaradi Rusije nasproti slovanstvu sploh. Njena osnovna misel do svetovue vojne, Id jo je. izvajala odločno do trmoglavosti, je dovolj znana. S prvim angleško-francoskim sporazumom se je začela osnovna linija britanske politike, počasi, angleško sicer, toda vendarle prehajati v drugo smer. Od Rusije se je polagoma obračala proti Nemčiji, dokler se končno v svetovni vojni Velika Britanija ni znašla na isti fronti z Rusijo in z nami, s slovenstvom.
Takoj po vojni pa se je začela politika Velike Britanije počasi, angleško, a vendar vračati na svojo staro linijo. Nekaj zaradi ruske revolucije, nekaj zaradi naših napak, v v glavnem zato, ker se po starih, utrtih potih lažje hodi. Kajti naša nespretnost (n. pr. v vprašanju angleško-turškega spora) in naša groba netaktičnost (kakor je bil n. pr. ne-zmiselni sprejem Rušdi beja) ob sebi nista mogli, nista smeli biti zadosten razlog, da se Velika Britanija končno opredeli proti nam. Bili pa sta zadostni, da sta pospešili orijenta-cijo, ki je že bila na pomolu. Tako najdemo danes Veliko Britanijo na strani naših nasprotnikov, čeprav daleč tam v ozadju. Videli smo njeno pomoč Bolgariji — i diplomatsko i materijalno. Vidimo jo za Italijo. Vidimo jo povsodi, toda nikdar, v nobenem vprašanju ni naši strani. (Koroško! Op. poročevalca.) Tudi brez vseh dokumentov je naš narod jasno občutil, da smo v veliki Britaniji izgubili ne samo zaveznika nego tudi — prijatelja. In kolikor večja in čudnejša postaja aktivnost na Balkanu in okoli Balkana, toliko jasnejša postaja odkrita neprijateljska vloga Velike Britanije proti Jugoslaviji.
V položaju smo, da objavimo tudi dokument, ki črno na belem dokazuje, da se za vsem onim obročem, s katerim nas je obdala Italija, nahaja Velika Britanija.
Dne 10. decembra minolega leta pod št. 11976 se je obrnila grška vlada po svojem poslaniku v Londonu, g. Kaklamanosu, na angleški zunanji uard z vprašanjem, kakšno stališče naj zavzame v nekih aktualnih balkanskih vprašanjih, ki prete, da se nepovoljno razvijejo i za mir v Evropi in ne samo na Balkanu. Kaklamanos je prejel od angleške vlade zelo jasen odgovor, ki ga je poslal svojemu ministrstvu v Atene dne 2. januarja t. 1. pod št. 17 in ta odgovor je prejelo grško zunanje ministrstvo dne 4. januarja t. 1. ter ga vknjižilo pod št. 1247. Ta odgovor se glasi:
"Odgovor 19. XII. 1926 št. 11976. — 2. I. 1927. št. 17. Ministrstvu za zunanje zadeve, Atene. Odgovor Foreign OFfica je sledeči:
I.	Sporazum z Bolgarijo ali vsaj prijateljska pogodba. V tem pravcu napotiti liste in javno mnerje. Velika Britanija bo v tem duhu delala pri Bolgarih.
II.	S Turčijo. Zagotoviti dobre c.dnošaje in zato čini prej zaključiti vsa nerešena vprašanja, ki so skalila dobre odnošaje obeh držav, celo na škodo grških interesov.
III.	No podpisati pogodbe z Jugoslavijo. To stvar bo uredilo Društvo narodov, vpoôû-
Seia narodne skupščine.
Zakon o centralni upravi v zakonodajnem
odboru sprejet.
Obrambne priprave v Franciji.
vajoč stališče in interese Grčije, кат bo zagotovila Velika Britanija.
IV.	Z Italijo se je treba izogibati vsakemu nesporazumu. Nerešeno vprašanje Dodekano-sa se bo uredilo na korist Grčije, čim se na Sredozemskem -morju vzpostavi splošno ravno-menila bi samo — politika Velike Britanije.
V.	Ne interesirati se na italijansko-alban-ski pogodbi. ŠL 1247. 4. I. 1927. - Kakla-manos.«
M goče, da gotovo bomo kmalu čitali odločen dementi tega dokumenta. Toda ta de-manti no bo na stvari nič jzpronienil. Izpro-
menila bi samo samo — politika Velike Britanije musprotj Jugoslaviji, a te izpremeimbe
se ne moremo tako kmalu nadjati.«
SENZACIJONELNO ODKRITJE OROŽJA NA DUNAJU.
Dunaj, 4. marra. V tukajšnjem arzenalu so odkrili velike zaloge skritega orožja, o katerem se govori, da je bil last socijalistične Republikanske zaščitne zveze. Oblast je orožje zaplenila. Vsega jo bilo do 2000 vojaških pušk odnosno puškinih delov. Orožje je bilo deloma že zarjavelo.
Ruska debata v angleškem parlamentu.
London, 4. marca. (Izv.) Včeraj sc je v angleški spodnji zbornici razvila obširna debata o odnošajih v Rusijo."
Premier B a 1 d w i n je izjavil, da o stvari nič ne ve. Nato jc govoril liberalni poslanec Sinclair, ki je grajal vladno politiko nasproti Rusiji. Britanski interesi v Rusiji obstajajo — kakor na Kitajskem — v miru in trgovini. V zadnjih dveh letih je bila celokupna britanska trgovina z Rusijo večja nego s Kitajsko. V Rusiji tačas naraščajo zmerni vplivi in prav v tem trenotku so hoteli nekateri konservativni poslanci, da naj Velika Britanija odpove trgovinsko pogodbo in kot edina med evropskimi narodi pretrga odnošaje z Rusijo.
Za konservativce je govoril bivši trgovinski minister Sir Robert H o r n e. Rekel je, da si konservativci od nadaljnjega sodelovanja z Rusijo ničesar ne obetajo. Glede zadnje Chambcrlainove note bi se bilo moralo premisliti, ali naj sc odpošlje ali ne. Ker se je pa odposlala, mora to biti zadnja beseda.
Zunanji minister Chamberlain je izjavil, da jc britanska vlada iz ozirov na svojo mirovno politiko v Evropi tako dolgo potrpela nasproti Rusiji in njenim spletkam. Ruski odgovor se jedra popolnoma izogiba.
Nihče se noče vmešavati v ruske notranje zadeve, toda tudi Rusija se ne sme vtikati v notranjo politiko Velike Britanije in poizkušati, da bi izpodkopala obstoječo vladno obliko drugih dežela. Ruska politika nasproti Angliji je brez zgleda v zgodovini narodov, ki vzdržujejo med seboj diplomatske odnošaje. Naša nota je imela namen dati ruski vladi še enkrat priliko, da svojo politiko nasproti nam izpremeni.
Ramsay Macdonald je v svojem govoru naglasil, da bi se dali saino s potrpežljivostjo in pogajanji doseči dobri uspehi.
Lloyd-Gcorge je med drugim rekel: Trgovina s sovjetsko Rusijo je drugačna nego z drugimi deželami. Prelom s sovjetsko vlado bi vplival tudi na trgovino. Proti sovjetski vladi naperjeni govori odgovornih angleških ministrov morejo škodovati angleški trgovini. Predlaga, da naj zastopniki obeh dežela poizkusijo, da se obojestranske težave rešijo.
Za delavsko stranko je govoril S n o w -den; rekel je, da mora zunanji minister poizkusiti, da odpre v angleško-ruskih odnošajih novo poglavje. Rusi bodo pametni, ker bi njihov gospodarski sistem brez zunanje pomoči propadcL
Bo] za Šanghaj.
VELIK USPEH KANTONSKE ARMADE.
Šangh;ij, 4. marca. Dočim je večji del Čargovih čet koncenlrirau v Sungkiangu, je Uanton-ka armada nalihoma izvršila velikopotezen obkroževalni manever. Znatne kantonske sile korakajo ob kanalu Kašing-Sučav. Nekaj konjeniških polkov s tanki je dospelo že do Sučava. Ako pade Sučav, bi Cang v ozadju izgubil zvezx) v Cangcolinom. Pred Sumkinagom je bilo prišlo do manjših bojev, ki so pa najbrže imeli le namen kriti krilno gi. ■ ;e kantonske armade. — Cang je z vso n	poslal nekaj polkov v Sučav in name-
rava preiti v ofenzivo, ki ji je pa spričo popolnega razkroja Sunovih čet v naprej mogoče prorokovati neuspeh. Tu se smatra usoda Snn^haja kot zapečatena.
Berlin, 4. marca. Iz Pekinga poročajo, da koraka severna armada proti Nankingu.
Kantonci so severno od Yangéekianga od-re ali žele/nicoTientsin-Pukov. S tem so šan-tun'ke čete izgubile zvezo z rezervami in je onemogočeno vsako odpoš.ljanjo ojačenj. Pro-
Angleške zasnove proti Rusiji.
Moskovski stražniki so zaprli več dečkov, ki so glasno kričali pri prodaji »Večerne Moskve«: —Vojna napoved! Domovina v nevarnosti! in si. Kazen prodajalcev je bil zaprt tudi ekspeditor »Večerne Moskve«, češ da jo naučil raznašalce, naj »širijo tatarske vesti brez vsake podlage«. Istočasno zasmehujejo podlistki moskovskih dnevnikov kmete, ki so jeli kupovali cele vozove moke in petroleja, da se založijo za slučaj, da bo vojna. V Smolen-sku in drugih krajih ob zahodni meji je pošla sol. s katero so se baje preskrbeli kmelje »vsaj za 10 let!«
Vendar ne pričakuje javnost vojne z Anglijo samo, dasi so odrejena potrebna ojačenja na Daljnem Vzhodu in obCrnem morju. Preki-njenje diplomatskih vezi med Londonom in Moskvo ne bo imelo občutljivih posledic, trgovina se bo pač prenesla na Norveško kakor je bilo poprej. Nota Litvinovega, čičerinovega zastopnika, se označuje kakor novo »pismo za-poroških kozakov turškemu sultanu« (primerjaj znano Repinovo sliko).
Bolj razburja rusko javnost nastop Ukrajine, ki zahteva baje popolno neodvisnost ter hoče izstopiti iz sovjetske zveze. Petrovskt, predsednik ukrajinske vlade, se baš mudi v Moskvi. Zatrjuje se, da hoče samostojna Ukrajina s 40 milj. prebivalcev takoj skleniti unijo s Poljsko. Na ta način bi se obnovilo nekdanje stanje iz dobe pred Hmelnickim. kar bi močno vplivalo na mednarodne razmere. Pravijo, da je dobila Poljska 200 mil. funtov posojila od Angleške, ki da je bolra nove ukrajinsko-poljske zvezo. Co bi bila Rusija odrezana od Črnega morja ter ukrajinskega premoga (Doneč), bi nedvomno zašla v velike gospodarske težave. Vsekakor raste na Ruskem protipoljsko razpoloženje in se označuje Pilsudski kot »glavni sovražnik Rusijo«, Anglija pa je, kakor se vidi, pridno na delu, da se revanžira ruskim sovjetom za njihovo protiangleiko propagando ua Kitajskem.
vinco Anhui so dotnalega vso zasedli Kantonci.
v Pariz, 4. marca. (Izv.) »Petit Parisien« objavlja poročilo svojega posebnega poročevalca iz Sanghaja, v katerem pravi, da se je položaj v šanrrhaju poslabšal. Posamezni poveljniki generala Sunčuanfanga v provinciji Če-kiang so se sprli med seboj. Moštvo je popolnoma desorganizirano. V provinciji Honan. se vojskujejo med seboj čete Vupejfuja in muk-, denske čete.	r ""
v Pariz, 4. mafea. (Izv.) Novi izvršilni odbor kitajske nacionalistične stranke je včeraj prvič imel sejo. Taolitse je govoril o programu kantonske vlade. Med drugim je rekel, da se je 200 tisoč oseb izreklo za revolucijo. Vsi ti hočejo priboriti Kitajski samostojnost. Mi nismo sami. Na naši meji Imamo iskrene pri atelje v Sovjetski Rusiji. Šanghaj bo padeV približno v enem mesecu. Severna armada je popolnoma nesposobna za boj in je edino pravilno, da se umakne.
CHAMBERLAIN ORGANIZIRA PR0TIRUSK0 FRONTO.
v Berlin, 4. marca. (Izv.) Iz Pariza poročajo, da bo Chamberlain v Ženevi natanko razvil ves vzhodni problem, da bi tako organiziral močno antirusko fronto. S tem hoče tudi nati nčneje izvedeli stališče Nemčije do Rusije. »Borsen Kurier« pristavlja k temu, da je tako iz izjav kanclerja in drugih stališče Nemčije popolnoma jasno določeno po pogodbah v Locarnu, Rapallu in Berlinu. Nemčija ostane v vsakem slučaju nevtralna.
Nove vollžve v Avstriji.
Dunaj, 4. marca. Socijahio-demokratična stranka je dr. Seiplove predloge glede soci-jalnega zavarovanja odklonila in se izrekla za to, da se zakon o socijalnem zavarovanju še pred razpustom skupščine sklene, njegova izvedba pa prepusti novemu parlamentu. Pri- ; stala je na to, da se razpišejo volitve na dan 24. aprila tek. lela. Ustavni odsek je nato včeraj odobril zakon za razpust skupščine. — Pogajanja za enotno protimarksistično fronto se nadaljujejo. Landbund je sodelovanje odklonil.
Anglija nabira na Balkanu prostovoljce.
Carigrad, 4. marca. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da nabira Anglija na Balkanu, posebno v Bolgariji in Grčiji, prostovoljce za Kitajsko, ki jih v Solunu opremljajo. Carigraj-ski angleški vojaški ataše pošilja med tukajšnje ruske begunce agente, ki jih vabijo, naj vstopijo v angleško vojaško službo na Kitajskem. Turški listi proti temu početju ostro protestirajo.
OBSEŽNA RUSKA KOLONIZACIJA.
Moskva, 4 marca. Sovjetska vlada ima obsežne načrte za kolonizacijo zahodnih in jugovzhodnih pokrajin. Tekom prihodnjih 10 let hoče na leh ozemljih naseliti štiri milijone ljudi in porabili v la namen nad 500 milijonov rubljev.
Izprememba velikih županov v Sloveniji.
Vsa Slovenija, vse naše politične stranke, izvzemži SDS, so že dvç leti neprestano pričakovale izpremembe na mestih velikih županov v Ljubljani in Mariboru.
Samostojna kmetijska stranka in slovenski radikali bi se bili radi znebili dr. Baltiča in dr. Pirkmajerja, pa so ju držale odlične zveze SDS z gotovimi belgrajskimi radikali.
Ravnotako pa se je te dni vsa Slovenija oddahnila, ker je z vrhov uprave v Sloveniji izginil režim SDS.
Slovenska ljudska stranka st je bila v vladi prvi dan svesta, da je njena dolžnost, da poskrbi za to izpremembo. Kajti oba velika bivša župana sta se kot izvrševalca režima PP2 tako zasovražila med narodem, da nista več mogoča. Vendar pa SLS ni hotela po dr. Žcrjavovih metodah vreči ljudi čez noč na ccsto in je čakala, da se najde primerna rešitev.
To potrpežljivost SLS je SDS grdo zlorabila. »Jutro« se je norčevalo fz naših ministrov, da ne morejo doseči niti izpremembe uprave v Sloveniji. In nasprotniki SLS so celo v hrvatske liste spravili to zaničljivo obrekovanje. »Jutro« je sleherni dan pisalo o ministrih »statistih«, o »samoradikalnki« vladi, o klerikalcih, ki v vladi ničesar ne pomenijo itd.
Mi smo vselej sproti ugotovili tako pisanje in pozivali eksponente SDS v državni upravi, naj se »Jutru« zahvalijo, čc bodo morali svoja mesta izprazniti prezgodaj.
Danes bo »Juro« seveda vpilo o klerikalnem nasilju. Kako pa izgleda to nasilje v primeri s postopanjem dr. Gregorja Žerjava? Ko je leta 1924. vlada Davidovič - Korošec imenovala nova velika župana v Sloveniji, se nalašč ni ozirala na strankarsko opredelitev, ampak samo na strokovno usposobljenost in kvalifikacijo. Ko pa je prišel Žerjavov režim, je še tisto uro, ko je vlada prisegla, bila iz Bclgrada odposlana brzojavka, da sta oba velika župana vržena na cesto. Ob deseti uri zvečer je PPŽ vlada prisegla, drugo jutro ob osmih so že velika župana telclonično obvestili, da naj oddasta svoje posle najstarejšemu uradniku, ker se jc zdela dr. Žerjavu brzojavna obvestitev šc predolga!
Po zaslugi SLS je režim samostojnih demokratov v naši upravi padel. Imeni in položaja novih velikih županov, izmed katerih je eden vseučiliški docent, gi sodni svetnik, jamčita, da se vrača v našo upravo nepri-stranost in ekspeditivnost.
Visoka avtoriteta dveh najodličnejših mož našega naroda ni vrhovnih mestih naše uprave bo vrnila nahodu zaupanje v upravne urade in uradnike, dvignila zmisel za državno skupnost in poglobila ljubezen do narodne države.
^eležlce
Д Zadrega. Včeraj je bil »Narod« v zadregi. Da bi prikril, kako mu je nerodno, je pa spravil klerikalce v zadrego. Toda »Narod« je neroden, kadar*je v zadregi, pa še prav posebno neroden. In včeraj je bil tako neroden, da niti iz »Jutra« ni belgrajskih vesti pravilno prepisal. »Jutro« namreč pravi, da so vsi drugi demokrati za zvezo z SDS, samo Davidovič še okleva. Narod pa je v zadregi narobe videl in je napisal, da si klerikalci prizadevajo ,kako bi dobili zase vsaj del demokratskih poslancev, ki se ne strinjajo s taktiko g. Davidoviča. V »Jutru« torej Davidovič okleva, v »Narodu« pa tiste poslance, ki se z Davido-vičem ne strinjajo, dobivajo klerikalci — to kar od Davidovičevega kluba še ostane, se bo pa zvezalo z SDS.
Д Tri ministrstva, »Narod« je vedno za par dni za navadnim koledarjem. Včeraj je praznoval pust. Ob tej priliki je moral častitljivi starček pošteno ponoreti. V ta namen se je našemil, kolikor se je le dalo. Kot glavno masko si je natakni na nos tri ministrstva, ki jih ponuja dr. Srskić SDS. Čujte, tri ministrstva in med njimi ministrstvo za — čujte, čujte! — zunanje zadeve, ki naj ga prevzame — čujte, čujte, čujte! dr. Prvislav Grisogonol Reči moramo da se je ta pustna šala »Narodu« izvrstno posrečila. Tako se ni menda še nikoli zabavala jugoslovanska javnost nad tako imenitno in duhovito štdo, kakor je ta, da bo minister za zunanje zadeve. — Prvislav Grisogono! Še Chamberlain bo počil smeha.
A Na žrtvonik je včeraj posadil klerikalce »Slovenski narod«. »Radikali« so pripravljeni žrtvovati klerikalce in pri prvi priliki, samo da si zasigurajo podporo kake druge stranke.« Kako pa je to, da je to stvar »Narod« ravno včeraj iztuhtal? Ali mislite, da so se ravno včeraj radikali napili ljubezni do SDS in so ravno včeraj sklenili žrtvovati klerikalec? Kaj šelVčeraj sta frčala Baltič in Pirk-majer in »Narod*: mora tolažiti uboge SDSarje, pa jim je naslikal »klerikalca na žrtveniku«.
Pariz, 4. maroa. Turčija jo začela na vzhodni obali Male Azije, posebno pa v okolici Smirne in Scala Nuove graditi proti Italiji utrdbe.
v Dunaj, 4. marca. (Izv.) Poljski zunanji minister Zalesky se je na potu v Ženevo več ur zadržal nn Dunaju. Opoldne je bil gost kajirJeria.
Kačolišlti svei
Povejte še to...
(Nagovor papeža Pija XI. postnim pridigar-
Sem rimskega mesta 1. marca 1927.)
1 i roka vrata eo odprta na stežaj. Pogled je pohitel v ozadje mogočne dvorane, kjer je sedel na vzvišenem tronu Pij XI., namestnik Kristusov na zemlji.
Zbor priletnih mož, redovnikov in svetnih duhovnikov rimskega mesta se je zganil. Ljubezen jim je zaiskrila v očeh in polni otroške vdanosti eo pohiteli kot prejšnja leta tudi danes tjakaj pred visoki prestol, pred skupnega očeta vsega katoliškega sveta, in se mu vdano poklonili. Prav kakor dober sin prihiti po očetov blagoslov, ga poprosi za dober svet in so mu priporoči v molitev predno nameri svoj korak za težko odgovornim delom v tujem svetu, so prišli tudi ti možje, da se ogrejejo na očetovskem srcu, da se razvnamejo ob vzpodbudni besedi in sprejmejo z apostolskim blagoslovom zagotovilo obilnega pridelka svoji žetvi.
Z ljubeznivim pogledom je objel sveti Oče zbrane može, ki so bili določeni, da hranijo rimsko ljudstvo v svetem postnem času s kruhom l4)žje besede, da zopet in zopet oznanijo en:; . laro in vendar tako tujo besedo: spreobrnite se, spokorite s©. Toda oko ni obstalo nad prisotnim zlwrom. Pohitelo je skozi zračna okna in od tu zastrmelo proti severu in jugu in dalje in dalje. Za hip je obstalo tamkaj ob Soči in nad tužno Istro, kjer trpi mu-čeniško življenje narod trpinov, pohitelo je navzgor po solnčnih bregovih Adiže in preko visokih Alp v deželo prostosti, kjer se svoboda nesramno roga najzvestejšim sinovom Cerkve. Preletelo je silno planjave širne Azije in ves razboljen se je vrnil pogled preko daljne Amerike, dežele najmlajših med mučeniki za 6veto vero. Vsem pastirjem po širni obli in vsem zvestim ovčicam je govorilo oko in vsem je tudi spregovorilo njegovo srce.
Pojdite in poučite, govorite vsem narodom. Vem, da ste si izbrali globokih besedi, da oznanite z njimi božjo besedo, toda še, še to spregovorite in povejte vmes! — In zopet so pohitele misli tja preko, v tabor kjer gospodari vladar tega sveta, kjer se šopiri zlato tele paganskega nacijonalizma in brezbožne države, ob podnožju pa v blaznem vrtincu raja pijano ljudstvo. — Povejte in poučite ljudi, kaj je oblast in kaj premore, kaj družba in kdo jo tvori. O, pokažite kot vzor čudovito prozorno uredbo najodlionejše družbe — Cerkve — kamor naj pridejo vse druge v šolo. i Pokažite kaj pomeni poedinec v tej tako božji tvorbi. Niso ljudje I radi Cerkve, le Cerkev jo bila Ustanovljena radi ljudi: »Propter nos homines él prdpfôr nostram salutein.« Radi nas ljudi in raćtrha-šega zvelioanja.
Človek ni in ne more biti sredstvo. On Je cilj — razume se, da je zadnji in najvišji cilj Bog — toda v stvarstvu je v resnici človek cilj. On jo v sredi, kamor je vse naravnano, celo nevidni svet. Saj so angeli postavljeni njemu za varuhe in radi človekove blaginje. Kako lepa in jasna in zajemljiva je ta zamisel! Niti rod in ne država niti narod no more preglu-šiti resnice: Propter nos homines et propter nostram salutem. In prav isto nam kliče apostol o Odrešeniku: »Dilexit m, tradidit seinet-ipsum pro me«. Vzljubil me je in se zame dal. O, kako silna, kako globoka misel in kako plodov ital
Tako je govoril sveti oče in vsi so globoko občutili: tu je lek težki bolezni, ki jo boluje naš čas. Ne laž, samo resnica nas bo osvobodila in obrodila čudno oipojen cvet — mir.
ITALIJANSKO ZRAK0PL0VSTV0 IN
DALMACIJA, v Rim, 4. marca. (Izv.) Med ministrom za zrakoplovstvo in italijansko letalsko družbo se je dosegel sporazum, da se zračna proga Trst—-Turin—Rim v zimskem času prestavi na črto Trst—Benetke—Zader. Ta sprememba je vpeljana radi tega, ker je v padovanski nižini vedno gosta megla. Mussolini je rekel ob tej priliki, da govori o tej črti tudi opor-tunost poskusa za našo zrakoplovske ekspanzije ob jugoslovanski dalmatinski obali.
STALIN NA SMRT BOLAN. Moskva, 4. marca. (Izv.) Predsednik sovjetske vlade Stalin boluje za rakom v žc-lodcu. Njegovo stanje je brezupno.
POLJSKA DELEGACIJA ZA DRUŠTVO NARODOV. Varšava, 4. marca. (Izv.) Delegacija, ki ! bo zastopala Poljsko na zborovanju sveta Društva narodov, je sestavljena sledeče: zunanji minister Zaleski, stalni zastopnik v Ženevi Fokal, poljski zastopnik v Gdansku Straflburger, zgornješleski vojvoda Grazyn-ski in sckčni ravnatelj grof Tarnovvski.
NEZADOVOLJNOST MED UKRAJINCI. Varšava, 4. marca. (Izv.) Ukrajinski lisi »Dilo« razpravlja o vladni predlogi za izpremembo volivnega reda.' Po tem načrtu bi Ukrajinci sploh izgubili vsako zastopstvo v varšavskem sejmu. V I.vovu se zato pretresa vprašanje, ali naj sc ne bi volitve sploh bojkotirale in se ustanovil narodni zbor, ki naj bi pred svetom veljal kot zakoniti ukrajinski narodni zbor.
Dr. Fran Vodopivec,
novi veliki župan ▼ Ljubljani.
Z dr. Franom Vodopivoem je prevel poele velikega župana eden najsposobnc h slovenskih upravnih uradnikov. Ni ga tre a hvaliti niti priporočati, bogata njegova zgodovina in odlično delovanje govori dovolj.
Dr. Fran Vodopivec je goriški rojak, rojen 1879 v Ajdovščini. Gimnazije je dovršil leta 1900. v Gorici z odličnim uspehom, pravo pa na vseučilišču v Gradcu, kjer je promoviral doktorjem prava 1. 1005. Istega leta je vstopil v upravno službo pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu na Koroškem. Kot doslednega in zvestega Slovenca ga je nemškutarski predstojnik mrzil. Ko mu je končno okrajni glavar še prepovedal slovensko govoriti v uradu in izven urada, je prosil za premestitev. Prošnja njegova je bila uslišana in takoj je bil premeščen k niiniestništvu v Trst. Kasneje je služil še pri okrajnih glavarstvih v Tolminu in Pulju.
Neposredno pred vojno leta 1914. je češki minister Zenker poklical dr. Vodopivca, ki si je že tedaj dobil sloves izredno sposobnega upravnega uradnika v ministrstvo za poljedelstvo na Dunaj. V ministrstvu je dobil dr. Vodopivec najprej referat o slovenskem in hrvatskem zadružništvu, kasneje med vojno pa referat o oprostitvah slovenskih kmetskih posestnikov in vinogradnikov od vojaške službe. Na obeh teh mestih si je novi veliki župan etekel nevenljivih zaslug za naš narod. Slovensko, zadružništvo je imelo v njem odlično oporo in marsikak naš posestnik bi se moral edino dr. Vodopivcu zahvaliti, da je ostal doma, da ga ni vzela vojna. Neštetim družinam je dr. Vodopivec rešil očeta in gospodarja.
Po vojni je dr. Vodopivec stopil na čelo komisije za mirovno konferenco. Začetkom leta 1920 je ustanovil urad za zaščito beguncev. Septembra 1920 je bil imenovan za vladnega svetnika, leta 1922 je prevzel pri pokrajinski vladi v Ljubljani oddelek za splošne policijske zadeve. Leta 1924 je bil premeščen kot namestnik velikega župana dr. Ploja v Maribor. Pod Davidovič—Koroščevo vlado je bil dr. Vodopivec imenovan za velikega župana v Mariboru, že novembra istega leta, pa ga je Pašić—Pribičevič—Zerjavova vlada upokojila.
Z upokojitvijo pa dr. Vodopivčevega udej-etvovanja še nikakor ni konec. Ze leta 1925 ga je odlikovalo naše slovensko vseučilišče s tem, da ga je izvolilo za honorarnega jlo-centa upravnega prava. Na tem mestu je dr. Vodopivec še danes.
Poleg izredno hitre in visoke redne uradniške karijere, je dr. Vodopivec vršil še celo vrsto drugih odličnih, važnih in odgovornih
Samoumori na srednjih šolah.
Samomori srednješolskih učencev so moderna prikazen. Pojavili so se v večji meri še le v zadnjih treh desetletjih. Ni na mestu, da tu razmotrivamo vzroke; ti so se že raz-motrivali vsestransko v pedagogičnih listih in knjigah. Izraz so pač modernega časa, splošne živčne prenapetosti, katere posledica so tudi mnogi samomori v vseh slojih, zlasti v gmotno slabšo situiranih. Med vzroki se premalo vpo-števa proti prejšnjim časom silno pomnoženo število dijaštva, med katerim je naravno tudi mnogo nianjnadarienih, ki navzlic dobri volji in naporu ne morejo zadostovati zahtevam, in mnogo telesno slabotnih — to zlasti izza voj-eih časov — pri katerih so tako zahteve šole, kakor staršev pretirane glede na njih telesno sposobnost. Subjektivno previsokim zahtevam šole se ustavlja mladostno telo in duh s tem večjo »lahkomiselnostjo« to se pravi z večjo živahn: stjo iu nepazljivostjo in apatijo (»lenobo-). Objektivno pa zahieva hitro in mnogostransko moderno življenje, dijakova okolica: sport, društva, kino itd. od dijaka vse preveč ne glede na gotove šolske stroke; mislim namreč na renlne predmete, katerih zahteve se zadnjih 20 let stopnjujejo od lela do lela, tako da so proti njim od nekdaj okleve-lani klasični jeziki zlasti v gornjih razredih srednjih šol pravcata igrača,
2ivci mladeniča morajo vrhu tega sedaj
nalog. Leta 1921 je bil član mednarodne komisije za razmejitev med našo državo in Madžarsko. Poleg dr. Slaviča se moramo Slovenci ravno dr. Vodopivcu zahvaliti, da je ta razmejitev izpadla v korist našega naroda in države, da nam je skoro neokrnjeno ohranjeno slovensko Prekmurje. Dalje je bil dr. Vodopivec član dveh meddržavnih komisij za ureditev obmejnega prometa med našo državo in Avstrijo, še danes pa je član komisije za si-stemiziranje imovinskih interesov bivših dežel Kranjske in Goriške in komisije za razdelitev arhivov med našo državo in Italijo.
V svoji stroki je dr. Vodopivec napisal več razprav. Omenjamo le razprave v »Času«, »Slovenskem Pravniku« in belgrajski »Policiji«.
Kot navdušenega goriškega Slovenca odlikuje dr. Vodopivca njegova vroča ljubezen do svojega naroda. Tudi kot uradnik je našel vedno pota in načinov, da se je udejstvoval kot narodnjak. Omenimo le njegovo največjo zaslugo na narodno-obrambneni polju: bil je eden glavnih aktivnih soustanoviteljev Jugoslovansko Matice.
To bi bil v najbolj grobih potezah popis dosedanjega dela novega ljubljanskega velikega župana. Ti podatki menda več kot zadostujejo, da podpro trditev, ki smo jo izrekli v uvodu. Na Bleiveissovo cesto smo dobili strokovnjaka, ki se je izkazal na višku že v neprimerno težjih nalogah kot je veliko županstvo, moža, ki ta narod ljubi, ki je zanj delal v najtežjih obmejnih krajih, v najodločilnej-ših zgodovinskih trenotkih po prevratu, moža, ki si je za našo državo stekel nebroj zaslug.
Dr. Fran Schaubach,
novi veliki župan v Mariboru.
Maribor, 4. marca.
Cela mariborska oblast brez izjeme stanu in prepričanja je pozdravila z veseljem in navdušenjem imenovanje g. mariborskega sodnega svetnika dr. F. Schaubacha za velikega župana mariborske oblasti. Ob tej priliki jc naša dolžnost, da orišemo javnosti v kratkih obrisih dr. Schaubachovo dosedanje življenje in delovanje.
Novi veliki župan dr., Schaubach je rodom iz Drašč na Koroškem v prekrasni Zil-ski dolini. Njegov oče je bil imovit kmet, trdna slovenska korenina, ki je vzgojil tudi vse svoje otroke v strogo narodnem in krščanskem duhu. Še danes, ko je dr. Schaubachov rojstni kraj pod Avstrijo, je njegov brat na očetovem domu edini slovenski župan.
Mladi Schaubach je končal gimnazijo z izbornim uspehom v Beljaku in se je posvetil
pri treh klasifikacijah biti trikrat v letu tako napeti, kakor prejdvakrat in kakor pred 50 leti samo enkrat na šolsko leto. Pri večjih zahtevah še večkratno trpinčenje staršev in otrok z izpričevali! Ali so to vsi ti i diletanlski reformatorji, ki so nam tekom deset let v Sloveniji izpremenili klasičue gimnazije v realne gimnazije staroavstrijskega tipa in te zopet v realne gimnazije srbskega tipa, res dobro premislili? Po pravici dvomim. Staršev nikdar niso vprašali. Ti, ki poznajo j mladino gotovo dobro, se z prenaglimi izpre-membami gotovo no bi bili strinjali. Vsi naši 6edanji srednješolci — mučeniki so morali že študirati najmanj po dveh pa tudi po treh si-j stemih. Ali se to ne pravi goniti mladino v obup ali pa v apatičnost?
In sedaj še to odstranjevanje po čl. 47.1 Ta za šole navidez ročna in enostavna, a za starše in učence kruta, v bistvu pa zastarela ; metoda mora vplivati zlasti na revnega dijaka I porazno. Bogatin si bo lahko pomagal: najel 1 si bo do kcnca leta inštruktorje in bo vžival j pouk doma, med tem ko bo revni dijak brez * šolanja taval zgubljen okoli šest mesecev. Člen ! 47. discipl. pravil naj se uporablja tedaj samo j nasproti takim elementom, ki so resen balast ; za šolo, ker motijo pouk; kdor je pn miren ■ in reden, če tudi nima uspeha, naj ostane do konca šolskega leta in naj ponavlja.
Nadalje bi bilo dati učiteljem v poudarek, da bi moral biti vendar že enkrat čas opustiti tisto pompozno odpuščanje Iz šole, katerega utis ie vendar le malenkosten, ker so odpu-
pravniin študijam, katere je dokončal na Dunaju. Kot visokošolcc jc vstopil v naše aka-demično društvo »Danica« in jej jc bil tudi predsednik. Kot dijak in visokošolcc jc bil Schaubach trn v peti koroškim nemškutar-jem, ker jc budil Korošce k narodni zavesti, imej razna predavanja in je ustanovitelj več izobraževalnih društev v Zilski dolini.
Po končanih pravnih študijah je stopil v sodno službo in bil praktikant ter avskultant pri raznih sodiščih v že tedaj uajbolj nemško zagrizenih delih Koroške. Predstojniki so ga cenili kot izbornega jurista, a ga zapostavljali pri vsaki priliki, ker je bil eden tedaj najbolj odločnih, zavednih in v slovenskih organizacijah delujočih slovenskih inteligentov na Koroškem. Pred imenovanjem za sodnika je bil dr. Schaubach v Celovcu in samo radi tega, ker je bil žigosan kot Slovenec z dušo in telesom, so ga imenovali za sodnika v Črnomelj v Belokrajino, ki jc veljal tedaj pod rajno Avstrijo kot kazensko mesto.
Mladi sodnik dr. Schaubach se je uživel kmalu v črnomaljske razmere in postal ljub-
Smrt in pogreb vrlega moža.
Iz Starega trga pri Slovenjgradcu poročajo: V četrtek, dne 3. marca, smo pokopali tukaj ob veliki udeležbi iz domače fare, mesita in sorodnih župnij zelo uglednega in zglednega posestnika Pavla Popiča p d. Bovšnika na Radišah. Marsikateremu obiskovalcu Uršlje gore bo znan njegov dom, ležeč blizu sel na krasni planjavici, kakemu grajskemu posestvu stičen. Rajni je bil podoben verucmu tirolskemu kmetu. Duševno pastirstvo na Tirolskem je zato tako naporno in potrebuje Tirolska mnogo duhovnikov, ker verni kmetje žete tam imeti ob smrtni uri duhovnika pri sebi in prebijejo duhovniki v takih hišah po cele dneve in noči. Tako je Bovtoik poslal zdaj po duhovna v Stari trg, zdaj na Sele in bil mnogo mirnejši, ko je imel duhovnika pri sebi. Bil je vzoren kristjan, gospodar, soprog, oče in sosed. Naj mu Bog vse bogato poplačal
Samoumor srednješolskega dijaka.
Včeraj zjutraj je prijavil g. F. M. iz Ljubljane, da je v petek izginil njegov sin Franc, peto-šolec III. državne gimnazije. Očetu je dejal zjutraj ob 8, da gre v šolo. Ko ga ves dan ni bilo domov, se je oče informiral v šoli, kaj je z njegovim sinom, nakar so mu jwvedali, da ga ni bilo žc v četrtek v šolo Oče se je ves prestrašen zatekel na jxilicijo po pomoč.
Hkrati pa je dobila ljubljanska policija brzojavko iz Rečice pri Bledu, da so tam našli obešenega nekega dijaka, pri katerem so našli izkaznico petošolca Ivana Levičarja. Pol. nadzornik Gruden, ki zadevo preiskuje, se je obrnil telefonično do Levičarjevega očeta in do šolskega ravnateljstva. dobil pa je isti odgovor: Levičar je danes v šoli. Samomorilski dijak si je izkaznico izposodil od Levičarja brez njegove vednosti.
Zadevo je zamotala še tretja prijava. Gospodar G. je namreč tik za gospodom M. prišel prijavit jKïlîcijl, da je pobegnil z doma pri njem stanujoči Vinko K., dijak V. realke, z Dolenjskega. Policija je dognala, da je vzrok pobega obeh dijakov izredno slabo spričevalo, ki sta ga v četrtek dobila in ki b'i imelo za posledico, da bi bila oba dijaka odstranjena s svojih zavodov.
Dosedaj še ni jasno, ali sta pobegnila oba skupaj in kateri od obeh je identičen s samomorilcem na Bledu. Sin g. G. se je odpeljal s popoldanskim vlakom na Bled, da ugotovi, čo je samomorilec res Vinko K. ali ne.
Grozen umor na Kočevskem.
V četrtek zjutraj t. j. 3. marca ob 7 so našli delavci, ki so šli na delo, na progi Stara cerkev-
ščenci nazadnje v očeh svojih součencev le mučeniki. Kritični psihologični moment pri odpuščencu pa je strah pred obračunom s starši; temu obračunu se skuša odtegniti, če ne ve v svoji preplašenosti druge poti, naposled z begom ali celo s samomorom.
In temu bi bilo tako lahko odjximagano, če bi šole dijaka, ki je odstranjen ali izključen, izročile brez vseh ceremonij staršem samim. S tem bi bil kritični moment, ko starši izvedo za to v učenčevih očeh tako strašno nesrečo, prestan, in dijak bi ne mislil več no na beg, ne na samomor.
Ali šole na to tudi vedno mislijo? Zakaj šolske oblasti takega postopanja ne predpišejo?	Dr. A—c.
Pesmi t Srečko Kotovela
(Ob priliki recitacijskega večera v gledališču.)
>Jaz pa sem potuik tu zvezdam brat. Kakor utrinek
sem zvezdni, ne vem še, kam padem. AH v amerikanske gozde. prerije ali nnšo zemljo? Vem samo to: vsi ga pojdejo iskat.< (V zapuščini.)
V maju bo že leto, kar jo padel v to našo zemljo tam na Krasu in prijatelji njegovi so ga šli iskat, da se sklonijo nad njegovim spo-ininom. V torek zvečer bodo recitirali njegove pesmi ga. Šaričeva, Jan in Debevec, da dajo slutiti ljudem njegovo lepo duào in do-
ljencc belokranjskega kmetskega ljudstva. Kako je bil priljubljen med kmetskim narodom, nam dokazuje dejstvo, da ga jc poslal po preobratu narod kol svojega zastopnika v začasno predstavništvo v Belgrad. V časti in zaupanju poslanca je storil veliko za ureditev začetnih razmer v r.ovi državi.
Ko mu jc potekel mandat, ni več kandidiral, ampak jc prišel v Maribor na okrožno sodišče, kjer so mu dali kot najboljšemu ju-ristu najtežji referat. Na sodišču jc veljal poleg najboljše kvalifikacije tudi za strogo objektivnega sodnika in hitrega delavca.
V Mariboru jc bil kmalu povišan v svetnika in v priznanje zmožnosti odlikovan z redom sv. Save.
Tak je torej v kratkih obrisih novi veliki župan mariborske oblasti g. dr. Franjo Schaubach in cela oblast gleda sedaj pri imenovanju vanj kot najboljše kvalificirano vodilno moč, kateri bo zaupala inteligenca, jo spoštoval, ljubil in tej zaupal tudi priprosti slovenski štajerski, koroški in prekmurski narod!
Kočevje mrtvo truplo. Ležalo je nekako v sredi med obema postajama 1 meter od proge. V mrtvecu so spoznali Otona Kautskvja iz Mlake. Glava mu je bila na čelu blizu senc in na temeniu razbita, iz odprtin so siliti možgani, telo samo pa je ležalo v mlaki krvi. Obvestili eo takoj umorjen-čevo družino in orožništvo. Telo samo so prenesli v mrtvašnico Stare cerkve, kraj umora pa zastra-žili zaradi preiskovanja stopinj. Cisto očividno je namreč, da gre tu za umor in ne nesrečo, kakor se je prvotno mislilo. Kakor so izjavili domači, je Sel umorjeni na delo v Tekstilano, kjer je zaposlen komaj 11 dni Od doma je šel ob pol 6 zjutraj. Je torej čisto izključeno, da bi ga j>ovozil vlak, ki odpelje iz Kočevja že ob tričetrt na pet.
Oton Kautsky je bil še mlad fant, komaj 18 let star. Bil je izučfcn Čevljarski pomočnik, toda kot je že pri nas skoro redno, dela ni dobil. Tako je bil primoran, da gre kot navaden delavec v tekstilano. In po 14 dnevnem delu ga je na poti na šiht čakal zasednik, ki ga je ali dvakrat ustrelil ali pa s kakim trdim predmetom udaril |x> glavi. V roki je držal še kanglico s kavo in v žepu košček kruha — edino kosilo delavca. Očeta ni imel več, mati pa se je s kopico otrok naselila » Mlako (Korndorf).
Dogodek je razburil vso okolico. O preiskavi in morilcu bomo še poročali.
Aretacija azijskega čudaka.
Zadnji čas je hodil po Ljubljani mož, pravt čudak, za katerim so se vsi ozirali, ki so ga prvič srečavali To je mož srednje velik, krepak, lase pa ima rdeče, dolge, da mu padajo na hrbet in rame. Govori več jezikov kakor nemški, francoski in italijanski in več azijskih jezikov. Pohajal je že delj časa po Ljubljani, izdeloval in prodajal amulete, drugače pa je bil jako skromen človek in ni nikdar prosjačil in ljudi nadlegoval. Sedel je v kavarni, risal amulete in se prijazno razgovarjal, kdor ga je ogovoril. — Rekel je, da hodi že 25 let po svetu, da jo prehodil že večji del Azijo in skoro celo Evropo in pa da študira jezike. Posebno rad se je mož zadržaval v raznih kavarnah in prodajal amulete in pa prerokbe za bodoče življenje. Včeraj pa so tega moža aretirali, ker ni imel potrebnih dokumentov in ker se zdi policiji sumljiv kot tajen inozemski agent. Mož se piše Sung-Van-Kung. Policija ga je spravila čez italijansko mejo
Poneverbe na železnici.
Pred mariborsko poroto, Id prične z zasedanjem 7. marca, pride tudi poneverba v materijal-nem skladišču drž. železnice. Glavni obtoženec Jarh se nahaja sedaj na svobodi. Drugi slučaj poneverbe v kurilnici pride na vrsto pri poletnem porotnem zasedanju. Pripomnimo, da se zadnje
bro srce, ki se je tako tesno privijalo k življenju in ljubilo človeka in pelo pesmi iz lepote stvarstva.
Ni bilo dano njemu, da bi izdal svoje pesmi, ki jih je uredil že v oktobru 1925, ;n prav kakor Ketteju in Murnu mu jih hočejo izdati prijatelji, v kar hočejo porabiti dohodke recitacijskega večera.
Srečko Kosovel je bil izredno sensibilen človek, ob vsaki roži je vzdrhtel, vžgala ga jo vsaka zarja in ranil vsak žalosten pogled. Intenzivnost občutja je njegova fiziološko najbolj osnovna poteza: finost živčevja za dojemanje najrahlejšega zračnega valovanja, ostrost očesa, ki vjame vsak žarok mesečine^ nnpetost posluha, ki se strese ob vsakem pol-tonu, ob udarcu vesla na mesečnem jezeru in goreči stopinji prihajajočega jutra. Odlikovala ga je velika srčna kultura, v kateri se je odražal vsak najmanjši človek. In člov.jk s tako naravno oličutljivostjo bo ustvarjal i m -presiouistično, vsaj izhajal bo iz impresij. In v resnici gre Kosovelova umetniška pot za najstarejšim spojeni z naravo, z godbo vesoljstvn, ki se razodene v svetli tišini bolesti. Pripraviti je hotel naša srca /a tiho besedo, ki govori človeku po človeško, in to je prvi odklon od materijalizma. ki duši naše duše. Doživljati lepoto življenja in narave in po takem doživetju biti v zvezi z absolut-nostjo — to je poslanstvo pesnika. Ob takem poduhovljenju narave se človek zave dobrega in lejpega v sebi. se notranje čisti in opro-
Kaf se podi doma
Dnevne novice
čase v javnosti mnogo govori o novih «lučajih poneverb in nerednoeti pri železnici. Nedavno so odkrili na neki postaji пл progi Maribor—Dravograd večjo poneverbo. Preiskave so ee vršile tudi na mariborskem glavnem kolodvoru. Umestno bi bilo, da bi železniška direkcija te slučaje tudi javno pojasnila. V javnost pridejo tako ali tako, prikrivanje pa povzroča nepotrebno razburjanje. Po-jasnitev je tembolj potrebna, ker ee govori o slič-nih slučajih tudi drugod Ln bodo brezdvoma prodrli tudi v časopisje.
Vlomilci v blagajno.
0 vlomu pri carinsko posredovalni tvrdki Jaklič v Mariboru smo že poročali. Domneva, da so vlomilci prišli v Maribor samo na kratek obisk, bo najbrže pravilna. Spretnost in rutina, katero so pokazali vlomilci pri 1Шvrtanju zelo močno zavarovane »Panzerkasse«, kaže, da so bili mojstri mednarodnega tipa na delu. O vlomilcih je policija dognala nekaj podrobnosti. Vlom sta izvršila dva 20 do 30 let stara moška, dobro oblečena, ki eta dva dni pred vlomom dospela v Maribor z zagrebškim braovliikom. Na kolodvoru sta dala shraniti v garderobo dva kovčka, v katerih se je nahajalo najbrže vlomilsko orodje. No* pred vlomom ju je videl na dvorišču hiše, kjer se nahaja Jakličeva pisarna, nočni čuvaj; sigurno sta že takrat poskušala izvršiti vlom, pa ju je čuvaj prepodil. Ko se jima je poskus pri Jakliču v zadnjem hipu ponesrečil, sta odpotovala naslednji dan z osebnim vlakom proti Kotoribi. Policija sumi, da sta odšla na Madžarsko, odkoder sta najbrže doma.
Občni zbor Rdečega križa.
Včeraj ob 4 popoldne se je ob lepi udeležbi vršil v mestni posvetovalnici občni zbor »Rdečega križa« v Sloveniji.
Občni zbor je otvoril predsednik dr. K r e j č 1, ki je pozdravil vse delegate iz dežele, prav prisrčno pa delegata glavnega odbora univ. prof proto Dimiirijevifa. V svojem nadaljnjem govoru je pred- ; sedii i k naglašal, da je to prvo zborovanje, na ka- j terem so zastopani tudi delegati krajevnih odborov ! ter delegat glavneg aodbora. Zborovalci so z aplav- j zoni sprejeli sklep, dn se odpošlje vdanostni po- j zrirav vrhovnemu protektorju »Rdečega križa«, I kralju Aleksandru. Nato je odrtal dr. Krejči v krat- I kih potezah bistorijat »Rdečega križa« ki so ga i imeli pred vojno pri nas v rokah izključno le nemški državljani. Po prevratu se je ustanovil »Slovenski rdeči križ«, katerega glavna naloga je bila, da je upravljal premoženje prejšnjega »Rdečega križa«, kar je dobro izvrševal. Pred letom dni pa so se pričela г belgrajskim »Rdečim križem« pogajanja za likvidacijo posebne slovenske organizacije in zo ustanovitev podružnice splošne organizacijo v državi. Ko so se pogajanja že zaključila, pa so prišle elementarne katastrofe v obliki poplav, ki so izčrpale skoro vse delo »Rdefega križat. Organizacija je imela in pričela mnogo inicijativ na polju karitativnega dela Predsednik se je zahvalil vsem, ki so prispevali ali drugače pripomogli akciji »Rdečega križa« za pomoč prizadetemu prebivalstvu, zlasti pa je veljala njegova zalivala kom-petentnim uradnim faktorjem
Tajniško poročilo g Malnariča navaja 44 krajevnih odborov »Rdečega križa« v Sloveniji 8 1100 člani. Prav agilno delujeta odbora v Gušta-nju in v Konjicah. Poteg pomoči poplavljencem čaka >Rdeči križ« še mnogo dela, kakor na primer pomoč vojnim invalidom in vdovam ter skrb za povratek vojnih ujetnikov iz Rusije.
Blagajniško poročilo g. M e š e k a navaja za tekoče leto 2,083.000 Din denarnega prometa. Poplavljencem v ljubljanski oblasti se namerava razdeliti meseca marca še 500.000 Din in sicer posameznim okrajem v razmerju z uradno določeno škodo in v razmerju z že podeljeno podporo. V okraju ljubljanske okolice se razdeli 130.000 Din, v Kranju 110.000 Din, v Logatcu 70 000 Din, v Litiji 14 000 Din, v Kamniku 0.000 Din, v Krškem 20 000 Din, v Brežicah 55 000 Din, v Laškem 50.000 Din, v Novem mestu 23.000 Din, v Črnomlju 10.000 Din in v Kočevju O.OOO Din.
Na predlog odbornice nadzornega odbora ge. Štebijeve je bij izrečen predsedniku, odboru in blagajniku absolutorij s pohvalo.
Pri volitvah je bil izvoljen na predlog nadz. Weetra večinoma stari odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen z odobravanjem dr. Krejči.
Delegat glavnega odbora univ prof. prota Dimitrijevič je sporočil pozdrave centrale »Rdečega križa«. Glede povralka vojnih ujelnikov iz Rusije pa je omenil, da je že glavni odbor mislil na nje. Naših ljudi se nahaja v Rusiji še окгок 80.000. Iz nadaljnjih njegovih izvajanj je bilo razvidno, da delajo pri tem vprašanju težkoče nekateri merodajni faktorji, ker se boje, da ne bi ujetniki prinesli v državo novega vala boljševizma.
šča, se preraja v novega dobrega človeka, ki naj bo človek bodočnosti. Tako je od svojih osebno razpoloženjskih pesmi prešel preko cikla »Kras« do človeka sploh, in se začel publicistično zavzemati za njegovo boljšo bodočnost, za njega etično življenje. Postal je borec: v umetnostno najtesnejšem spoju z realnim življenjem, se je zavedel socialne bede sočloveka, in znašel se sredi življenjskih problemov dobe in naroda, zavedel se jasno naroda kot celote, kot sebi nadrejenega organizma, obenem pa njegovega gospodarskega propada in maiodušnosti nas samih, in razodelo se mu je poslanstvo slovenskega umetnika: pokazati narodu njegovo pot iz danes v jutri. V tem času je ustanovil list in začutil potrebo po drugačnem ustvarjanju, zavzemal se je za proletarsko umetnost. A kljub hoteni umetnostni preorientaciji je ostal v bistvu zelo enak: mesto individuelne boli se je dal zajeti in užgati, »krvavemu vprašanju dne«, a občutil je ta kolektivni problem kot svojo osebno bol. Strastno je doživel v sebi razkol družbe in bilo mu je le, da ga je dal slutiti tudi drugim, ki so se umaknili življenju — a da bi se postavil boju na čelo, odkrivajoč pravo bitnost stvari krog sebe in podirajoč jih v divjem pohodu, je bil presub-tilen, njegova natura je dovoljevala le trdo življenje svetovne disharmonije, izživljala se bolj v godbo gibanj kot v njih borbah. Reči hočem: njegovo umetniško stvarjanje je ostalo še vedno v bistvu impresionistično, a u b i e k-
k Položnice so te dni prejeli z označenim zneskom vsi p. n. naročniki, ki imajo $e kaj zastanka na naročnini. V svojem lastnem interesu naj se te položnice takoj posluži vsak, kdor jo je prejel, ker se sicer v par dneh ustavi pošiljanje lista.
it G. narodnega poslanca Klekla, ki je po dolgi bolezni vendar okreval, da je mogel za par ur po dnevi zapustiti posteljo in se je že začel pečati z zadevami svojega okraja, je zdaj prijela naenkrat še španska bolezen. Gospod poslanec zopet ne more več s postelje in tudi nikogar več ne sprejema. Želimo mu čim skorajšnjega ozdravljenjal Sploh španska po Prekmurju hudo razsaja, po nekaterih občinah leži do 200 ljudi.
it Instalacija. Na župnijo Sv. Peter na Kronski gori bo instaliran v nedeljo, 6. t. m., dosedanji provizor na Dobrni pri Celju g. Al. V r h n j a k.
ir Imenovanje. Tajnik zunanjega ministrstva g. Jakob Mi k o 1 i ć je imenovan za tajnika poslaništva v Berlinu.
ir Prispevajmo za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! Odbor za postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani je razposlal že nad 5000 prošenj našim gospodarskim podjetjem in premožnejšim zasebnikom, od katerih pričakuje, da mu bodo s prostovoljnimi prispevki pomagali dovršiti započeto delo. Mnogi so se prošnjam že odzvali in s tem dokazali, da se zavedajo svoje dolžnosti do narodne države in njenega ustanovitelja. Tako je prispevalo ravnateljstvo državnega zdravilišča Rogaška Slatina z dovoljenjem inšpektorja ministrstva narodnega zdravja za spomenik 10.000 Din, občina Radovljica 2500, občina St. Lambert in Šoštanj ter okrajna posojilnica v Ormožu in apnenice »Birola« v Zagorju ob Savi po 1000 Din. Imena darovalcev manjših zneskov bodo objavljena posebej. Teh se je odzvalo na prošnje že lepo število. Toda vse to je šele začetek, kajti Slovenija se ne more oddolžiti kralju Petru s spomenikom, ki bi ne bil dostojen izraz njene hvaležnosti in priznanja pokojnikovih zaslug za naše osvo-bojenje. V Ljubljani mora stati spomenik, na katerega bo Slovenija lahko ponosna. Res so stroški za monumentalen spomenik veliki in res živimo v težkih časih,toda po pregovoru zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, lahko zbere Slovenija toliko, da bo spomenik kralju Petru v Ljubljani res veličasten. Zato pozivamo vse, ki so prejeli od odbora prošnje, a tudi one, na katere se odbor neposredno ni obrnil, naj po svojih močeh prispevajo za spomenik, na bo naša največja narodna svetinja.
ic Umrl je včeraj v Domžalah g. Franc J a n e ž i č , orožniški stražmojster v pokoju. Zapušča ženo in šest otrok. Pogreb bo danes ob štirih popoldne na pokopališče v Domžalah. Blag mu spomin!
-k Za naše kupovalce srečk. Zadnji čas hodi okoli naših ljudi, zlasti izobraženih, agent, ki jim ponuja tri vrste srečk proti plačilu po 205 Din v 21 mesečnih obrokih, torej za skupno vsoto Din 4305 Din. Vredne so pa po današnjem kurzu: 3 tobačne sr. 120 Din, 3 rdeč. križa 30 Din, 6 sr. ratne štete 2040 D, skupaj 2190 Din. Kdor se torej uda prigovarjanju agenta, pača za obresti xelih 2115 Din, skoraj 100 %.
it Umrl je v Sibeniku kanonik msgr. Viktor Škarpa. Pokojnik, ki je užival v mestu velik ugled, je doživel visoko starost 80 let.
it Telefonsko povpraševanje občinstva o vlakovnem prometu. Občinstvo zahteva od postaj telefonično mnogokrat take informacije, katere bi moglo ali dobiti iz voznega reda ali pa iz obvestil, ki so na postajah za javnost na vidnih mestih izvešena. Tako iz-prašuje postaje o prihodu in odhodu vlakov
t i v n o je podoživljal sebe in svet; zavedel se spoznanja »Ti nisi, ki boš svet zavzel in tiho utonil v eno s časovi: ti sanjal boš in hrepenel!« Tako se je dvignila v njem prvotna natura, povrnil se je k sebi in iz predslutnje smrti zapel svoje sonete, hrepeneč po samoti, po miru, po Bogu.
Pokazati sem hotel ob tej priliki umetnostni razvoj mladega pesnika, kakor ga bo pokazal recitacijski večer. Izhajal je sicer iz tradicije, iz impresijonizma, a njegova pot je bila tako samosvoja in polna, kot mu je ukazovalo razvijajoče se življenje, hrepeneče po nravnem osvobojenju sebe in družbe. Njegova umetnost je živa, čeprav tradicionalno oblikovana in izrazno ne samonikla, naslonjen nanjo čutiš boječ utrip dobrega srca. Zdaj je to srce mrtvo in nam govori le še po svoji pesmi, po svoji »Lepi Vidi«, kakor bi jaz na-zval njegovo zbirko, ki naj jo pomore izdati ta recitacijski večer.	T. D.
■шамншшниинпп
Knjige Mohorjeve družbe širijo pravo, plemenito in krščansko izobrazbo. Z njih čitanjem se resnično napreduje, postaneš nravno boljši.
v različnih postajah, o zvezah in zakaïnjenfih vlakov in niso redka celo vprašanja, koliko je ura, koliko stane vozna karta itd. Ta izpraševanja ovirajo prometnika pri vršenju svoje dolžnosti v toliki meri, da ga odvračajo od njegovih normalnih poslov in da ne more posvečati dovolj pazljivosti svoji pravi, priznano zelo odgovorni vlakovni službi, Javnost naj zatorej v interesu varnosti na železnicah prometnih uradov ne nadleguje s telefonskimi spraševanji o zadevah, za katere dajejo informacije druga znana in že od nekdaj obstoječa dovoljna sredstva, kakor vozni redi, obvestila na postajah, vratarji itd,
it Obiskovalcem tipskega velesejma. Po telegrafičnih vesteh lipskega sejmskega urada v Belgradu niso še konečno veljavno zaključena pogajanja radi prostega vizuma za potovanje skozi Avstrijo za obiskovalce lipskega velesejma. Ker ta pogajanja ne bodo še pravočasno zaključena, naj si interesenti za lipski velesejem preskrbe tranzito vizum za Avstrijo, kateri stane za dvakratni vhod in izhod 30 Din. Pač pa je, po današnjih vesteh češkega konzulata, tranzito vizum skozi Češkoslovaško brezplačen. Na češkoslovaških železnicah imajo obiskovalci lipskega velesejma 25% popust. 25% popust na jugoslovanskih železnicah je bil pač že zagotovljen, ni pa izdalo ministrstvo še tozadevnega izvršilnega odloka. Vsa natančna pojasnila se dobe pri častnem zastopstvu za ljublj. okraj Stegu, Ljubljana, Gledališka 8.
it Živinorejsko pasemsko okrožje za Dolenjsko ima svoj običajni letni sestanek živinorejcev v sredo, dne 9. marca, v Ortcneku po prvem jutranjem vlaku iz Ljubljane. Na dnevnem redu je vprašanje naše živinoreje in udeležba na živinski razstavi v Ljubljani. Vabimo živinorejske zadruge in živinorejce ter vse interesente, da se važnega sestanka pol-noštevilno udeleže.
it Dramski odsek »Šišenske prosvete« je preteklo nedeljo gostoval v Zalogu. Vpri-zoril je igro »»Začarani Janko«, katera je v tehničnem in gmotnem oziru krasno uspela. K gmotnemu uspehu pa je predvsem pripomogel g. Ciril Požar, tamošnji gostilničar, kateri je dal na razpolago oder brezplačno in tudi v vsakem drugem oziru bil prireditvi naklonjen, za kar se mu najiskreneje zahvaljujemo.
it Direkcija državnih železnic, sirojni oddelek, v Ljubljani razpisuje ponovno na dan 21. marca 1927, ob 11. uri dopoldne oddajo prevoza premoga in raznega materijala od postaje Rakek do železniške črpalnice v Zel-šah. Natančnejši pogoji so razvidni pri strojnem oddelku direkcije soba št. 183 fn pri postajnem uradu Rakek. Rok za polaganje ponudb do 21. marca 1927 ob 11. uri.
it Podčastniška šola v Zagrebu bo sprejela zopet večje število gojencev. Mladeniči od 17. do 21. leta, ki bi hoteli iti v to šolo, bodo izvedeli za sprejemne pogoje pri občinskih in žan-darmerijskih uradih in okrožnih vojaških poveljstvih.
it Trgovska in obrtna zbornica v Splitu bo imela 15. marca svoj lelni redni občni zbor. Predsednik Duboković bo podal obširno poročilo o stanju dalmatinskega gospodarstva.
it Proga Split—Knin. Posebna komisija je pregledala progo Split—-Knin. Ugotovila se, da je proga v slabem stanju. Zagrebškemu ravna-teljstvu je predložila poročilo, v katerem zahteva, da se čimpreje začne s popravljanjem te proge, tako da bi na njej vlaki lahko vozili s hitrostjo 70 km na uro.
•k Velika poneverba. Blagajničarka Javnega zavarovalnega društva v Zagrebu Marija Naglič je poneverila 300.000 Din in pobegnila v Italijo. Dogodek je vzbudil v Zagrebu velikansko senzacijo.
kr Zopetna oddaja državnih subvencijskih mrjascev v mariborski oblasti. Ker se je posrečilo zasigurati zopet nekaj sredstev v gornji namen, se bo tekom meseca maja oddalo nekaj državnih subvencijskih mrjascev ob običajnih pogojih. Kdor se za to zanima, naj se prijavi pri okrajnem živinorejskem referentu (uradni veterinar ali ekonom) radi podrobnih informacij. Ondi dobi tudi predpisano tiskovino za prošnjo (zavezno pismo). Prošnje morajo biti najkasneje do 15. aprila vložene pri glavarjih; na poznejše se ne more ozirati.
it Denarnim zavodom v Sloveniji! Tem potom si dovoljujemo kar najuljudneje prositi one p. n. naslovljence, ki imajo še našo položnico, naj blagovolijo glasom naše okrožnice vpoštevati našo veliko bedo, katero naj nam olajšajo s kakršnimkoli milodaroan, za-kar jim ostanemo vedno hvaležni. V nadi, da bo ta naš klic našel odziv, se že vnaprej prisrčno zahvaljujemo. — G. Jurdsek, predsednik. — F. Schwentner, blagajnik. — J. Čuk, tajnik. — Podporno društvo slepih v Ljubljani.
•k »Mlada Breda«. Pevski krožek Glince-
Vič priredi v nedeljo, 6. marca, ob pol 8. uri zvečer v društvenem domu opereto »Mlada Breda«. K prireditvi uljudno vabi odbor.
k Zveza šoferjev Slovenije poziva svoje člane, naj se v vseh zadevah obračajo ust-meno ali pismeno na naslov: Cerar Franc, Mestni trg 6, II., in sicer ob delavnikih od 14. do 16. popoldne ter ob nedeljah od 10. do 12. v gostilni Novak, Rimska cesla 19.
it 2ika je samo ena. Zaradi izredno do-brega okusa ima več prijateljev. Ni čudno, če ee pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu pazite zato na ime »Zika«.
it Došla velika izbira krasnih bluz in otroških oblokc. — M. Krietofič-Bučar.
k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljub-ljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9.
it Vrednostno papirje vseh vrst, tu- in inozemske, pred- in povojne, kupuje in prodaja po najkulantnejših cenah Efektna banka, Ljubljana, Kongresni trg 9, prvi specialni zavod te vrste.	1439
CfuMfana
O Velika skupščina (občni zbor) Slovenske straže se vrši dne 23. marca ob pol 20 v posvetovalnici KTD.
O Predavanje o modernem slovstvu. Prof. K o b 1 e r je zaključil svoje predavanje o tem predmetu e tole zgodbico. K Finžgarju je pri šel neki možiček in si je v pisateljevi odsot-nosti ogledoval slike modernih umetnikov (Kralja in Jakopiča) v Finžgarjevi delavnici. Pa je zaupno vprašal možiček gospodinjo: »Kaj ne, tole pa gospod sami štrihajo,« Preda, vatelj je hotel s svojim predavanjem doseči to da bi vsaj ljudje, ki bero pesmi in povesti modemih slovstvenikov, ne sodili slično o umetniški vrednosti del modernega slovstva. Skušal je približati nov. slovstvo našemu pojmovanju; pokazal je v ta namen razliko med grava v neki brezprostornosti in pisatelj skuša Kersnikom, Delelo) in med najnovejšimi slov. stveniki. Jurčič n. pr. je nekako inventariziral originale iz svoje okolice, opisal jih je natančno po njihovi zunanjosti, opisal nam zanimiva I naključja in tako ustregel predvsem naši rado-; vednosti. Moderni umetnik tega ne dela, njega zanima predvsem duhovnost; življenje se odi. grava v neki brezprotornosti in pisatelj skuša dogodke strniti v en sam dogodek s splošno veljavnostjo. Zanima ga predvsem bistvo pojavov, ki jih je prejšnja doba opisovala pred-vsem z njihove zunanje plati; zato tako rad išče bistva smrti, strahu, življenja samega. Svoja izvajanja je pojasnjeval pisatelj z zgledi iz pesmi Jožeta Pogačnika, Stanka Majcena, Franceta Vodnika, Toneta Seliškarja in Jože Lovrenčiča. — Predavanja se je udeležilo mnogo odličnega občinstva, ki se je razšlo — lahko rečemo — predavatelju v resnici hva ležno, da mu je dal vsaj majhen vpogled v sadove svojega večletnega intenzivnega sožitja j moderno literaturo.
O V šentjakobski in stolni prosveti predava v ponedeljek ob 8 v Križankah g. Boge Pleničar o numizmatiki.
G Rokodelski dom. V ponedeljek, 7. L m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. prof. dr. Josip Jerše. Vabimo vse člane in prijatelje društva. Pričetek je točno ob 8 zvečer.
O Pevski in tamburaški zbor v Rokodelskem domu vabita vse, ki se žele izpopolniti v petju in glasbi da pristopijo k zboroma. Pevski zbor pod vodstvom g. prof. M. Bajuka ime svoje vaje v torkih in četrtkih ob 8 zvečer, tamburaški pa v sredah in sobotah ob 8.
O Odkritje Amerike. Prosvetni odsek Del. zbornice priredi v ponedeljek 7. marca ob pol 8 zvečer v Mestnem domu predavanje o odkritju Amerike. Predavanje spremljajo krasne barvane skioptične slike.
O Društveni znaki Slovenskega ribarskega društva v Ljuldjani, ki jih je v osnutku izdelal slovenski umetnik, akademični slikar gospod Josip Gorup, so prispeli. Dobe se pri Slov. ribarskem društvu, Vodnikov trg štev. 5. in pri gospodu Francu Baru, trgovcu v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje. Cena 25 Din.
O Javna prošnja na vojaško poveljstvo. Prebivalci Poljanske, Domobranske ceste in vsega okoliša v bližini domobranske vojašnice smo že parkrat prosili vojaštvo, naj ne prireja v domobranski vojašnici in v neposredni bližini strelnih vaj, zlasti vaj s strojnimi puškami. Saj je vendar tu zelo prometen del mesta. Povsod v okolišu so narejene zasebne hiše in za njihove prebivalce je to streljanje neznosno. Mnogokje leže težkobolni, otroci, dojenčki, za katere je streljanje naravnost katastrofalno. V hišah prebivajo železničarji in uradniki, ki imajo nočno službo. Streljanje v
F. WERTHEIM & COMP.
KAMEN- und AUFZUGSFABRIK AKTENGESELLSCHAFT
WIEN, IV/2., MOMMSENGASSE № 6
DOBAVLJA:
BLAGAJNE
jekleno oklopne za vzidavanje varnostne ključavnice domače hranilnike
DVIGALA
za osebe, tovore, jedila in akte dvigala za bolnike paternoster-dvigala za opeko preizkuševaoje in Za dvigala i popravila dvigal
Glavno lastop^tro in Slovenijo in Hrvatsko
Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana, Gledališka ulica 4/III. Za stalno montai» in reviiije Nadmonter Viliin Trager, Zagreb, Gunduličeva 23. Generalno i&stnp^tTO :s Bosne .Montania', Tehnično komercijalno Poduzeče, Sarajevo, Kralja Petra ulica 9
dopoldanskih in popoldanskih urah Jim uniči vsako spanje. V bližini vojašnice so šolski zavodi, ki morajo vsled streljanja naravnost prenehati s poukom. Skratka streljanje tako ovira in moti vse življenje, da je nujno potrebno, da enkrat za vselej preneha. Ker so je včeraj popoldne v letošnji spomladi streljanje prvič zopet ponovilo, se prizadeti obračamo tem potom na vojaško poveljstvo a prošnjo, da to streljanje ustavi, saj je zunaj za to dovolj prostora.
O Usoda starko. Radi beračenja je bila aretirana 63 letna Katarina A. Na policiji je z bridkostjo pripovedovala, da je prisiljena beračiti na stara leta radi skrajne bede, v katero jo je pahnila uFoda. Starka je vse svoje prihranke od trdega dela v življenju naložila v Peskovo posojilnico en dan prej, predno je sodnija ta zavod uradno zapečatila. Sedaj je na cesti brez denarja in brez zaslužka.
© Policijske vesti. Policija je aretirala dve osebi, eno radi pijanosti in drugo radi po-tepuštva. Policija beleži eno telesno poškodbo, celih dvanajst deliktov povzročenih iz ljubezni do pijačo in dvoje prekoračenj policijske ure.
Sestanek hišnih posestnikov.
Ogorčen protest proti proobremenjevanju hišnih posestnikov od strani finančno delegacijo.
Snoči ob 8 zvečer se je vršil na verandi restavracije »Union« velik in izredno številno obiskan protestni sestanek hišnih posestnikov proti drakonični praksi, ki jo je uvedla v teh dneh davčna administracija pri ocenjevanju lastnih stanovanj hišnih posestnikov.
Sestanek jo otvoril predsednik g. Fre-lih. ki je pozdravil predvsem zastopnika oblastne skupščine dr. Adlešiča, zastopnika trgovske zbornice g. Žagarja in zastopnika trgovskega greinija g. Gregorca. V svojem govoru je g. Frelih ostro ožigosal postopanje davčne administracije in finančne delegacije pri ocenjevanju lastnih stanovanj hišnih posetnikov. Za vse pritožbe je čas še do 17. marca i L Apeliral je na ljubljanskega državnozborskega poslanca dr. Korošca, da intervenira proti takemu nezaslišanemu postopanju, ki je v oči vidnem nasprotju z zakonom (dvorskim dekretom § 43 dne 28. junija 1820),- ki določa, da se mora vršiti ocenjevanje lastnih stanovanj, zlasti pa malih obrtnikov kolikor le mogoče obzirno. Predsednik je navajal več slučajev take gorosta-sne ocenitve: kronskemu penzionistu so na primer ocenili stanovanje v lastni hiši na 6000 Din, od katerih bo moral plačevati 3000 diharjev, nekemu industrijcu so ocenili stanovanje na 24.000 Din, neki vdovi, ki ima 4 sobe, feo ocenili stanovanje na 12.000 Din, od od katerih bo morala plačevati 9000 Din davka. Zadružni zvezi so ocenili prostore na 30 tisoč dinarjev, Akademskemu kolegiju, ki je nazadnje le dobrodelna ustanova, pa kar 24 tisoč dinarjev itd. Nove hišice v Šiški so ocenjevali po 4—6000 Din. Od vseh teh vsot morajo plačevati hišni posestniki povprečno 60 do 80 odst.
Poleg na dr. Korošca apelira predsednik na vse poslance v vladi, da se zavzamejo za umestne zahteve hišnih posestnikov, da se ta način predpisovanja davkov ukine.
G. Pavel Cvenkelj prečita pismeno izjavo, ki mu jo je dal vpričo več prič dr. S a v n i k , da je on na tajni seji, pri kateri je bil navzoč tudi dr. N o v o t n y, šef davčne administracije, dal navodila, da se ne smejo davčni uradi pri določanju najemninskega davka ozirati na absolutno vrednost stanovanja, nego na relativno. Dr. Novotny pa to zanika. (Čujte, čujte, kdo govori resnico?)
Dr. A d 1 e š i č izjavi kot oblastni poslanec mesta Ljubljane in odbornik, da bo tolmačil zahteve hišnih posestnikov v oblastni skupščini ter poslancu mesta Ljubljane v narodni skupščini dr. Korošcu. Po dolgi stanovanjski krizi se gradbena akcija, kakor izgleda, no izboljšuje, nego so slabša. Ako bo obveljala dosedanja davčna praksa, ne bodo prišli kmalu tisti časi, ko bo tudi pri nas veljalo angleško geslo: »Moj dom — moja trdnjava!« V Zagrebu je veliko gradbenih interesentov, v Ljubljani je radi davčne prakse gradbena sezija mrtva. Mnoga podjetja se radi davčne prakse selijo iz Ljubljane v Zagreb, v Ljubljani raste pauperizacija. Klub SLS v oblastni skupščini spremlja s simpatijami borbo hišnih posestnikov proti pretirani davčni politiki. Novih doklad na hišno najemninski davek pa oblastna skupščina ne bo nalagala.
G. Frelih so zahvali oblastnemu odborniku dr. Adlešiču in ga prosi za Intervencijo pri dr. Korošcu. (Klici: Odstaviti dr. Sav-nika!)
G. Gregorc izjavi solidarnost Trgovskega gremija s hišnimi posestniki v njihovi borbi.
G. Žagar, davčni konzulent Trgovske zbornice, zatrjujo njeno podporo hišnim posestnikom pri njihovi borbi. V davčni praksi Je pri nas sedaj običajno, da se vsako znižanje paralizira z obralnim zvišanjem, kakor so jo to zgodilo lansko leto pri odpisu invalidskega davka od dohodnine in letos prt hišno najemninskem davku. Njemu je fin. delegat dr. Savni k zatrdil, da je vsak lump, ki trdi, da on ni naročil, da se io pri določaniu
najemninskega davka izogibati vsakih preti-ranostL Dalje je ftn. delegat zatrjeval, da je naročil, da naj se najemne izredno?'.: ne dvignejo na njih absolutno vrednost, to je ono višino, ki jo prostori faktično imajo, ampak samo na relativno višino, to je sorazmerno z zvišanjem najemnine v isti hišL Finančna delegacija pa je pri postopanju davčne administracije sokriva. Če je ta 10 let tolerirala hišne posestnike pri določanju najemninskega davka, se to ni moglo spremeniti čez noč brez posebne vednosti davčne administracije.
Dr. R e g a 1 y je juridično dokazal neute-meljenost postopanja davčne administracije, sklicujoč se na dvomi dekret z dne 26. junija 1820, ki je še vedno v veljavi Predlagal je, naj protestni sestanek sprejme zahtevo, da se postavijo finančne oblasti na stališče, da patrifikacija hišne najemnine sploh ni mogoča, ker vsled stanovanjskega zakona danes ni nikake objektivne vrednosti stanovanj, niti tržne cene, temveč se ta ravna največkrat subjektivno po kakovosti najemnika, zlasti je upoštevati v smislu § 43. citiranega dekreta, da so se nabrali veliki zaostanki popravil, ki se radi nizke najemnine za časa stan. zakona niso mogla izvrševati in ti zaostanki popravil, če bi se izvršila, presegajo dosedaj že za mnogo sto odstotkov vso najemnino v zlati pariteti.
Nato se je razvila živahna debata, v katero so navzoči številno posegli.
Sprejeti so bili predlogi g. Freliha:
1.	Da vsi proobdavčeni hišni posestniki vložo do 17. t. m. pritožbo;
2.	da se naprosi poslanca dr. Korošca, naj intervenira, da so priznajo Ljubljani isto i davčno ugodnosti kot drugje v Sloveniji, oziroma v državi;
3.	da so v isto svrho naprosijo vsi poslanci in
4.	da so naprosi mestni komisar, da zniža previsoko vodarino in gostaščino.
MarЉ or
П ХП. prođavanjo Prosvetno zveze. Na XII. prosvetnem večeru mariborske Prosvetne zveze v četrtek, dne 3. marca t. 1., je predaval vseučiliški piofesor iz Ljubljane g. dr. Janko Polec o starih in novih Atenah. Predavanje je v vsakem oziru uspelo. Obisk je bil zelo lep. Navzoči s o bili med drugimi iknezoškof dr. Andrej Karlin, mariborski župan g. dr. Leskovar z soprogo, ravnatelj g. dr, Jos. Tominšek.
□	Navdušenje za novoga velikega župana. Že nekaj dni so krožile po Mariboru resne vesti, da bo velikega župana dr. Pirkmajerja zamenjal obče spoštovani in priljubljeni g. sodni svetnik dr. Franjo Scliaubach. Pred par dnevi je prejelo veliko županstvo iz Belgrada brzojavko, potom katere se obvešča namestnik velikega župana g. dvorni svetnik Stare, da naj on dosedanjega velikega župana dr. Pirkmajerja razreši dolžnosti. G. Stare tega ni mogel storiti takoj, ker se je mudil g. Pirkmajer do petka popoldne v Beigradu. Brzojavka iz Belgrada, da se g. Pirkmajer ne vrne več na svoje mesto, je nepopisno razveselila celotno uradništvo na velikem županstvu, Id ne glede na strankarsko prepričanje dr. Pirkmajerja ni maralo. Gotovo še pa ni vladalo na velikem županstvu od njegovega začetka do danes tako veselje ko danes v petek, ko je dospelo avtentično obvestilo, da je imenovan za velikega župana mariborske oblasti g. sodni svetnik dr. Schaubach, ki je veljal doslej na okrožnem sodišču kot najboljši jurist, objektivni sodnik in je bil splošno priljubljen pri vseh podrejenih uradnikih in posebno še pri mladih avskultantih. Uradništvo velikega županstva se zaveda, da bo dobilo v osebi g. dr. Schaubacha no le predstojnika, ampak tudi po dolgoletni praksi preizkušenega tovariša, kateremu bo tudi zaupalo in našlo v njem podporo.
□	Mariborski »Motoklub« je te dni imel te dni svoj občni zbor v salonu hotela »Zamorec«. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Roman Pelikan, za podpredsednika pa g. St. Kenda. Klub šteje že 80 članov.
□	Koncert učoncev znano violinske virtu-ozinje gospe Brandlove se vrši v veliki ka-zinski dvorani dne 8. t. m, ob 20. uri zvečer.
□	Novi šef tovornega skladišča. Za načelnika tovornega skladišča na Glavnem kolodvoru je imenovan g. Ivan Kitak.
□	Koncert Katol. omladine. Opozarjamo občinstvo na nedeljski koncert pri Gôtzu, katerega priredi Katol. omladina v Mariboru v proslavo petletnice društvenega obstoja. Na koncertu, ki se prične ob polpetih popoldne, nastopijo vsi glazbeni odseki z lopimi, novo-naštudiranimi komadi.
□	Spromombo pri mariborskem okrožnem sodišču. Z imenovanjem g. svetnika dr. Schaubacha za velikega župana mariborske oblasti odpade od okrozuoga sodišča najboljša pravna moč. Predsednik dr. Ziher je že določil za namestnika dr. Schaubacu g. dr. Traunerja, ki je bil pred nedavnim časom prestavljen iz Ptuja v Maribor.
lahvaliti za svoj narodni obstoj. Ako bi mi severni Slovenci no imeli Slomška in Mohorjevo družbo, bi nemštvo žo v davnih časih preplavilo našo ozemlje. Za to nopreconljiro »aelugo Mohorjevo družbo in njenega pravega očeta moramo biti iskreno hvaležni in družbo podpirati in to še posebno radi toga, ker izvršuje naša družba posebno ▼ teh razburkanih časih drugo svojo vzvišeno nalogo: etično in moralno prenovitve našega ljudstva, okrepitev verskega prepričanja in duševno prepojitov naše mladine z večnimi principi. Zato mora biti vsak zavedon Slovenec član Mohorjevo družbo. Kdor jo Mohorjan, ta jo Slovenec! Naročila sprejema župni urad in trgovina Slomškove tiskovno zadrugo. Zadnji dan je ponedeljek!
& Granižarji. Cenjenemu občinstvu, ki je prošlo nedeljo, dne 20. februnrja 1927 posetilo igro »Graničarjic, ki so je vsled nepričakovane nesreče morala prekiniti, vljudno naznanja odbor Krekove mladine v Celju, da so igra ponovno vprizori v nedeljo, dno 6. marca 1927, točno ob pol 4 popoldne. Vstopnice zadnje predstave se morejo zamenjati eamo do vključno nedelje dopoldne, in sicer vsak dan ob ur;idnih urah v tajništvu Jugosl. etrok. zveze, hotel Beli vol. Razume se, da samo proti vrnitvi uničene vstopnice nedeljsko predstave. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da vstopnice pravočasno zamenja, ker se pri popoldanski blagajni na dan predstave 6. marca ne bedo več zamen aie, ker so bodo vse ostale vstopnice prodale popoldan drugim intore-sentom.
es Nulla dios sine ira. Najnedolžnejše ugotovitve ne morejo naši domokrati prenesti. Vsaka mala stvarca, ki jo spravi v svet naš »zgagar« (nov lep izraz, ki spada v pedago-gični leksikon Jutrovega poročevalca v Celju) razburi naše demokrate tako strašno, da zgubijo naravnost svoje duševno ravnovesje. To se je zopet ponovilo, ko so prebrali naši demokrati vest o potrditvi kupne pogodbe znanega vogala na Kralja Petra cesti. Da ne bo kakega slepomišenja, vprašamo gospodo samostojne demokrate: Zakaj je g. dr. Pirkmajer potrdil to ^ogodbo prav v onem času, ko jo že vedel, da mora iti iz palače velikega župana na n.uaio, ki mu ne daje več toliko moči? Zakaj je Mestna hranilnica stala na stališču, ki jo oviralo, da ni mogla druga zelo resna stranka kupiti na tistem prostoru tudi dela parcele, katera bi se žo sedaj pričela zidati? Kako utemeljujejo demokrati namero zidati na tem mestu velikansko palačo, ki bi stala prav lepo vsoto miljončkov denarja, čeravno šo ni rešeno viseče vprašanje Sluvenske banko ke. In končno zakaj sto kuipili hotel pri Kroni in v času, ko še ni bil razpuščen občinski svet in ko ste imeli na magistratu neomejeno svobedo, prišli do prepričanja, da je boljo rešiti se tega bremena? In še nekaj: zakaj sto na zemljišču tega zadnjo navedenega zemljišča nameravali projektirati neko cesto? Mislite, da smo tako naivni, kakor so vam zdi? Odgovora čakamo, a prosimo brez vašo dema-goške »soli«, ker bi sicer vse vaše namere spravili odkrito na dan. Mi se prav nič ne zaletavamo in tudi ne delamo nikake zgago, kvečjemu bi nas veselilo, ako bi vaše stremljenje zadobilo enkrat druge bolj resno cilje. In če odgovora ne dobimo na gornja vprašanja, bomo sami poskrbeli, da jih bodo mestni volivci v prav kratkem času zvedeli.
es Roklamacijska doba za uradne popravke volivnega imenika v Celju je bila zaključena že 23. februarja, čeravno bi morala trajati do vključno 5. marca. To se je odredilo radi tega, da se tehnično delo, ki stremi za tem, da se nastavi popolnoma nov imenik, v zadnjih dneh ne otežuje, ker misli magistrat kakor hitro mogoče sestaviti nove imenike in jih dati na razpolago političnim strankam. Kdor je sedaj zamudil kako reklamacijo, ima itak čas, izpeljati popravke v času reklamacijske dobe, ki je nastavljena pred vsakimi volitvami. Toliko v vednost onim, ki so morda zamudili popravek volivnega imenika.
es Društvo stanovanjskih najemnikov bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 24. marca 1927, ob osmih zvečer v Narodnem domu v Celju s sledečim dnevnim rodom: 1. čitanje zapisnika lanskoletnega občnega zbora; 2. poročilo društvenih funkcijonar-jev ;3. volitev 10 članov odbora; 4. volitev treh preçledovalcev računov, 6. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse svoje člane odbor.
Kranj
Na orlovsko in orllško akademijo! Približala se je toli pričakovana akademija orlovskega odseka in orliškega krožka v Kranju. Na letošnjem nastopu bo par res umetniških del, kot sta simbolični »Za moterjot in »Tiha luna«, ki jo jo sestavila ena izmed domačih Članic in ki jo na Pustno vzbudila silen aplavz. A ne samo Orli, tudi ljubitelji dramatike in petja bodo zadovoljni po končani akademiji odhajali domov. Saj je poleg smeha polne burke na sporedu dramatičen prizor, kjer nastopijo igralci v turških oblekah. Vsa akademija pa bo prepletena z izbranimi pevskimi točkami, ki se pri na» še niso pelo. — Zato v čim najlepšem številu pridite v nedeljo. 6. marca ob 4 pop. v Ljudski dom! Meščani in okoličani, na svidonjo!
Na pustni, torek 1. marca t. L, so orožniki aretirali nokoga tovarniškega delavca in njegovo hčer rudi krvoskrunstva.
Umrla je 1. marca mati posestnika Antona Btehnvnika v Tolstem vrhu. Pogreb je bil 9. marca.
Tiskar«ki žkrnt. V ètev. 48., str. 0 v drugi koloni je pomota. Napis bi se moral glasiti: »Kotniki na krov«, no »Potniki.. .<.
1logaška Slatina
Vodovod. Neumornemu prizadevanju g. dr. Btern, ravnaitelja zdravilišča in g. dr. Hinterlech-nerja, vsouč. prof. v Ljubljani, se je po dolgotrajnem iskanju in kopanju na Boču posrečilo najti močno žilo vode, ki bo zadostno preskrbovala »latinski vodovod tako, da so tudi v dnevih suše no bo treba bati pomanjkanja vode, kar jo velikega pomona za kopališče.
Tatvina. Prevžitkarju Matevžu Korenu pri Sv. Trojici tik Slatine jo bila neko noč ukradena edina krava. Z grozo so zapazili domači zgodaj zjutraj, da je hlev prazen. Naznanili so jo precej orožnikom, ki so kmalu potem èe pravočasno dobili tatu s kravo vred na cesti proti Rogatcu. Hotel jo jo odgnali na Hrvaško. Krava je prišla nazaj v hlerv svojega goepodarja, tat pa v zapore okr. sodišča v Rogatcu.
Družabni večer. Preteklo nedeljo je priredil« podružnica steklarjev v Rog. Slatini v gostilniških prostorih g. Julija Ogrizek v Rog. Slatini svoj prvi družabni večer. Igrala je lastna godba. v s» prostori bo bili nabito polni steklarjev in domačega občinstva, katero s simpatijami poadravlja naše pridne in mimo mojstre in delavce nove steklarn e.
Slovenska krajina
Pustna prireditev » Martinišču. Medtem, ko ee je po raznih prireditvah plesalo, kričalo ln pl-jnnčevalo, so nudili gojenci »Mnrtinišča« kar dvakrat plemenito, v gotovem oziru koristno zabava Ne veliko dvorano so ob obeh prilikah napolnili stari požrtvovalni prijatelji »Martiniščac, ki imajo nemalo zaslugo, da so jo zavod lahko otvoril in da lahko Izhaja. Dijaki so nastopili z dvema burkama in sicer so igrali pri prvem nastopu »Zob za zob<, pri drugi pa »ltopoštevc. Obe igri sta ravno primerni za pustni čas. In res sta vzbudili mnogo neprisiljenega smeha. Igravci so prav dobro rešili svojo nalogo in to jo mnogo pripomoglo k dobTemu razpoloženju. — »Martiniščani« so že splošno znanj po svojih uspehih kakor v igrah tako v tauibunanju, zato so vsak rad odzove, ko so mu nudi prilika, da vidi kaj novega. Le to je škoda, dn je dvorana zelo majhna.
Licencovanjo žrebeov so jo vršilo ta leden in sicer 2. t. ra. v M. Soboti prod hotelom »Slon« za okraj M .Sobota, naslednjega dno pa v D. Lendavi pred tovarno za dežnike za okraj D. Lendava. Kakor vsako leto, je bilo tudi letos prignanih precej zelo lepih žrcbcev hi videU je bilo, da se konjereji posveča v Slovenski krajini precej pozornosti.
Murska Sobota. Okrajno sodišče jo dobilo
novoga predsednika in sicor jo imenovan od pravosodnega ministra dr. Slavko Sumenjak.
Dopisi
Celje
es Zadnjo dni, ki so nam šc na razpolago, vporabimo л vso vnomo za nabiranje novih članoT Mohorjeve družbe. Letošnjo leto, kn smo na vsem drugem kulturnem delu dosegli toliko uspehov, no smomo pozabiti na našo prvo kulturno ustanovo, to je u» Mohorjevo družbo, kateri so imanic d osebno uii Štajerci
Bog živil
Hrastnik
Prosvcta. Preteklo nedeljo so j« vršil dobro obiskan dekliški sestanek v društveni sobi. Na sestanku je poročala gospa Golob iz Ljubljane.
Gušianj
Radi hripo se je pouk na tukaJRnji šeetraz-redai oauovui šoli za oaoiu dni »itini^
SavIJc pri Ljubljani V nedeljo, 20. februarfa
t 1., se je poročil g. I. Zor, posestnik iz VranSčice, z g. posc»tnico Marija Hvastja iz Savclj. Najlepla hvala za dar, ki ga jc daroval fantom v «pomiu Želimo obilo sreče!
Ljubljansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečor. Sobota, B. marca: UGRABLIENE SABINKE. Red D Nedelja, 6. marca ob 20: BOŽJI ČLOVEK. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 5. marca: MRTVE OČI. Red E. Nedelja, 6. marca ob 15: GROFICA MARICA. LjuA
ška predstava po znižanih cenah- Izven.
Mariborslco gledišče
Sobota, 5. marca ob 20: VESELA VDOVA. Abon.
C. Kuponi.
Nedelja, 6. marca ob 15: REVČEK ANDREJCEK.
Znižano cene. Kuponi.
Ob 20: CIGAN BARON. Znižane cene. Kuponi. Ponedeljek, 7. marca. — Zaprto. Torek, 8. marca ob 20: ZA NARODOV BLAGOR.
Abon. U. P r e m i j e r a.
Cankarjev »Zn narodov blagor« na inaribor-ekom odru. V torek, dno 8. marca, vprizori mariborsko gledaliče v režiji g. J. Koviča najofektnej-šo komedijo »Za narodov blagor«, kjer so nom j na satiričen način prikazuje um azano- ro dol j ubni boj za narodovo ideale, njegove >blagre< itd. Komedija, ki je bila še pred vojno večkrat z največjim aktualnim uspehom vprizorjena, ni neglede na svojo umetniško vrednoto, tudi na aktualnosti še čisto nič izgubila in jo morda še celo aktunlnejša nego kdaj preje. — V glavnih vlogah nastopijo gospa Bukšekova ln gg. j. Kovič, Zeleznik, Grom, Ra»-berger itd.
Nedelja ▼ mariborskem gledališču. V nedeljo 0. t m. se vprizorita zopet dve predstavi: popoldne priljubljena ljudska igra »Revček Andrejček« pri znižanih cenah, zvečer pa veleuspela opereta »Cigan baron« isto pri znižanih cenah.
Cerkveni vestnik
Marijinn kongregacijo »a gospodo pri st. Jožetu ima v nedoljo, 6. t. m. ob sedmih zjutraj v kongregacijski kapeli skupno sv. mašo in sv. obhajilo.
Meščanska Marijina kongregarija pri »t. Jožefu ima v nedeljo zjutraj ob 7 skupno sv mašo in sv. obhajilo, popoldne ob pol štirih pa redni shod.
Naše ćlijaštvo
J. K. A. D. Zarja. Danes ob 8 zvečer se vrši v društvemem lokalu redni sestanOk, na katerem bo referiral g. prof. Evg. Jarc o temi: »Agrarno-politični pomen »emljUko odveioc. Udeležba za vso člane obvezna, tovariši bratakili društev vabljeni. — Odbor.
Nasnanila
Seja strokovnega odbora zveze favnfh na-meičencev se bo vrstila dne 5. marca t. 1., ob 20. uri v kleti I. del. konz. druitva, Kongresni trg it. 2. Obravnavali šc bodo sklepi plenarne aeje J. S Z. z dne 7. februarja t. I. glede spremembe pravil, kakor tudi sploine uprave. Ker je to u uspeino delovanje naJe zveze zelo važno, prosimo in pričakujemo, da te seje До1 i '«Uleiite. — Pradmdmk.
Xanimi v osti
s PRVA EDISONOVA IZNAJDBA.
Genijalni Amerikanec Edison je baš te dni , slavil svojo osemdesetletnico in prejel kopico čestitk. Saj ga pa ludi smatrajo Ame-rikanci za prvega izumitelja >in the world«.
Edison se boji intervjuvov. Če se le da, se novinarjem izmuzne; ako se mu pa to ne posreči, jo izkupi reporter sam.
Bilo je pred 30. leti. Edison je bil baš na neki zabavi. Spravil se je v kot in tropa mladenk je oblegala slavnega moža. Pa se vzame od nekod novinar in hoče seve priliko izrabiti. Edison vidi, da ni izhoda, in se pač uda.
î Katera je bila vaša prva iznajdba?« ga vpraša novinar. Edison malo pomisli, nato pa začne.
>Ej no, torej... Bil sem poulični prodajalec in sem razpečeval časopise. Zvedel sem, da je izredno bogat bankir bil pravkar okra-den. Obiščem ga in mu dem:
> Gospod, slišal sem o vaši veliki nesreči. Iznašel sem pa aparat, ki bo spravil v vašo roke vse tatove, ki se bodo lotili vaše blagajne.«
>Kaj zahtevate za to iznajdbo?« pravi bankir.
>Roko vaše hčere,< pravim.
Bankir sprejme. — Takoj 6em se spravil na delo. — Dva dni nato sem našel svojega bodočega tasta v postelji.
>Gospod,< mu pravim, >snoči proti osmi ori ste hoteli odpreti svojo blagajno. Dobili ste močan električen udarec, zgrudili ste se in ostali nezavestni do davi. Vam je že bolje?«
>Da, toda ...«
>No, to ie moja iznajdba.«
Mladenke, ki so poslušale, izprašujejo nrse vprek:
>In bankirjeva hči — ?< ' > Nisem je poročil.« <' >Ah ...«
Novinar, ki je pridno pisal, pa povzame nato:
>Bili ste tako prijazni in ste nam povedali svojo prvo iznajdbo. Ali bi nam še povedali, katera je bila vaša zadnja?«
Edison se namuzne:
>Oh, zakaj pa ne! Dogodbico, ki sem jo pravkar povedal.. .<
HAI — KAL
Ali veste, kaj je hai-kai? Japonski pesniki se odlikujejo v njem. Drobna pesniška oblika treh vrstic jc, ki nam kaie v brzi in zgoščeni formi živo, blestečo, včasih čudno sliko. Še bolj nego brezhiben sonet nadomešča uspel hai-kai dolgo pesem ...
Nekateri francoski pesniki so, ne brez nspeha, tudi v francoski književnosti vdoma-čili to japonsko pesniško obliko. Odlikuje sc ! v njej posebno Albert Flory, iz katerega »Le Petit Bestiaire« podajam nekaj prevedenih zgledov:
Kača.
Dolga je in sika ko vlak.
Galeb. Malo pene, ki se dvigne iz valov.
Krastača. Kamen, ki odskoči, spod nogé.
Ribe. Bliski ▼ nevihti reke.
Akvarij.
Dežuje;
praznik za ribe.
Mar upajo plavati v nebo?
Morski rak.
Blodi kakor pijanec,
Ko ni morja več nikjer.
Mar meni, da je vse popil?
Pa ni lahka reč, spesniti tak hai-kai. Le poskusi, pa boš videl!
AMERIKANEC IN IZVOŠČEK.
b
Petični Amerikanci si lahko marsikaj privoščijo. Tako je v preteklem poletju hodil takle Amerikanec po treu Vendôme v Parizu in si ogledoval >predzgodovinske« postave izveščkov. Pa se ustavi pri enem, stopi v voz in pravi kočijažu z mirnim glasom, ko da se želi popeljati za četrt urice na sprehod: >Iz-vošček — v Biarritz!« Izvošček je gotovo debelo pogledal; ko pa je videl, da gre zares, se ni nič kaj obotavljal. Amerikancu se pač ni mudilo in tako je dobil priliko, privoščiti si mirno potovanje. V majhnih etapah, vsak dan nekaj, je prepotoval najlepše kraje Francije in se nalašč ni nikdar ustavil v velikem mestu, ampak vedno le v kaki vasi, da spozna vaško življenje. Povsod je bil vljudno sprejet in tudi kočijažu se kajpak ni slabo godilo. Konj pa je ljubeznivo negovan in hranjen pretekel onih 800 km razdalje od Pariza do Biarritz* brez vsak© škode in nezgode. Amerikanec je bil očaran od lepote lega po-
tovanja in tudi izvošček si je prislužil lepo premoženje... Tako je prišel kljub železnicam, avtomobilom in letalom vendarle spet izvošček do časti...
-f Najdebelejši človek na Češkoslovaškem. Poleg drugih zabav in tekem so v Pragi priredili tudi tekmo za naslov kralja češkoslovaških debeluhov. Tekma je trajala dva dni. Pristop so imeli samo debeluhi nad 100 kg. Prvi dan je odnesel rekord neki mesar, ki je tehtal 142 kg. Drugi dan pa ga je temeljito posekal drugi mesar Skalnak, ki je kar 220 kg težak. Ta je obdržal rekord. Debeluhi, ki tehtajo nad 100 kg so sedaj osnovali svoj klub. Na prvi soji so sklenili resolucijo, ki zahteva, da se razširijo sedeži v gledališčih in kinih.
-j- Jubilej kave. Koncem januarja so v
vsej Braziliji praznovali 200 letnico, ko se je na brazilskih tleh sadila prva sadika kave. V 200 letih so postali kavni nasadi najvažnejši vir dohodkov brazilskega gospodarstva. Na vseh velikih kavnih plantažah so postavili epom nske plošče.
Vsak Mohor jan naj pridobi še enega naročnika!
ИИИЕ— ,™«™~|СГИТИИП>
I>rosveina szve&a
Za knjigoTeški tečaj, ki se vrši v nedeljo, 6. t. m. ob 9 dopoldne v Prosvetni zvezi se je ogia-silo toliko udeležencev, da se isti ponovi v nedo-ljo 13. t. m. z istim sporedom.
Dramatični in reîisorski tečaj se vrši v nedeljo 6. t. m. v Hrastniiiu za člane in članice on-dotnega delavsko-prosvetnega društva. Tečaj traja od 1—12 in od 2—5.
Jeiica. V soboto zvečer ob 7 bo v društvenem domu predavanje o preganjanju krščanstva. Predavanje bodo pojasnjevale fibliske slike, ki predstavljajo preganjanje krščanstva v rimski državi in življenje mladega mučenika Tarzija. K obilni udeležbi vabi kat- prosv. društvo.
Koroška Belo. Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo 6. t m. ob 3 popoldne in ob pol 8 zvečer versko predavanje o Kristusovem trpljenju. Predavanje spremljajo filmske slike, v štiriii delih, člani in prijatelji društva, udeležite se času primernih predavani v obilnem številu.
Semié. V društvenem domu bo v nedeljo popoldne cb 3 predaval g. P. Erklavc o lurških dogodkih. Predavanje spomljajo številne skioptične slike.
Kelovrat. Kat. prosvetno društvo vabi svoje člane k prvemu skioptičnemu predavanju, ki bo v nedeljo 6. t. m. ob 2 popoldne v društvenem lokalu. Na sporedu je predavanje o cerkveni zgodovini v prvih treh stoletjih.
Šiška. Prosvetno društvo priredi v samostanski dvorani v pondeljek 7. t. m. ob 8 zvečer predavanje >o zanimivosti sveta«. Predava g. prof. V. Sarabon. — Predavanje spremljajo skioptične slike.	1
Tržič. Kat. prosvetno društvo priredi prosvetni večer v nedeljo ob 8 zvečer v društvenem domu. Na programu je predavane g. kaplanu Vovka o Beli krajini. — Predavanje pojasnjujejo svetlobne slike.
Vrhnika. Knjižnica kat. prosv. društva posluje v stari šoli. Izposojujejo se knjige vsako nedeljo ln praznik od 9—10 ure iu od pol 2—2.
Ljubezni in morja valovi je naslov žalolgri, ki jo vprizori prosvetno društvo na Vrhniki v nedeljo 6. t. m. ob pol 4 in ob pol 8 zvečer. Ker ji« čisti dobiček namenjen knjižnici, se vljudno vabijo člani in prijatelji, da se igre v obilnem številu udeleže.
Stolna in Št. .Tak ob a k n. prosvr.ta priredita v križevniški dvorani v pondeljek 7. t. m. ob 8 predavanje o numizmatiki Predava bančni uradnik g. B. Pleničar.
Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori dne 13., 19. in 27. marca v Katoliškem domu »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa«. Vsi prisrčno vabljeni I
Cd
VELEMOJSTRSKI TURNIR V NEWYORKU.
V	sredo, dne 2. t. m. se je v newyorškem turnirju doigralo IX. kolo. S to predzadnjo rundo drugega turnusa je stopila gigantska borba v čisto novo fazo. Razvila se je takorekoč v titanski dvoboj med svetovnim prvakom Capa-blanco ln zastopnikom Danske, genijalnim Niem-eovičem, ki je s četudi neizasluženo zrnato nad Spielman.nom dohitel, odnosno, v kolikor je verjeti časniškim vestem, celo p r e h i t o 1 Capa-blanco. V nepravilno ctvorjeni partiji si je znal priboriti Spielmann boljšo situacijo, poraz Niem-covičev je bil že odločen, naenkrat napravi Spielmann v že dobljeni poziciji pogreško, ki se izkaže kot usodna, in par potez kasneje se mora — udati. Ker je Capablanca (kot črni) dosege! z dr. Vidmarjem samo remis, ima sedaj (po IX. kolu) 6'A dobljenih točk, Niemcovič pa 6 točk. A Niemcovič ima še doigrati neskončano partijo proti Mar-shallu, v kateri stoji glasom nekaterih poročil bolje, po drngih poročilih pa najmanj enako. V poslednjem slučaju je remis zagotovljen in oba nasprotnika imata po 6.'■> dobljenih točk. Uspeh našega slavnega rojaka dr. Vidmarja proti Capa-blanci je torej silno važen za končni izid orjaške velemojstrske nevvyor&ke tekme. Partija Marshall — dr. Aljehin — Danski gambit — se je morala prekiniti, dr. Aljehin etoji odločno bolje.
Stanje po IX je torej nastopno: Capablanca 6K. Niemrovič 6 in ena partija (proti Marshallu) visi, dr. Vidmar in dr. Aljehin 3 in vsak po dve viseči igri (visijo namroc partije dr. Aljohin — dr. Vidmar, dr. Aljehin — Marshall in dr. Vidmar — Marshall), Spielmann 3, Marshall 1% in 3 vieočo (ipro-ti dr. Aljehinu, Niemcoviču in dr. Vidmarju).
V	četrtek se je Lmelo doigr.vti X. kolo, zadnje drugega turnusa, in sicer so igrali dr. Vidmar (toofl) z NiemcoviCem, Capablanca (boli) ?, dr. Alje-hlnom tn Spielmann (beli) z Mnrshailom z doel«>j nam že neznanim izidom.
Danes priobčujemo eno najvažnejših in dosedaj ludi najlepših p 11 j i;ewyorškega turnirja, ierafio v V, kolu dae 2ti. februarja 1927.
in obenem najenostavnejša belih kmetov.
Se>5—b3 h7—g6: Le5—e3 : !
Zahodno indijska partija.
Beli: dr. Aljehin — čmi: Capablanca.
, 1. d2—d4	Sg8—f6
2. c2—o4	o7—ев
8. Sgl—f8	b7—b6
4.	g2—g8	Lc8—b7
5.	Lfl—g2	c7—c5!
Najmočnejša	poteaa na tem meetu.
в. d4—d5	e6—d 5
7.	Sf3—h4	g7—g6
8.	Sbl—c3	Lf8-g7
9.	0—0	0—0
10.	Lcl—f4	d8—d8
Izsiljeno, da ne zasede teklič polja d6.
11.	c4-dS:?
So še nikakor ni mudilo, sicer pa sploh ni kazalo vzeti s kmetom. Odslej ima črni nekoliko boljšo igro.
11. ...	Sf6—h5
„ 12. Lf4-d2	Sb8—d7
] 13. 12—Î4	a7-a6
14.	Lg2— f3	Sh5—f6
15.	a2—a4	сб—c4t
Mojstrska poteza. Ta kmet ima s tega mesta služIti kot opora za črna jezdeca prodirajoča na dommujoči postojanki b3 in d3.
16.	Ld2—eS	Dd8—c7
17.	g2—g4	Sd7—crT
18.	g4—g5	Sf6—d7
19.	f4—f5	Tf8—e8
20.	LcS—Г4	Lg7-e5!
Najboljša poteza obramba jmvti navalu
21.	Lf3—g4
22.	15—g6:
23.	Tal—bi Zopet najboljše.
24.	b2—c8:	Dc7—c5+
25.	e2—еЗ	Sd7-e5
26.	Lg4—f3	Se5—d3
27.	Kgl—bi	Lb7—d5:
28.	Tbl—b3:	Sd3—f4:
29.	TbS—bi	Te8—eS: 3t>. Sh4—g2	Te3-f3: Si. Tli— fS:	Sf4-g2:
32.	Khl—g2:	Ta8—«8
33.	Kg2—fl	Ld5-f3:
34.	Ddl—f3:	Dc5—g5:
35.	Tbl— el	Te8-el-f :
36.	Kfl-el:	Dg5—h44-
37.	Kel—d2	Dh4—h2-4-:
38.	Kd2—cl	Dh2—eo
39.	Kel—b2	Kg8—g7 •tO. Df3—f2	b6—b5
41.	Df2-b6	b5—a4:
42.	Db6—аб:	De6— e2-f:
iu boli odneha. Črni kmetje so premožni.
Zelo zanimiva je tudi naslednja, v prvem lurnusu igrana partija — edina, ki jo je doelej izgubil oče takozvaiie >hypermoderne< partije Niemcovič v newyorškem turnirju.
Angleška igra s pešci.
Beli: A. Niomcovič — črni: I. R. Capablanca.
1.	c2—c4	Sg8—f6
2.	Sgl—f3	e7—efl
3.	d2—d4	d7—d5
S tem je preSla Angleška igra v navaden damski gambit.
4.	c2—еЗ	Df8—e7
5.	Sbl—d2
Nenavadno in preveč krotko igrano. Običajno igra tu beli 5. Sbl—c3, kar je vsekakor tudi močneje:
5.	...	0-0
Močnejše je 5. ... c7— c5, kar takoj izenači
igro.
6.	Lfl—d3	c7—c5
7.	d4—c5:?
Prednost zasluži navadnejši manever 0—0 i nadaljnjim Dc2, Tadl, b3 in Lb2.
7.	...	Sb8—ab Izvrsten odgovor.
8.	0—0	Sa6—c5:
9.	Ld3-e2	b7-b6
10.	c4—d5:
Ni dobro. Beli naj bi se raje razvil z b2—b3 in Lb2, na kar bi stal čisto dobro.
10....	Sf6-d5:
11.	Sd2-63
Sedaj ni šlo b2—b3 zaradi odgovora 11. ... Sc3.
11. ...	Lc8-b7
12. Sb3—c5:	Le7—co:
13. Ddl— a4	DdS-ffi
14. Le2—a6	Lb7—a6:
15. Da4—аб:	Sd5—b4
16. Da6—e2	Tf8—d8
17. a2—a8	Sb4-d3
18. Sf8— el	Sd3—el:
19. Tfl-el:	Ta8—c8
20. Tal—bi	DfO-еб
21. g2—g3	...
Tudi 21. Ld2 ni nič boljše; sledilo	
LcS 22. f4, Dc4.	
21. ...	De5—d5
22. b2—b4	Lc5—f8
23. Lcl—b2	DdS—a2!
24. Tbl-al	Da2—b3
25. Lb2—d4	
25. Taci ne pomaga nič. Sledilo bi lahko ao.
25.	...	Tc8—c2
26.	De2—аб	еб—e5!
Občudovanja vreden je mojstrski način, kak« je izkoristil svetovni prvak minimalne pozicijsk« pogreške ženijalnega nasprotnika.
Sport
Odločilno! 27. Lb4-e5: 28. Da6-b7
Td8-d2
Kmeta a7 beli ne sme vzeli, ker bi nato
takoj dobil črni z Dd5	in Df3.
28.	...	Td2—f2:
29.	g2--g4	Db3—e6
30.	Le5-g3	Tf2-h2:
31.	Db7-f3
Trdnjave beli ne	sme vzeti zaradi Dg4 j-: in črni matira v par potezah.
31.	...	Th2—g2-+-
32.	Df8-g2:	Tc2—g2-f-:
33.	Kgl~g2:	I)e6—g4: 31. Tal —d.l	Ii7-h5 35. Tdl —d4	Dg4—g5 3(1. h'g£~h2	a"—ao I 87. Toi— e2	a5—b4: 38. a3—M:	Lf8--e7 П« ')'d4—e4	Lc7—f«
40.	Te2—f2	Dg5—d5
41.	To4—e8-j-
in beli se obenem uda. Prodiranja črnih ue more preprečiti.
TEKME ZA PREHODNI POKAL LNP.
Pričotek nogometno sezone v Sloveniji
Letošnja nogometna «sezona v Sloveniji 9e prične jutri, v nedeljo, s tekmami za prehodni pokal Ljubljanskega nogometnega podsaveza. V Ljubljani se odigrata jutri na športnem prostoru SK Ilirije dve tekmi I. kola, in sicer nastopita ob 14 nri Hermes in Krakovo ter ob 15.45 Ilirija is Panonija. Naslednjo nedeljo se abeolvirajo preostale tri tekme I. kola, 19. in 20. t. m. pa igra med seboj petorica zmagovalcev iz I. kola. — Dne 25. t. m. se vrši odločilna tekma v ljubljanskem okrožju, nakar igrajo okrožni prvaki Ljubljane, Maribora in Celja med seboj semifinale in finale.
Za jutrišnje tekme je določil žreb navidezno neenake nasprotnike. Vendar le navidezno, kajti splošno pomanjkanje treninga, spremembe moštev v vseh klubih, zlasti pa ambicioznost in borbenost manjših klubov utegnejo izenačiti šanse ter prinesti marsikatero presenečenje. Baš srečanje navidezno neenakih protivnikov napravi pokalne tekme zanimive in jo vzrok, da publika te tekmr dostikrat poseča rajšo kot prvenstvene.
DE PINED0V POLET.
Sedaj je De Pinedo srečno prispol v Buenos Aires Navdušenje Italijanov seveda velikansko. Podamo posamezne etape v kilometrih in pa efektivni čas poleta: Elmas—Kenitra 1600 km 7:55; Keniira —Villa Cisneros 1600 km 9:40; V. Cisneroe—Bolar ma 1600 km 8:30; Bolama—Dakar 400 km 2:50; Dakar— P '!■• Praya 600 km 3:25; • Praya—Ber-uando Noronha 2370 km 18:45; Fer, Nor.—Porto Natal 380 km 1:35; P Natal—Pernambuco 250 km 1:50; Pern.—Bahia 750 km 4:20; Bahia—Rio de Janeiro 1250 km 8:10; R. de J.—Santos 460 km 3:30; Santos—Porto Alegre 900 km 5:55; P. Alegre —Buenos Aires 950 km 6:30; skupaj 13.110 km v 77 urah in 55 minutah. Povprečna hitrost na uro jo znašala 168 kilometrov.
AMERIŠKA PLAVALNA PRVENSTVA DAM.
V prvi polovici februarja so se vršila gori omenjena prvenstva, prej kot sicer običajno. Prvenstva gospodov ee bodo vršila v začetku aprila.
Uspehe ameriških plavalk jc občudoval svet že na zadnjih dveh olimpijadah; a plavalke nočejo kar nič odnehati in plavajo rekord za rekordom. Tako tudi pri teh prvenstvenih tekmah v 25 yardov dolgi plavalnici Buffalo Athletic Cluba. V Amsterdamu ne bodo imele enakovrednih vrstnic. Junakinja štirih plavalnih dni je bila znana Marte Norrelius iz Newyorka, ki je že prej podirala svetovne rekorde drugega za drugim. Olimpijonkinja Etel Lakie iz Chicago, večletna ameriška sprinterska prvakinja, imejdteljica rekordov na 100 y in na 100 m, se je morala na 100 yardov kloniti Marti, zn njo tudi Suzana Laced in Kalifornijka Garatti. 250 yardov je plavala Marta v 2:41, samo malenkost za njenim lastnim svetovnim rekordom; tudi na 500 yardov s ije izvojevala zmago Norreliusova, v izbomem času 6:32. Geraghlyjeva je odbila naskok na 100 y prsno z 1:23; 100 y na hrb!u je pa plavala doslej mala znana Korina Condon v 1:18.8. Itd.
126:7
To razmerje je sestavljeno iz 63.7 in Iz 63:0. Kanadci so potolkli Švede v več tekmah v razmerju P3:7; nato v Berlinu Cehe 8:0, Berlinčane 13:0; n« Dunaju Dunajčane 8:0 in 7:0, v Milanu Švicarje iz Davosa in St. Morica 18:0, v Davosu iste Švicarje 9:0, skupaj 68:0. Povečini pa te številke ne pokažejo pravega razmeFja; proti Čehom v Berlinu bt bilo najmanj 25:0. v Davosu itd pa tudi drugače se niso prav nič trudili. Revež je njih vratar, ki nima nič dela.
Sličice iz sodne dvorane
Ne zmerjaj sprevodnikov! Sprevodniki na železnici imajo žo itak težko službo posebno v nedeljah zveôer, ko se vračajo številni izletniki v Ljubljano. Zato pa tudi ne zaslužijo, da bi se jih zmerjalo in to celo v službi. — >Vi, Jože Kosec, saj tako se pišete, kaj ne, ste nahrulili neko nedeljo med vožnjo iz Ljubljano v Medno sprevodnika, ki vas je vprašal za vozovnico, s prav grdimi izraza in on pravi, da sle ga udarili z dežnikom po roki. Pri tem ste škrtali z zobmi, postali ste popolnoma zelen v obraz in ste bili naravnost strašen.« — »Gospod predsednik, priznam, da če sem res napravil, ni bilo to leipo in obžalujem, povem vam pa, da sem bil takrat popolnoma pijan.« Dobro mu je odvrnil predsednik senala po kratkem posvetovanju: :>Mi vam verjamemo, da ste bili res pijani in vas radi tega tudi oproščamo. Toda spise odstopimo okrajnemu glavarju, kjer pa ne boste odšli tako po ceni, kajti tam vas čaka »Priigelparagrafc iz leta 1854, po katerem boste kazen dobiii gotovo, kakor je Amen v Ofenašu.«
»V sanjah sem ^»voril, gospodje, vsaj meni se tako zdi in moralo je tudi biti tako. Kajti jaz se prav nič ne spominjam, da sem bil pri Figovcu, Še manj pa, da bi se tam skregal з kakim stražnikom. Vem pa, da sem sedel v tisti sobici za pijance in sem gotovo tudi pijano govoril. Tj sem zvedel šele drugi dan in obljubim vam, da se bom poboljšal. Pijan sem bil to vem, koliko pa sem spil, tega res ne vem. To mora vedeti birtinja « Preds.: »No dobro, povem vam, da ste prav grdo in nesramno govorili. Po domače pravimo, da ste grdo kvan'ali ali »klafali«. No ker pa vam verjamemo, da ste bili res grdo pijani, in da ste tisto pijanost že drugje odplačali, boste sedeli za te neprevidne bosede za enkrat samo tri dni. Opozarjam pa vas, da bo padlo drugič več, zato bodite odslej prav previdni I«
Nepoboljšljiv. »Kaj pa bo s teboj, fant; vse ukradeš, kar ti pride pod roko. Dasi si še tako mlad, si bil že opetovano kaznovan. Tudi sedaj boš dobil svoje plačilo in skoro gotovo je, da se boš še vrnil in vračal. Komaj si star 17 let, pa si že tako izprijen.« — Tako je ogovoril predsednik komaj 17 leinega posestnikovega sina Franceta M. iz Bohinjske doline, ki je bil obtožen, da je ukradel svojemu sosedu konjsko opremo in vprego v skupni vrednoeti okoli 1200 Din, katero je prodat nato v Bohinju ta 300 Din, tako, da je oškodoval samo kupca, ker je lastnik dobil svoje blago nazaj. Pa še nekaj. Malo je manjkalo, dn ni bil kupec kaznovan radi nakupa sumljivega blaga. Pustili pa eo ga, ker je bil toliko previden, da vas je vprašal, kje ste dobili to blago in vi s'e mu odgovorili, da prodate opremo radi tega, ker vam je poginil konj in nimate denarja, da bi si kupili drugega. Izvršili sto pa še tudi več drugih tatvin, za katere vas pa danee š© ne toii državni pravdnik. Kaj bo s tabo fant?« Po kratkem posvetovanju je razglasil senat sodbo, s katero je bil obsojen fant na štiri mesece težke ječo. — »Povem vam pa,« taku je i«kel predsednik senata dr. Kaiser obtožerru, da jo to zadnji poskus poboljšanja Fant zaalužil bi najmanj eno leto. Dali smo ti pa samo 4 mesece tn to je velika dobrota za te. Če pa ee no boč poboljšal, bo drugič kazen rtw dnuačna«
Slovenci v Italiji
Bodočnost francoskega franka.
Bodočnost francoskega franka in franoo-
iega gospodarstva ni važna samo za Fran-ju samo. Položaj evropskega gospodarstva v mnogem oziru odvisen od ugodne rešitve ga vprašanja, kajti Francija igra v okviru ropskega gospodarstva tako važno vlogo, da j moremo enostavno prezreti ta problem.
Francija je dejansko dosegla stabilizacijo ojo valute. To se ni mogoče zgodilo po naprej določenem načrtu 6edanje francoske lade, temveč pod pritiskom spremenjenih liiner v francoskem gospodarstvu. Ko je gleški funt padel na 120 frankov in je bilo ričakovati, da se bo »hausse« francoskega anka še nadaljevala, eo se uprli industrijci zahtevali stabilizacijo. Težnje industrijcev je odpirala franooska Narodna banka, kateri je kratkem času uspelo ustaliti devizne ikurze.
Tcda precejšen del Franoozov ni zad o vojen s to rešitvijo. Pripadniki revalorizacije še edno sanjarijo o dvigu francoskega franka do late paritete.
Proti temu instinktivnemu in popularne-ra naziranju mas je že pred pričetkom sana-jje odločno nastopil Caillaux. Danes je doka-ino, da je bila njegova teorija pravilna. Dvi-anjo franka je povzročilo občutno zmanjšanje onzumne zmožnosti, produkcijski stroški so le znatno zvišali. Počasi prodira spoznanje, la se cene le težiko in počasi .prilagodijo po-;ečani mednarodni vrednosti valute. Čeprav je lanes dosegel frank isti nivo, na katerem je tal pred dobrim letm, vendar eo cene ne-irimerno višje od tedanjih cen. Naivna pri-akuvanja zagovornikov revalorizacijske te-rije, med katerimi se nahajajo odlični gospo-larski strokovnjaki, se niso v nobeuem oziru iresničila.
V Franciji in v Belgiji je bilo pred pri-ètkom sanacije francoske valute razširjeno mir nje, da povzroča stabilizacija povišanje ten in krizo gospodarstva. Toda v Belgiji, kjer ie je izvršila stabilizacija brez predhodne re-alorizacije je opažati le nebistveno poslab-anje gospodarskega stanja, medtem ko so £ne v trgovini na debelo ostale neiapreme-ijene. V Franciji pa je navzlic precejšnjega ja .adovanja cen v trgovini na debelo, nastala ežka gospodarska kriza. Potrjuje se torej znala teorija, da krize ne povzroči dvigaftje cen lamo na sebi, temveč zmanjšanje razlike med îrodukcijskimi stroški v tu/.emstvu in prodajnimi cenami v inozemstvu. Z drugimi besedami: vzrok krize ni iskati v stabilizaciji, temveč Л Valorizaciji. (Ta teorija, katero je od nekdaj- zagovarjal znani francoski teoretik prof. Nogard,- velja dobesedno tudi za naše razmere, kjer še danes trpimo na posledicah revalori-lacijske ne pa stabilizacijske krize).
Bodočnost francoskega franka danes še nikakor ni sigurna, kajti pristaši revalorizacije so v Franciji še vedno zelo številni. Ta ne-tigurnost pa zelo škoduje gospodarskemu razvoju cele Evrope. Vsekakor bi zakonska stabilizacija francoskega franka mnogo pripomogla in pospešila konsolidacijo evropskega gospodarstva. To pa v deželi, ki ima največje îaloge zlata v Evropi ne bo težko doseči.
I« zbornice «a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dne 4. t. m. ee je vršila v zbornici anketa o Državni hipotekami banki, odnosno o položaju, ki nastane za Slovenijo, ko nastopi v aprilu t. 1. termin za obvezno nalaganje javnega in pu-pilarnega denarja v državno hipotekarno Anketo je vodil zbornični tajnik g. Mohorič, udeležili pa so se je odlični zastopniki našega hranilništva, tadružništva in drugih gospodarskih panog. Po naročilu zborničnega konzulenta g. Žagarja se je razvila živahna debata, katere so so udeležili med drugim g. dr. Slokar, dr. Mohorič, dr. Golia, ing. Èuklje, veletrgovec g. Kavčič, hranilniški uradnik g. Hiter, predsednik d ruât va hišnih posestnikov
S, Frelih itd. DploSno ee je poudarjal« potreba,
a se denarnim »vodom podaljša dovoljenje za «prejemanje javnega in puptlai-nega denarja za dobo nadaljnjih desetih let, da se veota, do katere smejo denarni zavodi sprejemati pupilarni dennr, poviia na 100.000 Din in da ee zahteva ustanovitev lastne podružnice državne hipotekame banke v Ljubljani pod upravo lokalnih faktorjev. V tem smislu predlagano resolucijo so udeleženci soglasno sprejeli
Letni trg. Konjunflrtura na naSem lesnem trgu je ostala razmeroma ugodna. Izvoz mehkega lesa v Italijo, Grčijo, Ogrsko, Španijo in Egipt jo zadovoljiv. leto velja za hrastovino, ki se predvsem izvaža v Francijo, Belgijo, Nemčijo, Nizozemsko in Anglijo. Izvaža se predvsem velike množine okroglega lesa, kar pa gotovo neugodno upliva na našo domačo lesno industrijo. Produkcijski stroški so še vedno visoki; medtem ko so cene v preteklem letu znatno nazadovale, so ostale delavske mezde, ki predstavljajo pretežni del produkcijskih stroškov, skoraj nelzpromenjene. Razumljivo je torej, da v tej situaciji naža podjetja ne morejo delati z dobičkom. Poleg tega je treba upoètevati težko obromanitev produkcije radi visokih davkov in taks, ki se je ponokod še povečala. — Italijanski lesni trg so je v zadnjem čaau nekoliko oživel, vendar so cene še vedno neugodne. Za romunsko lesno industrijo pa pomeni zadnji dvig leja pravo katastrofo; zato se s tem večjo napetostjo pričakuje odločitve glede stabilizacije leja, ki se namerava izvesti pri kurzu 8 švic. frankov za 100 lejev. V Franciji je situacija na lesnem trgu neugodna. Redukcije v obratih lesne industrije se nadaljujejo, čeprav se pričakuje, da se bo spomladi situacija zbol^ala.
Vprašanje našega narodnega odbora м Mednarodno trgovsko zbornico v Pariza. 7. t. m. se bo vršila v Belgradu konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic v državi in korporacije članov Mednarodno trgovske zbornice o vprašanju osnovanja narodnega odbora te važne mednarodne gospodarske ustanove. Po statutih Medn. trg. zbornice morajo Člani te zbornice v vsaki državi osnovati svoj narodni odbor, ki predstavlja dotično državo v centrali v Parizu. Odbor bo imel nalogo zastopati interese naše države in našega gospodarstva. Osnovanje tega odbora je važno radi skora^njega zasedanja mednarodne gospodarske konference in občnega zbora Mednarodne trg. zbornice.
Izplačilo knpona 7 odstot. inveit. posojila.
Finančni minister je stavil ravnateljstvu državnih dolgov na razpolago znesek 17.4 milij. Din za izplačilo enajstega kupona 7 odstot. investicijskega posojila, ki zapade 15. marca. Izplačila bodo vršile vse finančne delegacije, okrožno in okrajne finančne uprave, davčni uradi, Poètna hranilnica in pooblaščene banke.
Novo posojilo Drž. hip. banko. Kakor se poroča iz Belgrada, se vršijo mod Drž. hip. banko in skupino švicarskih bank pogajanja za najetje novega velikega hipotekamega posojila, s pomočjo kateroga bi se konvertirali menični dolgovi poljedelcev v dolgoročna posojila z nizkimi obrestmi.
Konknrz je razglašen o imovini Elze Mlkši-čeve, rojene Bernatovičeve, trgovke v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 12. marca, oglasiifveni rok do 10. aprila, ugotovitveni narok 80. aprila.
Občni zbori. 17. t, m. se vrši redni občan zbor Knietske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani (sklepalo se bo med drugim o valorizaciji vrednosti nepremičnin); 19. marca pa redni občni zbor Splošnega kreditnega društva v Ljubljani r. z. z o. z.
Pospešcvanjo avstrijskega izvoza v Rusijo. Te dni je bil avstrijskemu parlamentu predložen zakon o pospeševanju avstrijskega izvoza v Rusijo. Zakon predvideva kreditno pomoč izvoznikom v slučaju, če Rusija ne poravna svojih obveznosti. Tvrdka. ki za v Rusijo izvoženo blago ne prejme plačila, dobi od države posojilo v znesku 00 odstot. fakturne vrednosti proti plačilu obresti, ki bodo za 2 odstot. nižje kakor ofi-cijelna eskomptna obrestna mera. Celokupna vrednost dobav, za katere prevzame država kreditno pomoč, je omejena na 100 milij. šilingov. Avstrijska industrija pričakuje tem potom znatno povečanje izvoza v Rusijo.
Velikopotezni projekt za zboljšanje tujskega prometa v Avstriji. Znani avstrijski finančnik A rt ur Krupp namerava s pomočjo angleèkega kapitala zgraditi v Avstriji 12 velikih hotelov, namenjenih mednarodnemu tujskemu ln t ur Litovskemu prometu. Ti hoteli bodo najmoderneje opremljeni. Vsaka soba bo imela tekočo vodo in kopalnico, poleg tega bo gostom dana možnost za izvajanje različnih športov (tenis, golf itd.). Stroeki zn gradnjo in opremo projektiranih hotelov, ki se belo postavili v alpskih zdraviliščih, so proračimani na 60 milij. šilngov (400 milij. Din).
Velika aktivnost rusko zunanje trgovino. Sovjetska Rusija je v januarju izvozila za 65.1 milij.
rubljev, uvozila pa le za 38.6 milij. rubljev, tako da maša aktivni saldo za januar 10.6 milij. rubljev. V prvi tretjini tekočega goep. leta (oktobor-januar) pa je Rusija izvozila ta 2G3, uvozila pa ta 170.8 milij. rubljev. Aktivni saldo je tnaàal torej 02.7 milij. rubljov napram pasivnemu saldu od 66.1 mil. rubtjeiv v Istem razdobju pretokloga leta.
Švicarski finančni krogi in posojilo dri. hip. banke Ob priliki emisije zadolinic Drž. hip. banke, ki je bila, kakor znano v najkrajšem času pre-vpisana, ee je v švicarskih listih ponovno načelo vprašan j o valorizacije srbskih predvojnih posojil. Naša država plačuje, kakor znano obresti in amortizacijo svojih predvojnih dolgov v papirnih frankih, med tem ko stojijo upniki na slališču, da bi morala naša država plačevati anuitete v zlatih frankih. Isto velja za predvojna posojila drž. hip. banke. >Neue ZUricher Zeitung» smatra za umestno vprašati, kakšno koristi more imeti švicareko gospodarstvo od takega izvoza kapitala in kritizira odobrenje kredita banki, ki svojih prvotno spre-
i'elih obveznosti ne izpolnjuje. — Naša država stoji cakor znano na pravilnem stališču, da ne moro imetnikom predvojnih obveznic glasočih se na francoske franke, priznati valorizacije, dokler plačuje tudi Francija obresti in amortizacijo svojih predvojnih obveznic lo v papirju.
Погха
Dne 4. marca.
DENAR.
Zagreb. Berlin 18.4925—18.5225 (13.487 do 13.517), Italija 248.90-200.90 (247.72—249.72), London 270—270.90 (275.97—270.77), Newyork 50.75 do 50.95 (50.75—50.95), Praga 108.30—109.10 (108.30 do 109.10), Dunaj 8.008-8.038 (8.01—803), Curth 10.M—10.97 (10.94-10.97).
Curih Bolgrad 9.13 den. (9.18 den.), Budimpešta 90.85 (90.85), Berlin 123.24 (123.24), Italija 22.87 den. (22.075 den.), London 25 23 (25.23), Newyork 520 (520), Puriz 20.335 (20 31), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 73.21 (73.20), Madrid 87.85), Bukarešt 3.10 ft.12), Sofija 3.73 (3.725), Varšava 58 (57.90), Amslordain 208.20 (208.15), Bruselj 72.32 (72.31), Kopenhagcn 138.00 (138.00).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4575. Kodanj 189.10, London 34.43, Milan 81.21, Newvork 709.35, Pariz 27.14, Varšava 79.08. — Valute: dolarji 708.40 francoski frank 27.86, lira 3! 37, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.98.
Ргпца. Devize: Lira 148.30, Zagreb 59.19, Pariz 131.75, London 103.30, Newyork 33.01.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana, 7 odstot. invest. розој 89—8e», zakf 89, vojna odškodnina 342 bi., zastavni listi 20 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna banka 150 den., Merkantilna 98—100, Pra-štediona 925 den.. Kred. zavod 100—170, Strojne 85 den., Trbovlje 420 bi., Vevče 120 den.. Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. Agrarne obveznice 65.50—56, 7 odstot. invest. posoj. 89.25 - 89.50, vojna odškodnina 342 do 848, Hrv. esk. 104.50—105, Kred. 104.50—106, Ilipo-banka 64.50—65, Jugobanka 103—101, Praštediona 925—930, Ljublj. kreditna 150 den., SeČerana 495 do 497.50, Gu'mann 280- 295, Slavex 100-113, Slavonija 80-32, Trbovlje 420—425, Vevče 182.50—135.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 85, Zivno 44, Kranjska industrijska 53.25, Trbovlje 54, Hrv. esk. 14.00,
Loykam 18, Hip. banka 8.30, Avstrijske tvornice za dušik 28. GuUnaxm -44, Mundus 150.40, Slavonii» 8.70.
BLAOO.
Ljubljana. Les: smreka, jelka: hlodi 4 m,
I., II., monto 180 -210. hlodi od 4 m naprej 220 do 250, t rami merkantilni 260—320, tramiči240—276, škore'e konične 10 mm innnte ''50- 570. šknrete paralelne 10 mm, monto 570—590, deske plohi, kom od 16 naprej 420—500, desko plohi par. od 1« naprej 450—540; bukev: deske plohi naravni ne-obrobljeni 430—600, desko plohi naravni ostrorobi 600—900, deske plohi, parjeni neobrobljeni 680 do 830, deske, plohi parjeni ostrorobi 700—1150, hlodi Ia 220- 250. hlodi I. lia 160 -200; hrast: hlodi Ia 600—1000, hlodi I. lia. 300 -450. deske plohi ostrorobi (oodnice) 1250—1400; železniški pragi 2.60 m, 14X24 bukovi 25-33, hrastovi 45—55 (vse franko vagon nakladalna postaja). — Žito: pšenica bačka 75 kg, 2—3 odstot. 852.50 do 357.60, oves bački 230-240, bosanski orig. 220 do 225, koruza bačka 1 210—215 (vse franko vagon (pariteta) Ljubljana). — Tendenca : za les ne-izpremenjena, za dež. pridelke čvrsta; zaključki: les 4 vagone.
Glasba
Beethoven IX. simfonija. Prvo izvajanje tega cpohalncga dela v slovenskem jeziku se vrii pod taktirko opernega ravnatelja v četrtek, dne 10. t. m., ob 20. uri v Unionski dvorani. Podzvcza godbenikov in Glasbena Matica v Ljubljani sta storila vse, da pride do čim popolnejše izvedbe Delo bo izvajalo okrog 250 sodclavccv. Zbor sam šteje okrog 180 članov, ^pomnoženi orkester na preko 60 članov. Od teh bo prvih vijolin 12. To jc tako ogromen aparat, kakor ga žc veliko let nismo imeli prilike čuti v Ljubljani. Na ta aparat nas spominjajo le svoječasne izvedbe raznih ora-torijev in requijemov po pevskem zboru Glasbene Matice, katera dela so sc izvajala večinoma v ljubljanski stolnici. Veliko zanimanje, ki vlada za to izvedbo v našem mestu, kaže razprodaja vstopnic, saj je velika dvorana Union žc nad polovico prodana. Prcdprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Ravnolam sc bo dobivala v sredo in četrtek tudi drobna knjižica z natančno analizo simfonije; v knjižici bode tiskan tudi tekst ode »Radosti«.
Temolično predavanje o Beethovnovi IX. simfoniji sc vrši v torek, dne 8. t. m., ob 6. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Na povabilo kons. ravnatelja je prevzel predavanje priznani stokovnjak dr. Josip M«n-tuani, posamezne odlomke in tipične motive i» simfonije pa bode izvajal na klavirju konservato-rist Lipovšek. Ravnateljstvo vabi na to predavanje.
Klavirski koncert Jadvige Poženclove. V ponedeljek, dne 14. t. m., priredi pianistka Jadviga Požcnclova svoj klavirski večer v dvorani Filhar-monične družbe z izbranim sporedom. Gdč. Jadviga Požcnclova jc po dovrjenem konservatoriju Glasbene Maticc obiskovala klavirsko mojstrsko šolo v Parizu pri znamcn'ti profesorici in umetnici Blanche Sciva, nato pa eno leto tudi v Madridu. Ponedeljkov konccrt jc njen prvi javni samostojni konccrt v domovini. Prcdprodaja vstopnic od 7. ure dalje v Matični knjigarni.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 4. marca 1927.
Višinn bnromelra W8m
	Opazovanja		Barometer	Toplota » C'	Rel. vlaga » %	Vet.r in brxlno » m	Oblačno »1 0-10	Vrsta padavin		|s	i* v«
	k roi							ob opa2ovun|u	inmilo l"		
		7	764-0	2-2	93	NNW 0-5	10	megla		11-2	2-9
	Ljubljana (dvorec)	8	764-1	2"6	94	E 0-5	10	me^la			
		14	762-3	8-7	/0	WSW 1	1				
		21	762-0	5-4	67	SW 0-5	0				
	Maribor		763-3	3-0	78	NW 7	0		M)	9	2
	Zafjreb								1-0	15	—
	Belflrad	8	760-9	5-0	93	NW 3	10	go dežju	6-0	20	5
	Sarajevo		763-2	1-0	96	mirno	10	sneg	14-0	17	0
	Skoplie		758-3	8-0	88	mirno	8			15	6
	Dubrovnik		757-8	9-0	54	N 7	9	dež	28-0	10	2
	Split		758-1	9-0	47	NE 13	1	m. smerno		18	9
	Praga	7	7605	5-0		WSW 3	7			9	4
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 756
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo 5. marca: zelo oblačno, padavino, temperatura se nekoliko
dvigne.
Povpr. barom, višji ko včeraj za 2.9 mm.
Sir H. Rider Haggard:
129
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel J o s. Poljaneo
Komaj je izpregovorila, sem zaslišal glas trobente zunaj mestnega ozidja. S prvim svitanjem dneva sem odhitel k vratom in videl, da so Španci zbirali in pregledovali svoje čete za napad. Vendar niso takoj prešli k napadu, temveč so čakali, da je solnce izšlo. Tedaj so jeli obsipati naše obrambe z besnim ognjem, Ici je popolnoma razrušil že itak razbite tramove mestnih vrat in celo sesul greben okopov iz zemlje. Streljanje jo nenadoma prenehalo in zopet se je oglasila trobenta. Napadil so nas v gostih vrstah; kakih tisoč Tlaskalancev je tvorilo ospredje, kateremu je sledil oddelek Špancev. Jaz sem jih čakal s kakimi tri sto vojniki za okopi; ni trajalo dolgo, komaj nekoliko minut, in njihovo glave so s© prikazale izza grebena okopov in boj se je pričel. Trikrat smo jih vrgli s sulicami in puščicami nazaj, pri četrtem navalu pa je sovražni val preplavil našo obrambo in se vsul v euhi jarek za njo.
S tem smo bili primorani umakniti se za naslednjo nasipe; na odprtem prostoru se nismo mogli spustiti ž njimi v boj, posebno ker je sovražnik kmalu naredil prehod za konjike in oba topa in nam sledil. Za okopi se je pričel nov hoj; te barikade so bile jako močno; držali smo jih dobri dve uri in prizadejali Špancem obilne izgube. Iznova smo se morali umakniti in iznova smo bili noDadeni: tako ee j» m&ial bai
ves ljubi božji dan. Z vsako uro se je krčilo naše število, so postale naše roke slabejše, a bojevali smo se obupno naprej. Pri zadnjih dveh barikadah se je borilo na stotine otomijskili žensk ob strani svojih mož in bratov.
Zadnji okop so Španci osvojili baš ko je solnce zahajalo; v senci bližajoče se teme smo zbežali vsi, kolikor nas jo ostalo živih, v zavetje, ki smo ga bili pripravili na piramidi Vendar tisto noč ni bilo več boja.
Petintrideseto poglavje.
Poslednja žrtov otomijskik žensk.
Tukaj na dvoru piramide smo ob žaru gorečih hiš — prodirajoč so namreč Španci zažgali mesto — pregledali naše vrste; vsega skupaj nam je ostalo kakih štiri sto vojnikov in skoraj dva tisoč žensk in mnogo otrok. Ta piramida ni bila docela tako visoka kakor ona, na kateri je stal v Mehiki veliki tempelj; njene strani so bile bolj strme in vsepovsod obrobljeno z obsekanim kamnom, a odprti prostor na njeni ploščadi je bil skoraj enako velik in je meril več kot sto korakov v četvrt. Ta prostor je bil tlakovan z mramorjem, na sredi je stal tempelj vojnega boga, kjer je šo vedno stal njegov kip, dasi ga že mnogo let niso častili, žrtvenik, oltar večnega ognja in skladišča duhovnov. Spredaj pred templjem, nekako med njim in žrtvenikom, so jo nahajala velika iz cementa narejena jama v velikosti velike sobe, katero so bili nekoč rabili kot žitno shrambo za čas lakote. To jamo sem bil ukazal napolniti z vodo, katero so z velikimi napori znosili vrh piramide; v templju samem pa sem nakopičil veliko zalogo živeža, tako da so nam ni bilo frnti- da bi v kratkem pomrli od gladu in žejo.
Sedaj so se pojavil novo težave. Ploščad na piramidi je bila resda velika, vseeno pa je bilo na njej prostora komaj aa polovico naših ljudi; ako smo jo hoteli braniti, je moral del množice, ki so je stiskala ob njenem vznožju, iskati pribežališča drugje. Sklical sem voditelje, jim obrazložil z malo besedami ves položaj, in prepustil njihovi razsodnosti, da odločijo, kaj se naj zgodi. Posvetovali so se med seboj in naposled so mi odgovorili; sklenili so, da naj vsi ranjenci, stari ljudje, večina otrok in ž njimi vsi drupi, ki jih je bila volja iti, tisto noč zapuste piramido in si poiščejo pot iz mesta, če je mogočo, ako pa no, da naj se izroče milosti Špancev.
Odgovoril sem jim, da so prav storili; smrt je bila itak tukaj ali tam in je bilo precej vseeno, na kateri strani umrjejo. Z oarom na to so odbrali kakih petnajst sto glav ali šo več, in opolnoči so so odprla vrata dvora in odšli so. Ohl Strašno jo bilo gledati, kako so se v tisti nočni uri poslavljali. 14ikaj so je hči oklepala postarnega očeta okrog vratu, tam zopet so se poslavljali možje in žene, matero so poljubljalo svoje malo otroke; vsepovsod se je dvigal proti nebu glas bridke žalosti, žalosti njih, ki so so ločili za vodno. Zakril sem si z rokami obraz in so čudil, kakor sem so bil že pogostokrat čudil, kako more Bog, ki je vseusmiljen, pripustiti take prizoro, Ici trgajo sroo pregrešnim ljudem, ko jih glotlajo.
Vzdignil sem oči in nagovoril ženo Otomi, ki jo bila zraven mene, ter jo vprašal, ako ne bi hotela še najinega sina poslati z ostalimi, s katerimi b isel kot navaden preprost otrok.
»Ne, mož,« je odgovorila, »boljše je zanj, da umrjo z nama. kakor da živi kot suieni Šuoncov.c
« m f-
op. ч
5- > • «
! ° P?
< C g 4
»••"JO * p ® 01
® 8. P" 9
O ~ _ o P §
(3 3" g
M O 2. *
. а 6 s c o J * g
n o < v
C S ? C
o O DI r —
™ iT " r 5
CT ■ , ^ Z O
sif
Č * I 3 o
< pio3 i » 2 b o
" 6 N D 2
s ? -3
—	00 X
O "O ГС e X O f o
I ?» !
5» ; 3 TS 5 •
O a. ^ *
Г L 8 r C? a O S.
spf
pïl I 8SS f jh*
Najholiši šivalni ln pletilni stroj
)r edino le «RITZNER In ADllR ia dora, obrt tn Industrijo t vkeb opreiiah
Istotnm šriearski pletilni stroj DuBIfcD
Pouli v vuîienjn breipln^en. Vo&letna Karanoila. Nizke cene todl na obroke,
Josip Peteline,
LJUBLJANA noreraspomi
Vaška drobna vrsl'co 1-50 Sin nU vaaka beoeda ДО par. Na|man|îi og'an 3 utl 5 liln. Oglasi r.a«! devet vrstic oe računajo vli«. Za odgovor хпвтко: Na vpraianja brez znamke ne odgovarjsmet
\9rostesïu$be\
^пмпи se sprejme za Lastil takojšen nastop za rezanje trdega lesa. Dobra plača, stalno mesto. - Ponudbe upravi >Slovenca« pod: »Izučen Žagar« štev. 1534.
Obitelj v Primorju: mati s sinom išče skrom., marlj.
deklico ali ženo
koja zna kuhati; delovala bi pa kakor v svoji hiši. - Naslov: KROGGI, Stari Bar.	1403
Išče se KUHARICA
za župuiščc ▼ Jurkloštru
Ponudbe je poslati pismeno.	0 Župnik.
Sprejme se 20—30-letna
VARUHINJA otrok
lahko vdova, k 2 deklicama 1 in 2 let. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Vajena otrok« 1547
Posredovalnica Mrak Kopitarjeva ulica, nujno
rabi natakarice
išče se hrano in stanovanje
za tri mlajše dijake, pri dobri gospodinji, z 20. aprilom. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šilro: »Zanesljivost« štev. 1550.
OCdo proda?
Kupim 70 m" žamanih hrastovih PODNIC
L vrste, v dimenzijah: 43 mm, 2.60 m, 2.70 m dolgih in 50 mm, 2.80 m in 2.90 m dolgih. Dobava in plačilo takojšna. Ponudbe na upravo lista pod: »Hrastove podnice« štev. 1511.
Več poslovnih lokalov
v L ozir. II. nadstropju, v bližini pošte ozir. Marijinega trga ležečem poslopju, se takoj ODDA. . Istotam tudi pisarniške mobilije naprodaj. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 1524.
Slu&be išceiG\
BLAGAJNIČARKA išče mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1530.
Preprosto dekle
pridno in pošteno, želi službe postrežnice. Naslove v upravo. 1573
Izučen trgovec
in spreten komercijalist,
vsestransko dobro verzi-ran (knjigovodja, bilancist in korespondent) — sedaj komercijelni vodja pri stavbnem podjetju in parni žagi, želi službo premeniti. Perfekten v slov., hrv. in nemškem jeziku v govoru in pisavi. — Ccnj. ponudbe pod; »Organizator« 1475 na upravo »Slovenca«.
9(do kuoi?
Papir
za zavijanje, £ist< à 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna — Ljubljana.
HIŠA blizu stolnice
naprodaj. Stanovanje takoj ali po dogovoru. Več v upravi pod štev. 1574.
Naprodaj imam veliko
TRGOVSKO HIŠO
tik farno cerkve v Mokronogu, z gospodarskim poslopjem, vrtom, velik, dvoriščem in lepo njivo, pod zelo ugodn. pogoji. Lastnik: Alojzij Beretič, Ëmarjeta p. Nov. mestu.
KMETIJE
rodovitne, na Štajerskem z živim in mrtvim inventarjem, od 60.000.— Din naprej, prodaja posredovalnica ZAGORSKI v Mariboru, Tatenbahova ulica 19.	1571
Za sukcesivno dobavo
hrastovih železniških PRAGOV
iščem solidnega odjemalca. Ponudbe pod šifro: »Pragi it 1568« upravi.
Lanene tropine
in druga krmila
nudi najeenpje
A. VOLK. LJUDLIANA
Resljeva cesta 24,
veletrgovina ilta in ralov-sklh izdelkov.
T. RABIČ
vo, Ljubljana XgOl'ORSKK^
NAZNANILO.
Usojam si naznaniti, da sem svoj obrtni prostor povečala. Kakor dosedaj, tako mi bo tudi v bodoče prva skrb, nuditi cenj. odjemalcem res prvovrstne in Tedno sveže proizvode.
Da se pa dober sloves mojih izdelkov in okrepčil, ki jih imam vedno v zalogi, čim najbolj razširi,
vabim cenj. občinstvo
za ▼ nedeljo 6. L m. od 8. do 12. tire na brezplačno poskuinjo likerjev in pristnega domačega žganja, ki ga nudijo radi spoznanja njega prvovrstne kakovosti tvrdke: Emerik Zelinka (tvornica konjaka in likerja), Lovro Scbenik (zavod za kuhanje žganja ln likerjev), in trgovini z domačim žganjem Franc Zaletel in Ivan Zaletel.
Istočasno vabim za ponedeljek dne 7. t. m. od 14. do 18. ure cenj. dame, šolsko mladino in malčke ra brezplačno poskušnjo sladke smetane, limonade in malinovca.
Za obilen obisk se priporoča
Terezija Novotny
slaščičarna — Ljubljana — Dunajska c. 9.
na
14. MEDNARODNI VELESEJEM
Pozor !
Kupujem stare moške obleke, čevlje, perilo, pohištvo, odeje, pernice itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. - Alojzija DRAME, Ljubljana, Ga-lusovo nabrežje 29. 553
V NEDELJO v gostilni »Amerika« KONCERT. Igra prvi salon, orkester
Zastonj dobijo
blago tisti odjemalci, kateri so kupili pri meni dre 25. februarja na Sv. Petra cesti, dne 26. iebr. pa v Šiški. Zglasiti se je dne 14. in 15. mar:a z blagaj. listom. I. KOS.
Dotični %
ljublj. kolodvoru torbico z listinami, glasečimi se na ime Ljudmila Veliko-nja, je naprošen, da iste vrne, ker jih oseba nujno rabi. Vse ostalo najditelj lahko obdrži, samo listine naj pošlje anonimno na naslov: L. V., Tel-
če, p. Tržišče.
1535
mm COMPANY
anončna in PBhlamno družbo z o. z.
Aleksandrovo cesto Z/l
Palača Ljubljanske Kreditne banki I (shod vis a sls kino Ideala)
Trgovsko
obsegajoča opremljen trs. lokal z več skladišči, gospodarska poslopja z lepim vrtom, primerna za vsakovrstno trgovino ali obrt, ua prometnem kraju V Ormožu se radi preselitve takoj da v najem ali se ev. tudi proda.
Ponudbe na naslov: Dr. A. BRODAR, Ormož ob Dravi.
Prvovrstno delo, ummm lt.i. Zmerne cene, «g™ To je naše geslo! жшпш
železne!to China-vino
vzbuja voljo do jedi, okrepčuje živce, zboljša kri in je rekonvalescentom In malo krvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet Izboren okus. Nad 10.000 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah.
IfLHDO RHĐJRN, ZH6REB,
Telefon št. 21—85, brzojavke VLADAN.
ki se vrši
od 20. do 27. III. 1927
odpotujejo
poselniki lahko že 10. marca.
50% »t popu«
pri osebnih in brzovlnklh na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah.
Brezplačno pojasnila in legitimacije se dobijo pri
MATELIČ & CO., Češkoslovaški LJUBLJANA konzulat v Ljubljani
Kongresni trg 3	Breg 8
Zahvala.
Vsem, ki so se ob izgubi najine ljube, nepozabne matere spomnili naju s sočutno besedo, vsem darovateljem lepega cvetja in vsem onim, ki so spremili rajnico na njenem zadnjem potu, se najprisrčneje zahvaljujeva.
V Ljubljani, dne 4. marca 1927.
Mirko in Minka Špan.
ZdhVdld	Cvetja in vencev in ki so spromili
Vsem sočustvujočim, vsem, ki so poslednjič po-na zadnij poti našega predragega in nepozabnega očeta, izrekamo tem potom n?.ie globoko prisrčno zahvalo. — Posebno zahvalo pa izrekamo še Policijski direkciji in spošt. g. ravnatelju dr. Gu-
štinu, policijskemu poveljstvu, vsem gg. zastopnikom državnih uradov in Mestnega magistrata, Društvu nameščencev drž. policije, Zboru drž. varnostne straže, gg. zdravnikoma dr. Avramoviču in dr. Defranchechiju, zastopnikom vojaštva in žandarmerije, godbi Dravske Div. Oblasti, Št. Jakobskcmu pevskemu zboru, čč. duhovščini itd. — Iskrena zahvala vsem gg. nadzornikom in celokupnemu moštvu državne policije, ki so — ponosna opora pokojnikova v življenju — izkazali tudi na zadnji poti našemu dragemu očetu toliko Ijtibavl in časti. — Šc enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna zahvala.
V Ljubljani, dne 4. marca 1927.
Globoko žalujoča rodbina Slanovec • Dragan.
i. rdečo kakor tudi lucerno, opremljeno z zagrebško plombo, nudi ugodno tvrdka
Mlhanovttava uiic« 14
TRIKOPERILO
za moške, žene In otroke, volne v raznih barvah, rokavice, nogavice, doko. lenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti. Sifoni žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za 61.! vitje, krojače, ćevl|arje, brivce in L d.
edino le pri tvrdkl
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika Najnižje cenel Na veliko ln malo I
Zahvala.
Ob priliki šestdcsetletnice svojega rojstvi ozir. petindvajsetletnice svojega službovanja, sej prejel iz vseh krajev Slovenije tako nepričakovani veliko število brzojavnih in pismenih častilk, mi je bilo nemogoče vsakemu posebej se zahvalili
Ginjen nad naklonjenostjo svojih mnogoštel vilnih prijateljev in znancev, se jim tem potoif najiskreneje zahvaljujem in jih zagotavljam, da jjl ohranim tudi sam v kar najiskrenejšem prijsl teljskem spominu.
Moja iskrena zahvala velja tudi vsem lpill ljanskim časopisom, ki so se me ob mojem jubil leju tako laskavo spomnili.
V L j u b 1 ja n i, dne 5. marca 1927.
Viktor Tančičl
Jnteresanlno brošuro o uspešnem
zdravljenju žolčnih kamnoyl
Vam pošlje brezplačno L lekarna pri Odrešenih! praga 11. Vysehradsk»tf pišite akoj
Klemenčevi travniki in njive
se bodo oddale potom javne dražbe
v nedeljo dne 6. marca t. IJ
za dobo treh let v najem. — Zbirališče!
interesentov ob 1 (13) popoldne pri mostûl koncem Opekarske ceste. (Mesarica.) |
Tvrdka
M. STELE S I. PlELIGHl
Ljubljane, Šolski drevored (Semenišče)
priporoča
bogato zalogo vedno svežega južnega in domačega! sadja ter deželnih pridelkov. Tvrdka dobavi j» I špecijelno limone in pomaranče vedno direktno! od producenta, ter zamore vsled tega postrečil cen), odjemalcem vedno z garantirano najlepšimi blagom po brezkonkurenčnih cenah. V dolgoletnem! poslovanju posrečilo se je tvrdki stopiti v trgovske! stike z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi! dobavitelji ter eksportnimi tvrdkami, katero dej-Г stvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvovrstno blago, ter more ista zagotoviti ccnj. odjemalcem najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo. —I Izvršujejo se naročila tudi za vagonske množine, | ter se za ista računajo izjemno nizke cene.
Blagovolite se prepričati)
Zahtevajte cenikcll
bi a va.
»Stovarištvu Nepreradjenih Duvana v| Ljubljani« je potreben magacin za shranjevanje tobaka v listih z rapoložljivim| prostorom približ. 2.800 kvadrat, metrov, Pogoji prevzema v zakup tega skladišča se morejo videti vsak delovni dan| v pisarni Stovarišta ali na uradni deski] tobačne tovarne in mestnega magistrata.
Interesenti se pozivajo, da najdalje do | 1. aprila 1927 dopošljejo »Stovarištu Nepreradjenih Duvana v Ljubljani« svoje I ponudbe, opremljene s 5 Din v taksnih znamkah. Ponudbi je priložiti skico in opis magacina, z naznačenjem kvadratne
Eovršine vsakega nadstropja magacina, akor tudi vse ostale pogoje za zakup | magacina.
Iz nisarne »Stovarišta Nepreradjenih Duvana v Ljubljani«,
FMBr. 65 — od 2. marca 1927.

Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki so se spomnili našega očeta, in ga spremili k večnemu počitku.
Rodbina Podržajeva.
i • • ■Z*. -VJ ; " " '
Za JutfoftlovaMko UaJtama т Ljubljani: Karol ML
Izdajatelji dr. Fr. Kol O v M.
Uredniki Franc Tenetflav,