hhsja vsak poncfeftf.ft i" čerrte/t ob 8. uri .""¦ Predpoldne. — ^ar>ezsce/o/etoJ5l>., l*pol/efa8 L.,začetrt '«* 4 L. Za inozemstvo ce/o leto SO I». "* naročila brez *°Pos/ane naročnine se _ "e ozir.imo. Wgovorni urednik: VjfA71T> OTtEL. GORffKASIMZA števiika so. V Goricu v potiedeljek 8. ok to bra 1923. Letnik vj. fltfrtnkirsna pisma se ne sprejemsjo. Ogfas/ se računajo po dogovo- ru in se P/aSaJo vnapre/ List, izdaja kon-iordf ,GüT\IÜKEZTTi/{ZE" Tisk. 5. Spazza, v Trstu. (Jprava in Urtdniltvo: ulicn Wlsmeli 5. (prei Scuote). Izjava. sk zakoniti zastopniki slovan- . efla naroda v Italiji, dvigamo slovesen odločen protest proti načrtu limsko y^> vpeljati v naše ljudske sole ita- ,'lai>ieino kot učni jezik. S tern ukrepom 'talijanska vlada položlla roko na aJelementarnejše in najsvetejie pravi- Qagega ljudstva, izvrSila ]e napad na a»avno pravo, ki ga civilizirano v6Jtvo priznava vsem narodom In eöx Plemenom na svctn. Da se mora vtšIU poduk in vzgoja mladine izključno ^aterincm jeziku, Je načelo, ki je sUlo iast kulturne zavesti vsega eta in ki je sprcjeto mcd temcljna s ,°čila mednarodnega prava, v po- p nih pogodbah za zaičito manjčin. Te s flodbe, ki so se naložile novim državam °delovanjeni Itallje, slovesno progla- }** Pravico narodnih manjiin, vključe- v mejo drugorodnih držav, da se j Ora vrsiti poduk njihovih otrok v ma- ^em jeziku. Te temeljne svoboščine r°dnih manjšin ne more razveljaviti 0|)ena vlada in nobena država, ker ^01* do tega najmanjie pravice ne po ravnem ne po božjem ne po med- r°dnem pravu in ker je ta svobošuna |. stavljena pod posebno zašcito vsoga ^titnega človeštva, organiziranega v (, e?i narodov. Zastopniki petdesetih ;ir4ftvi ki so podpisali listino o Zvezi ,, r°*ov, so se slovesno obvezali, da bo- ,! ä€itili in branili to naravno pravico na- «Ulh. inanjšin solidarnu in z vsemi ' °Umi organiziranimi silaml. Da je * krnljevina Italija oproačena, se še sebej obvezati, da bo spoitovala pra- Q svojih narodnih manjiin, no pome- /* "*a sine danes poteptati načela, laniCena od Zveze narodov, koje ftla- ^c* le. Kraljevina Italija je bila opro- 3.e^a posebnih pisanih obveznbsti do ft °JiJ» narodnih manjiln lc zato, ker. je ^a vlada zagotavljala, do bo Italija ^ kulturna država sama od s>ebe in ,, * Pravne sankcije spoitovala življen- e Pravice drugorodecv. Italija je torej ^Ia*&čila bolj nego z legalno obveznostjo % ^ns^e pravice drugorodcev, ona , jo zajamčila s svojo narodno častjo . s svojim slovesom kulturne države. Os ° Ofopa vlada nage ljudstvo lastne ^ ovtte sole, se zagreši s tern proti za- 0Jaili«, ki je bilo na Italijo stavljeno sklepu mirovnih pogodb. Sj ^en tega izjavljamo podpisani za- Hj.p!liki jugoslovenske manjiine v Ita- *la«i *a 10 nameravanl nkreP rimske <*e tudi v kričečem nasprotju » slo- „kSöilni zatrdili in obljubami italijan- Cfla parlamenta in prejsnjih viad. Llo ^ikulturni zakon o poitalijančcnju obiVaUskih ^udskih Sol ni Se izšel, ni ie vejavlien v nradnem listu, torej ni fie stoven, toda iolska oblastva v Julijski Hi ni so 0a zafcola že na v^el Crtl 4z* ^lati. To postopanje je protizakonito, ^**to so vsi nkrepi šolskih oblastev jjj eIiavni, za naie ljudstvo neobvezni * Üb. no priznavamo. ^ Jda tudl ko bi zakon danes all jutri Hft v uradncm listu, bi ga mi nikdar v s ^BÜ prlznati. Noben narod, ki ima *«k 6e nckaJ P°nosa» ne more PrJznati *Ul!Ona> ki Je naPcrJpn Protl nJcD°vi \\ Ti in nlc0°vi duSevni eksistenci. Y zakon je nemoralen in zato neob- l^^ravana Telorma ministra Genti- «ajs Stopa ob stran rioglasnlm iolskim ** krščanska, socialna in demokratična misel, ki je združila v tistem zgodovin- skem trenutku vse predvojne stranke v cnoto, je program, katerega se hoče no- vi odbor trdno in dosledno držati v v^em svojem delovanju. fttiri velike smernice, katere so se začrtale leta 1920. javnemn življenju primorskih Slova- nov, so novemu odboru svete in nedo- takljive. Te Stiri programatiLne misli, ki so se večkrat pozabJJale in se mnogo- krat niso dosledno Izvajale, tvorijo ne- ločljivo žlvo enoto, od katere se ne mo- re odtrgati in zanemarjati noben del, ako nočemo ftkodovati ljudstvu in ogro- žati bodočnost n.iroda. Novi odbor nima k tern ätirim smer- nicam nič dodati, od njih ne more nič odvzeti, njegove naloga je le, da jih iz- vaja. NARODN A MISEL. Slovcnsko narodnost je najbolj očit- na, najbolj mogočna vez, ki druži naše ljudstvo. Ista kri se pretaka po žilah in sc preliva v sreih vsega naroda. V ra- zumnikih in preprostih ljudeh, v gospo- darjih in deiavcih, v starcih in otrocih, v duhovnikih in kmetih, v uradnikih in obrtnikih, v možch in ženah, fantib in dekletih, v bogatinih in revežih, v vseh valuje slovenska kri in utriplje slover>- sko sree. Radi slove.nske narodnosti vse gorje, samo radi slovenske narodno*,;' ves boj proti nam. Slovenski kultvr;, bicz katere bi nehali biti narod, se ne mcremo in ne smemo odpovedati. Nalo- go, kntcro moramo izpolniti v zgodovin? tJovestva, moremo vršiti le kot Sloven- ci, ker nns je Bog poslal v zgodevino kot Slovencc. Le v svojem jeziku so ljudstva ustvarjala kulturo, le v svojem jezik a so živela in se razvijala, brez njega so so vsa brez izjeme rnnrla. Zato smatra odbor političnega druitva «Edino- sti» v Gorici obrambo sloven- skega jezika in slovenske narodno- sti za problem življfnfr« in «=mrti naie- ga ijndstva. V mnngih stvareh je mogo- če popuSčanje, je mogoe komproinis, v vprašanju kulturnoga obstanka poJm'J- jonskega naroda j« kompromis iz- ključen. , Zato bo politična organizacija ncriS- kih Slovencev branila pravice sloven- skega jezika v uradih in vsem javnem življenju, branila bo predvsem sloven- sko ljudsko šolo, od katere ne more niti za las pod nobenim popojem odstopiti. To jc smernica, katere se moramo dr- žsiti brez orira na žrtve in nevarnost/, ki grozijo nam in narodu. ZA POSTEN ROD ! Drugn velika smernica, proglaiena leta 1920. v Trstu, je krščanska družina in krščanska vzgoja novih rodov. Kako plodovita in silna je bila ta mi- sel, uvidevamo vedno jasnejie in glob- Ije, čim težavnejše in obupnejie posta- jajo razmere za nafic ljudstvo. V naüi deželi se je utrdilo sploino preprieanje, da more le pošten in moralno krepak rod prenasati velike krize svoje zgodo- vine. Kjer ni poštene in resne vzgoje, kjer ni trdnih in nepodkupljivih znača- jev, tarn ni zvestobe, tarn ni odpora, tarn ni žrtev in ni idealizma ne v osebnem in ne v narodnem oziru. Naie ljudstvo se mora duievno prero- ditJ, biti mora zdravo do svojih temel- jev, ako hoče obstati. Novi odbor izjavlja, da so slovenske družine korenike, iz ka- terih raste in se razvija narod. če so flnile korenike, je gnllo drevo, so gnile veje, so gnili vsi sadovi. Kakrina druži- na, taka vas, taka dežela, tak narod. Pri ognjisaih slovenskih druiln se kuje nso- da naiega naroda. Z ielezno doslednostjo moramo delati na to, da oživi med našim ljudstvom Ideal po&tene in značajne kričanske dru- žine, ideal moralno zdravega in duievno krepkega slovcnskega pokolenja. Pri te] priliki izjavlja novi odbor, da iivimo v časih, v katerih se mora ljud- stvo v point meri zavedati svojih dolz nosti. Resen tas zahteva resnih ljudL Zato moramo napovedati boj pijante- vanju, brezumnemu zapiavljanju in ve- seljačenju, voditi mormo neizprosno borbo proti plesni kugi, ki je moralnl, gospodarskl in narodni grob naiega ljudstva. Le Irczni, varčni in resni narodi so se vzdržali, vsi drug! so propadli. Trez- nost, varčnost, značajnost in poitenost so iden-i, ki naj svetijo naüemu ljudstvu. SOCIALNA MISEL. Trelja smernica skupnega programa primcrskih strank je bila socialna ideja. Ni treba mnogo razpravljati o življen- skem pomenu socialnega gibanja za na- ic ljudstvo. Kakor je vsako narodno de- lo brezuspešno, ako ni ljudstvo morai- ne krepko, ako ni zdravo in znatajno, tako je tudi narod zapisan pogubL, ako ni gospodarsko trden in samostojen. Ljudstva, ki jete v gospodarski odvlg- nc«:ti, so nesposebna za resen politični in kulturni napredek. Kjer je revščlna, ipjn ni samozavesti, tarn ni odločnostl, torn ni kulture. Zato je dolinost vsake polltične organizacije Slovencev, da de- la z vsemi silami na gospodarsko okre- pitev ljudstva. V prvi vrstl pa mora iti po- moč najrevnejtfm, najbolj zanemarje- nim in zapui&enim delom naroda, ker so oni predvsem podpore potrebnL Premožncj^i sloji ne potrebujejo te po- mof.i in si znajo sami pomagatl. Zato izjavlja novi odbor politlčnega druitva «Edinosti» v Gorici, da smafra za eno svojih prvih rioJznostl podpirati delovne stanove deže!e: km eta, delnvca, obtrni- ka in uradnika. Premožni stanovi kid- rajo v intermu naxodne celote te tetnje podpJrati. Socir.lna ideja jc pri Slovene!h te- meljni predpogoj oospodarskepa na- predka, ker fe slovenski narod skoro v svoji celotl narod revnih stanov. Nai Focialrii in narodni boj r " oto, kl sc ne more, ne sroe in r Its, DEMOKRACIJA. To je eetrta smernica, sklenjena leta 1920. v Narodnem domu v Trstu. Ideja demokracije je pognala globoke koreni- ne v naiemu ljudstvu, prekvasila popol- noma slovensko duio in se spojila z na- io zgodovino. Politlčni in kulturni raz- inab slovenskega naroda se je zvriil istočasno z razmahom demokraticne misli v Srednji EvropL*lCo je demokra- cija v Srednji Evropi napredovala, so z njo Slovene! napredovali, ko je nazado- val?, ko z njo nazadovall Slovene!. De- mokratična misel je postala gestaven del naiega kulturnega življenja. Primorske stranke so ravnale leta 1920. v duhu slovenske zgodovine, ko so proglasilc demokratlčno misel za edeu izmed temeljev naiega javnega življenja. Te smernice se hoče novi od- bor dosledno in zvesto držatL Zanj po- men! demokracija nnčelno enakoprav- nost vseh članov naiega naroda. Naj bo ! gospod all revež, izobražen all neizobra- žen: vsi ima jo enako pravico odločevatl v naiem javnem življenju. Vsak nagvet, vsak pameten predlog, naj pride odko- der koli, se mora vpoitevatL Demokracija pomeni oblast in kontro- lo ljudstva nad svojlml političniml or- ganizacijami, pomeni brezpogojno disci- plino in pokorsčlno voditeljev, pomeni vzgajanje naroda k politični zrelosti, da postane gospodar svoje usode, kl sa- mostojno urejuje in vodi svoje življenje. POZIV GORI&KIM SLOVENCEM! To so programaticne misli, na katerih mora gradirl novi odbor svoje delo. Te ideje koreninijo v ljudstvu, so vzrastle iz njegovega iivljenja, iz njegovih po- treb, iz njegovega značaja in njegove zgodovine. Nedeljena enota teh idej tvo- ri naiodni program primorskih Sloven* cev. Novi odboi izjavlja, da se bo narod- nega programa zvesto držal in ga do- sledno izvajal. Toda vse njegovo delo bo brezuspcžno, ako ga ne bo podpirala iiva požrtvovalnost goriäkega ljudstva. Zato ne dela novi odbor ob svojem na- stopu nobenih javnih obljub. Od vas, goriški Slovene!, je odvisen vtspeh, naprcdek in procvit naše politie- ne organizacije* Pozlvaino vas, da se oklenete v tek burnih časih z vsem sreem političnega draitva «Edinosti» v Gorici, da se zve- sto držitc edine legitimne političnc or- ganizacije goriškega ljudstva in ne omagate v teh težkih dneh. Dub. disci- pline, dun zvestobe, duh ljubezni naj nas strne v krepko enoto, kljubujočo vsem viharjem usode. Tebi, goriško ljudstvo, pogiljamo ob nastopu svoj prvi pozdrav ! Odbor političnega društva «Edinosti» v Gorici. Kaj se godi po svetu ? Spor, ki je bil .izbrubjnil v faši- fetovski stnanki, sc jo trenutno ubla- žil, kcr jo Mussolini. nastoj>il z vso odločnostjo proti ¦nedisciplini vodi- toljev. Izvršihu odbor stranke jo moral brezpogojno odstopiti, zbor zaupnikov so majbrž ne bo veL zbral. Tako je danes združena v osebi Mus- eolinija obLast izvršilnega odbora in oblast zaupmikov in tako lcži v njegovi roki vsa str-anka. Razen te- ga jo Mussolini odločno prepovedal časopisnc prep ire in tako jo nastala tudi v listi'h tihota. Z enim s-amim iidarcem je nehaJ boj mod voditelji. Mussolini sam poudarja, da so ga ' lepo ubogali: «Izvršilnoniu odboru seni dal ukaz, naj odstopi, in to je odbor tudi storil. Prepove;lal sem VSako >>.') i1:;] i in n.ilcivi iko in <-:'> inn ubogal '< Txcba je ubogati, troba jo discipline in iK>korščine.» Jasno pa je, da so s torn prepiri ne- hali le v javnosti. Pod pepolom tli še vodno žerjavica in plainen-čki. švi- gajo tu pa tain na površje. Tako je prišlo te daii v Genovi do hudih spo- padov mod pristaSi Massima Rocce in njegovimi nasprotniki. Sovraštvo med obetnaskupinama je tako ostro, Cudovanja. O Reki iiiolčijo. V Jugoslaviji delujo parlarnent zelo živalno. Zadnjo dneve je spravila vlada pod streho zasiasni proraCun. tako zvane dvianajsline, izdolujejo sc novi davčni. zakoni i. t. d. Bol- garska rovolucija, ki je toliko vzne- mirjala jugoslovansko javnost, je popolnoma potlačona, ugasnili so zatlnji. lioji po deželi. O Reki so vlada ne izraža več jav- no, o njej piše le šo. časopisje. Zdi se. kakor da je vprašanje popolnoma mrtvo im nepremično. Toda to je le videz. Goiovo se na tihem vršijo pri- prave na obeli stranob in 5te tefiejo tajnä pogajanja. Mussolini jo izjavil, da se bo v kratkem sestal s PašiČem na razgovor, kar pom en i, da. stvar dozoreva. Ali se bodo meje popravile ? Listi pišejo, da bo ponudila Italija Jugoslaviji popravo moj, ako ji odstopi Roko. Govore, da pride v slučaju sporazuma del postojnskega in idrijskega ok raja pod Jugoplnvijo. To ni še uradno potrjeno, a gotovo je ,na torn nekaj resiiice. Scveda l)i pa biio nespamotno trditi, da se bo to ros zgodilo. To je le predlog, o ka- terein jo težko re?i, da postauo resničnost. S teni bi bila namm: spremenjena rapalska, pogodba, ki urojuje razmerje mod obcuia drža- vama. Po našem se moje najbrže no spromeno. Volitve v Avstriji. I)no 21. oktobra se bodo vršilo volitvo v dunajvski parlament. 8toji- ta si nasproti dva velika teknieca: socialna doniokracija in krščanski socialci. Te dve stranki sta edini, ki priluijala v Avstriji v postev. Vse drugo so brez moči, brez veljave in poniena. Sa.mo ona izmed teh dvoh je določena, da vzamo drzavno krnii- lo v roke. Boj je hud, trdovrate-u in širokopotezen. Kršč. socialci so vla- dali Avstrijo pur let in drju .Soiplu se jo -posrcčilo spraviti v torn času državno gospodarstvo in upravo v rod. Kar socialnim demokiiatom ni nioglo uspeti, jo uspelo njemu: nre- dil in ustalil je valuto, poživil go- spodarsko proizvodnjo tležolo, zmunj- yal brezposclnosl, nblažil draginjo, ]>o- veoal izvoz in pomiril razmcre državi. Pod njegovo vlado *° Av.sirijci zopet zuditiali in vcra bodof;nost so je naselila mod Prej bivalstvo. Sevoda je moral SdPe naložiti ljudstvu težke žilvc ift u liko samopremagovan.jo, toda ri»'U?c" ga izlli'oda ni bilo. Kr5C. social» stranka jo ponosna na svoje usP0'10 posebno zato, ker je tudi tujina Po1' na livale za dclo Seipla. Saj je ^vcza narodov ja.vno i/.rokla priznanje avstrijski vladi. Socialna demokracija y- x lcI oziru skoro brez orožja. Kdino ve'lli() zaslugo, na kat(M-o labko pokažo, J socialistična iijn-ava Dunaja. b0' cialni domokivitjo so res mnogo *t0" rili zii I)un.aj, kajti rešili so g^VJI^ mesto primanjkljaja, zidali n°vC hiše, olektriifljcirali inostno žclez«1*0 itd. Duinaj je jmkI njUiovo uprct1 /juživel novo zivljenje. Toda Hdp je uredil in okrepil državo, ktw P0' iiioni mnogo vei*. Zato kažejo vS. z,nainenja na to, da JjoUo l>r' hodnjih volitvah" zmagali najbf^ 7'0' pot kršii. socials.i in vzoü m n ukrepi 5e v veljavi. Pač ])a so oblast1.<> ..-»: writelje })re- mesiila iz dosedunjih službenih mest, Besni napadi. Straža je priobc'ila resolucije polilič- nega društva «Edinosti» v Gorici brez pripombe v predzadnji stevilki. To je povzrofilo v «Giornale di Udine» in «Vo- ce deirisonzo» divje napade nu nuše društvo in naS list, čitali smo grožnje proti nažemu glasihi, proti politiönemu dru.štvu in slovonskim vodilnim o.se- bam, ccš da vr.še protidržavno delo. O Htvari homo Se s])regovorili. Pomembna cerkvena slovesnost. Dno 14. oktobra so bo vr.šila v goriški stolni cerkvi velika cerkvena .slovesnost. Goriski knezo—nadžkof dr. Franc Bor- Kia. Sedcj l>o posvetil ob asistenci po- reškega škofa drja Pederzollija in nivSega tr/.agkega skosa Bartolomasija novoga. tržaškega Skofa, drja Alojzija Fogarja. Prepricani smo, da ho posveli- tvi drja Fogarja prisostvovala ogromna množica Gorii-anov, ker je novi škof pi'i ljudstvu radi avoje praviünosti ^lllüy'l0 priljuMjon. Slovesnost se pru'n«1 o1' uri. «Bodočnost Gorlce». V (Umti l)o izSel v \niv ihmit tedn>» pod imenorn «L'Avvenirc . di Goriz' (iiodor.noat Gorico), ki si stavi 7>a cl br.'miti Gorico in dela I i za njeno leP bodofnost. Novi krški škof dr. Srebrn^ jo liival pretekli loden na ^°}e^ doinu v Solkainu. MnQgi znan'cl prijatolji so inioli priliko, da [_ izrokli odlifnornu rojaku svoje ^ „ ne -Ttastitko tcr mu žoleli ol>il°P hožjoga blagoslova na njegovei« n^ vein siccr častneni, toda. težavne mestu. Bankovci po 1 in 2 liii. Kiviljcv dekret dolosia, da bodo ^ lirski jmpirnati bankovci z 31. y <:em bruin t. I. vzeti iz pro«^^ Dvolirski bankovci bodo pa o-» in 7. t-nzred vifijo roalke). Oirienja111 ' da -4 nižji razredi telini^nega /av0 odgovarjajo približno štirini rct-351* doni nižje gimnazije, ker smc^. uCenci, ki so z uspohom dovršili ^J razredo take solo obiskovati zliakj stveni licej (Liceo scientifico), . usposablja* absolvente za °^j9, vseučilisčia. Bivši dijaki nižjih y^{'' dov gimnazijo v Jdriji so, morejo daj vpisati v 2., 3. in A. razred ^11' nicnega zavoda v Vidniu. Vsi oni dijaki, ki želijo prit» 3l ta novi zavod v Videin, naj H° . enkrat priglasijo s priporoŽeno [ ' pisnico pri ravnateljstvu v Idrij» fl 12. t. in. Sprojomni izpiti za v razrod so bodo vršili v Vidinu. R1*^. me sc, da izpiti za sprejem V ' razrod, ki so jib. noktori učenci ' uspohom prestali že v juliju t. *• Idriji, vcljajo tudi za Vidern. Dan izpitov in začetek pouka b pravočasno objavi v časopisih. J____________) RAŽA __________________ .,-,,„ , GOSPODMRSTVO 'inoreici, pozor! |j.v «^tu-, iSiiaži» šl. üü z duo 30. ju- JM^"*. jo lajništvo Km. Del. Zv. ^ anLno poja&nilo novi vmski za- . '• ^a obvarujenio vsakogar prod ( r°»itniini kazjiimi, opozarjamo vi- UejCo danes še enkrat ma važno do- 130 tega zakoma. ty]i Do 15 oktobia 1923. (i J° vijiorojci prijaviti zupaustvu tifta!* ^^atk^ SrJecle leta&njega . •' Priiirick, ime, očetovstvo vino- ^ iUikovost in kollčino vina v hi. si' ^^i in prostore. v katorih lcži nl0. jj kakovo,st in štcvilo vinske l>o- ^¦/ ako in koliko grozdja, mošta ali ^.lna jo vlnorejec prodal prod na- h[ ^ toni ^u^Al'u. J° treba na- ftnl tudi sploSn* ptKtatke o kupcih L > Miniok očetovstvo, bivališee), j,' tudi sp-miniico (bolleta), ki Hoj? %ol>na za provažanje grozdja in ^ a oU. 15. lavg. in za vino od 1. ok- (jMo 31. docembra 195J3; Hi'd?^0.'11 koliko viiia j»1 vinorejec j*al jjj grozjja aii pa mosta, ki Ijil^ kupU od drugih z navedbo \h]il l>oripomboJ da bo napovedal natan-čno količino viiia po trgatvi. Posebno opozarjamo vinorejeo ki pridelajo največ do 40 hi. vina, da morajo svoj pridclek tudi jirijaviti, k«r bi ne bili drugaCe oproščeni za tri oziroma zel pel hi. vina, ki ga potrebujejo za lasüio uporabo. Za tri hi. vina so oproSfeni davka vinorejei, ki imajo i)ridelt>k od 20 do 40 hi. Za pet hi. pa so ojiroš^eni oni vinorejei, J;i i^ridelajo najvec do 20 hi. vina. Opozarjamo ši' ma eno važ,no določbo, Za pn'va- žanje grozdja ali mošta od 15. avg. in za prevažainje vina od 1. oktobra do III. docembra 1923. iz ene občine v drugo, je potrebna sju-eniljevalna boleta, ki so dobi pri davčnih uradih ali pri županstvih. Držite so te do- lof.be, da lie boste kaznovani. Shranjujte «Goriško Stražo», da ne bomo »iljeni., o eiii stvari veekrat pisati. Tajništvo K. D. Z. v Gorici. VALUTA. Dno (J. oktobra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 25'35 — 25*00 L. la 100 avstr. kr<.n — 3*0 — 3-2 stot, za 1 dolar — 2205 — 22-20 L. za 1 lunt 100-75 — 101-— L ^stne novice v ^luhonemnica^v Gorici. I'jjj &°i'iSki gluJiononiiiici .se bo \^ vPisovanje od 8. do 10. 1. in. Pi^80 prJCne dine 15. t. m. glede 'Wy^ llov'(ll> gojeneev bo ravna- \ ° še' provoeasiLo objavilo po- 11 '»ojasnila. \^°»iSka tatica v Florenci. ij ^ ^•ai-ija Grusovin je prod 'ne- ^W°Ci ^Dustila naše mesto in ^ifti. V FloreTlco, Lepcg-a dno je *fje j'^cmia zapw»stila svojo gospo- \ J OlJ^!;i- ^ nJ° so odylo pa tudi \y .'^gocoiiosti in večja svota %$L' '>u nekolikih ovinkih so jc Vo&lla. 'služki'nJii vrnila domov v 'W N('»' jo je policija prijcla in HVl|a. iHiil ključ. X^ Cepljonje koz. %^ **e v nokaterih drž-avali in ^j0 ^'ji zacole Sii-iti koze in kor \n(Ul^odajni krogi širjenjo, lo \\il' k°lezni prepre-oiti, je izdal 'li^^oini^arijat daljšo iodrwlbo, ^Jo r(' Posneraaino: Stariši, ki \ JjToke rojene od 1. Jan. 1919. S(illVlJ° 'st*4 v meslnem «Zdrav- }Mr .Ui"atl»» (UTncio d'Igieno, 15 ^ini rt i) Tarn bo vsak dan %]] ° 5. uro popoldne posloval "%n. ^ravnik, ki bo pregledal • Z iri i/xlwl tozadevno spriCo- i'-JUl-1' rojeni od 1. jan. 1910. ' i}6 JJa 1, I., ki Se niso bili cepljo- \\ ^onajo pcKlvreci cepljenju. k'^rii ^ravil»ki dr. Janesch, dr. ^0(, m dr. Oblaseiach bodo v S(\h • do 2Ü. t. in. od 3. do 5. ure %1'J! v r^nih lokalib mesta na \ (j° obsiinstvu. Natancna oz- ^üy4 levov bi lokalov je razvidna !r!^'beVntl^1 raz«lafta. ()b ttvJ l)ri- '^ok Vrfiil° tudi [Kmovno ceplje- • ^1 so žo prekoračili doseto leto in, še niso bili drugokrat cejilje- ni. Ti predpisi so obvezni in bodo vsi, ki jib no izvrše, naznanjeni drzavnemu ])ravdnistvu. Romanje. V soboto in nodeljo jc obiskalo naše mesto mmogo kr. orožnikov \r l>okoju in v službi iz vseh delov Ita- lije, ki so so prišli poklonit Jia tu- kajknjili bojiščilN padlim tovariisem. Bili so sveramo sprejeti. Obiskali so Kalvarijo. Oslavijo in vrh Sv. Marka. IZGUBILA so je crna torbica iz žameta, v njej tk'- narnica s švoto 200 lir, iz šolske ulice do nlice Raštola. Se naprosa cenj. naj- ditclj, da vrne najdeno torbico na ured- nistvii cStra;ov> pvmti primorni na^rndl Iz Kmelsko -delavske zveze. 1.) Tajništv.n K. 1). Z. ])O)-oeajo, da so širijo po deželi novice, da bo vla- da odvzela eno -četrtino denarja hra- nilnicam in posojilnicam. Nerazmn- «ni Ijudje so bojijo in m.nogo jih je, ki so zaradi toga dvignili denar pri do- mafih posojilnicah indrugih zavodih, Pozivljamo ljudstvo, naj bo trezno ter naj so ne juisti begati od takih ne- urnnili in neresniönih vosti. Denar našoga ljudstv-a je najboljše in naj- bolj varno naložen ravno pri doina- Cih posojilnicah in hranilnicah. Zato opozarjamo ljudi, da ne dvigajo de- narja ]>ri doinarili zadrugah lor da vlagajo vse svojo pribranke pri našilh domačih posojilnicah in hranilnicah, ker bi drugače bili oni sami oškodo- vani in domače zadružniStvo. V St. 51. «Gor. Stražc» je tajniStvo K. D. Z. pojasnilo davek na dohoilek iz premičnega prernožcnja. V dankn j<* stal stavek, ki so glasi: «Da- vek v skupimi A 2 znaša n^e- koliko manj, in sicer približno 25%. Kdor projema n. pr. pri posojilnia 500 ür obresti lw. id.-irjd ]¦>:, ]\\- davka.» Da bi se ta oti siavoK ne naj^icno razurnel, zalo ga nu torn mestn še en- krat pojasnjujemo, dasi je besedilo popolnoma jasino in razumljivo ter ga le zlobni ali inespametni ilovek more napačno tohnačiti. Davek so ne plačujo od deiiarja,ki ga kdo naloži pri posojilnici ali pri drugiJi deiiarnih zavodih, teiuveč od ob rest i, ki jih vlagatelj dobi za na- loženi denar. Davek od obresti z.na- ša približno 25 odstolkov. Na pr.: Peter jialoži pri posojilnici 1000 lir denarja. Za ta naloženi denar dobi od jtosojilnico na leto 50 Hr. Od teli 50 lir )x> jMj.sojilnica moral a plaCali na raču.ii I^etra ür 12.50 obrestnega davka. Peter pa 1k> dobil za 1000 lir, ki jiJi je naložil pri posojilnici. osta- lih lir 37.50 obresti. 2.) Skupine K. 1). Z. jk> Vipavskem, kakor tudi vso kmete, ki še niso včla- njeni v K. D. Z. pozivljamo, da nam natančno sporočijo vso škodo. ki jim je bila povzročena ob priliki vojaä- kih vaj. V prijavi naj kmetje sporo- •cijo, kdaj, kje, koliko in kako je bila škoda povzro-čena. Vso, prijave o ?ko di morajo bili potrjene od don; županstva. Prijave požljito na tajiu- ßtvo K. D. Z. v Gorici, Via Mameli NaSi ffantje vöjäkit 1'ozdra.ve ))o.šj]jamo siovenski suntje vojaki lelnika 1903., ki .se nabajamo v zapuš(*eni jami v Tinmi ob svicarski iiK'ji tcr služimo pri 5. polku hribolazcev, (48. in A\). stotnija), nasim očetom, mate- ram, brutorn in sestrarn in vsern sloven- »kim fun turn in dekletoin. Mikulin Jozef iz Medane, Gei-golet Jo- žol in Ferletic Jožef iz Doberdoba, Ko- mavec Franc iz Starega Bela, Bitežnik .Tožef iz Itavni spri Grgarju), f)kf .¦" Franc iz Kala (nad KanaUims. II Ivan iz But. Se en pozdrav crez ljrilu ... Joline, crez ravBo pol je, oj tju, kjor prebiva f*lo- vensko sree. Nazdur. Kai Jejnovega na deieli TOLMIN. Kot drvi divja zver za plenom, enako so na zaganjuli črni oblaki dne 3. t. in. po nebu in iskali svoje žrtve. Okolu 2h popoldne je pričelo liti kakor iz škusa po väem Tolminskein. Neznatni potof-ek v 2abčah je zbrul vso vodo iz Jiriba sv. Pavla teh zahleval svoje žrtve. Devetlct- na Marica Klinkon iz Žabd št. 29, ga je niu liudega sluteta hotela kljub opo- minom ])i-ebresli. In glej ! Nenadni val jo zasukne, spodnesc, deklica pade in bilo ju ni več. DobriJi dvajset korakov daleč je j>udla ei'ez slup in se ubilu. Tu se je ye enkrat pokazala. Krepak mla- deniči jo pograbi za roko, da bi resil nje- no truplo, a. moral jo je izpustiti, ker drugače bi «e on postal žrtev deroče vo- de. K sreči se je omotala z lasmi v žico kakil» 20 metrov preil izlivom v Tol- minko, sicer bi je ne dobili več. Ob 7h zvef.er so jo dobili in položili na mr- tvuški oder. Vcs cas, ko je ležala na rnr- tvaškem odi'u, je grozno lilo in tudi ne- posrediio pred pogrebom. Itavno so se zbrale soucenke in souoenei pod vod- stvom nčiieljstva, da jo pospremijo na zadnjem potu in so zuyeli zvonovi zad- nji pozdrav, ko so se razgrnili lenini obla- ki, i>osijalo je krasno solnce nedolžni evetki v slovo. Težko prizadetim »tari- Som našc so2alje ! Ti, Marica, spavaj mirno v (iospodu ! Dne 3. in 4. i. m. je po vsern Tolmin- skein lilo kakor iz škasa. Mnogim po- sestnikom je napravilo po gozdovin ne- urje občutno škodo. Nokateri so bili že v slralni, da jim vodti odnese hiše. Mno- go travnikov je zasutih z gi*uöcem, novo olidela.ne njive so vsc unif-ene. Iz GOR. BRANICE. V nasi okolici, predvsem pa v btjaäki občini se vräijo večkrat napadi na pot- nike. Ob priliki sv. birme v Stjaku so napadli celo g. /upnika iz Goč. Ker je revež, so mu odnesli le par lir. Napadi se vršijo po noci in po dnevi. Na sumu imajo celo vrsto lumpov iz stjaške obči- ne. Orožniki se zelo Inidijo, da bi jih našli, toda do danes se jim ni posrečilo. 2al, da postanejo žilve teh nesram- nežev tudi pošteni fantje iz drugih občin. Tako obrekujejo zlobni jeziki tudi Curka Rudolf a in Jeremče Franceta iz Gor. Branicc, ki pa nimata nobenega stika z nasilslvi in nisla bila nikdar v družbi napadalcev„ Imenovana öta j)Oštena fanta in bosta prisiljena braniti svoji cast in svojo poštenost proti vsakomur, ki ju obrekuje, tudi sodnij- sko. Č. Iz VIPAVSKEGA. Ob priliki vojaskih vaj so kmetje na Vipavskem pretrpeli posebno v vino- gradih veliko škodo. Vojuške vaje so se vršile po vinogradih med in pod trtami. Vse proänje kmetov niso nic poinagaie. L.judje so obupani. Prieakujemo pa od oblastva, da bo vsuj nastalo fckodo po- pravilo. Zato pozivljamo naše poslance in K. D. Z., da bi*anijo j>ravico kmetov do odškodnine. PLANINA pri Vipavi. Naše izobraževaljjo druStvo jo do- bi lo od podprefokture x Gorici ukaz, da mora prekini vwiko polHifcno (!) in kulturno delovanje, doklcr «j»ravi- la ne bodo uradno p. Ze lansko loto je dobilo ukaz, da pred- loži pravila v potrjenjo. Poslalj smo jili. Ponovno je bilo društvo uradno ])j'ipoznano, vsakokrat ko smo prire- jali javne ij?ro in predavanja. Pla^e. valo je društvo tudi davke. linelo jo tudi že letos svoj obeni zbor. Novo- izvoljenega pred sod nika in čJane o ¦ njegovi družini jm globo- ročiLa. 4.) Volitev načelstva in nad- zorstva. 5.) Morebitni predlogi. Odbor. POZORt Vinska prta ie na plai \ VIA FORMICA 1. Trgovski pornočnik niešane stroke. zmožen slovenščine in italijanš-či- ne se sprejme takoj ali poznejo Naslov pove uprava lista. Kje se nahaja Bednafikova knügovßzoica ? V prostorih Zadrnžne tiskarne v Go- rici na Placnti, vogal via Orzoni. Lloyd Safaaudo ---------------iniiiiiiiii--------------- V kratkem odidejo iz Gemovo v Severno Ameriko veliki parniki: «CONTE ROSSO» 25. novembra 1923. «CONTE VERDE« 21. oktobra 1923. v Južno Ameriko «Tomaso di Savoia» 31. oktobra 1923. «Principe di Udine» 29. novemb. 1923. CONTE VERDE» 14 novembra 1923 iz Grenove v Buenos Ay res v 13^ dneh V AVSTRAUJO: «Princip^ssa Maria» 2. novemb. 1923. Vsi odhoKli oblek, ako se oglasi z;wlostno hLgviIt obiskovalk iz Koprive in sosednili vasi. 8 tern tečajem jc zdrn/pn mnik v domačcin gospodinjstvu. Za vpisovanje in druge poizv-dbc so jc zglasiü — jjismeno ali ustmem — pri prodnici «Vile Marija» v Ko privi(Cai)i-iva). .ALADENIČ z kniot. ter ejiolelno U- govsko šolo, ve.š^ slovenščinet hr- va.šoine in italijansčine želi mesty. pri kakem trgovskem podjetju. Grc tudi kot prodajalec. Ponudbe pod «Absolvent» na upravo lista. Modni salon ROZE MUNGHERU W GoriCi sc jo prcsclil v trgovino na Corso Giuseppe Verdi St. 40 V trgovini jc dobiti vsc novosti letneg.i, časa z vzorci iz P«iriz;l; Milana in Torina. Tssvšujejo se tudi vsakovrstna modistisina dela- Klobuki Roze Munglicrli so r;izsf,avljeni in se prodajajo saiWO * Sastnem salonu Corso Verdi St. 40. IVRfi COTIČ kamnoseški mojster SoVodnje pm Got»ici se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo nagrobnih spomenikov in drugih v to stroke spadajočih del, ¦ ¦¦¦¦¦¦¦ an» ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ana« Adria čeviji iziMeft Jevljaislie zaürnge v Ms Lastne pro da ja Ine: Gorica, Corso G. Verdi 32 Trst, Via dei Rettori I. POZORT na staro slovensko tvrdko Razprodajam pohiitvo po jako znižanib conah i>{|tt Omare . . . od 200 lir napre) posteljnjake . , 90 , - vzmeti (šušte) „ 70 , ¦ blazlne . . . „ 60 , * kompletne spalnice 800 » * Vellka izbera navadnih in flnejiih sob, kak° tudi žetoznih posteljnjakov. Priporoča so Ant. Breščak največfa zaloga pohlštva na BorlSkemz'"1' fovarno v Gorici, Via 6. Carducoi ly* Gosposka ulioa) In V. C. Favetti *••' RADI PRESELITVE prodam ^ klavirjcv, harraonijev >n P0:,1^ po jako znižani ccni. — Iv; 'i(jh. Gorica, Via Favetti (J (prej PODRUŽ^lCfl W\mU MM Mi v lioriii Corso Verdi „Trgovski Dom*4 Telefon št. 50. -------------- Brzojavni naslov: Ljubljaneka bank* Delniška glavnica CENTRALA : Reserva S H s inrezerve: LJUBLJANA kron ., 80 MILJONOV ---------------------------- 64 MILIJONOV PODRUŽNICE: Brezice, Kranj, Metkovic, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4V,70 Na daljšo odpove<* vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. ^ Izvršuie vse v baneno stroko spadajoöe posle najkulantneje. Kmetovalci! Kdor fell TOMAŽEVO ŽLINDRO, kaUJevo sol ** druga umetna gnojlla, naj |lh «laročl pri domaÜ ** nilnici all zadrugi, w goriSkl okolici pa pri Zadružni Zvezi v Gorici Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadsiropje- TEOD. HRIBAR (,,:Kl) ¦ GORICA = Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) =^ Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regenchart ft Rymann, vsakovrstno bJago za poročence kakor tudi velika izbira moŠkega in žcnskega sukna. . Blago solidno! Cene zm&*y