OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA KOPER BIBLIOTECA CENTRALE SREČKO CAPODISTRIA	VILHARJA VILHAR
|\ 'J '	
. j j i U * * C	
лт,	
S iL O
K
. )
/
GLASILO KRAJANOV
GIORNALINO DEI CITTADINI DI
IMirf^roža
liortorose
MAREC - 1
■ • - ' 1989
..........-.'v.s.4..' ..	^уш*-	Ј-Х-^чччччч^
i U 9 O O
<оф
VODA, SMETI, HRUP ... ACQUA, IMMONDIZIE, RUKORI ...
ali zakaj smo se sploh organizirali v krajevno skupnost -
Piti učinkovit! Vsak posameznik, vsaka "služba"! To je problem naše krajevne skupnosti - in Ju-' goslavije (da o.občini in republiki ne govorimo).
To je glavni problem celo za Anteja Markoviča: doseči, da vse funkcionira kot švicarska ura. Če hočemo vodo, mora funkcionar, ki smo mu -pred tremi leti zaupali skrb za naše- skupne probleme, misliti vsaj za 50 let naprej. Ne moremo tuhtati v zboru. Kreativno mišljenje je delovni proces v možganih posameznika. Svet krajevne skupnosti si je kot eno od nalog zastavil doseči to, da bo vsak javni funkcionar - od pismenoše do ministra - svoje delo učinkovito opravil, rilo je govora o pometanju ulic, odvažanju smeti, čiščenju zana-šer.ir. kanalov. Zaključek: kimamo kaj razpravljati. Imamo "službo" za vse to. To je Komunalno podjetje. '."e zanimajo nas tozdi. Ne zar.ima ~o nas problemi, s äs te rini se mora direktor spopadati. Naj se s?c?ečal Zato je direktor! !".i zahtevano čiste ulice, čiste sr.etr. jake, cvetoče gredice, zelene zelenice. Hočemo lep in čist 1 ortorož. Če kdo svojega dela ne znere, naj čim j ga odpokličimc. £nc organizirana družba? Smo in nismo. V glavr.en smo na "papirju". Imamo toliko pravic, da nas dobesedno aušijo. Če jih ne uporabljamo (izvršujeno)t smo kot
oppure perchfe ci siamo organizza-'ti in comunitš locale -	1
Essere efficaci! Cgni singolo, ogni servizio!Questo e il problema della nostra comur.itä locale — e della Jugoslavia (che del comune o della repuhžlica non parliamo).
Questo h il problema principale addirittura per Ante Markovič: Taggiungere che tutto funzioni, come l4orologio svizzero. Se desi-deriamo essere approwigionati con l%acqua, il funzionario al quale abbiamo espresso fiducia tre anni or sono deve garantire per i nost-ri problemi comuni, quindi pensare almeno per i futuri 50 anni. Non dibbiamo lambicarci il cervello nel comizio. II pensiero - il pa-rere creativo e un processo lavo-rativo nel cervello del singolo. II Consiglio della comunitä locale si k pošto uno dei compiti per ottenere che ogni singolo funzionario - dal portalettere al xini-stro - svolgano il loro lavoro con successo ed efficacia. Si parlava della pulizia delle
vie,
' e L t r a st
uondizie, de-
lla pulitura di singoli canali... Conclusione: Non abbiamo cosa dis-cutere. Abbiamo un "servizio" per tutto cio, tramite l%Azienda co-munale. Non ci interessano le Obla, non ci interessano i problemi che deve affrontare il diretore. Che si scontri! Per questo h diretore! Noi pretendiamo le vie pulite, puliti i depositi- recipienti per le immondizie, le aiuole fiorite, le aree verdi. Vogliamo una bella e pulita Fortorose! Se qualcuno non
— с. —
čreda, ki jo vsak lahko vodi čez ~ vodo.
Portoroška krajevna skupnost je posebna skupnost. Živi od lepote, urejenosti. Nuditi mora veliko raznih radosti in užitkov, da bi turisti prihajali.
Vsi pa vemo, da je lepota ne samo "obljuba sreče'1, marveč tudi draga. Zahteva dela, garanja, sposobnih ljudi.
In ljudi je v Portorožu 3400. Starih, mladih, vseh mogočih poklicev. Visoko ali višjo izobrazbo jih ima kar 395» To pomeni vsak 10. Če računamo samo odrasle je razmerje še ugodnejše. Taka skupnost bi morala to čutiti. Morala bi biti bolje zastopana v občinski skupščini, Republiki, Zvezi. Vse izhaja od posameznega človeka - in njegovih povezav v akupnosti od krajevne do Zveze.
Krajani ne čakajte, da vas kdo prvi vabi! Prihajajte na seje, sestanke, zborovanja! Kajti tu se odloča o vseh stvareh. Če vas ni, odloča namesto vas nekdo drug.
Dušan Puh
CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXDCXXX
Kdo bo naš kandidat za člana ? predsedstva SPRJ?	|
Vsi lahko odločamo o tem ž
V NEDELJO, 2. APRILA 89 f
se bodo lahko vsi volilni
ravičenci izjasnjevali, kdo	x
izmed treh, doslej izmed 63	g
evidentiranih naj bi postal	x
član predsedstva SFRJ iz SR	X
Slovenije.	x
Kandidata sta : MARKO BULC,	$
JANEZ DRNOVŠEK	t
XXX ХХХХ XXX XXDCCXXXXXXX ХХХХЗСХХХХХХ
peefeei :: daj	i
7reberi in daj naprej !
pre?er: ir daj ::apeej :
Preberi in^daj^naprej J P? ET EE I Ii: DAJ I.Ar г.Гл. ! Preberi in da j ^nap^e j J
Preberi in daj naprej !
pu<J sveifere il prop 10 lavoro, se ne vada quanto prira oppure venga eso-nerato.
Siaco una societa organizzata? Lo siamo e non lo siaco. C-eneralmeii-te lo siaao sulla M carta". Abbiaso tanti diritti, che presi sulla parola, ci "soffocano". Qualora non li mettiamo in pratica (li attuiamo), diventiamo come il gregge che ognuno pud condurre assetati attraverso l4acqua.
La comunitž locale di Portorose e una comunitži particolare. Vive della bellezza, dell4ordine. Deve offrire molti piaceri e godimenti, per atti-rare i turisti.
Titti sappiamo che la bellezza non h soltanto "promessa di felicita" , ca che pure costa. Pretende lavoro, im-pegno, di persone capaci.
Ed a Portorcse ci sono ЗВД0 abitanti: vecchi, giovani e di tutte le profe-
ssiom possibiJ
"on istruzione uni-
versitaria e scuole superiori ve ne sono addirittura 395, cuindi ogni de-cino abitante. Qualora consideriar.o soltanto srli adulti, il rapporto e aneora piu favorevole. Una tale comunitä locale dovrebbe a wert ire que st o. Dovrebbe es sere me-glio rappresentata nell4assecblea co-munale, nella Eepubblica e nella Ee-derazione. lutto dipende e deriva dal sinrolo, dall^uomo dai suoi collega-rnenti nella comunitä, da quella locale alia rederazione.
Cittadin-i, non attendete che qualcuno vi invitil Partecipate alle sedute, riunioni, comizi! Anche perche qui si decide su tutte le questioni. Qualora siete assenti, per voi decide qualche altro!
хх^ххххххххххххххххзсххххххххх}
ara il nostro candidato a bro della Presider.za della ESEJ?
Tut ti Dossiano decidere allorche

c Arnie
1 c-o
tut ti gli aver, t i diritto al voto potrebo pronunciarsi su chi dei tre. fre i 63 evidenziari, diventer i nenbro della Presidenza della ESEJ in rappresentanza della ES di | Slovenia.
I candidati sono: KARKO BÜLC, JAMi
% Drnovšek
5ГОООССС?:XXXX^O^OCOQOCXXX УООООООООСХХХХУ
Ч5Ј
KAEZLSKA TELEVIZIJA - DA ? NE 1
V zadnji številki ?Pcrtorc?anaK * avgusta 1988, sme vas obvestili o oc~ budi socialistične zveze, da bi v naši krajevni skupnosti uvedli kabelsko televizijo. Da ti dobili-podatlre o tem. koliko co krajani zainteresiran?. za .LZfcTadnjo kabelske.1 televizije, бшо objavili tudi anketo.
Pošti v Portorožu smo predali in plačali poštnino za dostavo na dom 1100 glasil, kolikor je družin v nasi krajevni skupnosti, odrovorov pa seno dobili le 37.
Na anketo je pozitivno odgovorilo 36 krajanov, 1 krajan pa je odgovoril, da ni zainteresiran za izgradnjo CATV.
Iz, lahko račemo, porazne malega odziva na anketo se vidi, da med krajani Portoroža ni interesa za izgradnjo enotnega kabelskega sistema. V času nastajanja ankete niso v občini Piran še nikjer resno razmišljali o satelitski ali kabelski TV, toda do sedaj pa so si postavili satelitsko TV v hotelu Metropol, v novem naselju v Luciji pa bodo imeli kabelski sistem s satelitskim sprejemom in sicer 4 zemeljski in 8 satelitskih programov.
Tomaž Kunst
VREMENSKA HIŠICA, LEKARNA IN ŽE KAJ ...
Že lansko poletje so delavci obrtne zadruge Jadro v parku ob stavbi Krajevne skupnosti Portorož - fcjer že stoji kip Suzane - postavili bodočo vremensko hišico. Cgrodje hišice že dolgo nemo stoji, večina mimoidočih pa se sprašuje, čemu neki služi ..... Le malokdo namreč ve - morda so celo člani Turističnega društva, ki je investitor hišice, pozabili - da bi moral "mavzolej", kot so nekateri že poimenovali trinogo, vitko zgradbo v parku, nuditi zavetje inštrumentom za merjenje vremenskih kazalcev.
In kje se je zataknilo? Pri Turističnem društvu ali pri Komunalnem podjetju tiran, ki je baje že lani junija prejelo naročilnico za prevoz prazne pile (soda) za olje, ki naj bi služila kot podstavek merilnim inštrumentom?? Le-ti merilni inštrumenti namreč - pa neuporabljeni ležijo v pisarni Turističnega društva.
Še najbolj zanesljivo bomo vedeli, kakšno bo včeme, če se bomo še naprej zanašali na revmo naših "non" ali pa tako, da se enostavno ozremo v neto...!
0 LEKARNI: Lansko poletje ge Portorož ostal brez lekarne. Krajani smo nekaj malega nergali, klicali obalne lekarne v Koper, kjer so nam malodane zadirčno odvrnili: uZares nikoli niste zadovoljni! Ki vam bilo prav, češ da je do lekarne vodilo preveč stopnic, ker je v njeni bližini bilo težko najti parkirni prostor in - konec koncev - lekarna da mora biti blizu ambulante, da ne letaš s temperaturo po zdravila kdo ve kam... !n Lepo in prav - vsi našteti razlogi držijo kot selotejp, vendar...
Vendar pa je rezultat tak, da je Fortorož, ki naj ti si prizadeval, da se iz leča v leto turistična ponudba boljša, ostal brez lekarne...!
To pa pomeni, de je ponudba še slabša, prebivalcem pa je bila odvzeta lekarna - kar poceni izgubo nekega že pridobljenega standarda - ne da bi jim tila zagotovljena primerna zamenjava.
Irostori bivše lekarne samevajo zapuščeni in neizkoriščeni. Naša krajevna skupnost je že predlegala, da Li jih dali v.najem zasetniku, ki bi v njih uredil zasebno lekarno, kjer bi turisti in domačini lahko dobili vsaj zdrevila, ki jih je moči dobiti brez recepta, zelišča, kozmetiko ipd... Hotel Palace, ki upravlja s prostori tivše lekarne, pa za pobudo doslej ni bil dovzeten, pa tudi do denarja (najemnine) mu očitno ni...
Livija Sikur Zorman
;UANDO A PORTORCSE UN APPROVVIGIONAKENTO A D ECU AT C AL L'£ NECESSITA% DEL TURISMO E DEI CITTADINI ?
Perchfe non si potrebbe avere un centro commerciale ?
Da piü tempo a Portorose si awerte le necessity di mi^liorare l4approwi-^ionamento dei cittadini e soddisfare con maggiore 3olerzia e assortimen-to gli stesai turisti. La rete commerciale e le rivendita attuali di Porto-roae non soddisfano minimamente quelle che sono le eeigenze della rinomata locality turistica.
Da troppi anni ei attende le iniziative sia delle aziende commerciali, che da parte di coloro che dovrebbero insistere sulla soluzione del problema. Entrando nei particolari, oppure citando degli esempi, attualmente nel centro di Portoroве vi sono alcuni piccoli supernaercati, senza macelleria o con l%adeguato a8Sortimento di frutta e verdura (soltanto qualcosa impa-ccato). A parte vi e' soltanto una macelleria e una rivendita di frutta e verdura, piü delle volte sprowista anche di verdura di prima necessita* (manca spesso il prezzemolo, il sedano e via dicendo).
Nell4insieme a Portorose vi sono soltanto rivendite sparse un po qua, un p<5 1Ä, che non soddisfano nemmeno le necessity dei cittadini durante le stagione inveraale.
E4 successo in questi giorni che l^unica rivendita di frutta e verdura aveva l%inventario al lunedi, dopo un giorno e mezzo di chiusura e allora ti devi arrangiere pur vivendo nella mecca del turismo !
Quanto succede durante l^estate h tutto un altro discorso, una situazione poco confacente alle necessity e all4offerta per il forestiero. Un altro discorso dovrebbe essere rivolto alle prospettive da tempo segnalate e pianificate della costruzione di un mini centro commerciale. Sull4esempio di quanto fatto in localitä viene, come ad Umago e Parenzo, si sarebbe potuto giä costruire qualcosa di simile.
Ma su questa idea sembra ci siano varie proposte e, spesso, purtroppo molte polemiche che rallentano la soluzione. Inoltre vi si denota una mancata e solerte iniziativa delle aziende commerciali. Senza dubbio ci saranno delle difficoltä, anche di carattere finanziario, ma come si e ^ riusciti ad investire in altri centri, si dovrebbe pensare e fare di piu anche per il maggiore centro turistico della Slovenia.
Elio Musizza
ANKETA 0 PROMETU - ANKETA 0 PROMETU - ANKETA 0 PROMETU - ANKETA 0 PROMETU
Komisija za promet pri Svetu Skupščine KS Portoroi si je zadela nalogo, da bo na osnovi ankete in predlogov poskušala angažirati krajane, da s svojimi prispevki pripomorejo k izboljšanju prometnega stanja v naši Krajevni skupnosti.
Ena izmed strokovnih podlog in evidenc planiranja v prostoru je tudi analiza o naravnih lastnostih prostora in razvojnih možnostih v tem prostoru. Treba je najti prometno, programsko in - v okviru
La Commissione per il traffico pre-sso il Consiglio dell^Assemblea della GL di Portorose si e assunta il compito di poter, in base ad un que-stionario e proposte, ingaggiare i cittadini per aiutare e migliorare le situazione del traffico nella nostra CL.
dene саз:
tecnico-professionaJ
danost:
prostora - pravo sorazmer-
je: vse to pa združiti v ekološko sprejemljivo celoto. Sedanje stanje ne dovolj ure'enega prometnega režima m pomanjkanje parkirnih Liest pa narekuje iskanje variantnih rešitev z vsemi ocenama. vpliva na okolje.
ed evidenza nella pianificazione dell% assetto territoriale e pure l4analisi degli spazi naturali.Quale prima cosa si deve trovare in ambito delle cara-tteristiche dello spazio, un giusto rappo rt o programmatico del traffico. L^attuale situazione, quale conse-, guenza della mancata soluzione del traffico, con gli insufficienti posti parcheggio ci impone di cercare delle, soluzioni con varianci e con tutte le valutazioni d~in.flusso sull *am-Б1ente.
Glede na prometne ureditve je vsaka konkretna in konstruktivna ideja, ki bi pripomogla k izboljšanju stanja in dvigu kvalitete turizma za-željena in dobrodošla.
Zato vas prosimo, da odgovorite na naslednja anketna vprašanja:
mm - тш - жта - AtoA'
1.	Ali sedanja prometna ureditev
ustreza ?
DA	NE
2.	Ali je sedanja prometna ureditev med Lucijo in Piranom -skozi Portorož - zadovoljiva ? Če ni, kakšna in kako organizirana bi morala biti ?
DA	NE
3. Glede na pomanjkanje parkirnih mest v času turistične sezone je potrebno nova parkirna mesta preurediti in dograditi:
In riguardo alia regolazione del traffico, ogni idea concreta e costruttiva rivolta a migliorare la situazione ed elevare le quality del turismo k desiderabile e bene accetta.
La Commissione per il traffico preseo il Consiglio dell4Assemblea della CL di Portorose tratterä tutte le proposte da considerare nel suo lavoro:
QUESTIONARIO - QUESTIONARIO - QUEST
1.	L4attuale regolazione del traffico soddisfa ?
SI	NO
2.	Lxattuale regolazione del traffico fra Lucia e Pirano (tramite Portorose) soddisfa ?
Qualora non soddisfa, in quale maniera dovrebbe essere organizzata ?
SI	NO
ГЛ	NE
-	sli tie možno kej storiti za izboljšanje stanja v prometu - ta k. or
v vi^i ulici in okolici ?
D\	NE
-	ali bi bilo potrebno urediti ostalo signalizacijo in oznake ?
ла	me
za scbodajalce:
-	ali zrnate zagotovljeno parkiranje za svoje goste ?
d*	ne
Po zelj.i navedite ime in priimek ter naslov:
хху. "ухухху rr. ::ху ххххуххххххххххххххх
\ II . 51 J ENO ANKETO VRNITE ČIMPREJ? 4 (v roku 14 dni) PO POŠTI ALI ? J	vržete jo lahko v poštni'?
$ nabiralnik pred krajevno skup- 4/џ £ nos t jo) in A KRAJEVNO SKUPNOST | J POI OROŽ, Obala 16.	X
?xxxx>:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxX
coaixu J. CLJL C pjLU OUOC p C J- ^Öi'ÖlUUilC
un treffico sicuro ed eventualmen--te garantire dei posti parcheggio fissi e provvisori
- avete una segnaletica per il traffi co sicura e regolata ?
i	no
-	fcjpossibile fare qualcosa per rniglio rare le situazione in arabito del traffico, sia nella vostra via che
nel vicinato ?
si	no
-	sarebbe necessario regolare la rimanente segnaletica ?
si	no
per gli affittacamere:
-	avete parcheggi sufficient! per i vostri ospiti ?
si	no
A vostra scelta scrivete il vostro
nome, cognome e indirizzo:
(netranni dve strani vrnite kerfc đnfcetni list)
-	nova cesta
DA	NE
-	signalizacija
DA	NE
-	drugačna uredit,ev:
p« Najkritičnejga točka prometne ureditve med Piranom in Portorožem je skladišče soli. Urediti bi bilo treba vse vrste prometa (peš x>romet, javni promet in lokalni promet).
Ali imate konkretne predloge ?
(napišite jih)
6. V vasem ožjem bivalnem prostoru je verjetno potrebno marsikaj storiti za varen promet in even-tuelno zagotovitev stalnih ali začasnih parkirnih mest
- ali imate urejeno prometno -
vfli^nrj s i p-Ti al i z a e i .1 o ?
SI	NO
Qualora avete risposto "SI" vi invitiamo a dare l4eventuale proposta:
-	una nuova strada
SI	NO
-	con segnaletica
SI	NO
-	un^altra regolazione
SI	NO
5. II punto piu critico per il traffico fra Pirano e Portorose & quello dei magazzini del sale. Si dovrebbe regolare tutti i tipi di traffico (pedoni, traffico pu-bblico e traffico locale).
Avete delle proposte concrete ?
6. Nel vostro ristretto spazio abi-tativo orobabilmente sarebbe nece-
z fradnjo novih parkirnih mest za hotelske poste
DA	NE
z fradnjo novih parkirnih mest za prehodne in enodnevne goste
DA	NE
gradnja in dograjevanje parkirnih mest v okviru hotelskih kapacitet
DA	NE
z gradnjo centralnega parkiranja izven ožjega centra Portoroža in urediti organiziran prevoz do kopališč, lokalov,
hotelov
DA	NE
kje bi lahko zgradili nova parkirišča (napiši predlog)
. Ali smatrate, da bi morali lokalni in drugi promet skozi Portorož odpraviti ?
DA	NE
V kolikor ste odgovorili z "da" vas prosimo za eventuelni predlog:
• jLn nguaruo a±j.a mancanza ai per-cheggi durante la stagione turisti-ca, sono necessari dei poeti par-cheggio da sistemare o costruire a nuovo:
con la costruzione di nuovi par-cheggi per gli ospiti d4albergo
SI	N0
con la costruzione di nuovi par-cheggi per gli ospiti giornalieri e di passaggio
SI	N0
con la costruzione o aggiunta costruzione di parcheggi vicino agli alberghi
SI	N0
con la costruzione di un parcheggio centrale fuori dal ristretto centro di Portorose, organizzando il tras-porto sino ai complessi balneari, locali e alberghi
SI	N0
- si potrebbero costruire dei parcheggi del tutto nuovi
SI	N0
• Siete del parere che si dovrebbe eliminare il traffico locale ed altro attraverso Portorose ?
v a š e м :; j e c naše y k e a j u
VAŠE v N ?• N J E C NAŠE M K E A J U VAŠE M N E NJE C NAŠEM KRA J U
dr. Aleksander VUKOVIČ iz Lucije, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu je avtor študije, ki je bila potrebna pri izdelavi ureditvenega načrta območja med Bernardinom in kopališčem Riviera v Portorožu
S turistično - rekreacijskega stališča ima to območje izj&cano vrednost, saj je dobro zaščiteno pred neugodnimi vetrovi, prav zaradi svoje delne zaprtosti in plitvosti pa je tudi izredno ekološko občutljivo.
Industrijsko zasnovana dejavnost na obali se je postopoma spreminjala v športno rekreativno in nato - kot bistven premik - v turistično dejavnost z izgradnjo hotelskega kompleksa Bernardin, Tako torej "Drogina" skladišča s svojo dejavnostjo, še bolj pa bencinska črpalka, predstavljajo tujek v okolju. Bencinska črpalka bi lahko celo ogrozila okolico z eksplozijo ali požarom, lahko bi onesnažila morje z izlivom nafte.
Tudi turistična dejavnost ni povsem nedolžna in ne koristi morskemu ambientu, da o onesnaževanju bivalnega okolja tukajšnjega prebivalstva niti ne govorimo. Zato so tudi v turizmu - kot v industriji - nujna omejevanja - zaradi tega je pri širjenju kapacitet potreben kritičen pristop.
Nekaj smernic za izrabo prostora na območju med Bernardinom in Riviero:
-	na obalo ne sodijo dejavnosti, ki niso neposredno vezane na morje (skladišča, servisi, bencinske črpalke...)*
-	nobena dejavnost, ki se jo načrtuje na tem območju, ne sme potencialno ogrožati morja in obale;
-	dokončno je potrebno urediti čistilne naprave: nedopustno je ob zastoju spuščati surove odpadke na samo obalo - zato je potreben stalen nadzor komunalnega podjetja Piran, ki je zadolženo za oskrbovanje dvigovališč
-	posebna pozornost velja športni dejavnosti (jadranje, veslanje, potapljastvo, plavanje)... saj predstavlja piranski zaliv poligon za te dejavnosti^
-	obale ne zapirati, možno mora biti sprehajanje ob sami obali.
Za oceno gospodarjenja s prostorom v Portorožu smo povprašali Staneta Valiča, ing, arh. iz Portoroža:
Kar se tiče nameravanih in že izvedenih posegov v Portorožu projektante ni vedno vodila racionalnost. Posledice se kažejo v prometnih zamaških, v neverjetno strnjeni pozidavi...
7 Portorožu se je razvijal predvsem tako imenovani "masovnijvsestranski" turizem brez ruristične nadgradnje, ki jo danes lahko nudijo le letališče carina, igralnica in nekaj dobrih gostinskih objektov. Zaradi tega bi bila potrebna analiza celotnega portoroškega amfiteatra (ki se povezuje skupaj z istrsko obalo^ in najti pravo razmerje ned kopališči, prostorskimi Kapacitetami ter zmogljivostjo hotelskih in zasebnih ležišč.
Za razvoj turizma je najpomembnejše graditi in dograjevati takšno ponudbo ki bo doprinesla k boljši kvaliteti: torej - širjenje zabaviščnih, гекге-ativnih, parkirnih... površin.
VAŠE MNENJE G NAŠEM KRAJU - VAŠE MNENJE C NAŠEM KRAJU - VAŠE MNENJE 0

VAŠE MNENJE 0 NAŠEM KRAJU VAŠE MNENJE 0 NAŠEM KRAJU VAŠE MNENJE 0 NAŠEM KRAJU"
Ljubica MOČNIK, Portorož, Obala 75: Portorož mora ohraniti in nadalje razvijati svojo speciTično identiteto. S prefinjeno racionalnostjo za gospodarjenje s prostorom mora negovati poboje za prisrčno povezano skupnost ljudi.
Mitja TRNOVECj Portorož, Vesna 16: Pogrešam ambient in družabne prostore za stare in mlade (pred 19% letom smo jih imeli)^ več kino predstav in raznovrstnih kulturnih prireditev, primernejši poslovni čas trgovin, boljše čiščenje stranskih cest in zelenic, ukinitev Kaštela, ki je sramota za Portorož in turizem nasploh.
Alojz IBCJAK , dolgoletni gospodarstvenik in*starin Portprožan: "Velika napaka je bila storjena, ker se glavna cesta zä Piran ni izognila centru Portoroža in ga tako rešila nepotrebnega in dušečega prometa. Portorož bi bil danes veliko in prijetno sprehajališče. Na "ostanku" portoroškega prosbora bi se lahko zgradilo le še trgovski center in hotel v kareju "Vojkov dom"."
• Božidar CIVIBINI, gradbeni tehnik pa tako pravi:
"Osnovna značilnost dosedanje izgradnje v Portorožu je odsotnost jasnega koncepta: tako je napr. pozabljeno na površine za parkiranje. Da bi se čimbolj ekonomično, funkcionalno in arhitektonsko izkoristilo še preostali portoroški prostor, bi se morali o vsej nadaljnji pozidavi odločati na podlagi javnih natečajev
Milan PODGQRNIK, ing, agronomije je o območju šol v Portorožu tako razmišljal:
"Najprimernejše poti portoroškega šolskega centra so postale zaprte, nedostopne in sicer pot "Med vrtovi", povezava "Prečne poti" s potjo "Med vrtovi", nepovezani sta "Sončna pot" in pot "Med vrtovi", Sončna pot je še edina pot, ki je odprta do območja šol, vendar pa tudi rekonstrukcija te poti ne bi odstranila nevarnosti za pešce in voznike, saj Је pot prestrma in ima izhod na najbolj nevarnem delu obalne ceste pri skladiščih soli."
Z ZADNJE SEJE SVETA SKUPŠČINE KS PORTOROŽ, ki je bila IS3,1989
-	Sobodajalci se bodo letos organizirali v Zadrugo sobodajalcev. Svet jim je dal soglasje, da pisarno delijo s Turističnim društvom v stavbi KS Portorož v prvem nadstropju.
-	Svet ni dal soglasja k gradnji bazena pred "Tivoli jem" *, menil je namreč, da bi bilo treba najprej - brez časovne stiske - izdelati prostorsko ureditvene pogoje za celotno obalo od Metropola do Bernardina.
-	Svet .ie sprejel tudi sklep, da bo izdal soglasje k izgradnji vodnega hrama na_Lucenu šele tedaj, ko bo prejel pismeno zagotovilo, da se
z njegovo izgradnjo ne bo poslabšala oskrba z vodo že obstoječih, posebej višje ležečih naselij.
-	Ne izda se soglasje za preureditev kioska na avtobusni postaji v Portorožu. Stališče Sveta je namreč, da se prodajne kioske postopoma odpravi iz centra Portoroža.
...Лспт	дг х 4; Дf' * ...
Vrsto let smo slišali, da ce Portorož r.e .-cre razvijati, ker niša za to potrebnih načrtov. Zadnja leta so v "javni razpravi" kar po vrsti ureditvene zamisli o posameznih delih Icrtoroža. Za to gre ne malo denarja. Koliko koristi je od tega ?
Skoraj ni načrta, ki ga v javni razpravi ne bi temeljito "razcefrali". Za to tudi od nekaj načrtov ni ostalo nič drugega kot papir za arhive.
Zakaj prihaja do tega ? So res Portorožani tako anarhoidni, da imajo do vsega odklonilno stališče ? So morda zasnutki ureditvenih načrtov tako nepreučeni, da ni mogoče z njimi skozi sito javnih razprav ? So morda javne razprave slabo pripravljene in iz njih ni mogoče narediti uporabne sint eze ? Razmišljamo lahko o tem z različnih zornih kotov. Kakor koli te misli obračamo, pa se vedno znajdemo pred izhodiščem: "Ali imamo celovito predstavo kako raporediti ta izredno dragocen prostor in ali naj bodo zanj izhodišče predstave v glavah nekaterih ljudi, ki ne upoštevajo, da je ureditev prostora zaradi ljudi in niso ljudje za to, da bi jih spravljali v neke dostikrat neracionalne okvire."
Primer Portoroža bi lahko raztegnili na celo občino. Ker nimamo temeljnih strokovno dobro preučenih predstav kaj hočemo, je naše načrtovanje bolj ali manj posledica posrečenega in še pogosteje neposrečenega navdiha večje ali manjše skupine ljudi. Govorimo, da je naša obmorska lega velika primerjalna prednost za razvoj turističnega gospodarstva. Približno vemo, kaj potrebujemo, da bi iz te primerjalne prednosti čim več iztržili. Nimamo pa eksaktnega odgovora kaj prinese večji iztržek: ali zgolj večja ponudba nastanitvenih zmogljivosti ali pa raznolika ponudba tega, kar potrebujejo ljudje, ki prihajajo sem na'letovanje, £ato nič čudnega, da se neprestano porajajo načrti o večjih in'kvalitetnejših nastanitvenih zmogljivosti , sila težko pa se prebijajo zamisli o ureditvi drugih objektov. Že več des-etletij govorimo, da glede trgovin ni Portorož nič na boljšem kot je bil v povojnih letih, ko se je začel hitreje razvijati kot turistični кгај. Načrtovana zamisel o veliki tpgovski hiši je morala v pozabo, pa čeprav je bil na voljo denar. To je le en izmed primerov, pri roki jih je še več.
Če zdaj povežemo misel, da praviloma ureditvene zasnove naletijo pri občanih na negodovanje z aejastvom, da se Portorož razvija neusklajeno in dostikrat tudi mimo legitimnih interesov, potem moramo pribiti, da je z vsem tem načrtovanjem nekaj hudo narobe. Tako dolgo, ko bo zasnova bolj ali manj že izobliKovana, strokovno neredko tudi zelo enostransko predstavijena, dokler bo tudi strokovna misel monopol, dokler ne bo strokovno in družbeno izoblikovano temeljno politično načelo, kaj hočemo in bo to napotilo strokovnim krogom za pripravo zasnove, toliko časa tudi formalno demokratično sprejeti ureditveni načrti ne bodo omogočali usklajenega razvoja kraja. Načrtovati pomeni videti naprej. Videti potrebe možnosti in tudi učinke. Videti naprej pa je mogoče eainole če na osnovi sedanjega razumemo in poznamo razvojne zaKonitosti. To pa pomeni, da nam pri oblikovanju te razvojne politike r.e zadoščajo štiri temeljne računske operacije. Potrebna nam je družbena višja matematika. Žal pa primer Portoroža in še česa dokazuje, da pri načrtovanju in zastavljanju realnih ciljev še vedno trgamo hlače osnovnošolskih klopi.
_______Gustav Guzej
ххал j. a xj. a a a xj. aajulajcxxx xxdocxxixxxx x x xx x хххххх xxx xxx xx xxxxxxx xx xx лј00соосх x xx
7 te;' številki so sodelovali: Požidar Cividini, Gustav I-uzej, У.ltja Jančar, Tomaž Kunst, Alojz Lesjak, Ljubica Močnik, Elio .Musizza, Jovan Nikolič, Milan Podgomik, Dušen luh, livija Sikur Z o rman, Mitja Treovec, Stane Valic , Aleksander Vukovič prevod v italijanski ,eziK: Elio MUSIZZA
x xxxxxx xx xxxxxxxxxxx x xxxxxxXxxxxxxxxxxxxxxxxx x x x xx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
PREDSTAVLJAMO VAM - P REDS T A'VL JAKO V АУ. - Jr R£DSTA VLJAKO VAT- - PRED
ZAVAROVALNA SKUPNOST CROATIA: 7 ARN EJ o I IN LZPĆI PORTOROŽ
Е2З = *С:Е2Е-

Zavarovalna skupnost Croatia s sedežem v Kopru deluje na območju obalno -kraških občin ter za občini Postojna in Ilirska Bistrica. Svojo dejavnost želi čim bolj približati zavarovancem. Tudi v občini Piran namerava povečati in urediti obseg poslovanja. Prizadeva si za celovit in hiter servis. Z ureditvijo prostorov v Piranu bo prihranila zavarovancem marsikatero pot.
Razen osnovne dejavnosti daje Croatia velik poudarek preventivni dejav -nosti. Na podlagi analiz ugotavlja, da je človek najpogosteje sam kriv za nastanek škodnih dogodkov. Zato išče Croatia različne možnosti za organizirano preventivo ter razvija stike z vsem, kar omogoča preventivno delovanje. Zato tudi podpira komisije za varstvo v prometu in tudi komisijo naše krajevne skupnosti. Zdaj teče akcija z namenom, da bi za 10 % zmanjšali število škodnih primerov. Taka spodbuda bo gotovo učinkovita pri preprečevanju različnih škodnih dogodkov. S tem bomo vsi skupaj prispevali za "varnejši jutri"»
Ureditev prometa v Portorožu pa ne bo prispevala le k večji varnosti,temveč tudi k njgovi lepši podobi.
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV: ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
ts=r;rr=:
Kolikokrat v življenju ugotavljamo, da nič ni tako varno, da ne bi po -trebovalo zavarovanja. Tega se še posebej zavedajo v zavarovalni skupno« sti Triglav, kjer so se odločili za načelo, da je najpametneje pravočasno zavarovati vse, kar bi nam lahko ogrozilo našo srečo in zadovoljstvo, če bi bila varnost ogrožena ali izpodkopana.
V	zadnjem času lahko vidimo na televizijskih zaslonih Aljažev stolp na vrhu Triglava in ob njem besedilo, da je se tako odmaknjeno dragocenost treba zavarovati. S tem se izognemo posledicam hudega, če bi se zgodila kakršnakoli nesreča.
Zavarovalnica Triglav je preko Območne skupnosti Koper prisotna tudi v našem vsakdanjem življenju, ponuja nam priložnost, da si zavarujemo pod različnimi pogoji različne dobrine, od osebnega zavarovanja do zavarovanja predmetov, poslopij in vozil pred različnimi neprijetnimi presenečenji. Tudi zavarovalnica Triglav podpira, da bi v naši krajevni skupnosti naredili čim več tudi za preventivo pred različnimi škodnimi pojavi.
V	naši krajevni skupnosti deluje komisija za varnost prometa. Ob pomoči zavarovalne skupnosti Croaria in zavarovalne skupnosti Triglav organizira akcijo, s katero želi ugotoviti, kaj je najnugnejšega, da bi v Portorožu zagotovili varnejši promet in s tem preprečili škodne pojave.
Krajani, sodelujte v tej akciji!
/////////////////////////^////////////////////////////////////////////// / /
/ Glasilo krajanov	Izdaja Informativna skupina /
/ PORTOROŽA	.	/
/ /
/	Krajevni konferenci SZDL	/
/ Giornale dei cittadini	Portorož, Obala 16	/.
/ di PORTOROSE	Predsednik Tomaž ing. Kunst /
///////////////// ///////////////////////////////////////////////////// //
TISK : Veijkc Nea\ARMIK , TIRAM, naklada 4300 izvodov