IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina t Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravat Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Liubliana, Dt lavska zbornica — Celie, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din /.—% mal/ »glasi. M slutijo v socialne namene delavstvu In nameščencem, vsaka beseda Din OM Ste«. 30 t Maribor, torek, dne 12 m»rca 1940 e Leto XV Polititaa aktivnost v razmahu Politična živahnost, ki se v zadnjih mesecih pojavlja in narašča, dokazuje, Qa se državljani resnično brigajo za nadaljnji politični razvoj v državi. Stranke, politične skupine, gospodarstvo, prav vse je alarmirano, kakor zasluži veliko dogajanje, v katerem gre za notranjo ureditev države na podlagi svobode in demokracije. Država, ki je hi-storijsko podeljena v razne idiome, ki so sicer le kulturnega pomena, more rešiti ta problem diferenc v sporazumu med naziranji in sodelovanju na bazi| popolne državljanske enakosti. Zato je živahna politična aktivnost, ki išče pot v tem pravcu, kar najboljši izraz dobre v°lje, da se država ogne kakršnimkoli nadaljnjim notranjim pretresljajem. V tem važnem trenutku je pa tudi važno, da se sliši mnenje socialistov, socialističnega delavstva. Potrebno je, da. se v reorganizirani državi zajamči po-; trebni vpliv tudi socialističnemu gibanju oziroma delavcem in nameščencem, ki morajo biti vsekakor deležni vseh državljanskih svoboščin. Čitamo poročila o zahtevah radikalne stranke, da se ji naj dovoli obstoj in vrne zaplenjena imovina. Dovoljenja za stranko radikali nimajo, toda gibljejo se svobodno in pripravljajo reor-4£anizaciio. Podobno svobodo imajo druga politična gibanja. Ustanavljanje strank je po veljavnem zakonu jako otežkočeno. Težkoče so v glavnem formalne in ne bi bilo nič hudega, če bi se v duhu nove dobe dopuščala popolna svoboda političnim gibanjem., v kolikor jih morda ne ovirajo drugi zakoni. Ali ta svoboda naj bi veljala za vse stranke, oziroma naj bi se takoj izdal zakon o političnih združenjih, ki bi omogočal diskuzijo v prečiščevanju pojmov ob svobodi. Politična gibanja, ki so v stanu tem namenu koristiti, so prav velike važnosti prav v takem velikem momentu. Iz teh razlogov smatramo, da je sedanja doba razvoja naših notranjih razmer važna za daljšo bodočnost in ne le v notranji politiki, ampak tudi zunanji, ker je notranja trdnost države varna moralna obramba proti zunanjim nevarnostim. Potrebna nam je politična svoboda, potrebno iavn0 razglabljanje splošnih in posebnih interesov. To potrebo pa imamo tudi socialisti in vse naše socialistično gibanje. Svoboda ne more biti v škodo, ampak le y prid razvoju in raznim interesom. P ogajanja za mir na severu med Sovjetsko Rusijo in Finsko Svetovno javnost je mogoče nekoliko presenetila vest o pričetku pogajanj med Sovjetsko Rusijo in Finsko glede ustavitve sovražnosti in sklenitve miru. Finska je že od vsega početka zatrjevala, da noče vojne s Sovjetsko Rusijo in je to ponavljala tudi ves čas trajanja vojne. V Moskvi pa narobe o kakšnem miru s Finsko niso hoteli ničesar slišati. Zatrjevali so, da sploh niso v vojni s Finsko, ampak da samo pomagajo pravi finski revolucionarni vladi Kuusinena v Teriokiju, da vrže finsko buržuazno, reakcionarno vlado v Helsinkih, Toda vojna s Finsko, ki naj bi se bila po mnenju vojaških strokovnjakov zaključila v par dneh, se je silno raztegnila in traja že četrti mesec. Že doslej je zahtevala ogromne žrtve na materi-jalu in ljudeh ter znatno oslabila ruski vojni potencijal. Zato je razumljivo, ako so tudi v Kremlju pričeli gledati na finski problem nekoliko drugače, kot pa so ga motrili zadnje dni meseca novembra lanskega leta, neposredno pred izbruhom sovražnosti. V Helsinkih so se zavedali že izpo-četka, da Sovjetski Rusiji trajno ne morejo biti kos. Vojna z Rusija bi imela izglede na uspeh samo tedaj, ako bi Finski priskočili na pomoč Švedi in Norvežani ter Anglija in Francija. Samo pomoč v vojnem materijalu je mnogo premalo, ampak bi morale te države poslati tudi svoje armade. Švedska in Norveška sta spričo svoje slabe pripravljenosti in pa iz strahu pred vojno, odklonili aktivno vmešavanje v rusko-finsko vojno. Najbrž je bila posredi tudi intervencija Berlina v Oslu in Stockholmu, da bi Nemčija ne mogla mirno gledati razširitve vojnega konflikta na severu. V Berlinu so namreč prepričani, da bi v slučaju aktivnega posega Norveške in Švedske v vojno prišlo do izkrcanja angleških in francoskih čet na skandinavskih tleh, t. j. v boku Nemčije. Nemčija je obvestila norveško in švedsko vlado, da bi ne mogla prenesti niti tega, da bi francoske in angleške čete šle preko Norveške in Švedske na Finsko, četudi bi ti dve državi ostali nevtralni. Ko je bila za Fince pokopana tudi ta nada, da bi mogli dobiti na pomoč armado iz Francije in Anglije preko Norveške in Švedske, se je težnja po sklenitvi miru s Sovjetsko Rusijo še stopnjevala in Švedska je bila naproše-na <*d vlade v Helsinkih, da še enkrat potrka v Moskvi. Švedska se je za to odločila, predvsem, ker je .‘Nemčija namignila, da bi taka akcija sedaj imela več izgleda na uspeh, kot pa ga je imela prva akcija švedske vlade v Moskvi, v početku vojne. Nemčija ima dvojen interes: prvič, da skandinavske države ne postanejo bojišče, drugič, da se Rusija gospodarsko ne izčrpa v vojni, ker bi potem ne mogla dobavljati Nemčiji tega, kar Nemčija nujno rabi. Zato Nemčija ni nič manj pritiskala na sklenitev miru v Helsinkih, kakor v Moskvi, dočim je z akcijo v Oslu in Stockholmu skušala obvezati Norveško in Švedsko k nevtralnosti in sodelovanju pri mirovni akciji. V Helsinkih prizadevanje nemške vlade ni naletelo na težkoče, v Moskvi pa je | bilo po treh mesecih krvave vojne tudi mnogo več razumevanja za sklenitev miru, kot izpočetka. Gotovo ni pripisovati te popustljivosti Moskve samo velikim zgubam na finskih bojiščih, ampak predvsem bojazni, da bi v doglednem času utegnilo počiti še kje drugod, na bolj občutljivem področju sovjetske meje, kot pa je Finska. Tako je prišlo do zakulisnih diplomatskih pregovorov med Finci in Rusi. Prvo, kar je pri takih pregovorih običajno je, da se dogovori ustanovitev sovražnosti, potem šele slede mir. pogajanja. Zaenkrat pogajanja za premirje še niso uspela. Finska vlada pravi, da je pripravljena skleniti mir, ako ji sovjetska vlada zagotovi spoštovanje neodvisnosti Finske in nedotakljivost njenega teritorija. Brez takih jamstev pa baje Finci nočejo ničesar slišati o miru. Zlasti se poudarja s finske strani, da bi Finska ne mogla žrtvovati svojih utrjenih predelov države, bodisi, da bi jih morala sploh odstopiti Sovjetski Rusiji, ali pa utrdbe podreti. k ».‘tl ikutl.« ► *.u- Mied tem je bivši finski predsednik republike Svinhofvud odpotoval v Berlin in Rim, vsekakor z namenom, da še posebej pridobi obe vladi, da bi v teh pogajanjih podprli Finsko. Svinhofvud je bil predstavnik finskega režima, ki ga je finska demokracija likvidirala obenem z zlomom laponskega fašističnega gibanja. £aUi \t b\uV »t.ul L>olj Nemčija poskuša pridobiti Italijo v trenutku, ko je nastal italijansko-angleški spor. 250.009 nezgod pri delu v ena In dvajsetih letih Zanimiva statistika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je objavil statistiko nezgodnega zavarovanja za zadnjih 21 let, to je od postanka Jugoslavije. V tem času je bilo prijavljenih nezgodnemu zavarovanju (ki je postalo enotno za vso državo šele z zakonom od 1. 1922.) 250.000 nezgod. Od ponesrečenih delavcev in delavk jih je umrlo 5000. Nezgodno rento prejema 25.000 delavcev in delavk, ki dobe izplačano letno skupno vsoto 50 milijonov dinarjev. Posvetovalni odbor finančnega ministra za leto 1940 je bil te dni imenovan. Slovenijo bo zastoipal v tem odboru predstavnik zbornice TOI ravnatelj tovarne za dušik v Rušah gosp. Anton Krejči. V teku je akcija, .d'a ipridejo v ta Posvetovalni o.dbor tudi zastopniki delavstva, je važen faktor gospodarstva. Druga senzacija *■ i rarfi -U.lt lir* »eiHBCtrft je potovanje nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Rim. Priznati je treba, da so v Berlinu izbrali pravi trenutek, ko je mogoče s takim obiskom napraviti primeren vtis v svetovni javnosti. Von Ribbentrop se je podal na pot v Rim, ko so se odnošaji med Anglijo in Italijo poslabšali radi ustavitve prevoza nemškega premoga za Italijo po morski poti. Obisk von Ribbentropa naj demonstrira svetu, da je Nemčija tudi v tem primeru z Italijo, obenem pa naj vzbudi dojem, da je Italija kot odgovor na angleški ukrep odločena nasloniti se čisto očitno na Nemčijo. j-f« It tt Wl< » } Da bi Italiji olajšal tako odločitev, prihaja v. Ribbentrop v Rim tudi s pomirjevalnimi sporočili. Za Italijo zelo važen argument bi u-tegnila biti pripravljenost Sovjetske Rusije, da nastopi na bližnjem vzhodu proti Angliji in Franciji, torej proti ne-prijateljicama Italije. V podkrepitev tega bo von Ribbeptrop navedel, da Rusija samo zato tudi tako hiti s sklenitvijo miru na Finskem. Kakšne sreče bo imel Ribbentrop v Rimu, bomo skoro videli, utjhli »l ti t»UNu'itn *. '\W ' ' 'n pvl- ... in se približati Vatikanu. Prezreti tudi ne smemo najavljenega obiska von Ribbentropa papežu. Ta obisk ima dvojen pomen: prvič naj dokaže italijanski vladi, da hoče Nemčija živeti na dobri nogi z vsemi tistimi, s katerimi živi tudi Italija, drugič pa si obeta Nemčija od svojega zbližanja z Vatikanom majhno rezervno pomoč za ni pa pritegniti Italijo kot zaveznico v vojno in v skrajnem slučaju s pomočjo Italije in Rusije zaposliti zaveznike na bližnjem vzhodu, na mejah Turčije, Irana (Perzije) in Afganistana. bodočnost, ki jo ne gre zametavati, zla-Nemčija se ne more odpovedati svo- sti odkar je pri Vatikanu akreditiran Rooseveltov osebni odposlanec, ki je poslan tja nalašč kot nekakšen opazo- jemu prijateljstvu z Rusijo, do katere Italija ne goji simpatij. Nemčija se pa trudi, da bi prepričala Italijo, da se nima ničesar bati, ako bi šla tudi dejansko z Nemčijo. Predvsem prinaša von Ribbentrop veselo oznanilo o rusko-finskem sporazumu kot dokaz, da v Moskvi poslušajo na nasvete iz Berlina. Nadaljnji tak dokaz jte pripravljenost Rusije, da sklene nenapadalno pogodbo z Romunijo in s tem javno manifestira, da se odreka svojemu vplivu na Balkanu, zlasti pa vsakemu oboroženemu posegu v to italijansko-nemško področje. valeč v evropskih zadevah in čigar naloga bo na eni strani moralno podpreti Vatikan v njegovih prizadevanjih za mir, na drugi strani pa nastopiti obenem z njim kot mirovni posredovalec. Odkar je Nemčija zgubila upanje, da bi mogla doseči mir po njeni zamisli brez odločitve orožja, so njena prizadevanja usmerjena v dveh pravcih: na eni strani hoče zagotoviti mir na severu in izločiti Rusijo iz vojnih zapletljajev ter si rezervirati njeno gospodarstvo za nemške vojne potrebe, na drugi stra- Iz sele vlade V petek, dne 8. t. m. se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča. Ministrski svet je razpravljal o proračunu, c vprašanju vpokojencev, ki so vpokojeni po prejšnjem zakonu, da se jim dovolijo posebni dodatki. Dalje so sklenili, da plinskih mask državni uradniki ne bodo plačali in se jim odtegnjeni 'zneski vrnejo. Sklenili so naredbo o vojaškem prekem sodišču ter razpravljali o športnih organizacijah. Suntner We»les v Parizu Odhod v London. Welles se je mudil v Parizu dva dni. Raztovarjal je v četrtek s predsednikom republike Lebrunom, predsednikom vlade Daladierom in finančnim ministrom Reynaudom. — V petek pa je obiskal predsednika parlamenta Her-riota, nato voditelja francoskih socialistov Bluma, s katerim je razgovarjal eno uro, popoldan se je razgovarjal še z nekaterimi člani vlade. Welles je v nedeljo odpotoval v Lon-dcn. Prizad je pokupil drugo količino moke za Nemčijo. Prizad je 'pokupil 300 vagonov moke in 200 vagonov otrobov ter krmilne moke, ki jo bo izvozil v Nemčijo. Dunavsko pšenico je plačal po 310 dinarjev meterski cent. »Zveza rudarjev Jugoslavije" Je zmagala z absolutno veilno pri volitvah obratnih zaupnikov Volitve obratnih zaupnikov v rudarski industriji, ki so se vršile v nedeljo, dne 3. marca t. 1. so pokazale, da je »Zveza rudarjev Jugoslavije« tako močno zasidrana med rudarji, da je nobena nasprotna propaganda ne more omajati. Volitve, ki so se prvič vršile po pro-porčnem sistemu, so dokazale tudi tistim takozvanim prijateljem rudarjev, da tudi proporc, t. j. sorazmerna porazdelitev mandatov ne bo oslabil moč in vpliv »Zveze rudarjev Jugoslavije« med rudarji. Vsi napori, demagogija in obrekovanje, s katerim so se vrgle v boj proti »Zvezi rudarjev Jugoslavije« nasprotne organizacije in njih zvesti pro-povedniki enotne fronte rujavo-rumeni neorganizirani levičarji, ni mogla da bi jo zrušila. Vsi štirji nasprotniki se niso pobijali med seboj, temveč so vodili skupno akcijo proti »Zvezi rudarjev Ju- goslavije«. Pa zaman! »Zveza rudarjev Jugoslavije« je dobila 54.24 odstotkov vseh oddanih glasov, vsi nasprotniki skupaj pa le 45.76 odst. V rudnikih, v katerih je bila postavljena lista ZRJ, je znašalo število volilnih upravičencev 8122, od teh jih je volilo 5888, Dobile so ZRJ 3161, JSZ 917, NSZ 744, ZZD (Jugoras) 367 in rujavo-rumeni levičarji 669 glasov. Na podlagi tega dobi ZRJ 58, JSZ 13, NSZ 15, ZZD 3, belo-rujavo-rumeni levičarji pa 7 zaupnikov. V ostalih rudnikih, kjer ZRJ ni kandidirala, tudi ni postavila liste ncbena druga organizacija in bodo zaupniki v teh rudnikih le predstavniki neorganiziranih. — Mi smo na ta uspeh liste ZRJ ponosni in pričakujemo, da bo zmaga pri volitvah v bratovsko sklad-nico še večja! Organizirani rudarji ZRJ. Boji na zamrznjenem morju okrog Vil* purlja še vedno trajajo. Rusko armadno vodstvo si prizadeva, da bi na vsak način razširilo posest zavojevanega ozemlja pri Viipuriju proti zapadu. Zato pošilja v boj vedno nove čete in motorizirane odrede, zlasti tudi tanke, preko zamrznjenega zaliva proti južni finski obali. Boji se vrše za posamezne majhne otočke, ki jih je zaliv poln. Ti boji pa zahtevajo na strani sovjet- razbita ledena površina se udira in morje požira vojake in tanke. Zaenkrat izgleda, da Rusi pri Viipuriju niso napredovali. Znova pričakujejo večjih bojev pri Sali, nekako v sredini fronte, ki poteka od Ledenega morja proti Ladoškem jezeru. Tu so zbrali Rusi veliko armado in bodo skušali izravnati poraz, ki so ga doživeli pri prvem poskusu prodora na tej fronti, ako ne bodo med tem ske armade velike žrtve, ker čete, ki se premikajo po odprti zamrznjeni mor-j uspela mirovna pogajanja, ski gladini nimajo kritja. Od granat | Angleži lete nad Nemčijo Angleška letala sc sedaj stalno pojavljajo nad Nemčijo. Svrha teh poletov je, fotografirati vse nemško ozemlje, da bi v slučaju potrebe ne bilo troha šele iskati ciljev za bombardiranje. Angleška letala so se pojavila nad mestom Poznanj (Poljska) in nad' Dunajem ter Prago. Poleti se vrše v nočnih urah. Vsled alarma v nemških mestih utihnejo radiijske postaje. Anglija ima sedaj okrog 9000 letal in baje jih lahko izdela mesečno v svojih tovarnah 1000. Nemci potapljalo lastne ladje V Karaibskem morju (Srednja Amerika so Nemci potopili parnik »Hannover«, da ga niso zajeli Angleži. To je že 32. ladja, ki so jo Nemci sami poslali na dno morja. V nemškem zalivu pri Wilhelmsha-veuu pa je neko angleško letalo pretekli teden potopilo neko nemško podmornico, ki se vsled plitvine ni mosla potopiti, da bi bila lahko ušla preganjalcem. Kaj Je s povišan em mezd ruda*|em svinčenega rudnika v Mežici? Že mesec dni je odkar so rudarji svinčenih rudnikov Mežica—Črna po svojih zaupnikih predložili podjetju svoje zahteve po povišanju mezd in si še do danes nismo na jasnem, kdaj bo to vprašanje rešeno. — Ker smo informirani, da krivda zato ne leži samo na podjetju, t*.,..-* w;u«a h».#£ irf zato želimo, da tisti, ki so na tem sokrivi, rešijo to vprašanje čimprej, *«, t *. * tU* ti* »f«rna Z diktaturo se ne pride do svobode »Jaz ne razumem in ne bom mogel nikdar razumeti one socialiste, ki mislijo, da bodo utrdili socializem — z bajoneti! Ako hočemo, da vsi člani družbe delajo, vendar ne moremo za ohranitev svojega sistema vzdrževati nedelavni razred. To so taki, kakor so oni liberalci, ki potrebujejo diktaturo, da utrdijo svobodo. Svetozar Markovič, (»Radn, Novine«.) »Meščanska zaščita« ne sodeluje več z zagrebško policijo. Od 1. marca t. 1. »Meščanska zaštita« (oddelek »Hrvatske zaštite«) ne sodeluje več kot pomožni organ policije. Po ustanovitvi samostojne banovine Hrvatske so v večernih urah patruljirali stražniki in neunifor-mirani člani »Hrvatske zaštite« skupno po zagrebških mestnih ulicah. Kot razlog zato navajajo, da je javna varnost vzpostavljena in da je del članov »Hrvatske zaštite« preveden v policijsko službo. V resnici je stvar še nekoliko drugačna. — V vrste »Hrvatske zaštite« so se vrinili razni temni elementi, med drugimi tudi frankovci, čijih vpliv se čuti zlasti v večjih podeželskih mestih, tako n. pr. v Varaždinu. Tamkaj ta »Hrvatska zaštita« posebno ostro nastopa proti prvaku Samostojne demokratske stranke dr. Hinku Križmanu in njegovim pristašem. Vsled takih in podobnih zadevščin je vodstvo HSS moralo v lastnem interesu pričeti zavirati delovanje »Hrvatske zaštite« in menda tudi opustiti misel, da bi jo oborožili. Madžari in njihova politična opredelitev. V Senti so zborovali odposlanci Madžarov iz Vojvodine dne 3. marca. Njihov prvak Imbre Va-rady je govoril tako-le: »Zahtevalo se je od, nas, da pristopimo k vladini stranki. Vendar mi nismo hoteli dati nobene izjave, četudi so nam bila dana razna zagotovila. . . Madžari hočemo biti enakopravni državljani .. . Edino mogoče je, da se madžarska manjšina priključi vladini stranki in to po izjavi predteednika vlade g. Cvetkoviča, kot sekcija vladine stranke. Toda tu sta dve vladini stranki JRZ in HSS. Mi ne bomo sklepali sporazume s p*>-samezniki, ampak s strankami... Vendar se bomo tudi še za naprej oslanjali na Beograd . .. Advokat Tiraly iz Ade je nato predlagal, da se osnuje samostojna madžarska stranka, ne pa sekcija vladine stranke. Spor med graditelji državnih cest in javnih zgradb ter ministrstvom za javna dela. Na seji inženjerske zbornice v Beogradu je bilo omenjeno, da postoji spor med graditelji državnih cest in zgradb ter ministrstvom, ki hoče, da se izlicitirana dela izvrše brez povišanja, četudi se je podražil materijal in delo. V celem gre za vsoto okrog 70 milijonov dinarjev, ki bi jo podjetniki v slučaju, ako ministrstvo vztraja na svoji zahtevi, igladko izgubili. Spričo tega je sedaj vprašanje, kako se bodo vršile nadaljnje licitacije, ker se jih podjetniki ne bodo več udeleževali, ako ne bodo imeli jamstva, da bodo ■dobili naknadno izplačano razliko v cenah imaterijalu, ako se bo ita po izvršeni licitaciji podražil. (Gre tudi za cesto Maribor— Slovenska Bistrica! Op. iur.). Kdo se meša v vprašanje razdelitve delavskega socialnega zavarovanja? Vprašanje razdelitve delavskega socialnega zavarovanja (SUZOR) je vprašanje, ki se tiče prav za prav izključno le delavstva oz. od delavstva izvoljenih delegatov. Kljuib temu pa vidimo, da se vtika v to vprašanje cela vrsta nepoklicanih ljudi in šarlatanov. -- i. . « • v T im«* . O tem je, kakor se zatrjuje, prvak SDS dr. Vilder obvestil hrvatskega ibana dr. Šubašiča in to na podlagi avtentičnih dokumentov. So prijatelji, ki imajo »veselje z delom«. V Parizu je začel izhajati mesečnik inozemskih Slovakov »Slovensky chyrnik«. Vpokojenim rudarjem so na Hrvaškem' zvišali zaradi draginje pokojnine za 10 odstotkov, provizij onistom za 8 odstotkov. 1 Kriza v brodski tovarni vagonov. Brodska tovarna vagonov je zaradi pomanjkanja naročil odpustila iz službe okoli tisoč delavcev. Državna železnica namerava sicer za 120,000.000 din vagonov in lokomotiv naročiti, ni pa še sklenila, ali naj to naročilo da domačim tovarnam ali ne. Če bi prišlo to naročilo, bi bilo zaenkrat v tovarni dovolj dela. Beograjski tramvaj pa namerava naročiti 30 vozov baje v tujini. Socialistično slavje na Švedskem. Vsa Švedska je te dni slovesno proslavila rojstni dan umrlega ministrskega predsednika in ustanovitelja švedske socialno demokratske stranke, s. Hjalmarja Brantinga. Glavna proslava je bila v Stockholmu, kjer je na proslavi krasno orisal Brantingovo delo glavni urednik »Social-demokratena« s. Hoglung. ‘Nova romunsko-bolgarska klirinška pogodba je vzbudila mnogo pozornosti, ker omogoča Bolgariji direkten nakup romunskega petroleja. Pred osebnimi spremembami v angleški politiki? »Sunday Express« piše, da se namerava vodja angleške delavske stranke s. Attlee, ki je po mnenjiu istega lista radi bolezni, ki jo je pred časom prestal, precej slabega zdravja, umakniti iz aktivnega političnega delovanja. Nadomestil naj bi ga s. Hugh Dalton. List tudi poroča, da je možno, da bi se Chamberlain kot predsednik vlade umaknil in da bi ga nadomestil Samuel Hoare. Seveda je pa vprašanje, če so vsi konservativci taki spremembi naklonjeni. Za predsednika vrhovnega zdravstvenega sveta za Hrvaško je bil imenovan dr. Andrija Štampar. Dr. Štampar je organiziral tri leta zdravstvo na Kitajskem in je pozneje predaval o zdravstvu tudi v Ameriki. Milan Glaser dopisujoči član mednarodnega urada dela. Mednarodni urad dela v Ženevi je četrtič podaljšal za tri leta mandat dopisujočega člana o socialnozavarovanih stvareh bivšemu generalnemu direktorju osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Milanu Glaserju. Italija uvede nove monopole. Italijanska vlada namerava uvesti monopol za razne surovine, češ, da se bodo potem sorazmerno bolj pravično razdeljevale. Ugotovitev življenjskih potrebščin na švedsko«:. Do 9. marca morajo biti na vsem Švedskem inventarizirane vse zaloge življenjskih potrebščin ,po stanju z dne 4. marca dopoldne. Koliko dobe Norvežani in Danci sladkorja in kave? Uvoz sladkorja in kave v Norveško je otežikočen. Na osebo in teden se dobi 1200 g sladkorja in 300 g kave. — Na Danskem odpade na osebo in teden po 600 g kave ali 300 g čaja in 2.5 kg sladkorja. — Kruha je dovolj. Kako je z bencinom v severnih državah? Bencina primanjkuje tudi na Švedskem, Norveškem in Danskem. Vendar na Norveškem poraba bencina ni racionalizirana. Na Damskem znaša 25 do 50 litrov na osebni avtomobil mesečno; tovorni avtomobili ga dobe 75 d* 200 litrov, taksiji do 400 litrov. Na Švedske« se je ibencin podražil od 27 na 38 ora pri litru. STAR IZREK, A ŠE VEDNO SVEŽ »Misli neprestano na to, da se je vse, kar se danes dogaja, že v preteklosti dogajalo in dni M »H 'ti ii (•- n ŠTORE rezultat volitev obratnih ZAUPNIKOV Kot v ostalih podjetjih, tako so se vršile tudi Pri nas volitve obratnih zaupnikov za obrat samotne tovarne dne 25. februarja in za obrat železarne dne 3. marca. V obeh obratih je bilo goliti po pet zaupnikov, kandidate je postavil samo SMRJ, nasprotnih list ni bilo. kar je jasen dokaz, da v naši dolini ni temeljev za dru-**e organizacije. Posebne važnosti so bile volit-, £ za železarno, kjer so se do sedaj vršile vo litve lavst Po rudarskem zakonu in je bilo s tem de- DnPrikrajšano pri številu zaupnikov. ščjnoe J0-.marca so se vršile volitve v skup-bili • fdevne bratovske skladnice, kjer so n ^ojjeni tudi samo delegati SMRJ. Vse to di a- e> da štorovsko delavstvo budno sle-današnjemu razvoju in da se zbira* okrog vobodne strokovne organizacije kovinarjev v bodoče se bomo ramo ob rami borili za pri z-nanje naših zahtev in za naš cilj. V ta namen bo treba zbrati vse razpoložljive moči. Le na (a način bomo dosegli to, za kar so se naši sodrugi pred tridesetimi leti začeli boriti. Te., se zavedaj vsak posamezen delavec. Brez bo ia ni kruha, katerega primanjkuje našim dpi žinam. Proč z denuncijanstvom. katero je bilo do sedaj glavno orožje proti nam. Tisti, ki so si s tem zaslužili protekcijo in ki si jo še slu, žiiio, morajo ostati razočarani. Mi pa, ki se za vedarno, da Smo še daleč za ostalim proleta 2 na*>!JJJi Plačami, moramo neumorno 5wat,-vnr skorajšnjo dosego našiii -pravic.. kovinar. KRANJ brezposelni zahtevajo zaslužka Pred tednom se je zglasila deputacija brezposelnih pri okrajnemu načelniku ter mu iz Jočila večji seznam najbolj zaslužka potreb n|h. Predvsem družinskih očetov. Deputacija je obrazložila načelniku postopanje podjetnikov zadnji čas sprejemajo v zaposlitev večinoma zenske in mladoletne obeh spolov, dočitn zapo-Mitev moških omejujejo na minimum, očividno esled rizika, ki ga nosijo radi vpoklicev vojnih obveznikov na orožne vaje. Okrajni načel-J"k je obljubil posredovanje, dokler pa to ne uspelo, jim bo presrbei denanio podporo, Vprašanje zaposlitve delovnih moči v tovar-ah bo treba urediti na kakršenkoli način, ker siatH^nja mct0(^a podjetnikov' rodi kvarne potnice za narod in država V zakonu o zasedi delavcev je potrebna nova določba glede •aposlitve mladoletnih delavcev. Kako naj bo f zdravjem naroda bodoče generacije, ako se se nadalje zaposluje v tovarnah v takem šte-ilu mladoletne delavci zlasti, če imamo pred cm sliko o današnjem zdravstvenem stanju etavstva, Predvsem statistične podatke o de tavanju, Prot,jetičnega dispanzerja? v > vi nnsmet/lvaV-V 1 ; ;n Zadevo glavnega zaupnika je banska uprava rešila tako. da ga je dala skupnemu klubu NSZ, JSZ in ZZD, ki je dobil prav tako 8 glasov, kakor klub SMRJ. Predsedniku plenuma ni potrdila odločujočega glasu., dasi to predvidevata čl 11 in 12 pravilnika. Banska uprava se sklicuje pri tej enakosti glasov na to, da ima skupni klub več glasov volilcev za seboj, 'iti i t- " ■> i '!i m ;j 11 A • ■ • | 1 Proti tej odločbi banske uprave se je SMRJ pritožil na ministrstvo za socialno politiko in bo po potrebi tudi vložil tožbo na državni svet. MEŽICA Treznosti je treba. Kdor si vzame čas in pogleda tudi za kulise našega revnega rudarskega življa, bo šel? prav spoznal vso nesrečo, ki ga tare. Na dan volitev obratnih zaupnikov se je pozno v noč slišalo vpitje in hripavo po-pevanje, kakršno prihaja le iz grl pijanih ljudi, ki tudi sicer ne poznajo ne samo discipline in ne izobrazbe. Žal jih jle nekaj, ki imajo denar za alkohol, da se ga napijejo do nezavesti, pa tudi za plave šihte, Ko pride potesm iztreznje-nje, pa je treba napeti sile, da se v petih šihtih zasluži toliko, kolikor je potrebno za jed in skega tečaja predavanje: »Vzgojimo narod pijačo. Toda ako hočemo videti, kako vam taki poštenjakov«, predava A. Vode, v četrtek 14. ljudje žive, potem moramo videti knjižice za marca pa: »Naš čas in vzgoja:, predava nrof. nabavo življenjskih potrebščin. Žena naj ta-A. Černej. Predavanje se bo vršilo v dvorani kemu človeku izpriča do 25 para natančno, »Ljudske univerze«, vsakokrat s pričetkom ob, kako je porabila denar, ki ga večkrat niti vi-20. uri. dela ni, ker ga mož ni prinesel domov, mož Narodno gledališče, V torek, 12. marca ob 20. uri: »Vdova Rošlinka«. Red C. Delavsko predavanle v Studencih Predavanja o zakonithi delavskih pravicah, delavca v resnici odiisen od uspeha njego- bo nudila najprijetnejši zabavnopoučni užitek so podlaga izobrazbi delavca in njegovemu znanju, da bo mogel uspešno voditi boj za izboljšanje svojega življenjskega položaja. V Studencih sicer- prevladuje železničarski živelj, toda odkar se je po vojni pričela i azijati tudi industrija, je mnogo železničarskih sino\ in hčera našlo pot v tovarne, tako da s« dandanes Studenci izrazita naselbina industrijskega delavstva. Pretekli petek, dne 8. marca se je vršilo po dolgem času delavsko predavanje pri Grmeku. o pot je predavatelj s. dr. R e i s m a n go-voril o zgodovini socialnih pridobitev naših železničarjev na podlagi delovnega reda delavnic bivše južne železnice iz 1. 1903. Izvajanja govornika so bila podučljiva, ker je iz njih bilo razdidno. kako so se skrčile nekdanje socialne pridobitve železničarjev in kako silno so železničarji zanemarili isami sebe, zla.sti odkar nimajo več organizacije, ki jim ie nekoč priborila tako velike pravice. Navzoči stari sodrugi so se na mah spomnili časov, ki so jih preživljali sami kot borci za pravice skupnosti vseh železničarjev. S. P e t e j a n je obrazložil potrebo delavske y _ Jr 1 J -nuu » UAl lUi\ j, r C l C J d II JC UDI ač>IU/ill |JUll Ul/tl UClll V 5l\č xlCiti- Sodeloval bo tudi izborni domači pevski organizacije, /posebno v teli časih, ko se draže or‘ Odbor. I življenjske potrebščine in je življenjski obstoj vega boja. V takih razmerah delavec občuti dvojno potrebo po svobodi in demokraciji, za katero se bori delavski razred, pa potom nje doseže svoj cilj, socializem. Ob koncu je s. Eržen priporočal praktično delo, ki naj besede predavateljev spreminja v sadove ' Temu pozivu .se je med predavanjem odzvalo pet sodrugov, ki so si naročili »Delavsko Politiko«. Udeleženci so bili s predavanjem zelo zadovoljni in so sklenili, da se bodo slična predavanja še vršila. Amerika ima strah pred kupičenjem zlata. V Zedinjenih državah v Ameriki se je nabralo v zadnjem času za 19 milijard dolarjev zlate zaloge. Ves ostali svet ima le za 9 milijard dolarjev zlata. Senator Thomas je zaraditega predlagal, da naj se pooblasti državna banka, da sme dajati inozemstvu posojila v zlatui Če ima Amerika vse zlato, bo to oviralo svetovno trgovino in vplivalo na cene v Ameriki. Nemčija je prepovedala vse poljske organizacije v svojem področju. Naredba prepoveduje obenem snovanje novih poljskih organizacij. pa lahko jx>čne, kar se mu zljubi. Tako mora taka rodbina največkrat otepati sam krompir. Ko govorimo o volitvah, naj omenimo, dia je volilo samo 60 odstotkov rudarjev, vsi ostali pa se niti ne brigajo zato, kdo bo zastopal njih koristi in kakšne pravice nam dajejo naši socialni zakoni. Ako je treba plačat članarino za organizacijo ali naročnino za delavski časopis, taki ljudje vpijejo, da ni denarji. Seveda ni denarja, ako je človek pognal vse po grlu in žena, sključena od težkih skrbi, mora delati dolgove, ko še za sol nima. Nekdo, ki je bil izvoljen, je pokazal svojo viteško odločnost s tem, da je vrgel popolnoma pijanega delavca na cesto. Pijanec je res vse obsodbe vreden, toda tisti, ki smatra, da ga ima manjl pod kapo, mora pustiti takega človeka na miru. Baš modro ni tako početje, pa če je človek še tako moder. Za občevanje s pijanimi ljudmi in metanje takih nesrečnikov na ulico res ni treba imeti posebne poverilnice. Delavstvu to ne bo koristilo. Obema, ki se jih tiče: junaku močne roke in skoro do nezavesti opitemu priporočamo, da naj si naročita »Delavsko Politiko«, da se bosta iztreznila eden od neprave modrosti, drugi od ajkoloha. — Očividec. JktavsUa. VtoUtika* hc dobiva **bt*UU subvencij, zata fto-COVHOj MCOCMHO tolcO^! Predavanle v Slovenlgradcu Dvorana v »Narodnem domu« je bila premajhna Slovenjgradec ima prav za prav za svoj venjgradcu obširneje o svojem zakonu o za-okcliš izredno mnogo industrijskega in še več. varovanju za bolezen, nezgode in starost, o drugega r-omožnega delavstva v obrti in trgo- zaščiti delovnega časa po zakonu o zavaro-vini, posebno po žagali. Lesni delavcii prevla- vanju delavcev, o minimalnih mezdah, o bole-dujejo po vsej dolini okrog Slovenjgradca in zenskih šihtih, odpovednih razlogih, o mezdi ičoticek sodmžic strokovno organizacijo, da bi si zboljšali mezde. Toda ostalo je pri več ali manj kratkodob-so vsled tega poskušali tudi ponovno s svojo n ih poskusih vsled pritiska delodajalčevi in tudi pomanjkanja sposobnih funkcionarjev.. Vendar ipa je med ljudmi ostala vedno živa zavest proletarske skupnosti in še bolj želja po boljši bodočnosti in svobodnem udejstvovanju. V mesto in širno okolico je prihajalo tudi nekaj »Delavskih Politik«, ki so vzdrževale med našimi somišljeniki duševne vezi. Ponovno in ponovno so ti naši osameli sodrugi pisali, da bi radi tudi oni oživeli strokovne organizacije in zlasti priredili ravno za te kraje silno potrebno predavanle o delavski zaščiti. Naš zvesti sodrug Konečnik iz Sv. Martina, Pravhart, Kranjc iz Mislinje in druri so zbirali > raztresene ude« .in tako je minulo nedeljo prišlo končno do zaželjenega predavanja o so-cijalni zaščiti v Slovenjgradcu. Priznamo, da smo se bali za udeležbo po tako dolgem »zimskem spanju«, toda naši sodrugi in z njimi \ red zlasti naša zvesta sodružica Krajnčeva, vdova ipo lani vse prerano umrlem našem sobojevniku s. Francu Kranjcu iz Mislinja, so izvršili svoje pripravljalno delo tako temeljito, da je bila kmalu po 9. uri obširna dvorana v »Narodnem domu« že pretesna. K sreči je bilo samo par miz v dvorani, večji del pa prazen, tako da so lahko ljudje eden pri drugem stali in se na ta način le zgnetli tudi še pozneje došli med poslušalce. Izredno mnogo je bilo tudi žensk, mlajših in starejših in sploh mladine. Predavanje je otvoril za »Zvezo lesnih delavcev« s. Škrinjar, predsednik »Zveze lesnih delavcev« v Mariboru, ki je iskreno pozdravil došle sodruge in so-družice iz tovarne kos, Mikoličeve tovarne meril, iz Potočnikove tovarne usnja, stavbin-ce, ki delajo tudi v zimskem času pri gradnji nove vojašnice in številne žagarje ter druge lesne delavce iz mesta in dalnje okolice. Saj so prišli ljudje celo tam doli od Velenja, da slišijo* o svoji zakoniti zaščiti po delavnicah. Pa tudi naši železničarji so se izkazali, a ne samo iz Slovenjgradca, prišli so tudi njihovi tovariši s proge gori od Otiškega vrha in doli proti Velenju. Prioli so sodrugi iz Mislinja in njihova prva beseda je bila: »Pridite čimpreje tudi k nam!«' O delavski zaščiti sta nato v poljudnih besedah nad 2 uri predavala ss. dr. Reisman in urednik Adolf Jelen. Delavci so končno slišali morda prvič v Slo- v orožnih vajah, o zaščiti vajencev, o obrtnem zakonu, o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, žaščiti najemnine, o uslužbenskem davku, o pravicah delavstva do dela »v strokovnih organizacijah in zlasti tudi o potrebi izobrazbe, črtanja delavskega časopisja ter slogi delavcev, ki imajo vsi skupaj končno ene in iste skrbi, trpljenje, naporno delo in prenizke mezde. Predavatelja sta govorila domače, tako da so šle besede od srca k srcu, včasih tudi v prav veselem razpoloženju, da je zavladal v dvorani poleg resnega in borbenega razpoloženja vmes tudi zdrav smeh, ki je tako potreben vsakemu človeku v življenski borbi. ' Nikogar pa ni bilo, ki se ne bi bil čutil tesno povezanega s to veliko delavsko rodbino v dvorani in si rekel sam pri seM: Tako je prav! O popolnem uspehu tega sijajno obiskanega predavateljskega predpoldneva smo se lahko prepričali najbolje na koncu, ko je slikarski pomočnik s. Volf šel s klobukom pa dvorani in nabiral prispevke za naš tiskovni sklai. Ljudje so naravnost z ganljivim razumevanjem za stvar segali v( žep in darovali vsak po svoji moči. Pregovor pravi, da »revni ljudje kuhijo Notranja in zunanja lepota Po tridesetem letu se začne pri mnogih ženah pojavljati tisti skrit strah predi 'gubami in ni nič žalostnejšega kakor pogled na bledo, zanemarjeno cvetico. Zdaj spomladi bo treba cvetice presaditi. Ko se koreninice cvetice v staranjem, ki je pa popolnoma nepotreben. — | lončku tako razvijejo, da preprežejo ves ozki Dandanes se je sploh, meja mladosti pomaknila ' prostor v posodi, začnejo stradati, saj pride močno navzgor, dandanes so žene s tridesetim j cvetici poglavitno hrana iz koreninic. Zdaj spo-letoan na svojem: višku in prav lahko si ohra- j raladi je čas, da damo cvetici sveže prsti in nijo cvet mladosti do štiridesetega leta, če malo večji lonček. Cvetico pa moraš v ‘drugo pazijo predvsem na svojo duhovno razpoloženje, pa tudi, če si ohranijo s primernim spor tom mladostno postavo in če se razen te?a znajo okusno oblačiti. Vse to pa zmorejo samo bivališče prav previdno preseliti. Najprej izloči prav previdno kepo s koreninicami iz starega lončka. Nato vzameš drug lonček, ki je samo za prst večji od prejšnjega. Če je lonček izobražene žene, ki pazijo predvsem na svojo nov' storiš najbolje, če ga namočiš iv vodlo, ker • 1l . 1 1 < f . Un nm k /-vi i nvnrmtcf f>n n mo iimnč r O k. notranjo lepoto, ker vedo, da je zunanja lepota samo odsev notranje in da je brez notranje lepote najlepše mlado dekle samo cvetlica brez duha. Notranjo lepoto pa ustvarja samo veselo, zadovoljno razpoloženje, kajti zadovoljnost in mir pomlaja, otožnost in sitnost pa stara. Z,ato ohrani vedno mirno kri, hodi zadovoljna in obvladuj se, naj pride karkoli. Ne beli si glave zaradi vsake malenkosti, in ne jezi se, saj brez jeze gre še bolj gladko. Jeza škodtaje zdravju, predvsem živcem, ki so zate najvažnejši, če si hočeš ohraniti zdravje in s tem lepoto. Jeza vpliva slabo na celotni človekov organizem. Prebava se poslabša, često celo želodec izbljuva hrano ali pa je noče sprejeti. Po jezi nastopi pogosto tudi glavobol, ki pride v nepravilen obtok in telesna toplina se zviša. To- z vodo«. Naši sodrugi in sodružice .;o darovali i rej se nikakor ne izplača, da se po nepotreb-po 25 para, 50 para, 1 din, ta ali oni tudi več, [ nem razburjaš in žalostiš. Zato vežbaj vedno sodružica Krajnčeva pa je ginjena iad sadovi; in o‘b vsaki priliki svojo potrpežljivost in rav-dolgoletnega dela svojega pokojnega moža | nodušnost, saj se ti bo to dobro obrestovalo kljub svojim težavnim prilikam prispeva!a_20 in izplačalo. Ako si razdražena, porabiš za din in smo tako zbrali za sklad »Delavske Politike« 113.50 din. Več kot denar pa nam je vredno to popolno zaupanje in iskrena vdanost vsako dielo trikrat toliko živčnih energij, kakor če bi ga opravila v mirnem razpoloženju. Obvladanje pa nisi dolžna le sama sebi, am- za našo stvar, ki so ga navzoči pokazali ob pak vsej svoji okolici, če ne gre drugače, pa Iz telke »zbirci« v delavski klobuk in končno še 13 novih naročnikov »Delavske Politike«, ki bo zopet v 13 novih delavskih rodbinah po Slovenjgradcu in okolici širila izobrazbo in poznanje delavske zaščitne zakonodaje. Po zborovanju so se vsedili iz: vsake tovarne po eden ali dva zavednih sodrugov k okrogli mizi s. Škrinjarja iii sestavili, pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice organizacije »Zveze lesnih delavcev« v Slovenjgradcu. kateri se bodo začasno priključili tudi vsi drugi, ki delajo po tovarnah in žive od dela svojih rok. Razšli smo se z res prijateljskim stiskanjem rok in besedami zrelih ljudi: Cimpreje zopet na svidenje! __________________ Čeiki delavci v Kielu. »Republikaner« poroča, d>a so prispeli v Kiel veliki transporti čeških strokovnih delavcev, ki jih bodo uporabljali v tamkajšnji vojno-mornariški industriji. Ti delavci niso prišli šele zdaj s Češke, ampak so ibili že zaposleni nekaj mesecev v vojni industriji po raznih krajih Nemčije. Nemške oblasti namreč ne puščajo čeških delavcev stalno na enem mestu, ampak jih od časa do časa prestavljajo. Cenik tudi za popravljanje čevljev. V uradnem listu je bil objavljen razglas najvišjega urada cen o maksimalnih cenah za popravilo obutev. Cenik določa prav podrobno, koliko smejo obrtniki ali popravljalnice računati za razna popravila otroških, moških, ali ženskih čevljev. Ceniki morajo biti čitljivo pisani in razobešeni na vidnem mestu. Prestopki se bočio strogo kaznovali. Cene sveč. Kakor nešteto drugih količkaj važnejših življenjskih potrebščin, je vlada Protektorata določila tudi cene za prodajo sveč. Po najnovejšem razglasu so določene cene za 1 kg sveč za veletrgovca pri producentu Kron 8.—, za trgovca 8.80 Kron in za konzumenta pri nakupu na drobno 14.20 Kron. Za božične evečke veljajo prodajne cene za 1 kg Kron 10.30 za veletrgovine, 10.90 Kron za trgovca, 17.20 Kron za konsumenta. Cene so zvišali radi codraženja parafina, ki se uvaža iz inozemstva. Na tem primeru vidimo obenem, koliko sme znašati dobiček. Ruske tekstilne surovine za Čciko. (»Narodni Prače«.) Prodajne organizacije tekstilnih surovin v Sovjetski Rusiii so svoj čas* ponudile surovine lastnega izdelka češki industriji. Ponudba je bila sedaj preiskana in bo najbrž sprejeta. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Linhartova »Županova Micka« (Gostovanje ljubljanske drame) Slovenska gledališka umetnost je še mlada. Pred 150 leti je priredil Anton Tomaž Linhart po nemškem izvirniku igro »Zupanova Micka« in postavil z njo temelje slovenski drami. S pomočjo vplivnega takratnega slovenskega mecena barona Zoisa je premagal vse ovire in težave in spravil delo v Ljubljani' tudi na oder, kjer je doseglo popoln uspeh. To je bilo 28. decembra 1789. torej v prosvitljeni jože-fiuski dobi. Kmalu zatem so »Županovo Micko« še enkrat ponovili, a natoi je slovenska beseda na odru zamrla za celili 60 let, kajti nastopila je doba Metternichovega absolutizma, ki je s kali zadušila vsako narodovo gibanje. Šele leto 1848. je tudi slovenskemu jeziku prineslo več svobode. Spet se je lahk;i oglasila z odra »Zupanova Micka«, pa tudi druga Linhartova veseloigra »Veseli dan ali Matiček se lezi takrat, ko si razdražena in nervozna, ali pa se skrij kam v samoto in vzgajaj samo sebe za mir. Ko boš spet vedra, pa pridi spet med ljudi. Sadovi take samovzgaje se ti bodo poznali do pozne starosti, veselo razpoloženje bo tisti plamen, ki bo oigreval in oživljal lepoto, bo potem bolj propusten, če pa imaš že rabljen lonček, ga s sodo in krtačo dobno osnali. Na luknjico v lončku položi primemo črepinjo. Sedaj vzameš cvetico, odstraniš staro prst in z roko previdno razrahljaš koreninice, ker d!m-gače koreninice ne morejo prodreti v novo prst. Cvetico vtakneš v lonček in narahlo nadevaš zemljo okoli rastline. — Za različne rastliner uporabljamo različno zemljo. Nekatere cvetice uspevajo samo v rahli črni prsti, druge v ilovici, tretje v apnenčasti, četrte pa v peščeni zemlji. Tiste presajene cvetice, ki rabijo črno prst, moramo takoj precej izdatno zaliti. Kakteje in druge cvetice, ki uspevajo najbolje v ilovici, pa zalijemo šele dva dni po presajenju, ker drugače rade segnijajo korenine. Nekatere cvetice, zlasti nageljni, 'begonije in pelargonije, najlepše razmnožujemo s poganjki. Tak poganjek, ki pa mora biti svež in zelen in imeti lepo razvite, velike liste, nagneš vodoravno v drug lonček s pripravljeno zemljo. — Vodoravno položeni poganjek zatakneš z vejico v novo prst lončka. Tako pustiš obe rastlini popolnoma na miru 14 dni in samo lepo polagoma in enakomerno zalivaš. Nato odkrhneš novo sadiko, ki ‘bo v novem lončku lepo rastla dalje. Pecivo iz maslenega testa Jabojčni zvitek; Masleno testo zvaljaj v pravokotnik, ki naj bo širok 20—25 cm, dolg pa: kakor je dolg pekač, na katerem boš pekla. Že prej si pripravi jabolčni nadev in sicer na- odpravljal gube in črte, povešene poteze in | reži olupljena jabolka na krhlje, dodaj nekaj mrke oči. Vsaka skrb in vsaka težava postane žlic vede, duši jih do mehkega s sladkorjem in lažja, če se je lotiš s sončnim razpoloženjem. Najbolj pa se izogibaj sovražnosti; hudobnih misli se skušaj iznebiti, kot da bi ne bile čist-2. limoninimi lupinicami. Ko se nadev shladi, dodaj malo drobtin in rozin in dobro premešaj. Nato naloži nadev podolž na masleno testo in Z ljubeznivostjo razoroži vsakogar, bodi vedno i zagrni z desne in leve. Zvitek daj na nena- kakor košček sonca, vedno polna pripravljenosti, da drugimi pomagaš, da svojemu sočloveku olajšaš pot1. Cvetice spomladi Človeškega življenja si brez cvetic sploh misliti ne moremo. Že odi davnih dni so cvetice znak lepega, čistega in vzvišenega. Cvetice spremljajo človeka na vseh njegovih potih od rojstva do smrti, cvetice morajo govoriti namesto nas, izražati naša čustva, prav tako kakor žalost, ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje. Cvetice morajo dostikrat povedati to, česar usta ne smejo ali ne morejo povedati, cvetice nam 'pomagajo, da pozabimo na marsikatero bridko razočaranj«. Tudi v stanovanju irrjamo radi cvetice v lončkih. Negovati jih pa moramo skrbno, saj mazan pekač, samo z mrzlo vodo splahnjen, tako, da je zapognjena stran spodaj in peci, kakor je bilo zadnjič povedano. Sadje v haljicah: Masleno testo razvaljamo in razrežemo na približno 10 cm velike kvadrate. Na sred'o vsakega kvadrata damo potem kakšen sad, ki ga ravno v dotičnem letnem času imamo, veliko črešnjo, češpljo; majhno marelico, čisto majhno hruško ali jabolko. —-(Marelico olupimo in razpolovimo, namesto koščice pa damo košček sladkorja. Prav tako moramo olupiti jabolko in hruško, nato izdtolb* 3 sti sredino in jo napolniti s sladkorjem.) Nato zložimo vogale kvadrata čez sad drugo nad drugega, gornji vogel pa zataknemo z dišečim klinčkom. Tako pripravljen sad pomažemo previdno z raztepenim jajcem in 'pečemo kakor je bilo to zadnjič povedano. Delavski pravni svetovalec NamCIJI primanjkuje volframa Volfram je redka kovina, ki le pa neobhodno potrebna v vojni. t. j. za izdelovanje pretežne \iečine orožja. Kot primes jeklu povzroča volfram, da jeklo ne zgubi svoje trdote, tudi ako se segreje tako zelo. da postane žareče. Nemčija je rabila letno 10.000 do 15.000 ton volframa. Dobivala ga je iz Kitajske in Bolivije. Domala vse druge države, vštevši Rusijo, ki bi prišle kot dobavitelj volframa za Nemčijo v poštev', morajo volfram uvažati. Iz; Kitajske ga Nemčija ne more dobiti že radi vojne, ki tam divja. Preko morja pa onemogoča dovoz blokada. Strokovnjaki cenijo, da je imela Nemčija ob pričetku vojne volframa na zalogi za kakšnih 7 do V mesecev. ženi« je šele tedaj, toliko let po Linhartovi j jem sem imela dvoje otrok. Prejemam pa sedaj smrti, doživela svojo prvo uprizoritev na odru. pokojnino le za svojo osebo brez pripadajočih Da proslavi tudi Maribor 150 letnico prve, doklad za nedorasle otroke. Ali more vdova slovenske drame, so gostovali člani ljubljan- ! prositi za doklado nedoraslim otrokom? ske drame z »Županovo Micko« in to gostova-' Odgovor: Do 1. IV. 1934 so 'bili banovinski nje je bijf) za Maribor pomemben gledališki j cestarji zavarovani pri OUZD, odi takrat dalje praznik. Po uvodnih besedah, ki jih je sprego- pa so bili zavarovani pri lastnem, takozvanem voril v nabito polnem gledališču o Linharto- ' podpornem skladu. Iz gornjih navedb ni mogo- Pckcjnina po banovinskem cestarju (Celje) . Odgovor: Če je zgornja pokojnina le izjemna Vprašanje: S pokojnim banovinskim cestar-1 podpora za onemoglost odnosno starost, nimate - ' ‘ nobene pritožbe. Glede prispevkov, ki jih je pok. mož plačeval v bratovsko skladnico, ne vem pomenu in njegovem delu pisatelj in režiser dr. Bratko Kreft, je ga. Elvira Kraljeva recitirala dve Vodnikovi pesmi iz tiste dobe, nakar je dijaški pevski zbor trgovske akademije pod vodstvom skladatelja prof. Mirka zapel štiri Vodnikove budnice. Sledila je uprizoritev »Županove Micke«, ki jo je pripravil režiser dr. Kreft. Postavil je igro na oder tako. kakor je, ne samo kot častitljivo narodno relikvijo, ampak tudi kot samo na sebi zanimivo odersko delo. Iz ubrane celote prizorov so nekoliko bolj poudarjeno izstopali le oni, kii bi naj tedaj, pred 150 leti, dramili družabno in narodno zavest. Tako je v tem pojmovanju bolj vidno izstopala zmaga osebne kmečke časti nad fevdalno vzvišenostjo kakor pa zmaga prirodnega čuta nad erotičnim zanesenja-štvom. Ljubljanski igralci so vsi postavili na oder zanimive in pretehtane like in se strnili v ubrano celoto. Micka ga. Mire Danilove je bila sočno, neprisiljeno domače kmečko dekle. Izborni, pristno kmečki (Podobi sta postavila na oder g. Cesar kot župan in g. Presetnik kot Anže. Žlahtni gospodi je dala najbolj viden poudarek ga. Šaričeva, kr je upodobila Šternfel-dovko s posebno finim okusom. Tudi g. Drenovec (Tulpenheim) in g. Kralj (Monkov) sta posrečeno izpolnila in zaokrožila svoji bolj pasivni vlogi. Odličen karakterni lik je bil Gla-žek g. Severja. — Svojstveno je učinkovala krepka Linhartova beseda, ki je v svojem starinskem besednem ritmu in zvoku dala vsej igri krepko poudarjen domač občutek, — S. če ugotoviti, koliko so pridobljene pravice na pokojnini, /ato se nemudoma obrnite na okrajni cestni odbor, pri katerem je bil pokojni u-služben, ter potom odbora vložite posebno prošnjo, da se tudi nedoraslim otrokom prizna doklada. Podpore za pokojnim možem Vprašanje: Pokojni mož je bil zaooslen v šamotni tovarni kot preddelavec in od svojega zaslužka plačeval bolniško blagajno in starostno zavarovane pri SUZORju. Iz, tega zavarovanja pa je vdovi priznana podpora le v znesku din 362.92. Toda pokojni mož je bil zaposlen tudi kot rudar ter je skozi 12 let plačeval prispevke v bratovsko skladnico. Ali se morem proti zgornji podpori pritožiti odtaosno zahtevati povračilo plačanih prispevkov v Bratovski skladnici? bo mogoče zahtevati vrnitve, pač pa lahko vložite posebno prošnjo na 'bratovsko skladnico, naj Vami radi težkega gnotnega položaja pri" zna potrebno podporo z ozirom na to, da j’e bi? Vaš mož dolga leta zavarovan ‘pri bratovski skladnici. Če pa si je ohranil vse pravice i® zavarovanja pri bratovski skladbici, pa iščite od bratovske skladnice redno podporo, kot ie to dopustno po pravilih za bratovsko skladnico. Vprašanje za sorodnika (Celje) Sorodnik si naj sam naroči »■Delavsko Politiko« in plača naročnino, pa bo dobil odgovor, bo še vedno ceneje, kakor pa če gre k advokatu. Prosimo tudi ostale naročnike, da podobne »zaost.ankarje« napotijo k poverjeniku »Delavske Politike« v dotičnem kraju s podukom, p,od kakšnimi težavami in žrtvami izdajamo list. Trote še čebele potiskajo iz panja1. Velika globa za nemško tvornico kož. V Nei#* miinstru v Nemčiji je bila kaznovana tvornica kož zaradi navijanja cen z globo 1,364.000 mark-Globa je res občutna. Zaootovanta Ročne kovčege, nahrbtnike, listnice, denarnice, nogomet- ' ne žoge, gamaše itd. priproča Telef- 22-°7 Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13 Klobuke kupite najboljše in najcenejše v klobutarni tantala v Mariboru, Glavni trg 17 Tam se sprejemajo tudi vsakovrstna popravila po n a j n i ž j i h cenah. 2(onznmno društvo za Mežiško dolino Poštni predal štev. 3. Telefon tnterurban št. 5. reg. z. z o. z. v Prevaljah Poštni ček. račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna in centralno skladišče v Prevaljah Podružnice: Prevalje, Leše, Mežica, Crna I, črna II, Sv. Helena, GuStanJ, Maj* pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolUP’ Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah-Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice t™ jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. CIO* društva lahko postane vsak. Delež znaša samo 100.— din. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploli vse lovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugi1' Za ksnzerdj Maja In urejuje Moli Jelen v Mariboru. w TltU Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.