PP318852/0020 • | • (THOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in IllliSII kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, Kevv, Vic. 3101+ Ureja (Production Editor) Katarina Mahnič + Računalniški prelom Draga Gelt + Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kew. Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787 - Fax (03)9853 6176 -E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 1997 je 15 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije po ladijski pošti 25, letalsko 45 dolarjev + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056-Tel. (03)9387 8488- Fax (03)9380 2141 Z letošnjim adventom začenjamo tretje - zadnje - leto priprave na jubilejno leto 2000. Posvečeno je razmišljanju o nebeškem Očetu. On je tisti, ki je v svoji ljubezni poslal Sina na svet in pošilja Svetega Duha. On je dobri Oče, ki skrbi za nas še bolj kot za ptice pod nebom in lilije na polju. Zato naj bi letos ob jaslicah premišljevali tudi o ljubezni Očeta, kije poslal na svet svojega edinega Sina. “Kako nam torej ne bo z njim vsega podaril,” vzklika apostol. Oviri za njegovo ljubeznivo delovanje sta samo greh in nevera. Adventna in božična doba sta morda najbolj primeren čas cerkvenega leta za rast v veri in za očiščenje duše. Zahvaljujemo se slovenskim umetnikom v Avstraliji, ki so se odzvali vabilu, naj pošljejo svoje božične motive! V reviji lahko občudujete lepo zbirko njihovih del. Naročnina za novo leto ostaja ista (o cenah si lahko preberete na vrhu te strani). Male ovojnice so zanjo, na ovitku pri vašem naslovu pa vam letnica pove, do kdaj imate naročnino poravnano. Januarja bo vročina in počitnice, februarja pa vas bomo, upam, spet obiskali z novo revijo. Pišite nam! v Glasba iz Baragove knjižnice NOVE KASETE CENA $12 ZORAN CILENŠEK - Špela ALPSKI KVINTET - Na Brezjah že zvon zvoni LOJZE SLAK - Popotnik 1 LOJZE SLAK - Popotnik 2 BIG BEN - Stara mama LOJZE SLAK - Raj pod Triglavom LOJZE SLAK - Stari spomini ^ SIMONA WEIS - Mati, največji uspehi ZATE SLOVENIJA - različni izvajalci SEM RIBENČAN URBAN ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Otoček sredi jezera HENČEK - Moje uspešnice ZLATKO DOBRIČ - Sedem dolgih let ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Vse življenje same želje MELODIJE MORJA IN SONCA - Največji uspehi MAGNET - Polnočni poljub in največji uspehi BRATJE IZ OPLOTNICE - Pesem nikoli ne umre ALPSKI KVINTET - Veselo po domače ANSAMBEL LOJZETA SLAKA - Iz bogate glasbene skrinje Gornje in druge kasete (poglejte v junijsko številko Misli) lahko naročite po pošti. Vse čeke z naročili prosimo napišite na Baraga Library. Prosimo, vključite poštnino. Slika na naslovnici je delo melbournske umetnice ZORKE ČERNJAK. Na njej sta simbolno upodobljeni obe domovini, Slovenija in Avstralija. Na fotografiji pa so slovenske testene jaslice, kakršne so izdelovali predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini. To bogato, a skorajda pozabljeno slovensko izročilo smo vam na kratko predstavili na straneh božičnih Misli, skupaj z receptom zanje. m človeške Leto 47, št. 12 December 1998 Zbudimo se iz spanja - p. Simon Peter Berlec - stran 289 Voščilo uredništva -stran 291 Božičnik - testene jaslice - Marija Korošec - stran 292 Jubilej patra Valerijana - stran 294 Sv. Rafael Sydney - p. Valerijan - stran 295 Naše nabirke - stran 297 S ponosmo reči smem... ■ dr. Edi Gobec, II. del - stran 298 Križem avstralske Slovenije - stran 300 Sveti Frančišek Asiški - Marija Kmetova - stran 304 Tonček iz Potoka ■ P- Bazilij Valentin - stran 306 Sv. družina Adelaide - P- Janez - stran 308 Pismo o slovenščini VI. ■Mirko Mahnič -stran 310 Sv Ciril in Metod Melbourne ' P-Metod - stran 311 1 zpod Triglava - stran 314 Kotiček mladih Kaj pričakuješ od božiča? - stran 316 Božična Zgodba ' Barbara Smrdel - stran 317 Razvedrilo -stran 318 Zbudimo se iz spanja p. Simon Peter Berlec Zbudimo se iz spanja, adventni čas je spet, veselo vest naznanja, da pride Bog na svet Z brezmadežno Marijo, se nanj pripravimo, s ponižnostjo, dobroto, srce ovenčajmo. Gospod na srca trka, odprimo mu jih vsi, naj vsaka misel mrka od nas se poslovi Vse, kar se ponavlja, pogosto zmanjšuje naše občudovanje. Pri tem tudi duhovniki nismo izvzeti. Naj bo pokrajina še tako lepa, z zvezdami posuto nebo še tako privlačno, pesem še tako melodična, če se s temi stvarmi srečujemo dan na dan, otopi naše čudenje, ne čutimo več tistega pozitivnega, čustvenega odnosa do njih. Tako se lahko zgodi tudi z našim adventom in božičem. Gospodov prihod na zemljo... Skušajmo se vživeti v veličastnost tega dogodka. Gluha, nepredirna noč pokriva zemljo. V tej noči je vse noč. Nebo je noč, zemlja je noč, narava je noč. Na nebu ni ne lune ne zvezd, ki bi to noč omilile, tam se razprostira le neizmerno črno pregrinjalo, ki še povečuje temo na zemlji. '‘Glej, tema pokriva zemljo in ljudstva mrak... ” In potem pride trenutek. Marie Plut, Mildura: Mir Kot nedolžen, neškodljiv otrok živi v upanju in veruje, veruj v sebi. In mir in zadovoljstvo bosta sledila. Lily Eggleston, Bachus Marsh V dolgotrajni noči kipeče gore daleč na obzorju zaznajo nekaj svetlega (tisti, ki so kdaj v gorah doživeli sončni vzhod, bodo to najbolj razumeli). Svetloba se širi in se kot slap razlije po zemlji. To je dan! Res veličasten prehod od noči k dnevu. Bog predre nebo in pride na zemljo. In to samo zato, ker nam je želel razodeti, kako zna Bog ljubiti do konca, do zadnjih meja. S prvo adventno nedeljo začenjamo novo cerkveno leto. Za večino ljudi, tudi vernih kristjanov, je to komaj opazen dogodek. Začetek novega leta, 1. januar, praznujemo vse drugače. Izražamo si želje in voščila za srečno novo leto v upanju in pričakovanju, da se bo vsaj nekaj uresničilo, a tudi s strahom in negotovostjo, kaj nam bo novo leto prineslo. Začetek cerkvenega leta je bolj skrit in tih ter navadno brez posebnih voščil. Vendar pa je prav tako poln pričakovanja in novega upanja, pa tudi bojazni in negotovosti. Jezus sam nas vabi: “Pazite, čujte in molite! ” Ko pravi čujte, nam želi povedati, naj ne zapiramo oči in srca, naj se ne prepuščamo brezčutnosti in otopeli vdanosti. Zeli nam povedati, naj se zbudimo, odpremo oči in ušesa, duha in srce, naj pogledamo vase in okrog sebe. In ko stopamo v advent, v neposredno pripravo na božični praznik, bi morda na vprašanje: “Koga čakate? ” odgovorili: “Pričakujem Jezusa, ki prihaja kot Odrešenik. Res je adventni čas čas pričakovanja, pozabljamo pa, da ne čakamo samo mi, ampak da je na drugi strani Bog - Veliki čakajoči. Bog pričakuje tudi tebe, da vsak dan znova odpreš vrata svojega srca. Tudi če si zašel, te še vedno čaka, da se vrneš. In kaj boš sam oz. v svoji družini zares naredil - kaj bomo naredili v tem adventem času? Betlehemsko dete je znamenje odrešenja. Nekdo je zapisal: Če bi ljudje potrebovali napredek, bi Bog poslal znanstvenika. Če bi potrebovali moč in oblast, bi poslal vojskovodja in politika. Če bi potrebovali imetje in denar, bi poslal bogataša. Toda človek je potreboval ljubezen, dobroto in usmiljenje, odpuščanje in mir, zato je poslal Odrešenika, da bi svet odrešil, da bi ljudi spravil z Bogom in da bi ves svet napravil za svet bratov in sestra. S temi mislimi želim vsem skupaj globoko doživeti adventi čas z iskrenim srečanjem z Gospodom v zakramentu sprave in tisti pravi božični mir, katerega sreča in blagoslov naj sijeta tudi v novo leto. John Kodrič, Melbourne: Avstralski božič Božičnik — testene jaslice ^ * Marija Korošec ^ Knjižica Marije Korošec Božičnik - testene jasnlice je leta 1994 izšla pri celjski Mohorjevi družbi. Ker so jaslice iz krušnega testa v nekaterih slovenskih pokrajinah star, pa vendar danes skoraj pozabljeni običaj, ga na kratko oživljamo tudi za bralce Misli. Prav tako objavljamo »recept« zanje: sprostite v prihajajočih prazničnih dneh svoje ustvarjalne darove, pozabavajte se z oblikovanjem testa in polepšajte s pečenimi figurami družinsko božično mizo. Fotografija izdelanih testenih jaslic je na naslovnici Misli. Božičnik je kruh, ki so ga pekle gospodinje v Beli krajini za božične praznike. Na tem kruhu so bile figure, ki so predstavljale jaslice. Iz testa so bili oblikovani Marija, Jožef, dete Jezušček, ovce, ptički, drevesa, večkrat tudi krava in osliček. Pri oblikovanju božičnih testenih figur smo sodelovali tudi otroci. To nam je bilo v veliko veselje, ker smo tudi mi tako lahko nekaj prispevali za božični kruh. Dan pred svetim večerom je mama zamesila testo iz bele moke in jajc. Testo je moralo biti trdo, tako kot za jušne rezance. Otroci smo posedli okrog mize. Vsak je dobil nožek in nekaj testa, iz katerega smo delali ptičke, travo, drevesa in morda tudi kakšno ovčko. Mama je oblikovala Marijo, Jožefa, Jezuščka, kravo in oslička. Vse te figure so bile narejene v enem večeru in so se sušile ob peči na narobe obrnjenem situ. Pri tem delu smo se pogovarjali in peli božične pesmi, katere nas je naučila mama. Peli smo pesmi kot Tam stoji pa hlevček, Jožef in Marija gresta v mesto Betlehem in še druge stare božične pesmi, kijih še danes radi zapojemo. Drugi dan je mama zamesila testo za božični kruh. Testo je bilo narejeno iz bele moke, jajc, masla, kvasa, pač kar je bilo pri hiši. Na vzhajajoči hlebec je postavila figure, ki so bile narejene prejšnji večer. Tako okrašen hlebec je dala v vročo krušno peč. Ker se vzhajajoče testo giblje, se z njim premikajo tudi figure. Pečen hlebec, imenovan božičnik, je postavila na mizo. Otroci in vsa družina smo nestrpno čakali na ta trenutek z mislijo: božični kruh nam bo pokazal, kaj nam bo prineslo novo leto. Če so ostale figure na kruhu tako, kot smo si želeli in kakor so bile postavljene pred peko, bo v prihodnjem letu vse lepo in prav. Če so se figure nagnile proti sredini, bo vse večje razumevanje pri hiši in družina bo ostala doma. Če so se figure razmaknile, se bo razšla tudi družina (poroka, služba, smrt). Če so figure Jožefa, Marije, Jezuščka popokale, bo med letom pri hiši bolezen. Če so popokale živali, bo bolezen v hlevu pri živini. Na vse te prerokbe smo čez čas pozabili. Če pa se je med letom le kaj zgodilo, so dejali, da so nam to nakazale že figure na božičniku. Božičnik je moral biti na mizi trikrat: na sveti večer, na večer pred novim letom in na večer pred praznikom svetih treh kraljev. Miza je morala biti pogrnjena s tremi najlepšimi belimi prti, ki so bili pripravljeni samo za redke prilike. Poleg božičnika je bil na mizi še novoletni kruh, okrašen samo s ptički iz testa. Tega smo pojedli za novo leto pri zajtrku. Božičnega blagoslova so morali biti deležni tudi kmečki pridelki. Poleg je morala biti še maslenka, polna žita, s strokom koruze, pehar sadja, ključi od vinske kleti, za varnost pri hiši pa hišni ključi, denarnica in mašna knjižica. Oče je blagoslovil tako obloženo mizo z blagoslovljeno vodo, mi smo molili in peli božične pesmi. Na praznik svetih treh kraljev sta šla oče in mama k zgodnji maši. Doma smo komaj čakali, da se vrneta. Pri zajtrku je mama razrezala božičnik na toliko kosov, kolikor je bilo članov družine. Figure paje oče odnesel v hlev živini (kravam, konjem, ovcam). Vsak izmed nas je dobil svoj kos božičnega kruha, ki smo ga s slastjo pojedli, čeprav je bil star že štirinajst dni. V mojih mladih letih smo jedli bel kruh samo ob redkih prilikah in večjih praznikih, zato je bil ta kos belega kruha tako zaželen in dober. Kako delam božičnik danes Ko sem postala samostojna gospodinja, sem tudi sama začela izdelovati in peči božični kruh, kot gaje delala rn°ja mama. Obdržala sem ta stari običaj, kije eden izmed naj lepših spominov na moje otroštvo. Prišel paje čas, ko ne jemo več radi starega kruha, čeprav je bel, pa tudi prerokovanje je izgubilo svoj čar. Zato sem začela premišljevati, kako bi izdelala figure za božičnik, da bi bile bolj obstojne in se ne bi drobile. Testu sem dodala na eno jajce eno žlico belega mizarskega lepila, saj figur ne jemo. Delala sem jih postopoma. Najprej sem naredila glavo, oprsje in spodnji del telesa. V telo sem porinila Paličico in z zobotrebcem oblikovala obraz in drobne stvari, •zdelek sem zapičila na prerezano polovico krompirja, da Se nemoteno suši. To seje sušilo pet do šest dni. Nato se Je peklo v pečici 3 do 4 minute pri 200 stopinjah Celzija. Ko so začeli lasje rumeneti, je bil izdelek pečen. Že pečene Misli, december 1998 figure sem obdelala z ostrim nožičkom. Tako sem dala obrazom zaželeno obliko in izraz. Končno jih je bilo treba še obleči in ogrniti. Obleka seje sušila samo dan ali dva, ne več, ker bi se sicer tanko ogrinjalo ali plašč presušila in popokala. Naslednji dan seje izdelek pekel 5 do 7 minut pri 200 stopinjah Celzija. Na ta način so figure obdržale svojo obliko, niso pokale in se niso drobile. Tako narejene figure so obstojne in zdržijo tudi po več deset let. Z njimi okrasim božično mizo. Recept za božičnik Potrebujemo: \jP belo moko dve jajci dve žlici belega mizarskega lepila oster koničast nožiček zobotrebce pet paličic (kot za ražnjiče) štiri krompirje plastično vrečko kozarec Iz moke, enega jajca in ene žlice lepila zamesimo trdo testo. Testo naj bo še malo bolj trdo kot so rezanci za juho. h trdega testa, ki mora biti gladko, figure lažje oblikujemo. Lahko ga zamesimo tudi s strojem (multipraktik). Testo spravimo v vrečko, da se ne suši. Pod kozarec pa shranjujemo manjše koščke, ki ^ ostajajo pri delu. Pater Valerijan je v nedeljo, 29. novembra, praznoval zlate zaobljube - petdesetletnico večnih zaobljub - v krogu sobratov, ki delujemo v Avstraliji in naših rojakov. V imenu bratov ga je v začetku slovesne maše in v lepo okrašeni cerkvi sv. Rafaela pozdravil in mu čestital pater Filip, vimenu vernikov pa gospa Danica Petrič. Po pridigi, v kateri je zbrane nagovoril pater Janez iz Adelaide, je jubilant javno obnovil redovne zaobljube. Med mašo je pod vodstvom avstralskega organista lepo prepeval mešani pevski zbor Verskega in kulturnega središča Merrylands, po obhajilu pa smo Bogu iz srca zapeli zahvalno pesem. Po maši smo slavljencu nazdravili in skupaj kosili v dvorani središča. V imenu slovenske države je patru čestital častni generalni konzul za N SIV in Victorio, gospod Alfred Breznik, in se mu tudi zahvalil za njegovo petintridesetletno požrtvovalno delo med Slovenci v Avstraliji Čestitkam se pridružujemo tudi sodelavci in bralci Misli in patru Valerijanu želimo, da bi luč njegovega zgleda predanega in vdanega redovnika in duhovnika še dolgo svetila med nami. e I’ Šli smo na Koroško in smo bili nekaj časa pri kapucinih v Celovcu in obiskovali tudi Vetrinje, kjer so bili domobranci in veliko civilistov, tudi moj starejši brat. Devetindvajsetega maja je bil vrnjen skupaj z drugimi domobranci in njegova usoda je bila, kot toliko drugih, da več nismo slišali zanj. Ugibali smo, kje je našel svoj konec, morda v Kočevskem Rogu, morda tudi v Teharjah pri Celju. Potem sem v Avstriji nadaljeval študij, v Špitalu na Dravi smo imeli begunsko gimnazijo, pozneje so nas prestavili v taborišče Pegez na Tirolskem. Tam sem zbolel za tuberkulozo in sem moral za nekaj mesecev študij prekiniti, pozneje za celega pol leta. Potem mi je naš bivšiprovincial posla! sporočilo: vsi kleriki v Avstriji, kjerkoli so, naj se javijo, da bo organiziral, da bomo vsi šli v ZDA, v Lemont, in tam nadaljevali študij. Najprej smo morali iz Avstrije priti v Italijo, šli smo čez hribe in pristali v Bolzanu, kjer je bil frančiškanski samostan. Tam sem študiral prvo leto teologije in sicer v nemškem jeziku; frančiškani so bili Tirolci, čeprav je bil Bolzano del Italije. Na spodnjem Tirolskem sem novembra 1948 tudi naredil slovesne zaobljube. Medtem smo dobili dovoljenje za Ameriko in smo v začetku decembra 1949 odpotovali z ladjo iz Neaplja. Prišlismo tja ravno pred božičem 1949. Tam sem končal bogoslovje in bil leta 1952 v Chicagu, v cerkvi Sv. Andreja, posvečen v duhovnika.« P. Valerijan v intervjuju za radio Ognjišče, 1997 »Osnovno šolo sem končal v Šiški, štiri leta obiskoval meščansko gimnazijo za Bežigradom in tam maturiral. Med tem časom sem začel ministrirati v Šiški pri sv. Frančišku, se spoznal s frančiškani in tam tudi dobil poklic. Meščanska šola ni zadoščala, ker se nismo učili latinsko, zato sem moral narediti privatne izpite. Medtem je prišla vojna in spremenila veliko stvari in moje življenje se je drugače zasukalo. Že leta 1 943 sem bil v noviciatu v Novem mestu in potem smo morali bežati v Pleterje, ker je bilo ravno na vigilijo sv. Frančiška, 3. oktobra 1943, Nqvo mesto bombardirano. Ko je leto noviciata poteklo, sem naredil prve zaobljube. Težko pa je bilo priti v Ljubljano v klerikat, ker je bila Dolenjska odtrgana od Ljubljane zaradi napadov partizanov. Potovali smo na vojaškem kamionu in tako sem prišel v Ljubljano novembra 1944. Peto gimnazijo sem nadaljeval v Ljubljani, je pa prišel konec vojne in spet je bilo vse zmešano, preplašeno. Najprej smo v začetku maja 1945 čakali, da bodo zavezniki zasedli tudi Slovenijo; prišli so do Trsta in se tam ustavili, tako da smo vedeli, da bodo partizani prišli iz gozdov in prevzeli vlado. Seveda je bil velik preplah in moj magister, pater Karl Dijak je rekel, da mi ni treba hoditi v izseljenstvo, ker nisem bil v vojski. A mpak šole ne bo, ker vsi kleriki gredo, ki so bili popisani k vojakom. Vsak mora sam zase odločiti in tako sem se odločil kot večina, da grem v izseljenstvo. Bogu hvala sv. rcifael sydneY P. Valerian Jenko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM St. Raphael Slovenian Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. W. 2160 (P.O.Bo.k 280, Merrylands, N.S.W. 2160) Tel.: (02) 9637 7147 Fax: (02) 9682 7692 Adventni čas je priprava na božič. Spominja nas na čas po grehu prvega človeka pa vse do prihoda odrešenika. Pretekla so tisočletja, v katerih je človek hrepenel in vzdihoval po odrešenju. Ko je čas dozorel in so bila srca pripravljena, je Bog stopil na našo Zemljo v osebi nebogljenega otroka, ki seje rodil v Betlehemu. To je Jezusov zgodovinski prihod. Drugi prihod pa je tisti, ki je odvisen od posameznika, da se mu odpre in ga sprejme za svojega osebnega odrešenika. To je neprestano dogajanje. Tretji prihod pa je ob koncu sveta, ko bo prišel Jezus kot sodnik vsega človeštva, kakor je sam napovedal. SREČANJE BOLNIKOV in upokojencev bo v četrtek, 3- decembra. Sveta maša bo ob pol enajstih, nato sledi kosilo v dvorani. Če poznate kakšnega rojaka, ki nima prevoza, boste storili lepo dejanje, če mu ponudite prevoz na srečanje. MIKLAVŽ bo prišel v nedeljo, 6. decembra, po maši. Otroci Slomškove šole bodo nastopili s programom, nato J'h bo Miklavž obdaroval. Darove za otroke prinesite pred maŠo v sobo za odrom. Sl OJNiCA bo v petek, 11. decembra, in priporočamo se za primerne in dobro ohranjene predmete. Ker je to etošnja zadnja stojnica, naj se vsem iskreno zahvalim za sodelovanje v tem letu. WOLLONGONG - FIGTREE ima redno službo božjo v nedeljo, 13. decembra, ob petih popoldne. Po maši bo vorani prihod Miklavža in obdarovanje. Zgodnja P° n°čnica bo pri vas na božično vigilijo, v četrtek, 24. Misli, december 1998 decembra, ob osmih zvečer. Nato je sv. maša spet na novo leto, v petek, 1. januarja 1999, ob petih popoldne; enako na Gospodovo razglašenje ali na Tri kralje, v nedeljo, 3. januarja; nato pa redni maši, 10. in 24. januarja, vedno ob petih popoldne. CANBERRA ima slovensko službo božjo v nedeljo, 20. decembra; na božič, 25. decembra; ter nedelji 17. januarja in 21. februarja - vedno ob šestih zvečer. Kraj je cerkev sv. Petra in Pavla, Wisdom St., Garran, A.C.T. Zelo si želim, da bi bila udeležba pri sv. maši večja. Obvestite drug drugega in povabite k maši tudi druge. Upam, da bo vaša lepa beseda našla lepo mesto! NEVVCASTLE pride spet na vrsto za slovensko službo božjo na prvo adventno nedeljo, 29. novembra, na praznik Svete družine; v nedeljo po božiču, 27. decembra; nato pa spet v nedeljo, 31. januarja - vedno v stolnici Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton, ob šestih zvečer. Vsakikrat bo tudi srečanje ob kavi in čaju v dvorani. Povabite tudi rojake, ki tega obvestila ne bodo brali. j O O Evgen Brajdot, Sydney: Voščilo ZLATA OBALA in Planinka bosta spet prišli na vrsto prvi konec tedna v januarju 1999. Na Zlati obali bo sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac, Qld., v soboto, 2. januarja, ob pol osmih zvečer. Naslednji dan, v nedeljo, 3. januarja, ko je praznik Gospodovega razglašenja ali Trije kralji, pa bo sveta maša na Planinki ob pol enajstih dopoldne. Omenite ti dve službi božji rojakom, ki ne bodo brali tega obvestila in jih povabite. SV. RAFAEL — MERRYLANDS ima naslednji praznični spored. Božična devetdnevnica bo od srede, 16. decembra, pa do vigilije, četrtka, 24. decembra. Vsak večer med tednom bo ob sedmih sveta maša in petje psalmov. Vsak dan bo poseben namen. Zaključek devetdnevnice pa bo na vigilijo, v četrtek, 24. decembra, ob sedmih zjutraj. Božična polnočnica bo tudi letos v dvorani v petek, 25. decembra. Pol ure prej bo naš mešani zbor v sodelovanju z družino Galič, prepeval božične pesmi. Na božični dan bo poleg polnočnice sveta maša z ljudskim petjem tudi ob osmi uri zjutraj, ob pol desetih pa bo spet zborovsko petje. Sodeluje tudi zbor družine Galič. Na Štefanovo, v soboto, 26. decembra, bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob šestih zvečer. Ob sedmih pa ste vabljeni v dvorano na štefanovanje in na praznovanje Dneva samostojnosti, kjer bodo sodelovali tudi naši pevci. Igral bo ansambel Veseli Gorenjci. Priporočamo se za rezervacije najpozneje do poldneva na dan prireditve. Pokličite nas po telefonu 9637 7147. V NEDELJO, 27. decembra, na praznik Svete družine in na zadnjo nedeljo v letu, bo po maši ob pol desetih zahvalna pesem z blagoslovom, da se Bogu zahvalimo za vse prejete darove preteklega leta. Večerna maša ob sedmih bo na Silvestrovo, 31. decembra. NA NOVO LETO, v petek, 1 .januarja 1999, bo pri sv. Rafaelu sveta maša ob pol desetih dopoldne, kakor tudi ob sedmih zvečer. Redne službe božje pa so skozi vse leto, vsako soboto ob sedmih zvečer (vigilna maša) in ob nedeljah ob pol desetih dopoldne. Prav tako je redna sveta maša vsak Četrtek ob pol enajstih dopoldne, ko je obenem tudi srečanje molitvene skupine Srca Jezusovega. Ne glede na to, ali pripadate molitveni skupini ali ne, ste pri tej maši dobrodošli. Na zapovedane in druge pomembnejše praznike in godove je sv. maša redno ob sedmih zvečer, prav tako tudi ob navadnih delavnikih. ROJAKE, ki živijo oddaljeni od naših verskih središč, vabimo, da se udeležujejo službe božje v krajevni župni cerkvi, kjer naj bi tudi prejemali zakramente. BOLNIKE radi obiskujmo in jim skušajmo postreči. Tudi družine, ki imajo bolnika v svoji sredi, so marsikdaj hvaležne za pomoč. Posebno vam priporočam bolnike in ostarele, ki nimajo svojcev. Obvestite slovenskega patra, da jih obišče, če to ni mogoče, pa vsaj krajevnega duhovnika. POKOJNI - V torek, 3. novembra 1998, je v starostnem domu Sarah Craydon, Milton, N.S.W., umrl BRANKO CVETKOVIČ, kije -razen zadnje leto-živel v Leppingtonu. Branko je bil rojen 8.3.1921 v Dobovi. V Avstralijoje prišel leta 1949. Po poklicu je bil ključavničar in varilec. Poročen je bil z Marijo, roj. Nagel. Rodilo se jima je sedem otrok: Julija (pokojna), Helena (pogrešana), Michael (Manyana, N.S.W.), Števen (Manyana, N.S.W.), George (Qld.), Linda, por. Lockyer (Walcha, N.S. W.) in Louise (Coogee, N.S. W.). Štiije od omenjenih otrok imajo učiteljski poklic. Poleg tega zapušča Branko tudi osem vnukov. Branka je pred enim letom zadela kap in je bil potem nepokreten ter je veliko trpel, vendar se nikdar ni pritoževal, ampak je vse vdano prenašal. Pogrebne Sabina Bratina, Sydney: Na poti v Mudgi molitve za pokojnika so bile opravljene v Ulladulli, N.S.W., v petek, 6. novembra, pozneje je sledila upepelitev v Novvri, N.S.W. Naj počiva v božjem miru! V SOBOTO, 7. novembra 1998, je v bolnici v kraju Logan (Brisbane) za posledicami padca v VVoodrichu, Qld., umrl ANTON GMAJNER. Z družino je živel v Glenfieldu, N.S. W. Pokojni Toni je bil rojen 18.5. 1936 v Celju. Poročen je bil z Viki, roj. Petkova. Poleg nje zapušča hčerke Sonjo, Silvijo in Sandro. Pogrebna maša za pokojnika je bila opravljena v petek, 13. novembra, v cerkvi Vseh svetnikov v Liverpoolu, pokopan pa je bil na pokopališču Forest Lavvn v Leppingtonu, N.S.W. Naše sožalje pokojnikovima družinama! KRSTI - BRANDON KENSTAN SLOKAR, Gymea, N.S.W. Oče Branko, mati Narelle, roj. Barett. Botra sta bila Andrej in Marija Golčman. - Župna cerkev sv. Katarine, Gymea, N.S.W., 14. junija 1998. VICTORIA EL1SE TAYLOR, West Pennant Hills, N.S.W. Oče dr. David Anthony, mati Vesna Marija, roj. Franca. Botri in krščanska priča so bili: Irena Topolovec, Dianne Knight in Greg Taylor. - Sv. Rafael, Merrylands, N.S.W„ 8. novembra 1998. MARTIN ANDREJ KONDA, Concord West, N.S.W. Oče Andrej, mati Olga, roj. Gomboc. Botra sta bila Martin in Mici Konda. - Sv. Rafael, Merrylands, N.S.W., 15. novembra 1998. Novokrščenim, staršem in botrom iskrene čestitke! POROKA - JOHN ERNEST KOVAČ, Parramatta, N.S.W. Sin Ernesta in Marije, roj. Pušpan. Rojen v Parramatti, krščen v Merrylandsu pri sv. Rafaelu, in SARAH ELIZABETH CATLETT, Greystanes, N.S.W. Hčerka Maurica in Sandre, roj. Pett. Rojena v Aubumu, N.S.W. Priči sta bila Jamie Mahon in Joeann Catlett. -Sv. Rafael, Merrylands, 14. novembra 1998. VIKTOR KLAVDIJ MILOSTNIK, Bossley Park, N.S.VV. Sin Viktorja in Adriane, roj. Alvarez. Rojen in krščen v Santiagu, Čile, in RITA GRIGORIU, Westmead, N.S.W. Hčerka Krištofa in Effie, roj. Karageogio. Priči sta bila Goran Milostnik in Angela Papas. - Sv. Rafael, Merrylands, 15. novembra 1998. - Novoporočencem naše iskrene čestitke z željo, naj jih na življenjski poti spremlja božji blagoslov! p. Valerijan s ———— , Zahvala Ob težki izgubi naše predrage ljube mame Ivanke Kariž (8.8.1904 - 21.10.1998), se njeni otroci in vnuki iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili svete maše v Merrylandsu in njenega pogreba na slovenskem pokopališču. Bog vam povrni za izraze sožalja, za cvetje, molitve rožnega venca in petje. Največja zahvala patru Valerijanu in patru Filipu za lepo mašo in pogrebni obred. Zbogom, mama. Hčerke Maria, Julka, Fausta, sinova Justo in Rino, vnuki in vse sorodstvo. Bog povrni vsem. • • • • NASE NABIRKE TISKOVNEMU SKLADU P. BERNARDA ZA NAŠE MISLI $100,- Zvonko Bezjak; $50,- Maria Kogovšek; $35,-John Leben; $25,- Jože Težak; $20.- Mira Berenyi, Neva Boeder Bole, Štefan in Silvija Saule, Lazar Furlanic; ^15,- Maria Filej, Kristina Skočir, Bernard Brenčič, Stefan Zadravec; S10.- Janko Filipič; $5,- Marija Bernik, •vanka Stavar, Majda Krevatin, Ivan Figar, Ivanka Bajt, Franc Maje, Ivanka Hrvatin, Drago Logonder, Ivanka Grošelj. ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE $70-- l.Šajn; $30,- N.N.; $25.- Maria in Adolf kolednik; $7,- Ivanka Nanut; $5.- Ivanka Jaušovec. ZA OBNOVO BARAGOVEGA DOMA $100,- namesto cvetja na grob Elviri Paravan, N.N.; $50,- Simon Novak; $35,- Janez Drofenik; $30,- Anita Pleško; $20.- Marija Frank. ZA NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE $276.- namesto cvetja na grob Ivani Krnel; $145.-namesto cvetja na grob Jerneju Lenarčiču; $100.- Ivanka Bajt (namesto božičnih voščil in pisem), družina R., Anica in Toni Konda voščita vsem prijateljem vesele praznike (namesto voščilnic); $50,- družina Krušeč. ZA ŽRTVE POTRESA NA TOLMINSKEM $ 15.- Alojz Semenič. VSEM DOBROTNIKOM BOG POVRNI! S ponosom reči smem: Slovenec sem! n. dei dr. Edi Gobec Vse od Sladkonje dalje je bilo na dunajski univerzi tudi lepo število slovitih slovenskih učenjakov in rektorjev, katerih imena so vklesana tudi na veliki zgodovinski plošči. Dr. Fran Miklošič iz Ljutomera, eden naj večjih jezikoslovcev 19. stoletja in koroški Slovenec ter slavni fizik in rektor dunajske univerze dr. Jožef Štefan, pa sta počaščena še z doprsnimi spomeniki. Če preskočimo iz Dunaja v Gradec ali Graz, se bomo tam srečali z Ljubljančanom dr. Friderikom Preglom, rektorjem graške univerze in prejemnikom številnih priznanj, ki je leta 1923 dobil tudi Nobelovo nagrado na področju kemije. V tej zvezi je izredno pomembna izjava dr. Hammerstena, takratnega tajnika Nobelovega odbora za kemijo, ki se mi jo Doprsni kip Jožeta Štefana na Dunaju je posrečilo dobiti iz Stockholma in med drugim pravi: »Brez Preglove elementarne analize bi ne imeli organske kemije v znanstvenem smislu, niti razširjene kemične industrije, zrasle iz metod Preglovega dela.« Sloviti znanstvenik Asimov pa nam pove, kako so k Preglu prihajali študirat iz vsega sveta in so ponesli njegovo znanje in svetovno priznane metode v svoje domovine, dr. Levenc na primer v Ameriko. V stiski za čas spustimo vrsto drugih slovenskih rektorjev od Dunaja, Innsbrucka in Rima do Minnesote in Kalifornije in omenimo le, daje tudi danes na čelu ene največjih univerz na svetu dr. James Stukel, sin emigrantskih staršev iz Jolieta. Je predsednik kompleksa University of Illinois v Chicagu in Urbani-Champain. To je mega univerza, ki ima nad 61.000 študentov, nad 4.900 profesorjev in nad 15.600 drugih uslužbencev. Gotovo nam vsaj malo poučeni in pošteni tujci ne morejo nikdar očitati, da smo narod hlapcev, saj smo Slovenci dali državna kanclerja Nemčiji in Avstriji; Ameriki pa med drugimi guvernerja ohijskega Lincolna in senatorja Franceta Lauscheja in predsedniškega kandidata senatorja Tomaža Harkina, tri državne guvernerje in kar sedem kongresnikov. Dali smo generale Avstriji in Nemčiji in vsaj sedem generalov Ameriki; admirale Avstriji, Nemčiji, Angliji in Švedski in vsaj šest Ameriki, med njimi admirala Zlatoperja, kije s svojo mornarico in letali skrbel za varnost 52 odstotkov zemeljske oble in se je učil tudi slovensko. Avstraliji pa smo prispevali prvega emigrantskega in neanglosaksonskega zveznega senatorja Milivoja Lajovica, medtem ko je njegov brat Dušan ustvaril pravi mednarodni industrijski imperij, mnogo pa je storil tudi za slovensko skupnost. Slovenec Janez ali Johann Puch, ki je zaslovel po vsej Evropi kot graditelj modernih koles, motornih koles in pozneje letal, je že leta 1901 postavil na cesto avtomobil znamke Puch, dve leti pred ustanovitvijo Fordove tvrdke, Bucik pa je izdelal avtomobil prihodnosti, ocenjen na četrt milijona dolarjev, kije bil ponos Amerike na svetovni razstavi leta 1965 v New Yorku. Ameriški viri so pisali o Maxu Stuparju (ne da bi vedeli, daje bil rojen kot Slovenec) kot važnem pionirju ameriškega letalstva in ga imenovali očeta množične proizvodnje v letalstvu, dr. Raspet pa je slovel kot graditelj najmodernejših ameriških letal, da ne omenjamo, kako je bil Slovenec tudi ameriški pilot leta in slovenski general, poveljnik Ameriške letalske akademije. Mar ni razveseljivo vedeti, da ima trikratni svetovni prvak in olimpijski zvezdnik v drsanju Elvis Stojko zavednega slovenskega očeta, ali daje bil Slovenec Vehar ameriški izumitelj leta, da so ob papeževem obisku Amerike igrali skladbe slovensko-ameriškega skladatelja dr. Retzla in da je predsednik Nixon vzel s sabo na Kitajsko računalnik HP-35, soizum metropolitovega soimenjaka in sorodnika dr. Franceta Rodeta iz Kalifornije, kot »prvenstveni dokaz visoko razvite ameriške tehnologije«. Naj dodam še, da astronomi proučujejo starost in evolucijo zvezd s pomočjo Štefanovega zakona in so se ruski vesoljski znanstveniki učili tudi iz leta 1929 izdane knjige Slovenca Hermanna Potočnika Noordunga, kije bila leta 1934 prevedena v ruščino in šestdeset let pozneje v angleščino, v naših arhivih pa imamo doslej izjave kar treh vodilnih ameriških strokovnjakov, ki trdijo, da je bil oče vesoljskih programov dr. Wemher von Braun pod znatnim vplivom Potočnikovih razprav. Kaj vse bi lahko še povedali o slovenskih glasbenikih, dirigentih in skladateljih; o naših arhitektih, umetnikih in pisateljih, med slednjimi o čudovitem, občečloveškem Francu Sodji, ki še vedno služi Ljubezni v tako vzornem torontskem slovenskem starostnem domu Lipa; o vodilnih znanstvenikih, zdravnikih in izumiteljih, katerih izume nevede prej ali slej uporablja domala vsak Američan; o slovenskih podjetnikih in velepodjetnikih, o bistrih slovenskih obrtnikih in marljivih kmetih in delavcih - in o naših požrtvovalnih vzgojiteljih in društvenih in kulturnih garačih, o slovenskih ženah in skozi stoletja tako vzornih materah, ter o čudovitem slovenskem doprinosu vsem celinam sveta in številnim vesoljskim programom, med njimi tudi poletu na luno! Majhen slovenski narod je bil trdoživ v domovini in prinašal je čudovite darove domala vsem deželam sveta, od Finske do Tasmanije in od Kanade do Argentine, Egipta in Madagaskarja! Kot vsak narod imamo Slovenci gotovo tudi svoje slabosti, ki jih priznavamo in obžal ujemo. Sram nas je vseh morilcev, toda mnogo bolj smo ponosni na tisoče mučencev, ki so tolikokrat naravnost svetniško prenašali Peklenske muke in so umirali kot junaki. Ponosni smo na tisoče Slovencev, ki so se in se zgrinjajo k Mariji otnagaj na Brezjah in na stotisoče drugih, ki v domovini, Nobelov nagrajenec Friderik Pregl zamejstvu in domala povsod v izseljenstvu izkazujejo ljubezen in spoštovanje do Marije, med njimi tudi mnogo resnično velikih in celo nesmrtnih umetnikov, ki so pri Mariji našli navdih za največje umetniške mojstrovine. In ponosni smo tudi na najbolj izobraženega ameriškega astronavta (zdaj že trikratnega doktorja) Jerryja Linengerja, ki je poleg naših slovenskih zastavic s ponosom ponesel v vesolje tudi podobo Marije Pomagaj. Njegovo sliko najdemo na naslovni platnici letošnje junijske številke avstralske izdaje Reader’s Digesta, notri pa opis, kako je vsemu moštvu na vesoljskem vozilu Mir grozila strašna smrt, ko je nastal požar. Mar ni zanimivo, daje v tistih groznih trenutkih imel naš vesoljec, vnuk slovenskih priseljencev iz Radovljice in Tržiča, pri sebi podobo Marije Pomagaj z Brezij?! Uspešno so pogasili smrtonosne plamene, kot bo tudi slovenski narod prej ali slej pogasil pritlehni ogenj in razpršil črni dim sistematičnega zavajanja, cenzure, prostaštva, tatvin in podkupovanj, krivic in sovraštva. Sram nas je kulture smrti - grozljivega upadanja rojstev, večanja števila splavov, rekordnega števila samomorov, pa tudi kriminala, gospodarske in politične korupcije, zasvojenosti z mamili, nenasitnega uživaštva premožnih in revščine ene tretjine Slovencev in otopelosti in brezciljnosti, ki po skoraj pol stoletja rdeče tiranije uničuje toliko Slovencev. Toda toliko bolj smo ponosni na kulturo življenja, na odločnost našega novega kardinala dr. Ambrožiča in na junaške napore nadškofa in metropolita dr. Franceta Rodeta in slovenske Cerkve, slovenskih katoliških gimnazij in na veliko število idealnih posameznikov in verskih in vseh ostalih odraslih in mladinskih skupnosti, ki se posvečajo kulturi življenja -tisti žlahtni kulturi, ki seji kot trdoživ in ponosen narod ne mislimo nikdar odpovedati in kiji bo posvečena tudi slovenska sinoda ob sodelovanju zdravih sil slovenskega naroda v domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Vredni najboljših hčera in sinov slovenskega naroda nočemo biti hlapci niti tujcem, niti preostankom starih tiranij in nikdar ne bomo sprejeli vloge pogrebcev slovenske dediščine in vsega, kar je najboljšega v slovenski kulturi. Nasprotno, obvezujemo se, da bomo ponosni, pogumni in neutrudni kovači življenja in lepše in srečnejše slovenske zgodovine. V naših srcih še vedno odmeva klic svetega očeta Janeza Pavla II: »Korajža velja!« Z veseljem prisluhnemo tudi priljubljenemu goriškemu slavčku Simonu Gregorčiču, ki vsem in vsakomur izmed nas kliče: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to možje storiti dolžan.« Konec križem avstralske Slovenije Velikega preskočili II dni ter kot naslednjega pisali 15. oktober. Tak koledar, ki se imenuje gregorjanski, je zdaj razširjen po vseh celinah sveta. Grška (bizantinska) cerkev šteje čas od stvarjenja sveta. Ruska cerkev je štela čas isto kot grška. Car Peter Veliki je uvedel julijanski koledar; a od 12. junija 1923 velja tudi v Rusiji gregorjanski koledar. Drugi pravoslavni narodi se še vedno drže julijanskega koledarja, kije 13 dni za gregorjanskim. Protestanti (evangeličani) uporabljajo gregorjanski koledar.Mohamedancem se novo leto začne 19. januarja in šteje 354 dni. V Turčiji pa je, kljub temu, da se šteje za mohamedansko deželo, od leta 1926 v veljavi gregorjanski koledar. Židje štejejo čas od stvarjenja sveta, zato so nekaj tisočletij pred nami! Lepe pozdrave Janez Primožič,Carina, Qld. NEKAJ O KOLEDARJU - Ljudje so določali časovni okvir s štetjem let ob raznih pomembnih dogodkih. Tako na primer stari Rimljani od ustanovitve mesta Rima, 753 pred Kristusom, Bizantinci od začetka sveta, kakor so ga izračunali po Svetem pismu (508 pred Kristusom), Mohamedanci od Mohamedovega bega iz Meke v Medino (622 pr. Kr.) itd. Od VI. stoletja dalje se je v Evropi uveljavilo novo štetje od Kristusovega rojstva, kije danes najbolj razširjeno štetje let. Vendar so poznejše raziskave pokazale, da je njegovo ime neupravičeno, ker je menih Dionizij Mali, ki je preračunaval svetopisemske podatke, izračunal za Kristusovo rojstvo 4 do 5 let pred svojim rojstvom. Na eni strani zaradi tega, še bolj pa zato, ker seje ta način štetja razširil med mnogimi ljudmi, ki niso kristjani, se danes vse bolj uveljavlja novo ime »našega štetja«, le daje doba pred našim štetjem, okrog 600.000 let, veliko daljša od tiste po njem. Ker je pred nami božični dan, je zanimivo vedeti, da gaje določil takratni vladajoči papež Liberius, kije vladal od 352-366 leta. Za nameček sem zasledil še nekaj: Že mnogi narodi starega veka so šteli dneve po sončnem koledarju, kjer je bil za merilo krogotok lune okrog zemlje. Tak koledar so imeli na primer Egipčani že 3000 let pred Kristusom. Poznali so ga Rimljani - njihov kralj Numa je uredil koledar z 10 meseci (365 dni), ki pa ni imel prestopnih dni. Julij Cezarje leta 700 po Kristusu vpeljal po njem imenovani julijanski koledarz 12 meseci in prestopnimi dnevi. Ta koledar so prevzeli tudi krščanski narodi, ki štejejo čas od Kristusovega rojstva. Leta 1582 so 4. oktobra na zapoved papeža Gregorja SPOMINSKA FOTOGRAFIJA - Leta 1956 se je v Vdinah v Italiji poročilo šest slovenskih parov. Vsi so kasneje prišli v Avstralijo. Fotografijo poročnega slavja nam je poslala gospa Ela s Tasmanije. Če se na njej kdo spozna ali spozna koga, ki hi ga že ilolga leta rad srečal, nam lahko piše na uredništvo Misli. PRI ČRNEM KOFETKU-Drugo nedeljo v mesecu oktobru smo v domu Ivan Cankar v Geelongu nastopili s komedijo - dvodejanko - Pri črnem kofetku. Gledalcev je bilo lepo število, kar je za nastopajoče veliko zadoščenje. Plesne zabave so zadnje čase zelo slabo obiskane, gotovo pa bi lahko našteli več vzrokov. Mogoče nas bolj zanima nekaj za smeh in dobro voljo. Naredimo si nekaj veselja sami in lahko se tudi med seboj spoznavamo. Treba je le malo dobre volje in vztrajnosti, pa v prihodnje s skupnimi močmi mogoče spet kaj pripravimo za razvedrilo. Velika zahvala gre Lidiji Čušin za njen čas in prizadevanje na kulturnem področju prek celega leta. Vsem bralcem pa lep pozdrav in obilo ljubega zdravja v prihodnjem letu. Ema Bole-Kosmina, Geelong, Vic. OTVORITEV DVORANE V ST. ALBANSU - Sedemnajst let požrtvovalnega dela je obrodilo sadove: melbournski Slovenci smo 7. in 8. novembra 1998 slavnostno praznovali uradno otvoritev dvorane Slovenskega športnega društva St. Albans. Proslava se je začela s sveto mašo, ki jo je bral p. Metod Ogorevc, nadaljevala s slavnostnim kosilom, po drugi uri pa je po nagovorih in pozdravu g. Blatnika in g. Tonija, predsednika in podpredsednika društva, slavnostno prerezal trak župan mesta Brimbank, g. Sam David. Ob navzočnosti številnih gostov, med katerimi so bili predstavniki slovenskih organizacij in medijev, smo izvedeli o začetkih, o željah in trdem delu, ki so ga številni člani vložili v toplo, domačo dvorano, na katero so zasluženo ponosni. Kot se ob takšni priložnosti spodobi, so pred mikrofon stopili častni gostje: najprej g. Alfred Brežnik, častni generalni konzul Republike Slovenije za NSW in Viktorijo, član viktorijskega parlamenta g. George Saits 1n nato predstavniki slovenskih organizacij, ki so Prinesli čestitke in darila. V imenu Slovenskega narodnega sveta Viktorije je spregovoril predsednik g. Stefan Merzel, kije prebral tudi čestitki Glasa Slovenije ‘n Slovenskega kluba Triglav izSydneyja. G. Stan Penca, predsednik S. D. Melbourne, je spregovoril tudi v imenu S■ Petra Mandelj a, predsednika Sveta slovenskih organizacij Viktorije. Pred mikrofonom so se zvrstili tudi g. /vo Leber, član UO Slovenske izseljenske matice, Predsednik S. D. Planica Springvale Lojze Kovačič in Sa. Lojzka Kuhar, predsednica S. D. Ivan Cankar iz Geelonga. Po zahvalah za čestitke in darila - spominske plakete, s i e in knjige - se je začel kulturni program z 0 etajočimi muzikanti z imenom Potujoče zvezde, z Ventkom narodnih plesov pa se je predstavila na lastno Pobudo ustanovljena mladinska folklorna skupina ^'sli, december 1998 Iskra. Sledile so pesmi in deklamacije po vzoru Prešernove Zdravljice, ki s simbolom vinske trte nazdravlja tej najlepši rož ’ci, prijateljstvu in ljubezni do domovine. S pomočjo pesnikov in pisateljev: Prešerna, Zupančiča, Cankarja, Slomška, Pavčka, Kuntnerja, Golarja in misijonarja Jožeta Cukaleta, se je odvijal ta kulturni program, ki so ga pripravili Slovenski narodni svet Viktorije in prijatelji Slovenskega športnega društva Jadran. Spet nas je navdušila naša pesnica Marcela Bole, ki je navkljub srebru v laseh v verzih živahno čestitala članom društva. Spet so zaigrali naši najmlajši muzikanti, Potujoče zvezde, ob melodijah ansambla Veseli Slovenci pa smo dočakali večer in slavnostni ples z ansamblom Slovenia Sound. Otvoritev dvorane v St. Albansu V nedeljo je po kosilu dvorana spet zaživela. Mladi po letih in srcu iz Melbourna in Geelonga so se pomerili v kvizu Pokaži kaj znaš. Z Lentijem Lenkom sva enoglasno prisodila prvo in tretje mesto mladima harmonikašema Eriku Toniju in Adrianu Butinarju, drugo mesto pa je za lepo petje pripadlo Andrewu Bratini. Ob smehu in dobri volji je minil popoldan. Kar naenkrat se je, za nas Slovence mnogo prezgodaj, dvorana skoraj izpraznila; pater Metod je kot vsako drugo nedeljo v mesecu, bral sveto mašo v lokalni cerkvi. Po maši seje praznovanje na Willis Streetu nadaljevalo. Upam, da bosta še mnogo let tako veselo zveneli slovenska pesem in beseda v novi dvorani Slovenskega športnega društva St. Albans kot letošnji drugi vikend v novembru. e. R., Melbourne IŠČEMO - Kdo bi nam vedel povedati, kje zdaj živi Alojz. Žagar, ki je nekaj časa bival tudi v Baragovem domu. Pokličite na uredništvo Misli. “PAPEŽ NAS ‘MA RAD IN JE TUDI NAM RESNIČNO PRI SRCU...” X Množične molitve slovenske cerkve so končno uslišane. Bogu hvala! Y Slovenske rojake v Avstraliji je nadvse razveselila novica, da bo 6. junija leta 1999, ob beatifikaciji prvega slovenskega svetnika Antona Martina Slomška, Sveti oče papež Janez Pavel II. spet obiskal Slovenijo. Svečanost uradne proglasitve pokojnega Antona Martina Slomška med blažene je izredna božja milost in velik zgodovinski dogodek za slovenski narod. Mnogi rojaki, ki ste se maja 1996 udeležili slovesnosti ob prvem obisku svetega očeta v Slovenij i, ste nedvomno obogateni za duhovno doživetje in nepozabne spomine. Prav verjetno se boste želeli naslednje leto še enkrat udeležiti njegovega obiska, 6. junija 1999 v Mariboru. Prav bi bilo, da bi se naša slovenska skupnost iz Avstralije zdužena in v čim večjem številu udeležila te svečanosti v domovini. Upravni odbor Avstralske slovenske konference SSK z narodnimi sveti skupaj s slovenskimi verskimi centri in z našimi duhovniki organizira skupinsko potovanje avstralskih rojakov v Slovenijo. Načrtujte vaše počitnice v domovini tako, da se boste lahko tudi vi in vaše družine udeležili tega za slovenski narod tako pomembnega dogodka. V naslednjih številkah Misli in Glasa Slovenije vam bomo že lahko poročali o podrobnostih skupinskega potovanja v Slovenijo, saj so načrti že v teku. Veseli bomo tudi kakršnih koli dobrih nasvetov. Za predhodne informacije pa se lahko obrnete na člane UO ASK ali SNS-ov, pa tudi na naše duhovnike: p.Valerijana Jenka, p. Filipa Rupnika, p. Janeza Tretjaka in p. Metoda Ogorevca. Z upanjem in močno željo po sodelovanju vseh naših rojakov Vas prisrčno pozdravljamo. Upravni odbor ASK SSK Romana Zorzut, Bright: Mati z otrokom V QUEENSLANDU SMO IZG V BILI TRI ROJAKE - Za smrt pokojnega Edija Novaka dolgo nismo vedeli. Njegova dolgoletna prijatelja Janez in Veronika Tadina, ki sta bila medtem v Sloveniji, sta mi povedala, da so ga 20. septembra letos sosedje po več dneh našli mrtvega v stanovanju v Moorooki. Pokojni Edi je bil rojen II. 8. 1933 v Mariboru. Leta 1956je emigriral v Novo Zelandijo, odkoderjeleta 1977 prišel v Avstralijo. V Brisbanu je ime! svojo čevljarsko delavnico, katero je malo pred smrtjo prodal. Edo zapušča tri hčerke in sina. Večkrat se je udeležil slovenskih prireditev na hribčku. Pokojni Anton Konda je bil rojen II. decembra 1911 v Gradniku pri Semiču v Beli Krajini. V Avstralijo je prišel že leta 1938, še predno so dogradili naš znani Story Bridge v Brisbanu. Tukaj se je 18.3.1943 poročil z Lauro, ki je zdaj v domu ostarelih. Zapušča sina Johna in hčerko Dorothy ter dve vnukinji. Pokojni Anton je umrl 4. oktobra letos in je bil pokopan 7.10.1998 na pokopališču Albany Creek. Veliko rojakov se je udeležilo njegovega pogreba, saj so ga v naši skupnosti dobro poznali. Leta 1960je bil predsednik društva Planinke in se je rad udeleževal slovenskih prireditev. V petek, 20. novembra, je bil pogreb Edota Andlovca. Rojenje bil 5. 8. 1937 v Lozicah pri Vipavi. IJmrl je po daljši rakovi bolezni v sredo, 18. novembra. Poznala ga je vsa brisbanska skupnost. Leta 1957 se je v Italiji poročil z Štefko, od tam pa sta emigrirala v Argentinijo, kjer so se jima rodili sinovi Dario, Paula in Adrian. Pridružil se nam je že kmalu po prihodu v Avstralijo iz Argentine, 6. septembra 1977. Marsikdo se bo spomnil, kako nam je kmalu po nakupu slovenske zemlje spekel na ognjišču argentinski asado. Od takrat naprej je bil naš sodelavec, saj je pomagal vsepovsod, štiri leta je bil v drušvenem odboru, od teh tri leta predsednik Planinke. V obdobju njegovega vodstva, od leta 1985 do 1988, se je pri društvu veliko naredilo: obzidali smo dvorano, kuhinjo in prostor pod dvorano. Veliko se je žrtvoval za dobrobit skupnosti in zato smo mu hvaležni. Ko je rabila pomoč slovenska radijska skupina, se je Edo z Albinom lotil svoje popularne kmečke oddaje, katere se mnogi še spominjajo. Nobenih zaprek ali problemov se ni ustrašil. Če se je znašel v studiu sam, je rekel: »Nocoj sem tukaj čisto sam in ne vem ne kod ne kam...«, se lotil oddaje in jo tudi uspešno pripeljal do konca. Imel je smisel za humor in rad je imel družbo. Spoštovan je bil ne le med Slovenci, ampak tudi med emigranti v Južni Ameriki. To je pokazala zelo velika udeležba špansko govorečih prijateljev na Edotovem pogrebu, v cerkvi sv. Marka v tnali, v bližini njegovega doma. Pokopan je na pokopališču v Godni. Naše sožalje vdovi Štefki in trem sinovom, ter vnukom. Naj vsi pokojniki počivajo v miru Božjem. Mi pa se jih Frances Gelt, Lilydale “ -------------------------------------------------------------------------------------- Vpis k pouku slovenskega jezika Vpisovanje k pouku slovenskega jezika v Melbournu se bo začelo prvo soboto po začetku šolskega leta 1999 in nadaljevalo naslednje sobote od devetih do dvanajstih dopoldne. Pouk se začne v soboto, 6. februarja. Lahko pridete v razred, govorite z učitelji in vzamete prijavnico. Slovenščino poučujemo v Princes Hill Secondary College, Arnold Street, North Carlton, tel. 9416 0641 Vpišejo se lahko učenci od 4. letnika osnovne šole do 12. letnika VCE. Za vpis v 11. letnik VCEpričakujemo zadostno znanje slovenščine ali najmanj dve leti pouka. Vpišejo se lahko tudi odrasli. Vpisnina za učence do 10. letnika je $40, za VCE kandidate $52, za odrasle $120. Za druge podatke kličite na šolo, tel. 9416 0641. Če se želite pogovoriti o slovenskem jeziku, kličite tel. 9544 0595, po sedmi uri zvečer. Oglasite se, če vam je pri srcu učenje slovenščine. Radi se pogovorimo z vami, če imate vprašanja, skrbi ali težave s šolanjem vaših otrok. Predvsem vam bomo razložili, kako vam slovenščina lahko koristi. Aleksandra L. Ceferin, State Reviewer and Chief Assessorfor Slovenian spominjamo vsaj pri naši vsakoletni molitvi pred znamenjem Marije Pomagaj na slovenskem hribčku Lep pozdrav iz Qeenslanda Mirko Cuderman V ST. ALBANSU je 27. 8. 1998 umrl Pavel Trbanc, rojen 2. 2. 1938 v Stari vasi, občina Škocjan na Dolenjskem. V Avstralijo je prišel aprila 1969. Z ženo Ceno sta si uredila dom v St. Albansu. Poleg žene zapušča sinova Jona in Franka, brata Petra in sestro Marijo, v Sloveniji pa še tri brate in sestro. ¥ Marija Kmetova s=CCD==== POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1998 I I ! Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta ... Pokličite ali obtičite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! ™ ^ 4 .i ER,C ,VAN gregorich Ne pozabite, da je že od leta * 1952 ime GREGORICH dobro Slovenija Travel / Donvale Travel / poznano in na uslugo vsem, ki j se odpravljajo na potovanje! 1042 1044 DonCflStfT Road, 4 pridemo TUDI na dom! KAST DONCASTKR, Vic. 3109 J Telefon: 9 842 5666 t