148. številka. Ljubljana, vtorek 3. julija. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Imliaj* vsak dan, iaviomii poneUeljko .11 dneve po pr&znicih, ter velja po pošti urejeman z« a v s t r o-o ger s k e dežel« za celo leto Iti gld., za pol leta 8 gld. ta eetrt leta A gld. — Za Ljubljano bre* poiiljanja na doui za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. sa Četrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kolikor po&tnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih ftolah in aa dijak« velja aniiana ceua in sicer: Za Ljubljano za <•■ t rt lota 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta ;> gld. — Za oznanila se plaćuje od iotiristopne peti t-vrsto t> kr., će ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmauovej liifii št. 3 „glerialiska stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naroćuine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmauovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Peterburg 2. julija. Ruski car je žel 28. junija črez vodo na desni breg Dunava. Bil je od svoje vojske in od Bolgarov navdušeno pozdravljen. Njegov glavni kvartir se je preselil v Zimnico. Ruski most pri Siščovu je bil po noči od 29. junija do 30. junija po hudem viharji odtrgan, pri čemer je 26 ponto-nov utonilo. Verjetno je, da se bode most do 1. julija uže zopet zvršil. Carigrad 2. julija. Turški poveljnik iz Vidina poroča, da je bil ruski most pri Siščovu podrt in da so bili Rusi pri Bieli tepeni. Carigrad 2. julija. Turški poveljnik v Suhum-kale poroča, da je 15.000 Rusov v sredo napalo v Čamčovi Turke, ki so se zašancali. Rusi so bili odbiti od Turkov, katerim je pomagala oklopna turška flota z morja. Ru ščuk 28. jun. Rusi streljajo v Ruščuk smrtonosno. Mnogo hiš je /gorelo, veliko ljudij je ranjenih in mrtvih, ljudje beže. Buk are št 20. jun. Pod Vidinom se Rumuni pripravljajo most delati črez Dunav, da bodo tam Turke prijeli. Peterburg 28. jun. Zavoljo tega, ker se je ruskej vojski posrećilo preiti Dunav pri Zimuiei, bilo je naše mesto razsvitljeno in po cerkvah zuhvalne službe božje. Bukarešt 30. junija. Dozdaj je več kot 60.000 Rusov šlo črez Dunav. Most pri Siščovu je tisto gotov narejen. Rusi, ki so si pri Zimnici naredili prehod, utrjujejo se tamkaj. Siščov, Nikopolj in Babadag so Turki izpraznili in Rusom prepustili. Mej tvrdnja-vami na meji se streljanje Še vedno nadaljuje. Ruski glavni kvartir je bil iz Rumunije v Siščov preložen. Turška tvrdnjava Ruščuk gori in razpada. Vojska. Bratje Rusi napredujejo v Bulgariji silno. Tvrdnjavo Ruščuk bodo kmalu od suhe bul-garske strani zajeli. V Dobruči se sme kmalu bitka pričakovati. Elementarna nezgoda pri mostu na Siščovu nema večjega pomena, dokaz temu, da je sam car prešel uže na turško stran Dunava : Bog ga blagoslovi in vojsko mu ! Brez dvombe pa je pričakovati še prav hudih in krvavih bojev in mi bi se preveč upali, če bi menili, da bodo vrli slavjanski osvoboditelji bratov imeli legak sprehod v Bulgarijo. Turki se bodo še divje branili in še v potocih bode tekla blaga slavjanska kri. To nam kažejo dogodki v azijskej vojski. Tam se je rusko napredovanje nekako zapelo. Pri Zevinu so Rusi, ki so predaleč prišli, napadeni bili od večine Turkov in ustavljeni. Pomogli si bodo uže, to vemo, ali izgube so imeli velike. V Bajazidu je desetkrat večja turška vojska, najbrž v novejšem času skupaj zbob nani azijski divjaki, obkolila rusko posadko. Rusi bodo skrbeli, da jo osvobode. Za hrbtom Rusom pak, kjer so Turki okolo Suhum-kale skušali Kavkaze zoper Ruse na upor vzdigniti, godi se Turkom uže bolj slaba. Uže poročajo včeraj carigradski viri sami, da njih prizadevauja tam nijso vspeha imela, in denes priznavajo, da je uže 15.000 Rusov, najbrž novih vojakov nad nje prišlo. Kako so Črnogorci vendar le res Turke iz svoje domovine krvavo-hrabro izsekali, morajo zdaj uže turško-nemški in magjarski časniki, kakor „Pester LloydM in dunajska vla-čuga „N. Fr. Pr.tt priznavati, listi, ki so se uže veselili, kako bode Oruagora pokorjena in potrta, ki nijso imeli druzega nego psovanje na slavne te junake jugoslovanstva. Od Dunava se piše, da je ruski car v nekej gospodarskej hiši, imenovanej „Datija", blizu Turnu-Margurulli ukvartiral se. Najbrž bodo Rusi tudi tu črez reko šli. Glavni stan velicega kneza Nikolaja, kot prvega povelj nika je uže takraj Dunava v Siščovu. — O prehodu črez Dunav pri Zimnici se piše, da, ko so se prvi Rusi po čolnih in plavih prepeljali na turški breg, nijso nič odpora našli. Vendar so se kmalu potlej pokazali po višinah turški vojaki in začel se je živahen in krvav boj. Posvečevanje bolgarske zastave v Ploještih. Še za časa bivanja ruske vojske v Bes-arabiji, tedaj pred njenim prehodom črez PrutT se je pri glavnem stanu v Kišenevu začelo snovanje rusko-Bolgarske legije. V začetku svojega osnovanja nij štela ta legija več kakor 300 mož, ter se je nazivala bataljon. Sestavljeni so bili njeni kadri iz boljših častnikov in podčastnikov armade ruske, in glavno po-veljuištvo nad legijo je bilo izročeno genera'u Stoletovu, kateri je bil še polkovnik, leta 1874, imenovan za načelnika Amudarjinske učene ekspedicije. Obrazovanje legije ima namen, dati Bolgariji prve kadre njenih lastnih, narodnih sil, postaviti za njo hrambo za novo, bolj srečno, svobodno življenje. Priiigaiec. K-itnan. v mgle«ikem apiaaia Miss M. Cummins, poslovenil J.) I> »' H yr i «1 «5 1. Osemnajsto poglavje. (Dalje.) Če ravno sem vedel, da mu jeza še nij odlegla, če ravno sem vedel, da bi bil lehko vročo mojo kri razgrel do besnosti, in če ravno sem bil sklenil, da mu bodem več prišel prud oči, moral sem ga vendar poiskati, da bi mu ovrgel krivo krivičenje, katero mi je izustd. A ne v ozidji njegovega bivališča, na domu trpeče hčere, ampak v kupčijski pisarni, kjer Be je blezo zgodilo zločinstvo ponarejanja, in priča svojih tovarišev sem hotel očitno zavrniti čin od sebe in ga pozvati, naj mi ga dokaže. A prej sem moral Emilijo ali viditi ali pa slišati o^njej; predno bi naletel na očeta, moral sem pozvedeti, kako in kako močno sem mu storil zelo v osobi njegovega otroka. Na to pa sem moral čakati, da sem pri temi druge noči prišel nepazen v hišo. „Zato sem blodil celi dan okrog ter nij-sem ničesar ne okusil niti z» trenotek se umiril, ker mi je pred očmi neprestano plavala moja uboga, ljube/njiva, mučena Emilija. Ure, zdelo se mi je, se nijso nikdar stekle. Spominjani se še tega dneva čakanja, kot bi bilo celo leto nesreče. A nazaduje je prišla noč z gosto meglo. Približuje se ulici, v katerej je gospod Graha m bival, ustavil sem se nasproti njegovej hiši ter sem trepetal zagledavši voz doktorja Jeremija pred vrati; vedel sem namreč, da doktor uže teden dnij nij več obiska-vul Emilije in da so tedaj bili poslali ponj, da bi jo lečil vsled nove nesreče. Ker sem ga našel ti.ni ter mislil, da je gospod Grahnm o tej uri najbrže tudi doma, nijsem šel noter, ampak sem ostal zakrit v meglo ter sem čakal ugodnejše prilike. „Parkrat je šla oskrbnica gospa Eliisova po stopnicah gori in doli, kar sem natanko videl sko?i oknice v vratih; potem je pri'el po časi doktor Jeremija z gospodom Graha-nioiii. Doktor je hotel nagloma otiti, a gospod (iraham ga je ustavil, da bi ga vprašal za bolnico, kar sem sklepal iz srčne žalosti, ki jo je izrezoval obraz mojega očma; položil je roko na ramo staremu prijatelju rodbine ter bi bil rad v lici mu čital njegove misli. Doktor mi je molil hrbet in sklepal sem na njegove besede le po včinku, ki so ga delale na vpra-šalca; njegov opaljen obraz je postajal vedno strahovitejši z vsakim zlogom, ki ga je izustil blagi zdravnik, čegar besede so bile vsem njegovim znancem pravi mališki izreki. „Treba mi nij bilo drugega spričevala, da bi se bilo prepričalo, da je določena Kini— lijina osoila. Ko sem pomiluje gledal nesrečnega očeta in trepetajo mislil, koliko sem se jaz zakrivil te nesreče, čutil sem, da me očem mi mogel bolj zaklinjati, kot sem se sani za- Brzo so bo dopolnjevale vrste novej legiji, in sedaj šteje ona nže na tri tisoč mož, razdeljenih v šest družin, vsaka s 500 vojaki. Bolgarski prostovoljci, ki so goreče vneti za vojno, /a kojo so se sami ponudili, se naglo seznanujejo z glavnimi pojmi vojaške vednosti, tako, da bi človek menil videti pred soboj stare vojake. Iteč gre lehko, soglasno, ubrano; a glavno je: brez vsakega zunanjega dreganja in zbujevanja; v legiji vlada stroga disciplina, učitelji so izvrstni in učenci dostojni svojih učiteljev. Važen dogodek je bil za to legijo 18. maja, dogodek, ki ima za Bolgarijo zgodovinski iu nravstveni pomen, vežoč jo z Rusijo in krepčajoČ njeno srčno zvezo z vi soko in silno materjo pokroviteljico. Uže v prošlem letu je mesto Samara izgotovilo zastavo za bolgarske družine, ki so vstale proti Turkom, skrivavši se po votlinah Golkonovo. Ta zastava nij mogla priti prav na svoje mesto ; znano je, kako žalostno se je končala ta poslednja vstaja. Mej tem je bila zastava iz-gotovljena, in mesto Samara jo je poslalo sem, da se izroči novej bolgarskej legiji, o katerej se je prej govorilo. Župan Samarskega mesta, Koževnikov in mestni svetovalec, Alabin, sta osobno prinesla to zastavo, ter se predstavila njegovi visokosti glavnemu poveljniku. 18. maja je bil tedaj naznanjen dan, da se ta zastava slovesno blagoslovi v Ploještih. Šotori so postavljeni na prekrasni, zeleni trati, dobro uro od mesta; proti severu pa gosto zelena ravnina začne delati počasi valove, zagledajo se prvi bolmi gomih skupin in za njimi se razprostira na obzoru belo progasta vrsta s snegom pokritih Karpatov. Taborišče bolgarske legije leži pravilno in zelo krasno; prostovoljci imajo kratke široke suknjice z rudečimi motvozi in medenimi gumbami; glavo jim pokrivajo okrogle kosmate kape, s svetlo-zelenim vrhom, zraven pa nosijo široke hlače in visoke škornje; črez pleča jim visi skupaj povit plašč, kontuš na pasu, in kratki šaspo z jataganom mesto bo daka; vse skupaj daje legiji zelo bojevit pogled. Oprava lehka, pripravna in nedraga, z eno besedo prav praktična. Uže je pripravljeno vse k blagoslov-Ijenju zastave, družine se postavijo v rede na svoja mesta: po sredi travnika stoje kle-čalni stoli in pred njimi leži na mizi zastava, ne še nabita na drog. Trobojnica je rudeče-belo-plava, z velikimi črnimi krizi na obeh klinjal. Močno sem tugoval in nikdar nij sem nehal obžalovati, da sem se tudi nekoliko zakrivil viharja, v katerem se je ubogi devojki tako grozovito razbila ladija; pri vsem tem pa nijsem mogel pozabiti, kako se je gospod Graham obnašal pri tem; pri vsem tem mu nijsem mogel odpustiti krivice in razžalitve, ki ste me toliko omamile, da je moja roka ugonobila Emilijo. Precej po odhodu doktor-jevem sem zagledal očma priti doli po stopnicah ter otiti; žalost je bila izginila raz njego vega lica ter se je umaknila navadnej njegovej mirnosti, samozadovoljnosti iu prevzetnosti Iz vsega tega in ker je glasno redoma bil s palico na tlak, sem sklepal, da nikakor nij tako skesanega, ponižnega srca, kot sem bil jaz. Zato sem ga nehal milovati, ker je bil tako malo potreben ali vreden milovanja. Miluje le samega sebe, sem zrl v otrpneno njegovo lice s srcem, ki razen neizpravljivega črta nij poznalo drugega čuta do njega. (Dalje pri h.) straneh, ošitfmi z zlatom in svilo. Sredi križa je na eni plati podoba Iverske Matere božje, na drugi sta pa sv. Ciril in Metod, pokrovitelja in posvetitelja zemlje bolgarske. Na za-stavindi trakovih je z zlatom všito: „Da se povzdigne Bog in se razsujejo njegovi vragi," in „Mešto Samara Bolgarom 1876 lete." Kopje na drogu je srebrno in pozlačeno, v Bizantinskem slogu. Posvečevanje se prične. Služita dva bolgarska svesčenika, eden iz mesta Livne — arhimandrit Amfilohij, drugi iz Tirnova, Peter Drožk; oba sta se udeležila poslednjega vstanka, ter se borila za svobodo svoje ugne-tene domovine. Njegova visokost glavni poveljnik pride o polu treh v ostrog in obide vrste, prostovoljcev. Spremljajo ga navdušeni kriki „nra!M kateri umolknejo naenkrat, ko mahne plavni poveljnik z roko, stoječ na svojem mestu zraven mize z zastavo. Začne se mo-Htev. Mrtva tišina zavlada v kolonah in trume mnogih gledalcev, Bolgarov iz okolice, zbravših se tu k velikemu prazniku. Ko so končane molitve, prične se originalni obred pribijanja zastave k drogu. Prvi žebelj je izvolil zabiti sam višji poveljnik, drugi — štabni načelnik armade, general Ne-pokojcicki, zatem načelnik legije, oba Samar-čnna, predstavljajoča svoje mesto, in arihi-mandrit Amfilohij. Na konec pride k sedmemu žeblju starček v raskošnej, narodnej opravi. Za širokim pasom mu molijo ročaji turških samokresov in veliki jagatan, zadej mu visi kriva sablja v dragi nožnici. To je znameniti vodnik bolgarskih vstankov, vo-jevoda Cepko Petrovič, ki je nže vodil 19 let Btrah nad Turke, kot nevihta Balkana. Enkrat je vendar padel v plen Turkom, ter presedel cela tri leta v temnici. Sled strašnega železnega oklepa se še zdaj pozna starčku na vratu; osem in dvajset obrunkov nosi na svojem telesu. Javil se je k legiji kot prostak, a nijso ga pustili v rede, temuč postavili ga pri generalu Stoletovu kot sovetnika ki dobro pozna kraje, kjer bo legiji treba delovati. S solzami v očeh prime Petrovič za sreberni žrebelj, se prekriža, poljubi zastavo in predno zabije žrebelj, vneto in glasno govori: „Naj pomaga Bog, da preide ta zastava od konca do konca vso zemljo bolgarsko, da si otarejo ž njo naše matere, žene in hčere svoje tužne oči, da beži pred njo vsa beda, zlo in nesreča, za njo naj pa leži mir, tihota in sreča." Glasno in jasno so donele te proste čuvstva polne besede starega junaka, začuje se udarec žreblju na glavo, in kakor nalašč, v tem trenotku se zabliska in votlo zagrmi v sivih oblakih, ki so se nakopičili nad Karpa-tami. „Dobro znamenje, dobro," se sliši mej krdelom. Ostale žreblje pribijejo častniki legije in prostaki bolgarski. Ko ie to delo dovršeno, prime glavni poveljnik za drog in visoko nad glavo dvigne zastavo. Pretresljivo in goreče zagrmi v vrstah „urau. Kape lete v zrak, kakor tropa črnih ptic nad družinami. General Stoletov, major Kalitin, načelnik tretjej družini in praporščak — vsi trije se spustijo na kolena in prejmejo prapor iz rok njegove visokosti. Zdaj primarširajo slovesno v kolonah družine mimo glavnega poveljnika, — kakor bataljoni starih vojakov, ne glede na to, da jih je nekaj vmes, ki se še komaj eden teden vadijo. Glavni poveljnik sede v voz in se odpelje v Ploješte; a dolgo potem, dokler oblak prahu ne skrije voza, odmevajo radostni kriki prostovoljcev in stotere leteče kape Črnijo zrak. To je bil Bolgarom dan slovesnosti in radosti, blagovest njih bodoče svobode, neodvisnost' in tedaj tudi sreče. Iz „Njive". Iz II m« i Jo 22. jun. [Izv. dop.*] Tri glavna vprašanja so, s katerimi se zdaj rusko izobraženo in sploh čitajoče občinstvo najbolj zanima: Kdaj zagrmi Kar s, kdaj prekoračijo naši Dunav in kaj bode z malo a vrlo Črnogoro? Prvo vprašanje stavimo si jako spokojni. Bere se vselej na lici nekaka radost, če kdo sproži to vprašanje, radost, katera izraža občudovanje in blagodar-nost, bolje slovensko: srčno zahvalo. Naša kavkažka vojska postavila si je uže toMko mo-numentov, zvršila je uže tako mnogo junaških del. da v istini zasluži največjega oofudovanja, naiglokejšo zahvalo naroda, kateremu na slavo ona služi. Dopisi v „M. Ved.', katere dobivajo iz samega štaba, tako jasno kažejo ono lastnost naše kavknžke armade, katera je ne samo glede Karsa, nego sploh glede vedenja ruske vojske v Aziji, conditio sine qua non", da se nikomur nij treba ni na trohico bati, da bi se naša vojska v azijskej Turčiji ne končala za nas tako slavno, kakor se je začela, da bi se ne okončila tako, kakor so se sploh vse vojske, katere je sveta Rusija s Turčiji bila. Ta lastnost imenuje se prava slovanska ruska vztraj nos t in vse, kar sestavlja bitnost tega pojma. Na drugo vprašanje ne odgovarjamo si tako mirnega srca. Nemarno uzrokov, dvomiti o hrabrosti naše zndunajske vojske; tudi glede vojene tehnike smo precej mirni. Ta kar je strašno ruskemu srcu, kar vzbuja v njem ne bojazen, katera izvira iz soznnnja vlastne slabosti, a bojazen, katera se korenini v uzro-kih, kateri nijso odvisni od boječega se subjekta, to je sila elementarne vrste, katera zamore našim vojskam pričiniti bolj strašno in gibeljno škodo, čem vsa mogočna turška obrana. — Gromadno vodovje Dunava, strašna vročina pridunavskih krajev, golost turškega bregovja, najgotovejše znamenje turškega vandalizma, močvirje one Bul-garije, katera leži okolo kolena Dunavskega toka etc etc. Vse to je i slišati strašno, a če veš, da mora črez ono naša mnogoštevilna, teška vojska: srce zamira — —. Rusko občinstvo vse to dobro zna, je tudi dobro znalo, ko je zahtevalo od svoje vlade energično, samostojno politiko, kar sem vam v svojem času poročal, govoreč, ka o francoskem šovinizmu leta 1870. v Rusiji ni sledu nij bilo. Najbolj pa nas vznemirja strašni položaj, v katerem je zdaj junaška Črna gora. Prehod črez Dunav bo najbrže uže končan, ali prav za prav še le načrt, ko dobite mojo pismo. Bode li Orna gora v prahu ali zmagonosna, kakor še nij bil narodič, nikdo pri nas ne more domnevati si. Če bode prvo, vprašam uže denes jugoslovanski politični svet: Je-li mogoče, da se neki Še potem ne od reko od politike, katero morda tira ne zagovornik, pač pa rabelj n aj h rab rej šega slovanskega brata?! _ —r. *) Kakor Je vidno, bil jo ta dopis pisan v ltu-Hiji še predno se jo tam vedo o za važni prehod ru-*ke armado čroz Dunav in za velikansko zmago miših bratov slav unskih sokolov v Ornej gori. Vse jedno ga pa pudaj<. V Ljubljani 2. julija. Iz FPfinrvin poroča telegram: Vladna „Montags-Revue" piše: Diplomatično in voj-niško je politika Avstro-Ogerske popolnem nevezana ln prosta do zdaj. Vojni dogodki se tako trše kakor je po vseh preudarkih le pričakovati. Stvari, ki se razvijajo na balkanskem poluotoku, dajejo skoro gotovo dokazovanje, da bode vojna ostala omejena le na Turčijo in Rusijo. Važnejši nalog prihaja še le po končanej vojski. Če se Rusija drži svojega slovesno postavljenega programa, kateri namerava le zboljšanje stanja krščanskih prebivalcev, bila bi to razmerno najvažnejše rešenje vprašanja; vojne določbe pa imajo tudi konsekvencije, ki večkrat o meče j o najbolj pošteno mišljene obljube in razglase. Nekove ideje, ki bi rasle z vspehi ruskih bajonetov, nekove poskuse velevlastne, morala bi Avstro-Ogerska z vsemi močmi zadržavati in braniti. Ukrepljenje avstro-ogerske države, nova moč njenega osrednje-evropskega položaja, to more biti jedino resultat vseh dejanj, ki jih more prinesti sklepanje mini in diktirati avstrijskim državnikom. Cela Evropa bode delovala pri uredbi novega reda. Mi smo prepričani, da Evropa ne bode ničesa dovolila, kar bi bilo zoper interes Avstrije. Bitje in življenje Avstrije je tako potrebno, da jej ne bode nihče branil, če bode ona morala na svojo hrabro vojsko apelirati ... Za svoje interese bomo, če treba tudi meč na vago vrgli . . . V t*0mwif/i je bila slavnost na spomin Jana Husa letos prepovedana . . . f##*r#tt.r?.# zastopnik na državnem zboru peštanskem, Mihajlovič, dozdaj jeden izmej oportuncev, govoril je 1. julija v Osjeku na javnem taboru, vršečim se zarad železnice in rekel te le besede: „Na oger-Bko vlado se nij zanašati, — Hrvat-ska-Slavonija se nema od nje ničesa nadejati, ker se vse naredbe vrše le v s a-mem magjarskem interesu." Da bi čul te besede ves hrvatski narod, ker resnične so. Y«»ibJ«» države. Cela denašnja vnanja politika se osredo-točuje v orijentalnem vprašanji, to je v velikej vojski Slavjanstva ruskega proti glavnemu protivniku našega roda, Turčinu. To pa spredaj obravnavamo. Vsa druga vprašanja so menj važna. V €M$i1e&lse§ zbornici je izjavil Bourke v imenu vlade, da nič ne ve o „grozovitostih" katere bi Rusi v Aziji doprinašali. (Turki in njih prijatelji so zopet lagali.) Dopisi. Ie Loža 30. junija. |Izvirni dopis.] Naše mesto in vsa dolina je do sedaj vedno jednoglasno volila narodne kandidate izvzemši le par komandiranih, ki so pa od denes do jutri. Tudi pri tej volitvi smo mislili, da bode Slo vse redno, a mi obračamo, nemčurji pa obrnejo. Dolina je pač volila 10 narodnih mo žakov, ki bodo jednoglasno volili priporočana dr. Zamika in dr. Vošnjaka, a za mesta kandidira proti g. Obrezi nekov dr. Deu, zaspan advokat iz Postojne. Pripeljal se je pred nedolgo sam v naše mesto in agitiral s pomočjo par človečetov za-se. Kako je agitiral?! Dobil sije nekega „gospoda", kateri pri nas ravno ne sluje posebno, kajti znan je kot velik skopuh. On si ne privošči zjutraj kaj jedi, da bi jo sam plačal, ampak hodi po hišah in z družino je kašo, zelje, krompir itd. samo da zastonj. Naše kuharice so ga podile uže % burkljami, a vendar se ne umakne ta podrepna muha; mi smo si uže pripravili aj-dovice, du mu pokadimo. Drugi „gospod" pa je doslu*en vojak — častnik, od katerega njegovi kameradi le slabo pripovedujejo in katerega ideja je njegov trebuh in pa škaf vina. S tema dvema se torej Deu napravi na delo; se ve da treba je bilo prej grlov namazati. Potem so znčeli loviti glase. Toda mi smo jih zavrnili. Poklicala je ta trojica tudi Podgra-dnrja in omenjeni vojak — častnik (?) — ga nagovori: „Vi. dajte mi roko, da hoste to storili, kar vam bom jaz rekel!" nO. zakaj ne. če bode mogoče," odgovori mož. „To je prav lehko," komandira oni, rvi mi daste roko, da boste tega-le g. Deva volili !tt „Ne, tega pa ne," odgovori pametni mož, se zavrti na peti ter otide. Rekli so tndi. da g. Obreza na laško stran drži. (?!) Kaj če to pomeniti? Toda, takim ljudem je vse dobro Oni mislijo, da smo mi tako neumni, da nas bodo slepili s takimi besedami. Dalje so nam pravili, da bode g. Obreza nam sodnijo vzel in v Cirknico prestavil. To je zopet neumnost, kajti Cirkničani sami prosijo, da bi k nam prišli in pri nas itak mora biti sodnija, ker je velik okraj. Le jen j>ar meščanov so preveč z vinom napojili in sta jim za to obljubila, da bosta volila Deva. Pa mi se nadejamo, da si bosta to še dobro pomislila in bosta volila z nami g. Obreza. Meščanje! Pokažimo tem nemčurskim ljudem, da mi hočemo ostati narodni, kakor so bili naši očaki, ki so se hrabro potezali za svoje narodne pravice, pokažimo jim, da naše mesto ie jedno tistih mest, ki je popolnem domače, kjer nij sovražnikov \iaše mile domovine, pokažimo jim to s tem, da volimo jednoglasno gospod A. Obrezo! Iz N«*iit .limrin'iu na Dolenjskem [Izv. dopis.] Pri nas je bila volitev volilnih mož 20. jun. Volili smo 6 poštenih narodnjakov, 7. gosp. Bučar naš župan, je še omahljiv. (Kakor čujemo, hoče baje nemčurska stranka g. Bučarja za kandidata postaviti za dolenjska mesta i trge). Ako ga res postavijo nasprotniki za svojega kandidata, mu lehko uže naprej rečemo, da bode strašansko — propal. Resultat volitve je nasprotno stranko popolnoma iznenadil ; vsi poparjeni so bili, ker se tako sijajne narodne zmage nijso nadejali. Agitirali smo namreč brez posebnega hrupa bolj na tihem; vsak naših kmečkih vo-lilcev segel je v roko, da voli le poštene može, narodnjake in res prišlo jih je na volišče celo 81). Da se jih je toliko volitve udeležilo, ima seveda tudi g. župan zasluge. Poslal je nam reč k vsakemu na dom srenjskega slugo s polo, da se mora za volitve podkrižati in gotovo volit priti. Naročeno je bilo strogo vsacemu volilcu od nasprotne strani, da mora tiste volili, koje voli g. župan omahljivec ali polu-nemčur. Duhovščina takrat nij prva volila, kot je bilo navada, ampak p o-rinjena je bila nazad, naj brž radi tega, da bi km e t j e ne i m eli d o brega izgled a. Pri vseh takovih in jednacih uemškutar-skih sredstvih smo vendar zmagali narodnjaki sijajno. Veseli smo te zmage tembolj, ker je kmet pri nas radi slabili časov od dveh nem-škutarskih mogočneže v zelo odvisen, posebno nij bilo mogoče vreči g. L$. (čeravno mislim, da se bodo spametoval, ter iz naše okolice ne bo sam šel kot bela vrana ueinčurja volit), ker ima kot župan (sicer pošten iu ne toliko zagrizen) potem tudi kot „kapitalist" dosti upliva. Rekel je pak tudi ta g. B., da bode na vsak način g. Pfeifer izvoljen. — Volitve vršile so se cele 3 ure. V dopisu z Dolenjske je bil nedavno opisan gospod, ki je iedenkrat narodnjakom volit priti obliubil, na dan volitve se pa na pohod podal. Žalibog imamo tudi mi takovega gospoda. Ta strahopezljivec zove se Janez V., i le zarad tega, ker upa kmalu na penzijo, Če ravno ima kot župnik uže dost: lastnega, da bi se mu ne bilo bati. se je na dan volitve peljal v šmarješke toplice. Prav žal nam ie za tako priletnega gospoda, da si s takim Činom gre svojo čast v narodnih stvareh skruniti. Kaj je porekel grški modrijan Sokrat, ko so ga hoteli zapeljati, naj bi izmuzal se, ter rešil svoje življenje? Mej našimi marljivimi agitatorji za slovensko stvar zaslužita javno pohvaljena biti naša gospoda kaplana, posebno gosp. Jančigar. Pri nas je g. J. zelo priljubljen; vsak kmet ga spoštuje. Niegova beseda kmetu velja, zato ta res čudna prikazen — da, ko so nemčurji najboljšo za so upali — so nepričakovano narodnjaci zmagali. Tudi bližnja K o s t a n j e v i c a se je postavila na noge, volila je same značajne narodnjake. Od vseh str a nij se pripoveduje, da nemčurji u že obupujejo. Narodnjaci naj bodo vendar na oprezu. V zadnjem hipu še nam zna ncm'ur škodovati rabeč znana sredstva osleparjenja, podkupovanja itd. Vsak naš naj stori svojo domovinsko dolžnost. Mož naj možu v roko seže, da voli narodnjaka — naj tudi nomčurski grom i strele vale so nanj. Tako bodrimo k značajnosti i politični zrelosti. Mi smo uže sedaj preverjeni, da je zmaga na Dolenjskem povsod naša, ali delati je k« treba, da bode zmaga sijajna, da nemčurstvo propade popolnoma; da stopimo na volišče kot jeden mož, da iz d ere m o nemčurstvu zadnje slabo koreniko ter ga uničimo za vse vekov veke. —u.— Iz HiitlovlJis!4«»;jii okraja 29. junija [Izv. dop.] Do denes nij še nam naznanjeno bilo, kedaj bodemo zaupne može volili. „Pa saj nijso na nas pozabili," vprašam bolj zavedenega narodnjaka. Kaj mi je on odgovoril, tega ne smete vi natisniti, bili bi konfiscirani. Za take zaupne može, ki bi potem od n e m-č u r j e v p r i p o ro č an e g a kandidata gospoda Dralko volili, ne maramo. Res je za zdaj še nam dosti po volji bilt ali tega zaupanja pa v tako kratkem času nij še pridobil, da bi smel kandidirati. On naj doma dela za svoj okraj, politiko pa naj nam prepusti. Posebno če se da od nemškutarjev priporočati, ne bo nič povišal zaupanja do sebe. Sedaj je pa vse ljudstvo z veseljem si zapomnilo včeraj naznanjenega narodnega kandidata gospoda dr. Poklukarja. On je mož za naš okraj. Njemu so znane vse naše težave, vse težave tistih, ki toliko zavoljo Jelovice trpe črez 30 let in upanje je naše, da bodo dr. Poklukar drugi Vilj. Pfeifer, ki se za svoje Dolenjce tako možato poteza, da nas je veselje. Dobro vemo, da se bode tudi naš prihodnji poslanec za vse naše težnje izročene mu, dobro potegoval. Živeli vsi nasvetovani narodni kandidatje. Zmaga upamo bode sijajna narodna. Zato držimo vkup! Kaj pa vi, naši vrli sosedje Tržičanil Stopite na noge in volite 10. srpana od narodnega odbora priporočanega kandidata s Kam-ničani iu narodnimi Radovljčani, gospoda Sta- reta. Saj so minoli tisti časi, ko so bili kakor gospodovalci nem^kutarji crez vas, sedaj nič nijso. Sedaj pokažite svetu, da je slavno slovennko mesto Tržič pod Ljuhelom tudi se vzbudilo, da pozna mater svojo, in da so sinovi Slave v njem, ki se ne dajo pregovoriti tistim zavitim nemškim agitatorjem, da bi dali slovenskemu mesta namesto slovenskega ali kranjskega lica t u rsk o-nemsko larfo. Ne uda j te se ! Domače fttvari. — (Iz Liti j e) se nam poroča, da so voljeni trije narodni možje za volilce in sicer s 1O0 glasovi! Torej v tako inalej občin), kakor je litijska, tu, kjer glavni agitator nem-Skutarjev, tist mrtvaški ptič zadnjega zbora stanuje, taka sijajna narodna zmaga! — (Iz P re serij) se nam piSe: Slavno uredništvo! Naznanjam vam, da so bili 30. t. m. pri nas 4 odločni narodnjaki izvoljeni. Slava vrlim volilcem ! — (Iz Borovnice) se nam piče, da so bili 30. t. m. voljeni za volilne može gg. Ant. Jugovec, župnik, Josip Telban, župan in Lovro Verbič, posestnik, možje goreči za narod, kateri bodo na dan volitve svojo sveto dolžnost storili. — (Na lil o kali) so vsi narodni volilni možje. — (Iz Cerkelj) se nam piše: Volitve volilnih mož so se v Cerkljah na (Gorenjskem vršile 2G. jun. t. 1. Izvoljeni so zanesljivi narodnjaki: trije g. duhovniki in štirje kmetijski posestniki. Isto tako smo izvedeli iz Šentjurja, kjer so bile volitve 27. jun. Pri nas nasprotna stranka nij agitirala, ker si je bila propada zvesta; drugače pa v Šent-Jurji. Na vse kriplje so delali nasprotniki, pa na dan volitve jim je srce upadlo. — (Od Zagorja na Notranjskem) se nam piše: S tem vam poročamo, da se je denes volitev volilnih mož za deželne poslance vršila za občini Zagorje in Knežak. Kadostnim srcem naznanjamo, da je bil izid volitve po vsem sijajen naroden, kajti volili smo v obeh občinah šest poštenih, zanesljivih in narodnih mož, kateri bodo na dan volitve v Postojni neustrašljivo glasovali za naša vrla zagovornika kandidata gg. dr. Vošnjaka in Zarnika. Ob jednem moram pa tudi konstatirati, da nam tu na Pivki kakov črn vran malo pod pazduho o zadevi agitacije segne, a vse zastonj. Nekovi ,,gospod" iz Bistrice — tako namreč je pripovedoval nek kmet volilec iz Ru., jo prigovarjal, naj le tista volijo, koja bodeta gg. F. iz J. in M. V. iz T. volila. Tu Be gotovo kaže neznosna neinčurska posiljenost, kajti da bo našega k oren jaške ga Pivčana na limance ujel, pač nij lehko, ker tu nijso še nemčurji ovojili si naših tal. Tudi nekov g. F. L. si mnogo prizadeva, da bi bil privrženec Devov izvoljen za dež. poslanca. Toda vse to napenjanje in pritiskanje ne bode našim možem — volićem nič zabavljalo, ampak oni bodo ostali Pivškim stenam enaki. Živeli! — (Ljubljanska n em skuta rs k a kandidata) za deželni zbor sta, kakor je bilo uže naprej lehko prorokovati, dozdanja dva: g. Kaltenegger in advokat Schrev. Prvi je bil vsaj toliko pošten, da je v svojem ogovoru rekel, da ne kaudidira tako, kakor drugi udje njegove u s tavo ver no-nemškutarske stranke, namreč, da bi obetal nižje davke doseči, ker treba je časa in študij, da se rešijo zdaj prikazujoča se financi jalna vprašanja. To priporočamo v prevdarek nemškutarskim sleparjem, ki po deželi in po mestih „Tagblattu širijo in lažnjivi oklic »Kmetje" razprostirajo. — Drugi kandidat, mgritea] sovražnik slovenskega ljudstva, Scbrey pak je naglašal, da bode za razširjanje nemške kulture deloval. Govoreč o svojej delavnosti je pozabil, da je zinirom le samo domačinom zabavljal. Kar je o svojih zaslugah govoril, je prosta laž. Konianilirani neinškutarski volilci, ki svojega mnenja niti imeti ne smejo, ti so se ve da pritrjevali. — (Tiskovna pravda.) Kakor smo slišali, imel bode „Laib. Tagblatt" resp. njegov dopisnik iz Radeč tiskovno pravdo pred porotniki, ker je g. radeškega fajmoštra raz-žalil z lažjo, da je za papeža nabran denar potrosil za volilno agitacijo, kar je ravno toliko, kakor da bi ga tatvine dolžil. Bomo videli, kako bodo nemškutarji dokaz resnice vodili. — (It Barke) na Goriškem 29. junija se nam«pi£e: V torek večer smo barski ,,1'ant-je" palili „na groniadia kres se strelom in petjem „hej Slovani!"" ker nanije ta dan „S1. Narod'- donesel veselo novico; da so naši vrli bratje Kusi prekoračili silni Dunav. Živela slav-janska zavednost naša! — (Rodovitna krava.) Z Dutovelj na Krasu so nam piše, da tamkajšnji cerkvenik A. Žvab ima kravo, katera je dne 1. julija 1.1. zjutraj ob dveh po polunoči storila štiri teleta, vse prav močna iu zdrava, ter lepega razvitka. Omenjena krava je uže prej imela ob jednom jenkrut tri, iu dvakrat po dve teleti, torej v štirih letih zaporedoma jednajst telet. — (Hrvatje o naših volitvah.) Pod naslovom „l/.borni pokret u Kranjskoj", piše hrvatski „Primorac" • U prvoj polovici budućega mjeseca vihiti će se u Kranjskoj izbori izu zemaljski sabor. Izbori neće biti samo zua-; meniti za Slovence, već za sve nas Slavene, i navlastito pako za Hrvate. Nije zaista ravnodušno za nijednoga Hrvata, tko će u Ljubljani ovladati zemaljskim saborom, da li.....nieiu- stvo i nemškuturstvo ili narodni slovenski duh. Tko pozna pogibelj, u kakovoj još sveudilj lebde našu braća Slovenci, tko zna, kako je i uz prošasti narodni sabor težko gotovo nemoguće bilo, da Slovenci izhode išto prava svomu jeziku i naroduosti, taj će pojmiti, kolik bi to bio udarac slovenskomu narodu, da u kranjskomu saberu zavladajo narodni protivnici, da zature u kut i manjinu narodne pobornike, te obustave svaki napredak u narodnom dubu. Bila bi to u istinu narodna katastrofa. Na koliko se dosad vidi, mogli bi Slovenci opet sjajno pobjediti, al UZ uvjet, da svi birači do sliednjega izvrše svoju narodno dužnost." Oljno bar vene podobe l ► m Bicer: ■votnikoTi i>ol»i'ji!in. so ravno v velikoj 1 »41« . I . I M < bidei aoo Komadov t elegantnimi okviri došlo, in h jaku nizkih cimah tildi na iih-mm-iio obroke prodajajo; tu kim, ki takoj plaSajo, ae popužča 0°/« do ii>°/o' mm Tuđi velika libirka asirlcaJl j« na skladišč Spoštovanjem F. Rudi, —1) kongresni trg, stev. 7. Dunajska borza 2. julija. (Izvirno tslegrafidno porodilo.) Enotni dri. dolg ▼ bankovcih . 61 gld. 10 kr. Enotni dri. dolg v srebru Hti „ 'M „ Bata renta.......7tf „ 50 r 18«0 drl posojilo IU , 75 „ Akcije narodne bank« 774 „ — „ Krodi ne akcije 44 „ 80 „ London . • UM * 90 r Napol. 9 „ §9 C. fe. cekini 5 n 91 „. .ir,mf.» Of m 40 Driavne marke .... BI „ 35 Ravnokar je v „Narodnej tiskarni" v Ljubljani /.slo in so dobiva: VIII. zvezek „Lietki": Pomladanski valovi. K o man, Vpila) I. T u r g e » j o v, posloveni, dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cona Uu kr. Izdatelj in urednik Josip Jureič. • mm bolnim moč in zdravje hrei leka in brez hI roško v po izvrstni Malesciere da fiarry 30 let »••;•■ je aij boleiai, ki bi Jo ae bila obratila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i 0 rooita brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni 9 iolodcu, ;ia živcih, dalje prsno, i na jetrah; tloze 1 naduho, boločiuo v ledvicah, jetiko, kaSolj, nopre* bavljeuje, zaprtje, prehlajenje, uesp&uje, slabosti, zlato silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, ailcnjo krvi v glavo,. 4ntn«nje v ušeBib, olabosti in hlevanje pri nosečih, btOftOOat, diabot, trgaujo, shujšanje, bledicico in pro-..ajenje; posebno oe priporoča za dojene« in je bolje, u^o ilojničiuo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo- «i adravilnih, brez vsake medicine, mej njimi apri-Srivala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-roga profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelateioa, Dr. Shorelanda, th, t arnpuella, prot. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-•tuai-f, Jlarkizo de Brehan a mnogo družili imenitnih is'ib, «o razpošiljava na posebno zahtevauje %astonj. Kratki iskai it SO.000 ■ pri če valov. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. 3 rtslo je nie sedem mea cev, odkar som bil v brezupnem stanji. Trpel sem VBled prsnih iičut« menih bolečinah, in sicer tako, i >** * «i. oOkrn v ^lahn aa iao tat ».-j . rciaje; D u barrj ... louip. na l»a i&lU ** Ul« .ii.bKik»h«3 »v. o, ^.hUm v -.stiii i.,)fitih pri dobrin rjai u. tpeoer^akih irgovoili rodi rampoidja da-aajiam aiit ua vse kraju - .tuioab ali povae^ib. V ^aib^uui £d Ah r, J. Svoboda, lekar pn B*latom onuu, , Kelti pn .ekarj.i J. Pio-uauiu, v