Pošinina plačana v gotovini. Slo/emki Pivi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196 nmeliar Leto IX. Celje, 4. februarja 1938 Štev. 3 j Še nekaj statistike Po statističnih podatkih Banovinske hmeljske komisije posnemamo, da je znašal pridelek hmelja v letu 1936 v naši banovini skupno 20.062 stotov. Prodalo se je v sezoni 1936/37 skupno 19.868 stotov, tako da je ob pričetku sezone 1937/38 bilo neprodano le še 194 stotov, in sicer 141 stotov v rokah hmeljarjev, ostalih 53 stotov pa pri trgovcih. Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja je oznamkovala pod znamko »Južnoštajersko-Sa-vinjska dolina« 4873 bal do 170 kg in 2362 bal nad 170 kg čiste teže, 315 balotov pod 170 kg ter dve kocki pod in šest nad 170 kg čiste teže, skupno torej 7558 tovork v kosmati teži 1,356.647,5 kg, pod znamko »Dravska banovina« pa 245 bal do in 348 bal nad 170 kg čiste teže, skupno torej 593 tovork v kosmati teži 126.462 kg, in mešanega hmelja obeh področij 'kot »Hmelj« 243 bat do 170 kg v skupni kosmati teži 38.832,5 kg. Skupno je bilo torej oznamkovano 5361 lažjih in 2710 težjih bal, 315 balotov, 2 lažji in 6 težjih kock, torej 8394 tovork v skupni kosmati teži 1,521.942 kg. Razen s slovenskimi je bilo 3927 tovorkov označeno še z nemškimi, 3265 z angleškimi in 1202 s francoskimi napisi. Naravnost v USA, to je v Združene države Severne Amerike, je bilo odpremljenih skupno 2377 tovork v čisti teži 5812 stotov, to je 29% celokupnega pridelka 1936, in sicer 2054 tovork znamke »Južnošiajersko-Savinjska dolina« ter 323 znamke »Dravska banovina«. Skupno je bilo letnika 1936 oznamkovano 8394 tovork v kosmati teži 15.219,42 stotov,- oziroma po odbitku embalaže v čisti teži 14.610 stotov, t. j. 73% celokupnega pridelka, in sicer 65% pod znamko »Južnošiajersko-Savinjska dolina«, 6% pod »Dravska banovina« in 2% mešanega hmelja obeh znamk. Od znamkovane množine odpade 89,25% na Savinjsko dolino, 8,25% na Dravsko banovino in 2,50% na mešani hmelj. V posameznih občinah je bilo izdano poverilnic in plombirano bal v približni teži kakor sledi: »Južnošiajersko-Savinjska dolina«: Občina Poverilnic Bal Pribl, stotov Braslovče 644 5.458 2.539 Celje 173 1.361 529 Dobrna 74 259 92 Dramlje 27 78 29 Gomil sko 273 1.924 897 Go to vije 292 2.142 1.009 Griže 156 798 369 Mozirje 190 644 231 Petrovče 505 4.747 1.997 Polzela 311 2.465 1.062 Rečica ob Savinji 138 518 187 Sv. Jurij pri Celju 86 336 103 Sv. Pavel 370 2.528 1.075 Sv. Peter 365 3.528 1.553 Škofja vas 179 837 334 Tabor 547 2.891 1.349 Teharje 18 208 78 Velika Pirešica 370 1.649 660 Vojnik 173 625 236 Vransko 152 781 344 Žalec 221 2.439 1.114 Skupaj 5.264 36.216 15.787 »Dravska banovina«: Dravograd 9 110 54 Guštanj - Prevalje 4 34 14 Marenberg 38 399 210 Mislinje 4 13 5 Skale 42 229 93 Šmartno ob Paki 196 1.094 441 Šmartno pri Slov. Gr. 3 27 13 Šoštanj - Topolščica 114 635 239 Št. Hj pri Velenju 93 459 195 Št. Janž na Vinski gori 93 528 196 Št. Andraž pri Vel. 109 523 219 Velenje 103 623 261 Vuhred 5 48 28 Vuzenica 17 146 70 Okraji: Krško 2 14 7 Laško 43 200 64 Maribor, desni breg 11 357 173 Maribor, levi breg 2 31 14 Ptuj 1 12 6 Konjice 9 60 23 Šmarje pri Jelšah 36 183 73 skupaj 934 5.725 2.395 vsega 6.198 41.9'41 18.185 Kakor iz navedenega sledi, odpade na »Južno -šfajersko-Savinjska dolina« 87% in na »Dravska banovina« 13%. Dočim so poverjeniki overili skupno 18.185 stotov 'hmelja, pa je bilo potem oznamkovano le 15.219 stotov, tako da je 2966 stotov, t.). 16% ostalo ne-oznamkovano, ker je znamkovanje fakultativno. Seveda pa je to le približno, ker poverjeniki hmelja ne tehtajo, ampak le približno presodijo težo. Poverjenikov je v letu 1936 poslovalo 63, v na koncu navedenih okrajih pa so vršili posle poverjenikov pristojni okrajni kmetijski referenti. Kontrolnih potrdil ali overilnih listin je 'izstavila Komisija za kontrolo in znamkovanje hmelja za »Južnošlajersko-Savinjska dolina« 2688 za 7021 Cza 537 ne) iovork, za »Dravska banovina« 179 za 507 (za 86 ne) in za »Hmelj« 76 za 103 (za 90 ne) tovork, skupno torej 2943 za 7681 tovork, dočim se za 713 tovork kontrolnih potrdil ni zahtevalo. Kakor iz navedenega razvidno, nam Komisija za kontrolo in oznamkovanje hmelja za leto 1936, torej že za prvo leto svojega poslovanja, nudi vsestranske, zanesljive, točne in koristne statistične podatke, ki smo jih doslej talko zelo pogrešali v našem hmeljarstvu. H koncu naj omenimo še mnenje analytičnega laboratorija poskusne postaje na pivovarskem učilišču v Berlinu o našem hmelju pridelka 1936: »Hmelj je vseboval vode 10,3%, grenčic 15,5% in grenčic v suhi snovi 17,3%. Barva hmelja rumen-kasto-olivno-zelena, obiranje dobro, semena se najde le izjemoma, struktura vretenca večinoma srednje fina, lupulin svež, zdrav, sijajen, lepljiv in zlatorumene barve, aroma čista, prijetna in močna; vsebina grenčic 17,3% je zelo dobra.« O pravilnem gnojenju hmelja Mnogo se je že pisalo in razpravljalo o gnojenju 'hmelja, pa si kljub temu hmeljarji še vedno niso čisto na jasnem, kako je treba hmelju pravilno gnojiti. Pri srednje dobri letini odvzame hmelj na 1 ha iz zemlje kakih 110 kg dušika, 30—50 kg fosforne kisline, 80—90 kg kalija in 150 kg apna. To so zelo velike množine hranilnih snovi, katere moramo v obliki gnoja zopet vrniti hmeljišču. Hmelj gnojimo torej pravilno le tedaj, če z vsakoletnim gnojenjem vrnemo zemlji vse štiri hranilne snovi v istem razmerju, kakor jih hmeljska rastlina vsako leto izčrpa iz zemlje za tvorbo trt, listja in kobul. Torej te »popolno gnojenje« je pravilno, nikakor pa ne enostransko. »Popolno gnojilo« je ono gnojilo, ki vsebuje vse štiri hranilne snovi. To je domači ali hlevski gnoj in umetni gnoj Nitrofoskal. V hlevskem gnoju se nahaja samo 0,50% dušika, 0,25% fosforne kisline, 0,60% kalija ter okrog 20% organske snovi in 75—77% vode. V hlevskem gnoju so torej le zelo male količine imenovanih štirih hranilnih snovi. V. sličnem razmerju, toda 16'krat več dušika, 23krat več fosforne kisline, 13'krat več kalija in poleg tega še 35% apna pa vsebuje Nitrofoskal I. Če vzamemo v poštev samo eno hmeljsko rastlino, porabi ta (pri današnji oddaljenosti vrste od vrste in rastline od rastline) okrog 20 gr čistega dušika, 6 gr fosforne kisline, 15 gr kalijevega oksida in 28 gr apna. Te količine hranilnih snovi se nahajajo v 250 gr Nitrofoskala L Pri tej množini pa je že upoštevano, da lahko izkoristijo korenine samo okrog 60% fosforne kisline, ki se nahaja v superfosfatu in je zato v Nitrofoskalu več fosforne kisline kot pa jo hmelj v resnici potrebuje. V Nitrofoskalu pa je tudi več kalija, kot ga hmelj potrebuje, to pa zaradi tega, ker je savinjska zemlja zelo lahka in siromašna na kaliju. Če hoče torej hmeljar pridelati dober, lep in težek hmelj, če si želi delo z gnojenjem hmelja kar najbolj poenostaviti ter poceniti in če hoče gnojenje hmelja res dobro in pravilno izvršiti, potem bo gnojil svoj hmelj z Niirofoskalom I; 800—1000 kg na ha ali 150—200 gr na eno sadiko. Čim prej se hmelj pognoji, tem boljši je tudi učinek! Razno Konsum piva v Belgiji je v letu 1936 znašal 14 milijonov 584.192 hi. V domačih pivovarnah se je navarilo 14,500.000 hi, za 84.192 hi pa je znašal več uvoz kakor pa izvoz. Uvozilo se je skupno 93.109 hi piva, in sicer največ, namreč 64.737 hi, iz Anglije, potem 17.651 hi iz Nemčije, 4182 hi iz ČSR, 3270 hi iz Francije in 1620 hi iz Nizozemske. Kaj in koliko se pije v Romuniji. Po uradni statistiki v Romuniji konsum vina precej nazaduje, dočim se konsum piva in žganja polagoma dviga. V zadnjih treh letih je namreč konsum opojnih pijač znašal: vina 1934/35: 10,400.000 hi 1935/36: 6,700.000 hi 1936/37: 6,000.000 hi piva 442.000 hi 450.000 hi 500.000 hi žganja 85.000 hi 101.000 hi 100.000 hi Pridelek in poraba hmelja v USA. Po uradni statistiki so v začetku sezone 1937/38 znašale neprodane zaloge hmelja 314.056 stotov, sicer precej več kakor preteklo leto, ko so znašale le 176.670 stotov, toda še vedno manj kakor prejšnja teta. Pridelek v letu 1937 je znašal 201.127 stotov proti 113.956 v letu 1936, obralo pa se je le 181.354 stotov, dočim je 19.775 zaradi pomanjkanja delavcev in slabe kakovosti ostalo neobrano. Porabilo se je v sezoni 1936/37 v pivovarnah 167.610 stotov hmelja proti 156.285 v sezoni 1935/36. Uvoz hmelja pa je znašal 49.948 stotov v letu 1936/37 proti 29.603 v 1935/36, in sicer 50%, to je 23.361 stotov iz ČSR, 25%, to je 11.292 iz Nemčije in le malo .manj, namreč 10.280 stotov iz Jugoslavije, ostalo pa iz Belgije, Francije, Poljske, Anglije, Kanade, pa tudi Danske in Holandske (?); izvozilo pa se je skupno 12.316 stotov hme- lja, največ, to je 70% ali 7966 stotov v Anglijo, 2746 na Irsko, 1412 v Kanado in 718 stotov v Mehiko. Produkcija piva v Češkoslovaški je v letu 1937 znašala 8,308.065 hi, to je v primeri s prejšnjim letom, ko je znašala le 7,557.000 hi, za 751.065 hi ali 10% več. Doma se je popilo 8,206.586 hi in le 101.479 hi izvozilo. Z večjo produkcijo piva se je seveda povečala tudi poraba hmelja, in sicer za 2500 stotov, tako da je znašala 25.000 stotov. Vprašanja in odgovori A. R. v B.: Po vsem sodeč primanjkuje v mojem hmeljišču najbolj apna. Mislil sem ga trositi že v jeseni, pa zaradi vednega deževja ni bilo mogoče. Hmeljišče je staro sedem let in ni bilo še nikoli apnano. Ali trosim lahko apno tudi še sedaj spomladi po obrezovanju in koliko na tisoč rastlin? Odgovor: Da bo v vašem hmeljišču primanjkovalo najbolj apna, če ni bilo še nikdar apnano, je res verjetno. Apno pa je najbolje trositi jeseni pred odora-vanjem. če pa ste jeseni zamudili in je apnanje res nujno, trosite apno izjemoma lahko tudi še po obrezovanju, 1500 kg na tisoč rastlin. Vzemite pa zmleto apno, ga raztrosite na široko po nasadu in takoj zabranajte. F. B. v P.: Lani sem si nabavil prevozno škropilnico, pa mi ne zadostuje. Sicer je Haiderjeva Freya in izvrstno deluje, le prepočasi gre delo naprej. Ali naj nabavim še eno Freyo, ali pa motoriki? Videl sem lani motorke pri delu in se prepričal, da je pač škropljenje z motorko čisto nekaj drugega. Kaj naj torej storim? Odgovor: Za eno prevozno imate seveda mnogo preveč hmelja. Ker je res delo z motorno mnogo hitreje in tudi učinkoviteje, si vsekakor nabavite motorko. Naročite pa jo čimprej, ker se nemška marka stalno dviga in se bodo verjetno zato tudi škropilnice podražile. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: V hmeljski kupčiji je položaj nespremenjen in prav tako so ostale nespremenjene tudi cene. Prometa je bilo zadnjih 14 dni bolj malo, več povpraševanja pa predvsem za cenejše blago. Vojvodina: Pri nespremenjeno mirnem razpoloženju v kupčiji so tudi cene ostale nominalno nespremenjene. Češkoslovaška: Pri precej mirnem zanimanju in povpraševanju predvsem za dobro srednje in cenejše blago so ostale cene v glavnem nespremenjene in lanski pridelek notira žateški 13—24 din ter Uštek in Roudnice 10—15 din za kg. Kupuje se za domačo pivovarsko industrijo in za izvoz. Nemčija: Razpoloženje v hmeljski kupčiji je slej-koprej večinoma prav mirno in le za izvoz semterija nekaj zanimanja. Cene so ostale nominalno nespremenjene in za domačo uporabo notira Hallertau, Spali in Wurtemberg 40—47 din za kg, za izvoz pa se cene vedno prilagodijo cenam na svetovnem tržišču. Sicer pa je tendenca v splošnem zelo mirna. Francija: Razpoloženje v hmeljski kupčiji je slej-koprej zelo mirno in je v zadnjem času bilo prodanega le nekaj alzaškega hmelja po 13—15 din za kg. Poljska: V hmeljski kupčiji je slejkoprej zelo mirno in nekaj povpraševanja le po srednjem in cenejšem blagu, ki se plačuje po 7—14 din za kg. Za boljše blago, ki pa je iz prve roke v glavnem že razprodano, ni nobenega zanimanja. Belgija: Pri mirni tendenci notira lanski Poperinghe 9—10 din in letošnji v predprodaji za oktoiber-november do 16 din za kg. Anglija: Na hmeljskem tržišču je zanimanje še vedno precej živahno, tudi za inozemsko blago, ker domači lanski pridelek je v glavnem razprodan, za starejšega pa ni dosti zanimanja. Amerika: Razpoloženje v hmeljski kupčiji je sicer' nadalje bolj mirno, vendar čvrsto. Prišlo je že tudi do nekaterih večjih zaključkov, ker pivovarne začenjajo polagoma pri sedanjih cenah kriti svojo potrebo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in domači pridelek notira lanski 12—16 din, predlanski 9—12 din, letnik 1935 pa 7—9 din in starejši letniki do 7 din, že za-carinjen inozemski pa lanski 45—53 din in predlanski 34—43 din za kg. Pri kupčiji iz prve roke doseže boljše in najboljše blago do 12 din za kg. Najvišje cene, iplačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, seveda ne vedno iz prve roke, so'bit e naslednje: letos lani Anglija (Golding) 48 Nemčija (Spali) 47 63 din Češkoslovaška (Zateci 23 35 din (Ušiek) 15 19 din Jugoslavija (savinjski) 16 30 din i (vojvodinski) 7 21 din Francija (alzaški) 15 19 din Poljska (woHujski) 14 25 din Belgija (P op e ring h e) 10 18 din Amerika, domači 12 49 din že zacar., inoz. 53 76 din Za razvedrilo Poslednje besede. »Katere so bile njegove poslednje besede, preden je umrl?« »Do teh sploh ni prišel, ker je bila do zadnjega njegova žena zraven.« Poklon. Oduren tujec lepi natakarici: »Vaše mesto je sicer zelo odurno, toda prebivalci so res čedni.« Natakarica: »Zato pa sem si takoj mislita, da niste iz našega mesta.« Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar je prinje j naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim remoženjem ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu’ Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani sprejema vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2. •• ¡Hranilnica Dravske banovine! S Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor • B—WWWW1—K— • Pupilarno uaren zauoB. • Obrestouanje najugodnejše. J im»... 8 Za vloge in obresti jamči Dravska banovina 8 w z vsem premoženjem in vso davčno močjo. S Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNICA (v lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.