Published and distributed under permit (No. 65cM^al Chicago, Illinois,k« »r pa še mlad. Mlad človek potrebuje mlade družbe, da se razvedri, sicer nima nič od mladosti. Pojdi! Drugi ti je dejal: Ne hodi! Ta družba ni zate, glava in srce te bosta bolela po njej. Stariši bodo žalostni, pri spovedi si obljubil, da se boš ogibal nevarnih družb. Ne hodi! ^lej oni glas je. glas satanovega agenta, ta pa angelja V:>ruha in njegovih zaveznikov. Angelji varuhi vedo, da je volja mladine v nerodnih letih večinoma dobra, tem slabše pa meso, ki kaj rado prevaga. Zato tudi oni v tej dobi poiščejo novih zaveznikov, da ne podležejo sovražni premoči. Kaj menite, da je vse to, kar se za mladino te dobe stori, zavetišča, društva, družbe, zgolj človeško delo, kakor razne bizneške kompanije in podobno? Menite li, da se je Pij X. lepega dne kar sam od sebe izmislil, da hoče po dolgem presledku dovoliti pogosto, vsakdanje sv. obhajilo? Odločno ne. Jaz bi rad, da bi mi bilo enkrat dano s telesnimi očmi gledati vse skrivnostne sile, ki delujejo, da se kaka dobra misel spočne in izpelje. Vzemimo pravkar omenjene misli: vstanoviti to ali ono mladinsko družbo, dovoliti vsakdanje sv. Obhajilo, kar vse je danes že dejanje. Prepričan sem, da bi mej temi tajnimi silami, ki so vplivale, na spočetje in izpeljavo takih lepih misli, gledal tudi legije angeljev varuhov? Videl bi jih, kako jasnih lic zapuščajo stanovanje za dobro Vnetega moža, žene, ki so jima navdihnili novo, leno misel, za rešitev mladine, ali je po njih vplivu dozorela v dejanje. Posebno rad bi jih bil videl takrat, ko so po podpisu odloka glede pogostega sv. obhajila žarnih obrazov zapuščali Vatikan, ter med radostnimi klici: Imamo zaveznika, ki ga peklo ne premore in ne zmore, hiteli 11a razne fronte k svojim četam, da jim z veselo novico vlijejo novega poguma. Ni mi dano s telesnimi očmi vsega tega gledati, a kar nič ne dvomim, da !>e "AVE MARIA" 330 nevidno res vrši. (Zato pa tudi ne dvomim, da je v veliki Rekel je pa ravno nasprotno, da je bolezen zelo resna. se hnd'gu h i'ejv: •> rent'n'i s takim postopanjem -o strv za n^e ne.'i. v.ucvu svili ai ijC. A njih ingelji varuhi so vrgli združenemu sovražniku vso svojo zvezno armado nasproti in ga zopet in zopet temeljito porazili. Da mirna, prevdarna, skušena moška doba ne potrebuje več tolike pažnje od strani angeljev varuhov, kakor lahkomišljeni, mladi svet, je res. Ni pa res, da odrašče-nemu človeku ni več potreba angeljevega varstva. Kakor hudobni duh s svojimi četami naskakuje tudi moško trdnjavo, tako je treba, da jo angelj varuh s svojo posadko brani in odbija naskoke, Ako ne, je njen padec prej ali slej neizogiben. Kaj ne, kako tudi tebi, ki imaš že štiri, pet ali še več križev na hrbtu, včasih nekaj šepeta: "Daj "oroVnti malo n^d ot oci, saj vidiš, da te drugače ne ■ :o' 'N "eni jih s hudičem ali čim podobnim! Kaj • -,e V(1-.i.r.(t ne«-a; ,-e'clr : Še za en liter daj, še za eno 1 (' i - i" če s' m*«1'« kom:žen, saj 1 oš šel spat? Mi l-'o':l-nt s! p ' il "e vit. ko si šel v cerkev, k spovedi, obhajilu? Ob deset centov si in na cente norčevanja te čaka mej tovariši delavci. Ne vidiš li hudiča, ki ti to šepeta na uho, da se mu kar sline cede po tvoji duši? A ti si ob takih prilikah čul nek drugi glas, ki ti je udarial na drugo uho. Saj se spomniš, kako ti je prigo-van'al: Nikar, s hudičem in biričem se nič dobrega ne doseže! Dosti imaš, domov pojdi, otroci se bodo pohuj-šali nad tehoi, žena bo žalostna! Cerkev in zakramenti ni^o za to, d"i bi ti ze'odec polnili. Če ti je deset centov ob nedeljah in praznikih za dušo preveč, mejtem ko jih deset in zopet deset in še deset itd. zapiješ, zakadiš, ali kako drugače zapraviš, ne veš, kaj je duša in koliko je vredna. I11 strah pred bogopozabnimi tovariši, kaj bodo rekli? Kaj se briga solnce za kvakanje žab ob cestni luži? Saj poznnš ta glas. Tvojega angelja varuha je, ki ti hoče dobro. Sam veš. kako notranie zadovoljstvo si čutil, če si ga poslušal. O, precej moških trdnjav stoji kljub bob-nečemu ognju sovražnika, ker imajo angelje varuhe za poveljnike. Odločilna bitka mej angeljem varuhom in hudobnim duhom se pa bije na človekovi smrtni postelji. Hudobni duh ve, ali zdaj, ali nikoli. Zato poskusi zadnji obupni naskok. Grešnika, ki ga je ob zatonu življenja začela \ zdravih dneh otopela vest peči in grizti, si prizadeva vspavati v njegovo prejšnjo brezbrižnost, češ da je vsaka nevarnost izključena, da bo v par dneh zopet zdrav. Ako sam ne najde pri njem zadosti odprtih ušes, pošlic morebiti bolnikovo ženo na fronto, saj, knr vrag sam ne premore, doseže po ženski. Ona ga, seveda iz gole, čiste ljubezni, tolaži: Dragi moj, nič se nikar ne razburjaj! Zdravnik mi je rekel, da je vsaka nevarnost izključena. H..ICL, , naj g.. 11....... .. «.(...• • c }»•:-£<• ' • 1 vznemirjenje gotovo škodilo. Tako reveža "iarbata". dokler mu besede ne vzame. Pri kolikih se to zgodi. Se pri večih bi se pa, ko bi se tudi njih angelji varuhi ne zavedli, da stoje na kocki duše, ki se jih drži dragocena Kri Kristusa Odrešenika. Zato si ne dajo miru ne noč, ne dan še tako dolgotrajne bolezni, da bi ta kri ne bila zgubljena. Ljubeče opominjajo bolnika: Prijatelj, tvoji dnevi so šteti, napravi račun o svojem hiševanju, ker tvoje gospodarstvo na tem svetu gre h koncu! Nebeški revizor tvojih računov že trka na vrata. Uredi jih, predno mu jih predložiš! Če njegovi dobrohotni opomini ne najdejo zadostnega odmeva, privede k njemu ženo aH kako drugo dobro dušo, ki 11111 obzirno "popiha na srce: 'D kaj pa, ko bi poklicali gospoda? Sam boš potem bolj miren in drugi bomo potolaženi. Saj zato ne boš nič prej umrl. Nasprotno. Vestni in verni zdravniki pravijo, da jim je notranji mir najl Ijši pomočnik pri zdravljenju. Kaj ne, da lahko pokličemo gospoda? Ako se še vedn° sliši le zamolkel odmev ljubeznivega prigovaranja, znamenje, da odletava od trdega srca, angelj varuh še ne o-bupa. Nedolžnim otročičkom, ali če se že boj vrši v bolnišnici, usmiljenim sestram sklene deviške roke k molitvi za trdovratno dušo. Blagodejna rosa iz raja začne padati na zasušeno skorjo, špranje se zgubljajo, premočeno je. Pa pokličite gospoda, poprosi bolnik sam od sebe. Gospod je prišel. Temeljito sta pregledala vse račune. V imenu božjem naredil čez nje križ in ž njim podpisal: V glavnem plačano. Gospod gre, ko je vse opravil, domači zopet obstopijo postelj. A glej, to ni več tisti bolnik, kakor prej. Tako mirno, s solzami ginjenja napolnjeno je prej tako nemirno oko. Prej v steno obrnjen mračni obraz, je zdaj najraje obrnjen proti nebu, kakor bi že gledal nebesa odprta. Reseda prej nekam zadirčna in zarožna, je sedaj udano sladka. Ko bi bilo bolniku i" njegovim dragim dano, bi videli tam kje v kotu klečati angelja varuha, ki se mu peruti veselja dvigajo in iz zlatih ust mu vre angeljska prisrčna molitev: Hvala ti. Gospod, za to dušo. Prijatelj! Ali po vsem tem še meniš, da se ta b"j mej angeliem varuhom in hudobnim za človekovo dušo, od njegove zibelke v materinem tdlesu pa do nikve vrši le v moji razgreti domišljiji? Potem te pomiluje"1-ker te že vidim mrtvega na bojnem polju, zadetega o'] sovražne krogle, zato, ker si odklonil roko voditelja, k1 ti ga je Bog dal za nevarna pota skozi življenje. Povei" ti pa, da boš vsaj ko pade zastor večnosti in boš vide' armade po angeljih varuhih zveličanih, priznal": ln prav je govoril! + I■I I i MF Mi' KPSIi \LILIJA IZ RAJA. 4- * * * * * * * * Jožef 111 odgovoril. "Jožef, zaupajva trdno! O, jaz pa vem, da jfc Bog nad nama in da bo preskrbel za jutri vsega potrebnega. Kar naprej!" je rekla iti vstala Ha in šla dalje. Nista šla še dobro uro, ko sta res '•pazila v daljavi drevje. Gasa! Studenec sredi puščave, kjer je vxla Nalivala okolico in zato je izrastlo tam drevje. Kakor bi se sam sebe sramoval, Začel je Jožef krepkejo korakati. "Oaza!' 'je rekel. "Da, saj je Hog dober in saj naju r je prišla iz dolinice, kjer se jc skrila za kratek čas. "Saj res! Trgovska karavana!" jc Potrdila Marija. "Najbržc je to trgovska karavana, gre v Egipt, Sedaj sva pa že pre-s'i mogel tej mili osebi kaj postreči. Ko jih je s prijaznim na-smehljajem pozdravljala /. neko nebeško resnobo in nekim čudnim dostojanstvom, odzdravljali so ji s spoštovanjem in jo vabili k sebi. Nista jim pripovedovala, kaj je bil uzrok, da sta zbežala i/, domo- vine. Vsaj bi tega ne bili mogli razumeti. Tudi jim nista pripovedovala, kedo je detice, katerega sta prinesla sem v to tujo pogansko deželo. Ne, te skrivnosti so bile previsoke za te posvetne ljudi, zakopane v pozemske skrbi in v strašno temo poganstva. Tudi egiptovski poganski sosedje, s katerimi je prišla v dotiko, so o-pazili na tej židovski družinci nekaj posebnega, nekaj česar še niso občudovali na nobeni drugi izmed mnogih židovskih družin, ki so stanovale v njih bližini. Nekaj jih je vleklo k nji. Neka posebna mila čustva ginjenja in navdušenja so čutili v svojem srci vsi, ki so z njima govorili ali prišli v njih bližino. Marija jih je vse ljubeznjivo sprejemala in z vsemi se pogovorila, kateri so le nekoliko razumeli židovski jezik. "O, ko bi vi vedeli, kolika sreča vas je doletela!" mislila si je sveta mati. "O ko bi spoznali, kedo je to I )etice, katero je prišlo sem takoj po rojstvu, da pozdravi tudi poganstvo in se 11111 predstavi kot Odrešil ik. Ni prišlo to detice na svet samo za Zide! Ne! Tudi za vas, pogani! Tudi vam bo prižgalo svetlo luč vzvišenih naukov, ki vas bodo dvignili iz sedanje strašne teme sužno-sti greha in strasti. "Luč v razsvetljenje uevernikov" bo to dete, tudi v vaše razsvetljenje, dobro ljudstvo, kakor je rekel sveti starček v templju pri darovanju, Starejšine naselbine so se takoj zavzeli za novodošlo družino in jo v imenu vseh pozdravili. Odkazali so ji neko prazno hišico na koncu mesta v najrevnejšem oddelku mesta. Revna je bila in marsikaj je bilo treba popraviti. Videlo se ji je, da že dolgo časa ni nihče več stanoval tukaj. Sv. Jožef se je takoj lotil dela in^ je skušal popraviti najpotrebnejše. Mej tem časom so ju pa sosedje z veseljem sprejeli v svoje hiše in jima dali vsega potrebnega, tako da sta bila z vsem preskrbljena, da jim ni bilo treba stradati. Ko sta se pa preselila v svoje novo stanovanje so sosedje takoj poskrbeli, da je dobil Jožef dovolj dela. Saj so že dolgo časa potrebovali dobrega tesarja in je bilo veliko dela, Tako je Jožef kmalu imel svojo delavnico preobloženo z delom. Marija se je lotila svojega vsakdanjega dela pri gospodinjstvu in skušala urediti hišico tako, da je vkljub svoji revščini in preprostosti zgledalo vse jako prikupljivo in sna-žnfc in čisto. Ni bilo dolgo več časa, ko so vsi sosedje daleč na okolu z občudovanjem zrli na to družinico in jo občudovali. Ta pridni delavec Jožef, kako je pridno delal od zore do mraka in kako dobro je vse naredil. In pa kako je bil tih in miren, vedno veder in vesel. Veliko sosedov je prihajalo k njemu v delavnico, če tudi niso imeli opravka, da so se pogovorili z njim. Jožef je porabil tako priliko, da jim je govoril o prihodu Odrešnika, Mesije, katerega tako težko čakajo. "Ali ne mislite, ,da so se vsa pisma dopolnila, ki so govorila, da bo prišel Mesija v takem in takem času? Ali ne mislite, da mora biti blizu, da, da je Mesija že tukaj, pa da ga vi ne poznate?" Zidje, ki so pridno prebirali pisma, ,so seveda vedeli, da je res sedaj čas, da se spolni obljuba dana očetom in celemu narodu. "Da, na vsaki način je čas, da pri de Mesija. Toda da bi bil že tukaj? Saj bo vendar nastopil z veliko slavo in bo mogočen mož? Od kod naj pa pride?" "Saj ni treba da bi prišel kot vojskovodja. Ali ne mislite, da pisma govore o velikem možu, ki bo vstal v narodu in bo ustanovil neko drugo kraljestvo, kraljestvo srca?" "Nikakor! Pisma jasno govore, da bo to velik kralj in veliki vojskovodja, ki bo rešil svoj narod sužno-sti sovražnikov in ga naredil v velikega med narodi?" Tako so se velikokrat pregovarjali z Jožefom. Toda všakikrat jim je sveti Jožef dokazal, da nikjer ni napisano o kaki svetni mogočnosti, do katere naj pripelje izraelski narod ta Mesija. Tudi jim je dokazoval, da je že tukaj čas in jim vedno namigaval, da je čas že tukaj in da vse kaže, da je Mesija že rojen in da bo v nekoliko letih nastopil. Hotel je pripraviti tudi ta srca tukaj za velike dogodke, kateri sc bodo v nekoliko letih vršili, ko bo varovanec, katerega je dobil v svoje varstvo, nastopil s svojo vzvišeno in veliko nalogo. Vsi so mu pritrjevali in bili z njim nazadnje enakih misli. Posebno pa je rad videl, ako so ga obiskovali pogani. Ko sta se večkrat z Marijo pogovar-jala o svetili skrivnostih, katere krije božje usmiljenje in božja ljubezen z njima, in sta se vpraševala, zakaj sta morala tako daleč bežati ven iz domovine, ven med pogane, sta kmalu spoznala velike in vzvišene namene, katere ima ta pot sem v to tujino. "Ali ni čudno, zakaj sva morala pribežati sem v to tujino, tako daleč?" je rekel Jožef. "Da čudno je, ako sodiš to iz stališča naše človeške pameti. Lahko bi se bila skrila kam drugam doma. Ako je Herod pomoril vse otroke v Betlehemu, ne bo jih pomoril tudi drugod." "Da, nn eni strani je to res! Kaj pa, ako bi Herod opazil, da ni umoril pravega, pa bi še po drugih kra-iih ukazal enako grozovitost ? Dete bi bilo v vedli i nevarnosti," "Da to je že res! Vendar, ali ne misliš, Jožef, da tu ni dvoma, da vodi vse samo božja previdnost po svojih nerazumljivih neskončnih sklepih? Ako nama je Bog poslal angelja, da naju je rešil iz Betlehe-raa ravno še o pravem času, ali ne misliš, da bi naju lahko tudi drugače enako rešil?" "Da, to je res." "Nekaj druzega je za to zapovedjo ! Odrešnik je prišel na svet za vse. Ali se ne spomniš, kako je rekel starček v'templju: "Luč v razsvetljenje nevernikov! Očevidno je tukaj Bog poslal Odrešenika takoj po rojstvu tudi med pogane, da takoj tudi te posveti s svojo navzočnostjo in se jim predstavi, da je tudi za nje prišel na svet, tudi nje odrešit.' "Da to je res!" Zato je Jožef rad videl, da, posebno rad, da so prihajali k njemu tudi poganski Egiptčani. Rad se je njimi pogovarjal in je bil posebno prijazen z njimi, da so ga vedno raje in raje imeli. "Ta Zid Jožef je popolnoma nekaj drugega kakor so drugi židje! Tako blagega moža pa še nismo videli!" so rekali in ga res vedno raje in v večjem številu obiskovali. To prilike je pa Jožef porabil, da jim je govoril o Mesiju. Kazal ji'11 je pogansko strahoto, ,da molijo divje živeli, divjega bika, ,ko je ven* dar navadna žival brez pameti, in druge take stvari. Ni jim seveda naravnost tega grajal, ker bi bil zadel v odpor in bi jih bil žalil in več ne prišli. Govoril je previdno i" jih z raznimi vprašanji hotel pri V«' sti do tega, da bi bili sami začel' uvidevati, da ima Jožef prav, da ji'11 je potreba odrešenika, ki jih bo p0' dučil in jim pojasnil celo resnico glc' de najvažnejših vprašanj. Mirno je spalo nebeške detice v bližini teh mož, ko jim je Jožef g0' voril o Odrcšeniku, večkrat je ke' do pogledal v to zibelj, toda skrit0 je bilo pred njihovimi očmi, da .'c ravno to detice prišlo sedaj med n)c' iskat, kar je bilo izgubljenega, Pf1 žgat jim luč cele resnice! "Da! Vsa naša vera jc tem«! Vs" naša vera nam ne da zadoščenja, nam ne pove najvažnejšega, od kod smo, zakaj smo in kam gremo? Naši bogovi so res premalo duhovni, so nekak odsev naših posvetnih misli, vendar..." Nevidno je pa to detice že tedaj delovalo. In ko je Jožef govoril, je detice vlivalo milost božjo v ta u-boga nesrečna poganska srca in njih duše obsevalo z žarki tolažilne milosti in hladilne svetlobe, da so se čutili nekako nenavadno in nerazumljivo srečne pri takih pogovorih, da so komaj čakali, da se jim je nudila prilika priti zopet k Jožefu in govoriti o vseh teh vprašanjih ž njim. Marija je pa mirno sedela kje v bližini in predla ali opravljala kako drugo gospodinjsko delo. Toda njena duša je pri tem vskipevala v goreči molitvi za te uboge ljudi in ve-likrat je vzela dete in z njim bla goslavljala deželo in ljudstvo, ki ju je tako gostoljubno sprejelo. Posebno se ji je smililo, ko je vedno več in več izvedela o njihovih božjih službah in njihovih raznih bogovih in boginjah. Ko je videla po mestu te kipe na voglih ulic, kate rim so darovali žrtve zaslepljeni pogani, se je zgrozila v srcu in solze sočutja so ji prišle. Veliko je molila za te ljudi. Ko je nekoč sedela pred hišo, bilo je na nek njih poganski praznik, in je videla kako so se ljudje klanjali tem malikom, prišle so ji solze v oči in zatopila se je v posebno gorečo molitev. Po molitvi je pa vzela božje detice in blagoslovila z njim te žrtve satanove. Toda glej čudo! Vsi kipi malikov po celem mestu so e zdrobili in nzpadli v kosce na ve lik strah vsega prebivaljstya. Pot iz Betlehema proti Egiptu. Nikar jim ne branite. K. (Dalje) Globoko zamišljen je prišel drug dan Charley v župniščc k svojemu prijatelju, Fathru Frančišku. "Kaj ti je, Charley, da si tako žalosten ?" "Ne pustijo mi!" je rekel resno in solza mu je zaigrala v očesu. "V kolegij?" "Da." "Si vprašal?" "Da, Father, sem." "Pa kaj so rekli?" "Ata so odločno odrekli." "Kaj pa mama?" "Tudi." "O, morda jih homo pa še pregovorili." "Da, morda. Toda rekli so, da nikakor ne bodo tega dovolili." "Bom šel jaz k ujim, bom videl, kaj bodo meni rekli." "Prosim, father!" In dogovorila sta se, da bo Father prišel in skušal pregovoriti Char-leyeve stariše, da bodo dovolili Char-leyu, da bo šel v kolegij. "Ves, kaj, Charley,jaz tudi mislim, da bo težko delo pregovoriti tvoje stariše, da bodo dovolili. Začniva de-vetdnevnico!" "Dobro, Father." "Da, k svetemu Duhu sc obrniva. da bi razsvetlil tvoje stariše, da bi spoznali, kaj je prav. In Marijo prosiva posredovanja, da bi se zgodila božja volja." "Na zadnji dan devetdnevnice bom pa jaz prišel k Vam." In tako sta tudi naredila. Duhovnik in deček sta oba začela isti dan vsak od svoje Stranj prositi pomoči božje z gorečo molitvijo. Zvečer istega dne je že bilo, ko je ravno Father Frančišek prišel iz cerkve, kjer je opravil svoje molitve in tudi svojo devetdnevno pobož-nost, ko nekdo pozvoni prj vratih župnišča. Father Frančišek je šel sam odpirat vrata. Bil je Charlevev oče, Mr.Jezernik. Father Frančišek je bil nekoliko v zadregi. "Prezgodaj!" si je misbl, "Jaz še nisem pripravljen. Devet-dnevnico sem še le začel." Vendar sprejel ga je prijazno in ga peljal v svojo pisarno in mu velel sesti. "Previden bom moral biti," si je duhovnik mislil. "Danes nisem jaz še pripravljen. Lahko toraj vse pokvarim že naprej." "No, kaj pa Vi, Mr. Jezernik?" "Father, nekaj bi se rad z Vami /.govoril." "Kaj pa takega?" "Father, kakor veste je moj sin končal osmi razred naše šole in gra-duiral. Sedaj treba, da se odločimo, v katero šolo, ga bomo poslali?" "Da, sem že večkrat govoril ; Charleyem o tem. Kam ga pa mislite dati?" "\ državno višjo šolo." "Ali bo pa Charley rad šel tja?" "Rad ali nerad. Jaz sem njegov oče in jaz moram odločevati kam bo šel in kaj je bolje za fanta." "Da, Mr. Jezernik, Vi ste res njegov oče in je lepo, da ste se odločili, da ga boste poslali naprej v šole, da ga ne boste silili takoj delati, ka kor dela to velika večina naših slovenskih starišev. Vendar bi jaz mislil, da treba upoštevati tudi vsaj deloma željo Charleya samega." "Glede tega sem pa ravno prišel sem k Vam, Father. Povedal nama je z materjo, da hoče na vsaki način v duliovski kolegij, da bi se učil za duliovski stan." "Da, tudi meni je že večkrat izrazil to željo." "Tod a, Father jaz sem odločno proti temu in tudi mati je nasprotna tej misli." "Toda ako fant želi iti tja, zakaj bi mu ne pustili?" "Jaz vem, da Charley ni za duliovski stan?" "Jaz pa mislim nasprotno, da ima Charley poklic za ta stan. Jaz sem velike,, premišljeval Charleya in njegov značaj in kolikor bolj ga opazujem- in proučavain toliko bolj sc mi zdi, da so 11a Charleyu očividua znamenja, da ga Hog kliče v duliovski stan!" "Father, oprostite, da Vam bom povedal naravnost, kar mislim! Jaz pa mislim, da ste mu samo Vi to misel vtepli v glavo. Charley ni za duliovski stan. Poleg tega sem jaz tudi odločno proti temu in tudi mati, da bi bil moj sin duhovnik." "Saj se mu še ni treba odločiti, ali bo duhovnik ali ne. Iz kolegija, kamor bi rad Charley šel in kamor bi jaz rad videl, da bi šel, mu je vsaki dan pot odprta v vs^ druge poklice. Seveda je prvi namen tega kolegija vzgojiti dečke v dobre duhovnike, ako sc pokaže, da imajo poklic." "In vendarf Odločil sem se. da ga bom dal v državno šolo in sem prišel sem k Vam, Father, da ga bost J pregovorili, da me bo ubogal." "Mr. Jezernik, pomislite, da sta-riši nimajo pravice odločevati poklica otroku. l5og je, ki ga odločuje-\ kolikor jaz Charleya poznam, je sedaj popolnoma nepokvarjen deček in ima poklic za duliovski stan." "Saj je še preotročji! Kaj bo vedel o kakem poklicu sedaj. Desetkrat se bo lahko še premislil. Sicer pa tudi iz državne višje šole lahko gre še na kako semenišče, kjer se bo lahko pripravljal za ta stan, ako bo hotel-Za sedaj ga pa ne bom pustil nikamor drugam." "Mr. Jezernik, pomislite vendar, da to ni malenkosti Kako dober deček je Charley! Bojim se zanj. Bojim se, ako gre v delavno..." "Father, oprostite, jaz mislim, n -ti-----' i..-'. iS--i-- edinec in bom vse storil, da ga odvrnem od duhOvskega stanu. Enako bo tudi mati storila. Prosim Vas, Father, pomagajte nama, da ga bomo pregovorili, kajti moral bo itak ubogati. Raje bi pa videl, ako bi deček šel z veseljem. V Vas ima veliko zaupanje, zato Vas prosiva z ženo,' da nama pomagate pri tej stvari." "Mr. Jezernik, jaz bi ravnal popolnoma proti svoji vesti in bi se čutil zelo k.ivega pred Bogom, ako bi Vam pomagal pri tem, o čemur sem tako prepričan, da bo Charleyeva poguba. Charley je nedolžen in nepokvarjen deček, da ga mora biti vsakdo vesel. Zato ker je pa nepokvarjen, zato pa želi iti tja, kjer bode varen." "Seveda Vi, Father, Vi vidite vse s svojeg stališča. Državne publične šole so ravno tako dobie in morda še ,.ol,šc, kakor katoliške. Poznam veliko mladine, ki so hodili v kato-•iško šolo, pa so bolj poredni, kakor pa so oni, ki so hodilli v publične. 1'ovsodi je človek lahko dober." "Res so tudi otroci, ki niso hodili v '• š' o šolo, 1 hko pridni in ne ! b tudi iz naših šol ne 1> .šei !: do, i je potem slab. Vendar, Mr. Jezernik skušnja nas uči, da je izmed 10 otrok, ki so hodili v katoliško šolo, 8 dobrih, mej tem, ko ie izmed to katoliških otrok, ki so hodili v publično 8 slabih. Posebno glede vere je gotovo, da je publična šola zelo pomanjkljiva." "Jaz pa mislim, da ni tako hudo." " M •. Jeze nik, Vi ste katoliški "i >ž, če tudi ne spOlnujete Bog ve ' za name.i, za ka sta i c 1 Ta s arleyem in Ch rley jc i Vi hoteli pregovoriti, gotovo bo slednjič pustil, da gre Cbarlev kamor ga srce kliče." "Ne, pa ne! Jaz sem premišljevala te dni o vsem tem, pa sem sama sklenila, da tega ne bom pustila, če tudi mož pusti." "Toda Mrs. Jezernik..." "Rekla sem že da ga ne pustim in ga ne pustim in prosim ne mešajte sc v naše družinske razmere. Char- ley je edini naš sin in ta mora ostati pri nama." "Saj se še ni treba odločiti, če bo duhovnik. Dajte ga samo v kak katoliški zavod..." "Charley bo šel tja, kamor sva odločila in konec besedi." Rila je vidna razburjena. Vstala je razburjeno in hotela iti iz sobe in pustiti duhovnika samega. Father Frančišek je to videl in tudi sprevidel, da je tukaj vsaka beseda zastonj. jZato je vstal žalosten in solze so ga zalile. Vzel je klobuk, stopil pred Mrs. Jezernik in rekel slovesno: "Mrs. Jezernik! Dobro! Ne bom se več mešal v vaše družinske razmere. Pomilujemdobrega Charleya in me srce boli, da je tako. Vendar Vi ste stariši, naredite z njim kar hočete. Vendar Mrs. Jezernik, pazite se, da ne pride dan, ko me boste morda prosili, da se bi umešaval v Vaše družinske razmere, pa bo morda prepozno. S Charleyom bo šla pa moja molitev zanj. To je edino, kar morem zanj storiti. Vi ste pa pred Rogom od govorni za svojega sina in gorje Vam, ako boste vi krivi, če se izgubi !" Jezernikovka ni ničesar odgovorila. Father je odšel žalosten. Charley je čul iz sobe glasno govorjenje materino in bal se je, kaj bo konec tega obiska. Sel je v spalnico v vrlino nadstropje in tam čakal. da ga bodo poklicali. Ko je čul, da so se vrata parlorja odprla in da je Father odšel, prišel je počasi v kuhinjo. Jezni obraz matere mu je povedal vse. "Vse zastonj!" si je mislil. "Mama, ali bom šel?" je vendar vpraša! mamo in jo pogledal zaupno, kakor bi jo hotel še enkrat prositi: "Mama pusti me!" "Kam boš šel?" "V kolegij?" "O, kaj boš hodil tja? Saj boš lahko šel pozneje. Sedaj hoš šel tja, kamor ata hoče, kajne. Ko boš tukaj končal, ali ako se ti tukaj ne bo dopadlo, potem boš šel pa v kolegij, ako boš še teh misli. Saj si še mlad. Ko boš nekoliko večji, ti p:i ne bom branila. Sedaj pa ne!" Charley ni rekel več besedice. Ril je zelo potrt in žalosten. Vendar ljubezen do matere in o-četa ste slednjič Charleya potolažila, da je mislil, da je res bolj prav, da gre za sedaj v državno šolo. Ko mu je pa še mama začela pripovedovati črez Fathra. Frančiška, da >e nmešava v njih domače družinske razmere in to je pogosto ponavljala, in ko je tudi od očeta vedno več in več čul, kaki so duhovniki, da niso res taki, kakor se' delajo, kajti oče je nalašč vlival strupa v dečkovo srce, da bi 11111 vzel veselje do kolegija in seveda tudi do cerkve, sc je Charley sprijaznil z željo starišev. Kolikor več pa je čul teh stvari, ki so se sedaj vedno pogosteje pri J ezer-nikovih govorile, ko so tudi razni obiskovalci vsi veliko o tem govorili, je Charley res po nekoliko mesecih začel misliti drugače. V šoli je tudi imel,za učitelja nekega zagrizenega protestanta, ki je večkrat kako opazko naredil črez katolike, posebno črez duhovnike in papeža, in ko je pa še videl in slišal sošolce, kako so večkrat delali kake opazke o katoliški cerkvi, je ta strup začel delovati tudi pri njem. Father Frančišek je kmalu opazil veliko spremembo na svojem Charlevu. Mati ga ni več pustila toliko v cerkev, prenehal je tudi stre-či pri sv. maši. Opustil je sveto obhajilo. kar je zelo veselilo Jezernika in Jezernikovko. Ko ga je Father Frančišek nekolikokrat opomnil radi tega, začel se ga je še bolj ogibati. Ilodil je sicer redno vsako ne' deljo k sveti maši, toda to je bilo p8 tudi vse, kar je storil, Pustil Je tudi društvo. Delo očeta in matere, ki je imel" namen uničiti "preveliko vernost" v dečku, je v nekoliko mesecih prine' šlo že bogate sadove, na njiju vel'* ko veselje in na veliko žalost I'a* t lira Frančiška, ki je iinel pogosto solzne oči, ko je videl Charleya a'1 ko je mislil nanj. (Dalje) TVOJ NEDELJSKI MARIS. Piše Rev. J. C. Smoley. TRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Povem ti. da ne pojdeš od 011-dod, dokler ne plačaš tudi naj-zadnjega vinarja.— Luk. 12, 59- V današnjem evangeliju slišali smo jednega onih redkih dogodkov, da se je duša umrlega vrnila iz večnosti v telo. Bila je duša male deklice, jajrove hčerke. Mnogokrat že »ni je prišlo na misel: "Kaj pač je pripovedovala ta deklica, ki jo je Kristus vzbudil od mrtvih, o sodbi božji in o kraju, kamor je prišla." Kdo to ve! Iz večnosti se le redko odziva kak glas; toda kdor pazno Posluša, sliši take glase pogosto s svojim srcem. Bližasenam mesec november, mesec vernih duš. Stopimo danes v duhu k vratom vie in poslu šajnio glasove, ki prihajajo od tod. Ne zakrknitc svojih src pred opomi-li, katere vam dajejo ti trpini v vicah. * * * Prvi opomin, ki ga slišimo iz vic. Je: Bojte se kazni božjih. Zakaj ? ^ato ker je Bog nad vse pravičen, ki ne bo ostal dolžan niti za požirek V(>de, ki smo ga dali žejnemu, kj pa ')(> z vso ostrostjo kaznoval vsaki, i "•»jnianjši greh. Spomnite se na družino Lotovo. Zgodaj zjutraj je hitela vsa družina mesta Sodome, da bi ušla poginu. ''te, ker angelj jim je rekel: "Hiti-in nikar se ne ozirajte." Vse me-je bilo v ognju, ljudje so hiteli 11 a vse strani, grozno je bilo slišati umirajočih v ognjenih plame-'"'i- In tu se je Lotova žena iz rado-Vednosti ozrla nazaj. Mislil bi si J^o: Bog se vendar za tako malen-*°»t ne bo brigal. A brigal se je in j^*noval Lotovo ženo v tem trenut-^ '• I.otova žena je nagloma umr- la! Prijatelji, tako mal prestopek, a pa tako huda kazen. Bog je nad vse pravičen. Pokažem vam drug zgled.: Mojzesa, voditelja izraelskega naroda, osemdesetletnega starčka, svetega moža. Na potovanju skozi puščavo je prišel s svojim ljudstvom do kraja, kjer ni bilo vode. Bog mu je rekel: "Stopi k skali, in s svojo palico udari ob skalo in pritekla bo voda." Mojzes je ubogal, stopil k skali, v roki je držal svojo čudodelno palico, ljudstvo je z napetostjo pričakovalo, bo li pritekla voda — in tu se je oglasil v Mojzesovem srcu mal dvom: Kaj pa če voda ne bo pritekla? Javno je izrekel ta dvom pred ljudstvom: "Bode li mogoče iz skale pripeljati vodo?" In mesto enkrat, kakor 11111 je Bog ukazal, udaril je s palico dvakrat ob skalo. In pritekla je voda. Mislite, da je bila stvar končana? Ni bila. Gospod se je prikazal Mojzesu in mu rekel: "Ker si dvomil, ne pojdeš v obljubljeno deželo, v puščavi boš pustil svoje kosti." — Kako je jokal starček, kako je obžaloval svoj dvom, toda bilo je prepozno. Štirideset let je vodil ljudstvo po puščavi, od daleč je zrl na obljubljeno deželo, a v njo iti ni smel. Zakaj? Ker je dvomil o božji besedi, je bila to kazen za ta mali greh. Prijatelji! Vidite, da nikak greh ne ostane brez kazni? Res, da te kazni za greh, ki bj jih morali trpeti po smrti, lahko poplačamo še za časa našega življenja. Zato nam kličejo duše iz vic: "Delajte pokoro, ne odlašajte je na večnost!" Koliko jih je, ki si mislijo: "A kaj, bom pa v vicah to prestal." Prijatelj, kdo ti pa jamči, da prideš v vice? Imaš to črno na belem od Boga? Ne veš li, kaj je rekel Kristus: "Povem vam, če se ne spokorite, ho- te vsi poginih." "Vice niso za to, da bi se tam pokora še le pričela, ampak da se pokora v vicah konča. Poglejte na bogatina v evangeliju. Ni bil to nikak hudodelec, ni nikogar ubil, nikomur zažgal, nikogar okradel, ako je bilo lepo vreme in se mu je ravno ljubilo, šel je na judovsko soboto v tempelj in tam molil. Kristus mu ne očita nikake posebne napake, le to, da ni dobro videl. Revež Lazar je ležal pred vratmi njegove palače; bogatin je hodil okoli, pa berača ni videl. To je bila jedna napaka. Druga napaka je bila, da se je oblačil v škrlat in imel dan za dnevom gostije, da je na svoje grehe pozabljal. Da bi se postil, to mu ni šlo v glavo, to je za reveže, ki nimajo kaj jesti. Da bi bil šel v tempelj, če je deževalo? Ne! Vsaj 011 Boga ne potrebuje. Da bi se bil spravil z Bogom, za to ni bilo časa, to je odlašal na pozneje. Živel je ne-spokorno, pa tudi nespokorno umrl. Kakoršno življenje, taka smrt. I11 kakor ta bogatin, tako žive ljudje še dandanes. V življenju se ni brigal za Boga, da, celo norčeval se je iz njega, iz sv. vere, iz cerkve, iz njenih služabnikov. V smrtnih (.znanilih po listih pa čitamo, da je "mirno v Gospodu zaspal", da je bil "pokopan po katoliškem obredu," čitamo željo, "da naj 11111 bo lahka tuja zemlja"... Toda Kristus Gospod, ki mu je znano več, je rekel: "Umrl je pa bogatin in je bil pokopan v peklo." (Zakaj ? Zato ker ni imel usmiljenja in je živel nespokorno. Nespokor-nost v življenju ne pelje v vice, ampak v pekel. "Če se ne spokorite, boste vsi poginili." Spominjam se še berila, ki smo ga brali v ljudskih šolah v starem kraju. Oče je šel s sinom po silno zaprašeni cesti v mesto. Solnce je gro- 33« ____J___________ _________ zno pripekalo. Na cesti je ležala podkev, a sin je šel mimo, ni se mu ljubilo, da bi se sklonil in jcTpobral. Oče jo je pa pobral, v bližnji vasi prodal kovaču za par krajcerjev in kupil črešenj. Šla sta dalje. Sin je ves utrujen klepal za očetom. Na enkrat je zapazil na tleh, črešnjo, sklonil se po njo in jo snedel. Čez nekaj časa spustil je oče drugo črešnjo na tla, in tako jedno za drugo, kolikor jih je imel v žepu. Hlastno se je sklanjal sin in jih pobiral. In ko pobral zadnjo, rekel je oče: "Vidiš, sin, videl si podkov, pa ti je bilo pretežko, da bi se bil sklonil enkrat po podkev, tako pa si se priklonil nad petdesetkrat po črešnje." Smešna primera, toda vi morda ne verjamete, koliko takih neumnežev tava po svetu. Eno samo angeljevo češčenje bi ga oprostilo let in let trpljenja v vicah, toda človek ga ne moli. Za jedno samo sv. mašo, katere bi se človek lahko udeležil in ničesar pri tem ne zamudil, odpustil bi mu Bog leta in leta trpljenja v vicah; a človek za to sv. mašo nima časa! Sv. pismo nam pravi, da ugaša miloščina ogenj, a ne samo večni ogenj, marveč tudi ogenj v vicah. — Je postni dan, dan vzdrža-nja; ko bi si le malo pritrgal od raznih jedij, odpustil bi ti Bog mnogo trpljenja v vicah. Cerkev ti ponuja mnogokrat popolne odpustke, nič drugega ti ni potreba, kakor da se prikloniš—toda ti si misliš: Raj še trpim sto let v vicah, kakor da bi šel sedaj k spovedi in k obhajilu in tako prejel popolne odpustke. Prijatelj moj, če si moder, pomisli : Ne bom čakal na pokoro po smrti,dokler sem živ,porabil bom vsako priložnost za molitev,dasi bom skrajšal trpljenje v vicah. Hodil bom k sv. mašam, skazoval bom krščanska dela usmiljenja, da bom pogasil plamene ognja v vicah. Držal bom strogo post, da ne bom trpel žeje v vicah, porabil bom vsak čas za popolne odpustke, da bom z njimi poplačal svoj neizmerni dolg. Živeč tako ravnal boš po opominu, ki ga sli šiš iz vic: "Delajte pokoro, da vam ne bo treba trpeti, kakor moramo •'AVE MARIA" trpeti mi." Amen. ŠTIRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Vstal je velik vihar na morju. Mat;. 8, 24. Karkoli je pisano, je napisano v naše poučenje, pravi apostol Pavel t sv. pismu. In tako je vse, kar je Kristus storil, storil v naše puuče,-lve. Čemu je pač Kristus pripustil tak silen vihar na morju, i a se valovi zagrinjali ladijo, da so se učenci strahu tresli, da vsi poginejo? Zgodilo se je to v naše poučenje. I.adija, v kateri se je Kristus ob času viharja nahajal, je predpodoba sv. katoliške cerkve. Kristus je v'ka-toliški cerkvi: "Jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta." (Mat. 28. 20). Kristus je pričujoč v sv. cerkvi s Telesom in Krvjo v sv. Rešujem Telesu; vidno ga zastopa rimski papež. I11 to njegovo cerkev pre-tresajorazniviharji,silni viharji, tako da se verniki le premnogokratboje za njen obstanek. Toda ne obiv pajte, prijatelji! "Kaj se bojite, ma-lovcrni?" je rekel Kristus apostolom. "I11 ukazal je morju in vetrovom, in je nastala velika tišina. "Da, cerkve ne bo konec; za to bo Kristus Gospod skrbel. Danes vas hočem opozoriti na razne viharje, ki divjajo proti katoliški cerkvi in vam dati navod, kako se je vam v teh viharjih obnašati, in * * Kako se obnašati v viharjih proti cerkvi? Ozrimo se na dogodek v današnjem evangeliju. 1. — Molimo! — "Gospod,, reši nas, pogibljemo." Gospod ni grajal apostolov radi molitve, ko jim je rekel: "Kaj se bojite, maloverni?" Grajal pa je njihov strah, kakor da l)i mogli s Kristusom poginiti.Ob viharjih proti cerkvi molimo tudi mi. Molimo, da bi nas Gospod rešil. " Re-:ii nas," ne da bi poginili, ampak da bi se ne dalj zapeljati od sovražnikov, da bi od vere ne odpadli. Tako so delali ob časih preganjanj prvi kristjani, zbirali so se k skupnim molitvam in prosili: Kyrie cleison, Gospod usmili se nas! Molili so za te. ki so trpeli muke, molili za se, da bi jim dal Bog moč in šilo. In tako delajmo tudi mi; ob koncu vsake maše molimo: "O Bog, pribežališče naše in moč, glej na ljudstvo, ki k tebi vpije... in usliši milostno in dobrotno naše prošnje!" Mejimo za sovražnike, ki divjajo proti cerkvi, da bi jih Bog razsvetlil-To je lastnost resničnih Kristusovih učencev: "Molite za nje, ki vas preganjajo." (Mat. 5, 44.) Že v prvih bojih zoper cerkev je molil sv. Šte-fan za svoje sovražnike, in med temi, ki so ga kamenjali, je bil Savel, ki je postal pozneje Pavel, apostol narodov. 2.—Ne bojmo se! — "Kaj se bojite?" vprašal je Gospod. Ne bojmo se, da bo cerkve konec, Gospod bo skrbel za njo. Mnogo jih sicer odpade, toda kdor odpade, ni bil nikoli dober člen cerkve. Radi odpad: nikov cerkev ne bo propadla. Ko jc bil vihar 11a morju, ukazal je Gospod viharju in morju, in nastala je velika tišina *— ladija plula je dalje-valovi so jo očistili prahu in blata. In tako je pri vsakem preganjanj11 cerkve. Gospod ne bo pripustil, da bi propadla — cerkev bo trajala do konca sveta. Preganjanje bo prciie' halo, nastala bo tišina, v toliko večjem blišču se bo posvetila Cerkev' očiščena vseh odpadnikov, ki so j° sramotili. Vzemimo 11a primer LU* tra! Kako silno je bilo preganjanj1* cerkve. Tisoče in tisoče jih je odpadlo od vere;; odpadali so knez1, odpadali podložni. Odpadali duhov'* ni—Luter bil je menih—, odpada'1 posvetni ljudje. Kdor ni hotel spte.' jeti nove vere, tega so preganja'1. Že so mislili, da bo konec katolik cerkve. A so se goljufali! Mnog0 jih je odpadlo, a zmaga je bila ko* nečno pri katoliški cerkvi! Naj vM' prijatelji, divjanje nasprotnikov ,lC ostraši! Kako so se trinogi posi'lC, hovali Kristu na križu, kako so sC norčevali iz njega! "Ho, ha, v &0.. ga je upal, naj ga sedaj osvoboc!1', so vpilj pod križem. Bog priplist' včasih viharje na svojo cerkev, ^ kor je spal od viharju v ladij ikp.P9 se bo zdel Gospodu primaren t'"5' ustavil bo divjanje in viharje proti cerkvi in veri. 3.—Kolikor silneje preganjanje, toliko tesneje se oklenimo tega, ki vlada cerkev. Je to Sveti Oče, so to naši škofje, so to naši duhovni! Gorje temu, kdor odpade od teh, padel je iz ladije Kristusove, poginil bo na veke. Prijatelj, to ti je kratek navod, kako se obnašati ob viharjih proti sv. cerkvi Potreben je nam ta nauk v današnjih časih, ko se vedno bolj in bolj razlega krik nasprotnikov: Proč od cerkve! Proč od duhovnov! Ne daj se goljufati in zaslepiti! Res da so velikanski viharji, toda Kristus je pri cerkvi in bo ostal pri nji do konca sveta. Molimo za se, da nas bo Bog varoval, da ne poginemo;; molimo za nasprotnike, da jih bo Bog razsvetil; ne bojmo se, da Kristus ne bo cerkve obvaroval — oklenimo se toliko tesneje vidnega poglavarja, sv. Očeta, oklenimo se toliko tesneje naših duhovnov! A-men. Po njegovih sadovih ga boste spoznali. H. B. Veliko je tacih, ki jim je košato drevo tretjega reda tista nerodovitna smokva, ki jo je Kristus preklel, ali pa kvečjemu kaka lesnika, ki se je še sršeni in ose najraje ognejo. Tudi jaz ne trdim, da je današnji tretji red drevo, ki se kar lomi žlahtnega sadu. O, je imel že bolj rodovitne letine, kakor je sedanja. Odločno pa odklanjam njega tako vni-čevavno obsodbo, ker je krivična. Kateri pameten sadjerejec presoja kakovost drevesa po nezrelem, pi škavem zastalem sadu, ki pred časom odpada? Nihče. Vsak ga sodi Po lepem, zdravem, dozorelem sadu, v katerem se zrcali vsa njegova plemenita moč in žlahtnost. Povejte 'ni, jeli po tem takem pravično soditi in obsoditi drevo tretjega reda v °genj, ker se najde na njem in pod "jim veliko zaostalih, črvivih, grin-tavih sadov? Gotovo ne! Po nezrelih, odpadlih sadovih poti drevesni hlastajo samo svinje. Človek pa l)()gleda, kaj je gori. Če vidi tudi same take sadove, potem gre sele brezbrižno mimo. Je mar drevo tretjcga reda te vrste? Nikakor! Ni k'lo in ni! Ponavljam, imelo je že boljše le-t'ne, več zdravega, lepega, manj čr-VlVt'ga, piškavega sadu. Katero dre-rodi leto za letom enako, po ko-'Kosti in kakovosti? Nobeno. Ne •)r«lvo, ne tako, kakor je tretji red in S(| druga društva in družbe. Vedno in povsod je zdaj več, zdaj manj grintavega in piškavega vmes. Mej samimi dvanajsterimi apostoli Gospodovimi je bil eden tat in izdaji-ca. Dolgo ga je ogrevalo samo večno solnce, a dozorel je na vrbi. Tudi eden izmej prvih Frančiškovih tovarišev se je zastonj grel na um-brijskem solncu, a končal je kakor Judež. Vsi vemo, da je še več ne zrelega po raznih družbah in društvih, mej "Orli," Marijino družbo, Kolumbovimi vitezi in drugimi, ki jim nikoli ni sijalo tako žarno solnce. Ali jih pa radi te delne gnilobe in piškavosti obsojamo, preziramo? Nikakor! Hvalimo jih, gojimo, ponosni smo nanje. Gotovo ne radi gnilih in piškavih sadov, ampak radi lepili žlahtnih, ki nam jih prinašajo v obilnem številu. Tretji red je pa tako zaničevan in zavržen. 'Zakaj? Ali zato, ker je tudi v njem.precej nezrelega in gnilega? A kdo, ki pametno misli in sodi, bo od trimili-jonske družbe, kakor je danes tretji red, pričakoval samo dozorelih sadov? Čem bolj polno je drevo, tem več odpade, ko začne sadje zadela-vati in zoreti. Se pa mar v tretjem redu rodi, goji in koti sama gniloba. Li res nima pokazati nikakih žlahtnih sadov, ki bi pričali, ,da je česa plemenitejšega in žlahtnejšega zmožen, kakor da stare ženice z odpustki zaklada, s katerimi brišejo pred Bogom dolg za grehe svojega jezi- ka. Poglejmo malo v njegovo zgodovino, bomo videli! Najžlahtnejši sad. ki ga more roditi kaka družba, kako društvo, je svetnik. Družba, društvo, ki je s svojim duhom vzgojilo svetnika, svetnico, je sijajno dokazalo, da ni lesnika, ampak plemenito, žlahtno drevo. Na lesnikj v najugodnejših letih zastonj iščete kakih debelih, žlahtnih jabolk. Pokažite mi pa društvo, družbo, ki je vzgojila že toliko svetniških sadov, kot jih je tretji red! Ko bi nam bil on dal samo sv. Elizabeto Turingijsko, bi ne potreboval hobenega zagovornika svoje žlahtnosti. Ta ljubka cvetka s krono, ki je zrastla, cvetela in duli-tela sredi mrzle Nemčije in sredi viharjev vsakovrstnega trpljenja, ki so ji zarisali 11a čelo častni naslov "križana usmiljenost," je najlepši cvet in sad tretjega reda. Če bi bil vzgojil in rodil samo tega in takoj usahnil, bi 11111 bilo v zgodovini sv. cerkve zagovljeno častno spričevalo. Toda to je le en, res da najlepši, cvet iz pestrega šopka, ki ga je doslej po-vil tretji red in ga poklonil nevesti Kristusovi. Poduhajmo jih še par! 'Drug krasni cvet, tudi s krono, je sv. kralj Ludovik. Od kralja do svetnika je dolga in težavna pot, duh kraljevih dvorov in duh svetosti ste dve skrajni nasprotstvi. Če ju je duh tretjega reda vendar premostil in zravnal, je znamenje, kaka plemenita moč mora hiti v njem. Kdo ne pozna sv. Vincenca Pav-ljanskega, tega appsteljna dejanske ljubezni, ki se ga tako nazorno značilno slika, kakor mater z otročičem v naročju, ali celo z dvema, v vsaki roki po enega, kakor da bi imel na vsaki strani srce? Pa kaj je imel ta s tretjim redom opraviti? V njegovo šolo ljubezni je kot vnet tretjered-nik hodil. Tu pri serafinskem Frančišku se je učil in izučil za velika dela ljubezni, katerih je njegovo poznejše življenje tako polno. Isto velja o sv. Frančišku Paveljskem, vsta-novitelju reda "Najmanjših," o sv.' Angeli Merici, vstanoviteljici reda Marijinega obiskanja, o bi. Jožefu Cottolengo, vstanovitelju moške in ženske kongregacije za bolniško strežbo, o bi. Magdaleni Postel, vsta noviteljici kongregacije "krščanskih šol usmiljenja," o častitljivem Vin-cencu Palotti, vstanovitelju misijonske kongregacije Palotincev, o bi. Janežu Don Bosco, vstanovitelju Salezijancev. Vsi ti so bili otroci sv. Frančiška. On je njih oče in stari oče njih duhovnih otrok. l'o vseh polje njegov serafinski duh, ki so se ga njih očetje nasrkali v njegovem tretjem redu in tudi njim vdihnil', da oživljajo z njim milijone, mej ka terimi delujejo. — To 1 > 1 bile le nekatere cvetke iz svetniškega šopka, kj ga je tretji red pripel na prsa Kristusovi nevesti. Vseh nam ni mogoče posebej v roko vzeti, in se naslajati ob njih vonju, ker jih je okrog dve sto, deloma takih, ki že krase altarje, deloma takih, ki jih še bodo, ali so vsaj tega vredni. Morda se me bo pa kdo otresel z ugovorom, da so te nedvomno lepe cvetke iz dobe cvetja in sadu tretjega reda, ki je pa danes že nerodovitno, usehlo drevo. Prijatelj, počasi, počasi! Tretji red je rodil take sinove in hčere, k<» je imel že starost-patrijarhov. BI. Jožef Cottolengo je umrl 1. 1842, bi. Magdalena Postel u. 1. 1846, častitljivi Vincenc Palotti U. 1. 1850, bi. Don Bosco u. 1. 1888. In če hočeš, ti jih navedem še nekaj : bi. Janez Vianey, župnik arski u. 1. 1872, Gothard Ferrini, zname- niti italijanski vseučiliški profesor prava, katerega proglašenje za blaženega je v teku, u. 1. 1902, nadalje č.dežno obdarjene duše: Marija Moerl, umrla 1. 1868, naša Magdalen ca (Magdalena Gornik)u. 1. 1880, Pavla Reihard, 11. 1. 1908, Gemma Galgani u. 1. 1900 ter legijon dru-gih. Kdo pa more prešteti vse tiste tihe junake in junakinje, ki so skrite kot vijolica v meji, cvele, in duhtele v vrtu tretjega reda ter razveseljevale bližnjo svojo okolico, dokler jih ni ob splošni žalosti vseh, ki so jih poznali, Gospod presadil v rajske vrtove. Zgodovina jih ne omenja. K večjemu kaka tretjeredniška kronika. Največ bi vedeli povedati o njih kaki reveži, ki so izgubili z njimi svoje dobrotnike in dobrotnice, ter voditelji posameznih skupščin, katerih dika so bili. Z njimi gre navadno tudi njih spomin v grob. Ali nj bila taka skrita junakinja tretjerednica, o kateri poroča bavarski kapucin P. Lavrencij v svoji knjižici: Kaj naj počnem s tretjim redom? V neki znani mi župniji, tako piše, je nenadoma smrt družini iztrgala mlado mater. Kdo naj otrokom vsaj za silo nadomesti mater in družini gospodinjo? Tretjerednica, ki je bila ravno na tem, da popusti delo Marte in si z Marijo izvoli najboljši del tihega premišljevavnega življenja, ki si ga je že dolgo želela, je na prošnjo svojega redovnega voditelja žrtvovala ta svoj poklic in postala Marta tej bridko prizadeti družini. Lepo je gospodinjila možu vdovcu in bila otrokom kakor mati. Njih lastna mati bi jih morda ne bila tako lepo v strahu božjem vzgajala. Ali ni bila enaka tiha junakinja tretjerednica Amalija Gram, o kateri se je ob njenem grobu izrazil pre-lat Dr. VVerthmann: "Kakor se je ob smrti sv. Frančiška a Ilicronymo reklo, da bi bilo treba dvanajst duhovnikov, ako bi se ga hotelo nadomestiti, tako bi se tudi o ranjki A-maliji lahko reklo, da bi bilo treba dvanajst devic za ta dela, ki bi jih ona opravljala." Kot predsednica dekliške družbe in društva za cerkveno opravo, je celih pet in dvajset let delala kot apostelj. Bila je soustanoviteljica "katoliškega instituta," organizirala je gradbeni odbor za zidanje cerkve presv. Srca Jezusovega v Freiburg-Stuehlinger; kar je še manjkalo je velikodušno dodala iz svojega, namreč 300.000 nemških mark. Koliko njenega premoženja se je neslišano in nevidno raztočilo v roke vbogih, ve sam Bog. Mej njenimi pisanimi živi j čilskimi pravili je tudi tole: "Obiska-vanje vbogih in bolnih naj ne bo le moja sladka naloga, ampak tudi prijetna zabava in naj bo združena 7-vso mogočo dejansko pomočjo. Prijazna in postrežljiva hočem biti nasproti vsem vbogim, ker so živi udje mojega Zveličarja, ki ga ljubim čez vse." In tretjerednica Matilda Gross-mann, umrla 1918 v Wiesbadnu? S štiri in dvajsetim letom je stopila >' tretji red. .Odtlej je posvetila vse svoje življenje in moči bogoljubji' in dobrodelju. >Za zidavo cerkve presv. Trojice v domačem mestu je darovala četrt milijona nemški'1 mark. Koliko njenih tisočev je šlo za razne druge dobre namene! Kjer je bilo za dobro stvar treba kaj v žep seči, je bila zraven. Pa ne samy z denarjem, tudi s Frančiškovim sf ceni, polnim sočutne ljubezni, je hodila okrog raznih trpinov. Ali tretjerednica Elizabeta baronica Biegelleben, umrla 1911 ? NetU' ško glasilo dobrodelja "Karitas" j1 je ob smrti dalo to-le spričeval®' "Bogate darove, s katerimi jo J1' Bog obdaril, je vse zopet njemu <':1' rovala. Njeno srce in njene roke bile vedno odprte raznim številni"1 vbogim, njena sredstva so jim bi'a vsegdar na razpolago. Z neutru1'' ljivo ljubeznijo jih ni čakala, da 1° potrkali na njena vrata, ampak j1 je sama iskala." Bila je predsednic' Elizahetinega društva, poklicala J1 v življenje društvo za varstvo d« klet. Društvu služkinj je dala d Zavzela se je za zapuščene otrok®' za nevarnosti izpostavljene i» lt padle dekleta. Njeno zadnje dobf0 delo je bilo vstanovitev otroškega zavetišča. Kratko: bila je Elizabeta v drugi izdaji. Ali ni bil te vrste tihi junak tre-tjerednik-rektor Weekber, umrl 1917 v Frankfurtu? Bil je duša vsega dobrodelja v tem mestu. Vin-cencijeve konference so bile njegove ljubljenke. Nad pet in dvajset let je bil njih krajevni vodja, sedemnajst let pa škofijski. In to ne samo po imenu ali- po časti, ampak pred vsem po delu. Kar mu je ostalo časa od stanovskih šolskih dolžnosti, ga je dobrodelju posvetil. In tretjerednik Peter Bacbmann, umrl istega leta 1917 v Strassburgu? Turingijskci "Farnčiškansko gasilo" mu daje sledeče spričevalo: "Vzor, no katerem mora tretjerednik hrepeneti in ga more tudi doseči, je on krasno uresničil. Njegovo življenje in delovanje je bilo živ program tretjeredniškega stremljenja naših dni. V plodovitih tleh se-rafinskega duha je koreninil njegov apostolat ljubezni, zato je rodil tako bogate sadove skozi dolga leta." Bil je deloma vstanovnik, deloma pravi, deloma častni, povsod kot mravlja delavni .član cele vrste katoliških društev. Njegov ljubljenček je bilo Počitniško zavetišče za otroke, ki ga ic vstanovil in vzdrževal. l.c nekaj teh tihih in skritih junakov in junakinj najnovejšega časa. ki so jih naši nemški sobratje rešili Pozabe, sem poklical za pričo, da tretjj red nikakor še ni suho drevo, 11 e na Nemškem ne drugod. Ko bi St> obrnil 11a naše slovenske voditelje tretjega reda vstarodomovino, na i mi Pošljejo tozadevnih podatkov, sem Prepričan, da bi ne bili v zadreg'. Sam, dasi nisem star in nisem bil "'koli voditelj tretjega, reda, sem postal in poznam več takih zlatih tre-tjeredniških duš obojega spola. Prepričan sem tudi, da je marsikatere-n,l>. ki včasih krepko udriha črez ercijalke," tretjerednica desna roka v župniji, pri cerkvenem in socialnem delu — za "Bog plačaj." Prijatelj, v katerega srcu zavzema tretji red zadnje mesto, mej vsemi društvi, že iz teh skromnih podatkov lahko spoznaš, da mu delaš veliko krivico, ako misliš in govoriš, da nima več življenske moči v sebi! Kdaj si še na suhi jablani ali hruški videl take žlahtne sadove? Res udje tretjega reda niso mej tistimi, ki bi bili povsod s teboj in za teboj, samo pri altarju ne. To so nevarni pomagači. Danes oblajajo na tvoje povelje druge, jutri znajo tebe. Tvoj, na katerega se moreš zanesti, je tisti, ki gre s teboj k altarju. Taki so udje tretjega reda. Ce hočeš videti fotografijo tacega, da ga boš spoznal, jo dobiš pri znamenitem škofu Kepplerju. Takole izgleda: "Mnogo vernih išče in najde v tretjem redu sredstva, da sredi našega tako zelo 11a zunaj težečega dela. notranjega zasidranja v Bogu ne zgubc. Najprej skrbe za se, zato se pa potem s tem večjim blagoslovom obrnejo k drugim. S tem kažejo, da so spoznali, da ponižni red sv. Frančiška spričo modernih društev in njih razpredenem karitativnem in socialnem delu nikakor ni nepotreben, ampak daje posameznemu tisto notranjo ustaljenost, ki je tako potrebna vsakemu, ki se hoče z Marto mnogo prizadevati." Da, taki so udje tretjega reda, Marija in Marta v eni osebi, kakor njih oče Frančišek. Njih delo ni kričeče, a je zato tem bolj blagoslovljeno, ker v ljubezni storjeno. Sicer pa, prijatelj, ko bi bilo košato drevo tretjega reda res tako suho in prazno sadov, meniš li, da bi hodilo toliko in takih mož pod njega sence in sladkega sadu iskat, kakor jili najdemo pod njim do današnjih dni? Pod suho drevo hodijo samo norci in pijanci sence in sadu iskat. Alej te pa vendar ne boš prišteval mož svetovne slave kakor so 11. pr. Kolumb, Galvani, Branly, Tom. Mor, Garcia Moreno, Dante, Cervantes, Calderson, Raffael, Michelangelo,. Murillo, Palestrina.pl.Desh-wanden, umrl 1881, pl. Liszt, u. 1886, Lud. Seitz, u. 1908, grof pl. Hompesch, u. 1909, Tinel, u. 1912, vojvoda norfolški, u. 1917- Dr. A. Grober, u. 1919. Ruys de Beeren-brouck, sedanji holandski minister-ski predsednik in toliko drugih, ki so se senčili pod vejnatim drevesom tretjega reda in naslajali ob njegovih sočnatih sadovih. I11 višji ter najvišji cerkveni knezi? Ali misliš, da bi nje našel pod njim, če bj več ne zelenelo, cvelo in rodilo? Že zdavnaj bi bili rekli. Posekaj ga. čemu še prostor jemlje! Toda ne! Nasprotno! Doli do Benedikta XV. ga p:>peži, da ne omenjam škofov, priporočajo in vabijo v njegovo blagodejno senco. Nič manj kot sto deset papežkih pisem in dva cerkvena zbora, li jonski 1309. in la-teranski 1512. 11111 dajejo častno spričevalo. Katero drugo društvo ima toliko častnih diplom in priznanj z najvišjega mesta? Da bi se ljudstvo raje odzvalo njih vabilu, so mu šli z zgledom naprej. Cela vrsta njih, zadnji kar po vrsti vsi, so s ponosom povdarjali sinovom sv. Frančiška, da tudi oni spadajo v njih bratski krog. Koliko društev ima papeže za svoje člane? Ko je pred leti Pij X. pristopil k ingolstadski masni družbi, mi je. njen takratni vodja, ,s ponosom dejal, da ima edina ta družba pnpeža za člana. Zdaj ga nima več, tretji red pa še, imel ga je pred njo, ima ga za nio. Ne, poklicani vrtnarji Gospodovi bi ne negovali s toliko ljubeznijo suhega drevesa, ampak bi naredili nrostor drugemu. Ker pa pričakujejo od njega še obilnih sadov, je znamenje, da je še zadosti življenskega soka v njem, kar pričajo njegovi lepo dozoreli in zoreči sadovi. Da, da: Po njegovih sadovi ga bo-ste spoznali! m 342 AVE MARIA Popoldne okrog pete ure so začeli polagoma odvezovati debele vrvi. Ladija je jela postajati nekam nervozna kakor pes, ko vidi, da se gospodar odpravlja od doma in ne ve, kako bi se mu prikupil, da ga ne bi pustil doma. Malo pred šesto so začeli tudi dohodne mostove trgati iz njenega objema. Zamolkel, nekam hripavi signal, ladijina prsa so začela globoko dihati, da so ji rebra lireščala, stotine belih robcev je za-plapolalo v zadnji pozdrav in pred no smo se dobro zavedli, se ni bilo mogoče več skesati, bili smo že par metrov od obrežja. Po mestu je zagorelo tisoče lučic. Rejena ponočnjakinja je v spremstvu milijonov svetlih zvezd nastopila svoj nebesni pohod. Sestre so in to-nirale tisto znano romarsko, ki se vedno končava z "Ave, avc Maria!" Ves katoliški krov je pritisnil zraven in najbrže kljub premagovanju tudi kak protestant. Saj je pa tudi tako mogočno donela v mesečno noč, da se je gotovo sami Morski Zvezdi in njenim angeljcem, ki so kukali doli na nas, dobro zdelo. Res bajen, nepozaben večer! Še enkrat se mi je duša iztrgala in pohitela na svete kraje: Kinsicdeln, Brezje, kjer sem nekdaj v morju lučic poslušal to mogočno pesem, ki človeka v večernem mraku kar elektri-zira. Kakor slavček še-le pozno v noč poišče seč, da se okrepi za drugi večer, tako nam je pesem zamrla še-le, ko so havrske lučice v daljavi druga za drugo zatisnile oči in se zagrnile v temo. In še potem smo strmeli v morske valove, ki so v lahnem "pianissimo" nadaljevali naše speve. Gotovo jim je to prvo noč marsikdo, ki se je že na suhem tre- sel pred njih "fortissimo," naročal in jih prosil, naj tudi nadalje tako verno in mirno poslušajo naše petje in je spremljajo s svojim lahnim šumenjem. Navadno človek na tuji postelji, če je tudi truden, lovi spanje in spanje njega. Če se prav vjameta, prvo noč se redko kaj prida sprijaznita. Jaz nisem kakšen polh za spanje, a to noč sva se hitro našla in sprijaznila. Morda je peseyi uspavanka, ki jo je pelo morje in nas zraven neutrudno nalahno zibalo, tako blagodejno vplivalo na živce, morda sorodni spomini na materni "aja tutu," ki ga je nekdaj pela ob moji zibelki. Sicer sem se včasih prebudil, ko je ali ladija močnejše zahreščala, ali je pa Italijan nad menoj s težavo, kar je pričal globok vzdih, prevalil svojo težo na drugo stran, a sem se kmalu zopet zgubil.. . Drugo jutro sem bil menda prvi na nogah. Ker salon še ni bil pospravljen in pripravljen za tnaše-vanje, sem šel na krov. Hladno jesensko jutro je sicer bilo. a pljuča so ga bila vesela, kot majniškega na suhem. Dobra bratska duša me je hotela pred odhodom pregovoriti, naj ostanem doma. češ da bolehen kakor sem, ne bom prestal morske vožnje, ampak me bodo dejali na "dilco" in ribani poslali za zajutrek. ker kosilo bi bilo preslabo. K, brate, jaz hi tudi tebi privošil tnalo morskega zraka, ker vem, da si ga potreben in bi te poživil, kakor je mene. Po opravljenih duhovskih molitvah, ki so jih valovi z menoj šepetali, sem šel v salon, kjer so bil« se stre že zbrane in še nekaj druzih. Tam sem bil pri eni sv, maši, dVugo sem maševal sam, pri tretji sem na stregel. Morje je bilo tako mirno, da ni bilo treba imeti keliha pritrjenega. Malo nerodno se je vse eno obračati, ker človeku tudi pri mirni vežnji nekako manjka tal pod nogami. No, pa že gre, če tudi malo bolj "pijano." » Po zajtreku grem zopet na krov. Dasi jih je bila večina že gori, ni bilo pravega življenja. Vse je bilo nekam preplašeno. To se mi je čudno zdiv lo. Saj vendar se ne pripravljajo '/C za "urha." "Ali vidite?" mi pravi neki mož, k' je opazil moje začudenje. "Kaj?" "Niste nič slišali ponoči?" "Nič takega, da bi bilo treba rešilne čolne odvezovati." "Eksplozijo'smo imeli. Štirje mornarji so mrtvi, nekaj drugih se bon s smrtjo. En stroj ne deluje več. zato tako počasi vozimo. Nevarno®' je, da odpovesta še druga dva, kar se bomo morali poslužiti zadnjega sredstva — jader. Sreča v nesreči je bila, da eksplozija ni uči"' kovala na zunaj, ker bi bila lad1' trebuh preparala." Potem sem razumel pobitost p"1' nikov. Ladjino poveljstvo jo je tem, da ni dalo uradnega pojasnil3' kako in kaj, še povečalo. Nihče 1,1 prav vedel, kaj bo. Eni so rekli. pride druga ladja, ki so jo brezžičfj poklicali, da nas prevzame. Drtt;J' so vedeli povedati, da gremo naz:l1 proti Havru, tretji so zopet dej"'1; daplovemoproti najbližnji vojni hi^1 Cherbourg v popravilo, kar se 1L slednjič potrdilo. Počasi smo se v''r kli naprej, kakor ranjenec do ol>ve. zovališča. Pri normalni vožnji '' morali biti v dobrih dveh urah ta111' A pretekli sti dve, nobenega s't;(''' o kakem pristanišču, drugi dve, tudi nič, tretji dve, še nič. Po kakih 'esetih urah smo šele zagledali v ' -,f; ;•''< vj" pristanišč'1 Nič prijetna ni bila ta vožnja, že radi tega ne, ker smo vedeli, da ne gremo proti cilju, ampak precej v stran. Pa tudi odvezani rešilni čolni nam niso bili v tolažbo. Pridno smo prebirali po kabinah nabita navodila, katerega rešilnega čolna se ima v Slučaju nevarnosti vsaka kabina po-služiti in po katerih stopnjicah ima priti do njega. Mej tem je število mrtvih žrtev eksplozije naraščalo. Kako malo katolicizma je še na francoskih ladijah, se vidi iz tega, ker nas duhovnikov ni nihče obvestil o nesreči. Še le zjutraj pozno, ko se 'e raznesla žalostna novica, je eden hitel s sv. oljem k težko ranjenim. Vsega skupaj jih je menda umrlo devet. 7.a enega družinskega očeta, ki je baje z lastnim življenjem preprečil še večje nesreče, je bila drugi dan zbirka. Okoli 2000 frankov se 'e nabralo. Jaz sem za žrtve maše-Vnl. Pokopali jih nismo po morsko, 4«ipnk smo jih peljali v Cherbourg. Tam so nam ž.e prišlše nasproti dru-ladiice, ker je bilo pristanišče brezžično obveščeno o nesreči. Ena i« prevzela mrtve, druga je pripeljala razne mentorje, ostale pa živita, ker se nam je vožnja za dva dni ^vlekla. Da nam ni bilo preveč dolg čas, ^er nismo smeli na suho, je pristaniško vojno poveljstvo poskrbelo za *'lbavo. Ilidroplani, povodna letala s° zdaj pridno krožila nad nami, zopet spretno manevrirala po ^Orski gladini. To je bilo za marsikaterega izmej nas, ki smo to velikansko ribo, ki zna tudi po zraku tavati, le iz vojnih poročil poznali, "^j zanimivega. V začetku so go-toVo tudi druge prave ribe začudeno Pedale v zrak. to svojo napredno sovrstnico, ki se zna vzdigniti visoko v zrak in tam še mirnejše plove kot po vodi. Gotovo so jo za '-o^er*1 :co proo-l^s'l^. ki brez me-' i 11 o « ' ->k: KleV Po mojem mnenju naj bi raje povodno letalo spopolnili za prekomorsko vo-šnjo, kakor pa kake izkliučno zračne ladje. Malo bolj počasi bi res šlo, a tudi bolj sigurno. Kdor visoko leta nizko pade, velja tudi tu. Ali ne bi bilo zanimivo s kakim po in nadvodnikom potovati črez o-cean? Kadar bi morje kaj pičilo in bi se začelo od same jeze peniti, pa bi mu nadvodnik pokazal "figo" in potniki bi z velikim užitkom opazovali njegovo onemoglo jezo. Še le v torek popoldne t. j. 26. oktobra smo odpluli nazaj proti kraju, kier smo zavili v stran. s Narlabni dnevi niso bili t->ko leni. Pnr pustih, meglenih, jesenskih ie bilo vmes a brez kakih pravih viharjev. Toliko nas ie pa že crmralo, da na "urha" nismo pozabili. Ne, iaz ga nisem klical, tin si bi ga bil rad. Francoska kuhinja mi že od nekdaj ni pnjala. Tudi to pot se ii ie želodec uprl, da sem dva dni bolj preležnvnl. Eivko se 'e moi tovariš "ierec" en čas bolj kis'o držal in mi je delal družbo. Marsikateremu drugemu se ie pa prccei obračalo. Tudi sester par dni ni bilo na spregled. laz sem "urhov" vprašanje prej precej dobro preštudiral in sc z vsem oborožil, kar pravijo, da je dobro zoper njega. Pa menda so vsr> ta sredstva bolj dvomliive vrednosti. Po moiem mnenju ie še naivpešne-je zdraviio, močna vob'a, ki domišljiji ne pusti do besede. Moško, kako (hi bi bila cela ladia ujeeov«, mora človek stopati mej stokniočimi in bruhniočimi. vedno v trdnem pre-pričatiui: Če vsi drugi, iaz ne bom in nočem ! Kakor hitro se kdo nekako uda, češ, zdaj pridem pa jaz na vrsto, je po njem. Spočetka sem mislil, kako reveži bodo otroci, kak jok bo. A sem spoznal, da so se otroci še negotovih korakov najbolje držali. Menim, da s^mo za to, ker ie pri njih vse še bolj na "hopsasa," kakor na ladji, česar smo se pa mi starejši razun pijancev že odvadili. En italijanski fantiček je bil ves čas posebno dobre volje. Vse nas je s svojim šegavim obnašanjem zabaval. Med potjo sem se seznanil z več italijanskimi izseljeniki, ki so se bojevali 11a soški fronti. Oni so mi pripovedovali o svojih doživljajih in o obupnem razpoložen ju čet, kiniso mogle po dvanajstih ofenzivah nikamor naprei, dasi so upali v prvih dneh zasesti Trst in Gorico. Jaz šeni jim pa pravil, kako sem na Brezjah z zanimanjem gledal nemško armado, ki je šla tam skozi na Kobarid, kjer jih je tako uničevavno porazila. Prav nič se jim ni sanjalo, da se jim bo treba na soški fronti z Nemci spoprijeti. Saj so jih pa ti tudi pošteno za nos potegnili. Naj prej so se pojavili 11a tirolski fronti. Ko so Italijani svoje glavne sile vrgli tja in čakali kdaj bomo začeli strašno komando, prišel ie tisti usodni dan, ko so nam začela okna šklq>ctati od bombardiranja a vedno bolj zamolklo ie bobnelo, znamenje, da je sovražnik vržen in da beži. Prišla so prva poročila o zmagi, ki ie postajala vsako uro siiainejša. V par dnevih so se začeli valiti po cesti, koder je komaj odmarširal zadnji oddelek Nemcev, tisoči italijanskih uietnikov z jeklenimi čeladami na glavi, sestradanih, deloma raztrganih in umazanih od blata strehvh jarkov. Ljudstvo ie stalo ob njivah, kjer je bilo še kai repe in korenja, da ju varuje. Kliub temu in kljub streljanju spremljajoče straže sta bila pa precej zredčena. S tolikom tekom so iedli sestradani reveži to korenje, repo in zaostale zelnate štore, kakor doma makarone. Iz katoliškega in neka-toliškega sveta. R - 'V- VELIKA BESEDA SVETEGA OČETA Bliža se konferenca, katero je sklical predsednik Harding, ko se bodo narodi po svojih zastopnikih sešli v. Washing-tonu, da se posvetujejo, kako bi se omejilo oboroževanje narodov, ki stane toliko—velikansko breme davkoplačevalce" vsega sveta. Narod stoji nasproti narodu kakor dve divji zveri, ki si stojita nasproti kakor dve strašni pošasti in si brusita svoje kremplje in samo čakata, kedaj bode najugodnejši čas, da se spo-primeta in se uničita. Da to razmerje v človeški družbi ni zdravo, ni ,človeško, kedo tega ne vidi? Sedaj ko se pripravlja ta svetovna konferenca, oglasil se je sveti oče. knez in oznanjcvalec Kristovega miru in bratstva in dal podlago, na kateri edino bi se dalo doseči popolno razorožen je:" Dokler bodo razni kralji in vladarji ali mali. skupine mož, ki predstavljajo vlado kakega naroda, smeli sami s silo nabirati svoje podložnike za vojaško službo in jih oboroževati drugega proti drugemu — nikdar ne bo miru na svetu in nikdar ne bo mogoče doseči popolnega razoroženja." Kedo ne vidi. kako umest ne besede! Sedemstoletnica sv. Dominika. Papež so v posebni okrožnici i 1) priliki 700 let nice sv. Dominika proslavljali delo sv. l)o ninika in njegovega reda zlasti v boju zoper krivoverstvo in priporočali po-božnost sv. rožnjega venca. TRIJE NOVI ŠKOFJE V AMERIKI. Sv. oče je imenoval tri nove škofe za Ameriko in sicer so bili imenovani: Rt. Rev. Msgr. John J. Dunn, kancler New Vorške nadškofije, za pomožnega škofa rn d škofa Havesa. Rt. Rev. George J. Ca-ruana, tajnik kardi lala Dougherty i/. Philadelphije za škofa v Porto Kicco. Rt. Rev. Msgr. Mihael J. Crans, gene ra'ni vikar Philadelp isko nadškofije za pomožnega škofa kardinalu Dougherty. KRASNE BESEDE ŠKOFA SCHREMBSA. Pri inštalaciji je rekel novi C leveland ski škof tudi te le besede: "Danes je ves svet v revoluciji. Cel svet se upira veri, ker misli, da je vera nasprotna svobodi. S' et pa hoče biti prost in svoboden. Proti nebu kriči: "Ne bom ti služil." "In vendar pri vsem tem je suženi, sujrni toda ur postavi božii in čednosti, ampak postavi počutnosti in živalskih strasti, suženj svoje lastne moralne po- kvarjenosti. Ketere meje pa poslavlja božja oblast človeku? Po mojem mnenju ne postavlja nobenih druzih meja. kakor meja božjih resnic, s katerimi se človek ne sme igrati in katerih človek ne sme in ne more vreči od sebe, kadar bi se mu zljubilo. Katere meje postavlja vera? Nobenih druzih kakor, da pravi oblastnikom, da se morajo pri vladanju držati mej pravičnosti in usmiljenja. Onim, ki imajo oblast v rokah prepoveduje despotizem. Državljanom postavlja samo meje, da jim ukazuje pokorščino in podložnost pravičnim postavam in vsem, da morajo spoštovati pravice drug drugega in da so pripravljeni spolnovati dolžnosti do svojega sočloveka. • "Iz celega srca pozdravljam vas vse danes in vas blagoslavljam. Želim, da bi ta moj glas šel do zadnje meje te ško»-fije, dO zadnjega deteta, da bi vsi culi. da jih blagoslavljam. VAŽNA ZBOROVANJA. 19. septembra zbrali so se zopet naši ameriški nadškofje in škofje na svojo letno konvencijo National Catholic Welfare Council v Washingtonu. da sprejmo od raznih pododborov poročila, kaj se je v se storilo med letom in kako se je gospodarilo. Objednem pa da naredi načrte za delovanje prihodnjega leta ter iim odkažejo delokroge vsakemu podod boru. kako naj vodi delo, katero so tako lepo začeli. Drugi teden bo pa takoj zborovanje obeh največih katoliških organizacij. Organizacije katoliških lajikov in potem katoliškega ženstva. Tudi tukai se bodo določila važna določila za prihodnje leto. Itako lepo se sliši, ko beremo poročila teh organizacij, koliko delajo in koliko so že dosegli vspehov. Narod, ki ima tako zavedne in navdušene može, ki ima tako navdušene in socijalno zavedne škofe voditelje, kakor jih imamo mi. a-meriški katoliki, tak narod naj se ne boji za svojo prihodnjost. Mi lahko gledamo s zaupanie n v prihodnjost. Kar nas Slovene.' lahko boli je sanw to, da mi Slovenci tako malo pomagamo pri vsem tem delu. Naši veliki možje so toliko storili za katoliozem v Ameriki, so postavljali fundament tej veli častni stavbi, kateri se čudi cel svet. Mi njih nasledniki pa...? Well, ker mi katoliški Slovenci nočemo pomagati pri zidalnem delu, so "pa naši rdečkarji toliko pridnejši pri podi- ranju tega, kar so ti možje pomagali sezidati. . . Aurora, Minn. — Obljubila sem se zahvaliti v listu "Ave Maria" Materi božji za večkratno uslišano prošnjo za zdravje. Toraj tisočera zahvala Mariji i" Presv. Srcu Jezusovemu za zdravje. Antonia Gorenc. Calumet, Mich. — Javno se zahvalim nebeški Kraljici za uslišano prošnjo o-zdravljenja mojega sina, ki ni dva tedna nič slišal in na Marjimo priprošnj<> je spet ozdravel. Ona je v resnici Mati nas zemskih sirot. K nji se obrnimo i" bomo uslišani. Mrs. Johana Kastelic- Forest City, Pa. — Javno se zahvaljujem Mariji za zdravje in pošiljam dar $1.00. Fanny Petrič. Canonsburg, Pa. — Javno se zahvalim Materi božji in presv. Srcu Jezusovemu za uslišano prošnjo in se priporočam šč za naprej za zdravje. A. S. ZA NOVO ŠTIFTO PRI RIBNICI SO DAROVALI ZA TABERNAKELJ: Mrs. Anna Terlep ............$ 3.00 Mrs. Julija Markovitz .......... 2.00 Mrs. Maria Kruschitz .......... 1.00 Mrs. Helena Kocman .......... i.o° Mrs. Uršula Zortz ............ 1.00 Mrs. Kati Skrbinc .............5° Mrs. Julija Pirnat...............5" Mr. Joe Krcus ................. 1.0O Mrs. Johanna Kastelic ......... 1.00 Mrs. Terezija Stefanich ........ 1.00 Mr. John Culjan ................5° Mr. (sin) .......................25 Mr. Jožef Skraba ...............5« Mr. George Kokalj .............5" Mrs. Maria Topovšek ......... 25c Mr. Vincencij Maček .......... .25 Mrs. Jcra Hribernik ............25 Za slikanje Marijine cerkve: Mr. John Culjan ...............5° Mrs. (hči) ...................... 35 Mr. Jožef Skraba .............. 5° Mrs. Marija Topovšek ......... .25 Mrs. Jera Hribernik ............ .25 Mr. Georg Kokalj ............. .5° Mr. Vincencij Maček .......... 25 Mrs. Terezija Stefanich ........ i"0 Bog stotero poplačaj! Kdor želi s« kaj darovati, naj pošlje na naslov: Rev. Benvenut Winkler, 1849 W. 22 St.. Chicago, Teh*!**«: Canal rii4 VSTANOVLJENO 1888. A. H. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago — zmerne cene. "o.jo-3004 Bhie Island Ave., Cor. 20th St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte se! ZA NOTARSKA DELA kakor pro&nje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in drug: enake listina, m obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postrežem. , Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljiit ta in ▼ domovini. Posredujeva tudi r toibesih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleild jecik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cene m delo nizke, informacije zastonj) Pisma naslavljajte: J. JERICE & M. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) v nradu "Edinost" 1849 West sand Street, Chicago, III SEIZ BROTHERS Priporoča duhovnikom svojo veifca »Mrko nabožnih knjig t vadi )•-zikih, vseh oerkvwub ^»treb-ščin, kipov, podob, swtiajic i. t. d. Priporoma se tudi vsem slovenskim društvom pri nakopa zastav in društvenih makov. 31 Barkley Stre*, Nmr Tok-Telefon: 59B5 Katoliški Slovenci tave-veda j te m svoje dolžnosti in raj te I 'KJNTOL. ČASOPISJE." * it * 1» + it it ♦ * 1» * t * it i» it it ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE Gotovo je, da imam največje prodajalne in najbolj založene z različnim blago« n slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohifttv« in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peci, preproge, linoleum, f-sodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi, t NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI". — Trija bulančni in bolniški avtomobili so vodno na razpol ago, za vsaki čas, za vsako ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvrinjemo vsa dela v vso zadovoljnost naroda. i f t f ft + Oba noč in dan: Bell: Rosedale 1881. je izvrstvo zdravilo, zelo močno, ton} uporabno za zunanja zdravila Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ate so tvoji udje otrpli, ali imai bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegafl aH svil, za otekline itd., ako si s njim namažeš utrujene mišice ali no|* , ko si se skopal, boš začu ■den čutil blagodejen vpljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN ja najboljši čistilec zs zunanjo upo rabo: Grgranje, izpiranje ust, čisteaja na, odprtin i. t. d. V JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Are, Chicago 111