<"-" VESTNIK SSPK LETO ! KOPER — 20 JULHJA 1956 ŠTEV. 36 i VSEBINA Odloki in sklepi OLO — Odlok o dopolnitvi družbenega plana okraja Ko-per za leto 1956 — Odločba o prenehanju finančno samostojnega zavoda »Okrajna uprava za melioracije« Koper — Odločba o prenehanju finančno samostojnega zavoda »Uprava za melioracije koprskega zaliva« Koper — Sklep o ukinitvi Doma počitka v Rodiku — Odlok o načelih za pravila trgovin s pavšalnim obračunom in o zavarovanju, ki ga morajo dati delavci takih trgovin — Odlok o kategorizaciji cest III. reda v okraju Koper * Objave občinskih ljudskih odborov Občina Koper —* Družbeni plan občine Koper za leto 1956 Sklepi OLO o volitvah in imenovanjih 13. seja OLO Register gospodarskih in zadružnih organizacij Sklepi H. rednega občnega zbora Okrajne zadružne zveze Odloki in sklepi OLO Okrajni ljudski odbor Koper je na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. julija 1956 na podlagi 9. in 26. člena Statuta okraja Koper, v zvezi s 3. točko Odloka o delitvi celotnega dohodka časopisno-založniških in založniških podjetij (Uradni list FLRJ št. 19/56) sprejel ODLOK O DOPOLNITVI DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA KOPER ZA LETO 1956 1. člen Drugi odstavek xm. poglavja družbenega plana okraja Koper za leto 1956 se spremeni tako, da se glasi: - »Ostale gospodarske organizacije iz področja industrije in rudarstva, gradbeništva, prometa, zunanje trgovine in obrti ter založniško-časopisne dejavnosti 35%. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Štev. 3427/12 Koper, 11. julija 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, 1. r. Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in 48. ter 49. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ štev. 51/53) je Okrajni ljud- ski odbor Koper na ločenih sejah Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 11. julija 1956 sprejel ODLOČBO O PRENEHANJU FINANČNO SAMOSTOJNEGA ZAVODA »OKRAJNA UPRAVA ZA MELIORACIJE« KOPER 1. Okrajna uprava za melioracije Koper, ki je bila ustanovljena kot finančno samostojni zavod z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Koper dne 15. X. 1952 (Uradni vestnik OLO Koper št. 4/52) preneha in preide v likvidacijo. 2. Likvidacija zavoda se izvede po stanju na dan 30. VI. 1B56 tako, da se premoženje zavoda izroči Okrajnemu ljudskemu odboru, ki ga dodeli vodnogospodarski organizaciji »Vodna skupnost« Koper. 3. Likvidacijo zavoda izvrši likvidacijska komisija, ki jo imenuje Okrajni ljudski odbor Koper. Likvidacijski postopek se opravi po predpisih II. poglavja Uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53). 4. Ta odločba velja takoj. Štev. 5539/1. Koper, 11. julija 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, 1. r. Stran 314 URADNI VESTNIK Štev. 36 — 20. julija 1956 Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in 48. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51/53) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. julija 1956 sprejel ODLOČBO O PRENEHANJU FINANČNO SAMOSTOJNEGA ZAVODA »UPRAVA ZA MELIORACIJE KOPRSKEGA ZALIVA« KOPER Finančno samostojni zavod »Uprava za melioracije koprskega zaliva« Koper, ki je bil ustanovljen z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Koper št. I-1890/1 z dne 27. dec. 1955 preneha z dnem- 15. VII. 1956. Štev. 5540/1. Koper, 11. julija 1956. Podpredsednik OLO Frane Klobučar, 1. r. Na podlagi 8, člena Zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS št. 26-91/54) in 27. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor na seji dne 11. julija 1956 sprejel ' SKLEP: Dom počitka v Rodiku preneha dne 31. julija 1956. Likvidacijo in razdelitev premoženja izvrši posebna komisija, ki jo imenuje Svet za socialno varstvo OLO Koper. Oskrbovanci bodo iz ukinjenega doma premeščeni v domove onemoglih v Izoli, Piranu in Planini ter na zahtevo tudi v ostale domove izven okraja. Štev. 5541/1. Koper, 11. julija 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, 1. r. Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in 40. ter 41. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovinskih podjetjih in trgovinah (Uiadni list FLRJ št. 37/55) je Okrajni ljudski odbor Koper na ločenih sejah Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev 11. julija 1956 sprejel ODLOK O NAČELIH ZA PRAVILA TRGOVIN S PAVŠALNIM OBRAČUNOM IN O ZAVAROVANJU, KI GA MORAJO DATI DELAVCI TAKIH TRGOVIN 1. člen Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko izroči v vodstvo delavcem proti plačevanju določenega pavšalnega zneska samo trgovine s sadjem in zelenjavo na drobno. 2. člen Trgovina uporablja osnovna sredstva, ki so družbena lastnina, katera mu dodeli ustanovitelj. V primeru, da družbena osnovna sredstva ne zadoščajo za redno in kulturno poslovanje trgovine smejo deiavci v trgovini uporabljati tuja osnovna sredstva proti pogodbeno določeni odškodnini oziroma najemnini. Dovoljenje za najetje tujih osnovnih sredstev da upravni organ ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarstvo, Ta mora dati tudi pritrditev za višino odškodnine oziroma najemnine. 3. člen Od prevzetih družbenih osnovnih sredstev plačuje trgovina amortizacijo po predpisanih stopnjah. Iz dohodkov trgovine nabavljena osnovna sredstva so družbena last. Evidenca o stanju in spremembah družbenih osnovnih sredstev v trgovini se vodi pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarstvo. 4. člen Trgovina uporablja za obratna sredstva — sredstva iz kreditov pri bančnih zavodih in pa sredstva, ki jih vloži kolektiv. 5. člen Trgovina ima tarifni pravilnik, ki določa, kako se razdeli plačni sklad. 6. člen Osnova za plačevanje prispevka za socialno zavarovanje in dajatve iz socialnega zavarovanja je znesek, ki ga član kolektiva prejme iz dohodkov trgovine. 7. člen Delavci, ki-prevzamejo vodstvo trgovine s pavšalnim obračunom, morajo dati jamstvo za poravnavo obveznosti trgovine do družbene skupnosti, za vrnitev kreditov ter za odškodnine in kazni. 8. Člen Jamstvo mora kriti polletne obveznosti do družbene skupnosti, polletno najemnino za poslovne prostore in najeta tuja osnovna sredstva ter kredit za obratna sredstva. 9. člen Jamstvo se lahko da z vplačilom gotovine na blagajni občinskega ljudskega odbora z jamstveno listino, ki jo podpišeta dva kreditno sposobna poroka, s pologom hranilne knjižice ali z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah. Jamstvo dajo delavci, ki prevzamejo trgovino posamezno, vsi delavci skupno ali tretje fizične ali pravne osebe. Zavarovanje je možno tudi v kombinirani obliki. 10. člen Višino jamstva določi za vsako trgovino posebej svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. V upravičenih primerih je jamstvo lahko manjše od jamstva, predpisanega v 8. členu tega odloka. 11. člen Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko odpove vodstvo trgovine s 6-mesečnim odpovednim rokom. V primeru, da trgovina nima gospodarskih pogojev za nadaljnje delo ali da jo delavci neredno in nepravilno vodijo, je odpovedni rok 1 mesec. V enakih rokih iahko delavci trgovine kolektivno odpovedo vodstvo trgovine. 12. člen Posamezni delavec lahko odpove delovno razmerje v trgovini v zakonitem odpovednem roku. Ostali delavci trgovine so dolžni odpoved sprejeti samo, če je trgovina izpolnila vse obveznosti do družbene skupnosti, ki zapadejo najpozneje do konca odpovednega roka. Če odpoved sprejmejo, trgovina pa ni izpolnila zapadlih obvez, prevzamejo na sebe vse obveze z vodenjem trgovine. 13. člen Kolektiv lahko odpove delovno razmerje posameznim delavcem z rednim odpovednim rokom. Posameznim delavcem v trgovini lahko odpove delovno razmerje tudi svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, če so pri svojem deiu kršili predpise in navodila aii škodovali uspehu trgovine in njenemu ugledu. 14. člen Poslovodja, ki ga izberejo delavci v trgovini izmed sebe in potrdi svet za gospodarstvo ljudskega odbora, odpove delovno razmerje tako, da poda odpoved delovnemu kolektivu in svetu za gospodarstvo ljudskega odbora. 15. člen Trgovine s pavšalnim obračunom se oddajajo v vodstvo deiavcem po razpisu, ki mora biti objavljen v Uradnem vestniku okraja Koper. Štev. 36 — 20. julija 1956 ----------... -------^, URADIW VESTNIK Stran 315 16. člen Ta odlok stopi v veljavo z objavo v Uradnem vestniku okraja Koper. Štev. 4922/2. . Koper, 11. julija 1956. Podpredsednik OLO Franc Klobučar, 1. r. Na podlagi 5. točke 12. člena Uredbe o ureditvi javne cestne službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS št. 41/53) in 3. točke VI. razdelka 2. poglavja priloge II Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS št. 26/55) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora dne 11. julija 1956 sprejel ODLOK O KATEGORIZACIJI CEST III. REDA V OKRAJU KOPER 1. člen Zaradi posebnega gospodarskega in prometnega pomena za okraj Koper se za ceste III. reda določijo tele ceste: Dolžina v km in m Št. ceste Smer ceste od do skup. 2051 Drž. meja pri Barbaru— Elerj i—Božiči — Hrvatini —drž. meja—Čampore 0.000 4.621 4.621 2052 Odcep od ceste 11/310 pri Škofijah — priklj. na cesto 111/2051 pri Elerj ih 0.000 2.023 2.023 2053 Odcep od ceste 11/309 — Kastelc—Socerb—državna meja 0.000 3.665 3.665 2054 Odcep od ceste 11/310 — Ankaran—V aldoltra—državna meja pri Jerneju 0.000 8.939 8.939 2955 Odcep od ceste 11/310 pri Škocjanu—Pobegi — Čežarji—Anton — priklj. na cesto 11/309 0.000 13.598 13.598 2056 Odcep od ceste 11/310 pri Bertokih — priklj. na cesto 111/2054 pri Ankaranu 0.000 2.663 2.663 2057 Odcep od ceste 111/2070 —Vanganel—Babiči—Marezige—Anton, priklj. na cesto 111/2055 0.000 12.890 12.890 2058 Babiči—Boršt 0.000 3.520 3.520 2059 Odcep od ceste 111/2070 — Šmarje—Nova vas— Raven — priklj. na cesto 111/2070 pri Sečovljah 0.000 13.800 13.800 2060 Odcep od ceste 111/2059 — Koštabona 0.000 1.650 1.650 2061 Odcep od ceste 111/2059 — Krkavče 0.000 2.725 2.725 2062 Odcep od ceste 111/2059 — Padna — priklj. na cesto 111/2070 0.000 3.544 3.544 2063 Odcep od ceste 11/310 pri Izoli—Korte — priklj. na cesto 111/2070 0.000 10.725 10.725 2064 Odcep od ceste 11/310 pri Strunjanu—Beli Križ —Piran 0.000 5.065 5.065 2065 Odcep od ceste 11/310 — priklj. na cesto 111/2067 v Portorožu 0.000 1.515 1.515 Dolžina v km in m Št. ceste Smer ceste od do skup. 2066 Odcep od ceste 111/2065 — priklj. na cesto 111/2064 pri Belem Križu 0.000 1.034 1.084 2067 Odcep od ceste H/310 — Lucija—Portorož— Piran mesto 0.000 5.375 5.375 2068 Odcep od ceste 11/310 — Jernej—Čedovlje — priklj. na cesto 111/2063 0.000 4.462 4.462 2069 Odcep od ceste 11/310 pri Sečovljah — priklj. na cesto IH/2070 pri križ. Sečovlje 0.000 3.052 3.052 2070 Odcep od ceste 11/310 pri Kopru—križ. Šmarje—reka Dragonja, meja LRS 0.000 16.165 16.165 2070a Odcep od ceste 11/310 — priklj. na cesto HI/2070 0.000 0-307 0.307 2071 Odcep od ceste 111/2059 pri Šmarjah—Pomjan— priklj. na cesto 111/2057, Babiči 0.000 5.100 5.100 2072 V Odcep od ceste 111/2054 —priklj. na cesto 111/2051, Hrvatini 0.000 2.700 2.700 2073 Škofije—Plavje — Badiha 0.000 1.880 1.880 2074 Odcep od ceste IH/1107 — Sirce — Hervoji, meja LRS 0.000 5.000 5.000 2075 Odcep od ceste 11/309 pri Črnem kalu—Osp— državna meja 0.000 4.600 4.600 1069 Branik (okraj Gorica)— Gor. Branica 7.258 12.757 5.499 1070 Meja ok. Gorica—Kranja vas—Dutovlje 31.780 38.345 6.585 1102 Odcep od ceste IH/1075 pred Kranjo vasjo—Pliskovica—meja ok. Gorica 0.000 5.550 5.550 1103 Meja ok. Gorica—Štanjel 6.420 7.900 1.480 1104 Štanjel — Ponikve — Dobravlje—Kazlje—Štorje 0.000 1L024 11.024 1105 Odcep od ceste 11/309 Podgorje—meja LRS 0.000 8.696 8.696 1106 Štor je—Vrabče — P odna-< nos—meja okraja Gorica 0.000 11.Q10 11.010 1107 Odcep od ceste 111/2058 —meja LRS 0.000 8.200 8.200 1108 Dutovlj e—Repentabor — državna meja 0.000 5.333 5.333 1109 Sežana—Lokev 0.000 7.645 7.645 1110 Lokev—Ma tov un—V reme 1111 Obrov—Golac—meja LRS 0.000 8.694 8.694 1112 Bitnja—Prem; Pregar j e—Obrov 0.000 12.600 2.103 19.810 2.103 7.210 ' 1113 11. Bistrica—Podgrad 0.000 11.000 11.000 1114 H ar i j e—Tom inj e—Z a j el š e —Pregarje 0.000 6.790 6.79$ 1119 Odcep od ceste 1/10 pri Sežani—Vrhovlj.e—Dol pri Vrhovljah 0.000 5.700 5.700 1120 Odcep od ceste 11/30^— kr. DobravUc—priklj. na cesto IH/1104 0.000 3.400 3.400 1121 Odcep od ceste 11/306 Ra-ša-Stjak-Vrabče, priklj. na cesto 111/1106 0.000 9.400 9.40q 1122 Senožeče—Gabrče, Po- vremščica—Kal 0.000 22.050 22.050 Stran 316 URADNI VESTNIK štev. 36 — 20. julija 1956 Dolžina v km In m Dolžina v km in m St. ceste Smer ceste od do skup. St. ceste Smer ceste od do skup. 1151 Ilir. Bistrica—Zabiče— 1170 Postojna—Beljska žaga 0.000 6.340 6.340 Komac 0.000 22.175 22.175 1172 Postojna—Unec 0.000 3.370 3.370 1152 Zabiče—Rupa—Novokra- 1179 Klenik—Trnje 0.000 0.910 0.910 čine 0.000 9.300 9.300 1Ì84 Jakš—Podtabor 0.000 10.100 10.100 1153 Sušak—Lisac 0.000 2.100 2.100 ' 1185 Laze—Planina 1.390 3.425 2.035 1154 No v okra čine—J e iša n e 0.000 3.450 3.450 1186 Odcep od ceste HI/1122 1155 Trnovo—Svinj ščaki—Po- — Neverke — priklj. na lica 0.000 28.280 28.280 cesto 111/1161 0.000 1J70 1.170 1156 Knežak—Leskova dolina 1187 Odcep od ceste 11. reda, —Pudob 0.000 21.000 21.000 Goriče—priklj. na cesto 1157 Ilir. Bistrica—Knežak— Pivka 0.000 16.780 16.780 111/1122 0.000 0.870 0.870 1158 Zagorj e—Bač—Knežak 0.000 6.400 6.400 SKUPAJ km 521.174 1159 Parj e—Palčje 0.000 3.730 3.730 1160 Radohova vas—Palčje— 2. člen 1161 Jurišče 0.000 8.300 8.300 Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo ve- Nova Sušica—Sp. in Zg. ljati: s Košana 0.000 4.000 4.000 1. odlok o določitvi cest 111. reda v okraju Koper 1162 Pivka — Trnje —Gornje (Uradni list LRS št. 33-582/55); jezero 0.000 20.000 20.000 2. odlok o kategorizaciji cest 111. reda v okraju 1163 Postojna—Debeli kamen 0.000 11.488 11.488 Postojna (Uradni list LRS št. 19-180/53); 1164 Postojna—Prestranek 0.000 9.111 9.111 3. odlok o kategorizaciji cest HI. reda v okraju Sežana (Uradni list LRS št. 26-303/53). 1165 Hr uš e v j e—O reh ek—Pr e- stranek 0.000 7.300 7.300 3. Člen 1166 R a zd rto—V eli ko Ubel j - 0.000 Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestni- sko—Strane 5.060 5.060 ku okraja Koper. - 1167 Tri hiše—Malo Ubel j sko 0.000 1.432 1.432 Štev. 4763/2. 1168 Vrhi—Buko vj e-Predj ama 0.000 3.350 3.350 Koper, dne 11. julija 1956. 1169 Kačja vas—Strmica-Lan- Podpredsednik OLO dol 0.000 16.075 16.075 Franc Klobučar, 1 r. Objave občinskih OBČINA KOPER Občinski ljudski odbor Koper je na podlagi 24. člena Statuta občine Koper na svoji XI. seji dne 31. maja 1956 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE KOPER ZA LETO 1936 PRVI DEL OSNOVNE SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOjA V LETU 1956 ^ (Smernice za razvoj gospodarstva so objavljene na krajevni običajni način s tem, da so razobešena na razglasni deski Občinskega ljudskega odbora. Uradni vestnik jih ne bo objavlja! zaradi pomanjkanja prostora). D R U G I D E L EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KOPER I. Poglavje Amortizacija I. Na podlagi 8. točke XIII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 obračunavajo gospodarske organizacije s področja gostinstva in turizma, obrti in komunalne dejavnosti, polno amortizacijo. 2. „ Izjemoma obračunavajo: Okrajni vodovod, Koper . . . . . 80% Rotei "TRIGLAV* Koper . . . . 50*/. Gost podjetje "GALEB* Koper . . 50",'o Zadružni servis, Koper . . , . . 50"/. "Turist*, Koper predpisane polne amortizacije. V kolikor Okrajni vodovod v Kopru realizira v letu 1956 tud! dobiček, mora istega uporabiti za kritje razlike do polne amortizacije. ljudskih odborov 3. Gostišča in obrtna podjetja ter delavnice, ki plačujejo ob veznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, obračunavajo amortizacijo po stopnji, ki znaša 10% knjižne vrednosti osnovnih sredstev. s. 4. Podjetje "Pralnica in kopalnica* Koper, obračunava amortizacijo v višini zneska, ki je potreben za redno vzdrževanje. II. Poglavje 1. Na podmgi 5. točke XIV. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 obračunavajo gospodarske organizacije s področja gostinstva in turizma, obrti in komunalne dejavnosti obresti od osnovnih sredstev po stopnji, ki znaša 6% sedanje vrednosti osnovnih sredstev. 2. Izjemoma obračunavajo: Hotel "Triglav* in "Galeb*, Koper, obresti od osnovnih sredstev v višini 2%, Okrajni vodovod, Koper pa v višini 1% sedanje vrednosti osnovnih sredstev. 3. Oprosti se obračunavanja obiesti od osnovnih sredstev gostinsko podjetje "Turist*, Koper in - Zadružni servis* Koper. 4. Gostišča in obrtna podjetja ter delavnice, ki jih določi Občinski ljudski odbor s posebno odločbo, plačajo v letu 1956 obresti od osnovnih sredstev in z.mljarino v pavšalnem znesku, ki bo določen s posebno odločbo Sveta za družbeni pian in finance. 5. Kmetijske zadruge obračunavajo obresti od osnovnih sredstev v smislu drugega odstavka 3. točke XIV. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 po enotni stopnji, ki znaša 3%, Štev. 36 — 20. julija 1956 URADNI VESTNIK Stran 317 111. Poglavje Prometni davek Občinski prometni davek od prometa na drobno in od storitev zasebnikom, kakor tudi občinski prometni davek na alkoholne pijače bo predpisan s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora. IV. Poglavje Obe brska doklada Občinska doklada se določi v višini 10% in se obračunava: a) v kmetijstvu od katastrskega dohodka, b) v obrtništvu, dohodkih svobodnih poklicev in dohodkih od premoženja — od osnove za obdavčitev. Občinska doklada pod tč. b) je v celoti dohodek proračuna. V. Poglavje Formiranje sklada za plače v trgovini in gostinstvu 1. Na podlagi 89. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10/56) formirajo trgovska podjetja na debelo in drobno ter gostinska podjetja sklad za plače v odstotku od prometa. Odstotek določi s posebno odločbo Občinski ljudski odbor. 2. V odstotku iz 1. točke tega poglavja je vračunano tudi so oialno zavarovanje, stanovanjski prispevek in posebni proračunski prispevek. VI. Poglavje Delitev ostanka dobička 1. Del dobička Kmetijskih zadrug, ki ostane po izločitvi ustreznega zveznega davka od dobička, se deli tako da gre 50% kmetijski zadrugi in 50% v občinski proračun. 2. Del dobička trgovskih podjetij na drobno, ki ostane po izločitvi ustreznega zveznega davka od dobička in dela za udeležbo potrošnikov na dobičku, gre v celoti v občinski proračun, 3. Del dobička gostinskih in komunalnih podjetij, ki ostane po izločitvi ustreznega zveznega davka od dobička, se deli tako, da gre 50% v proračun in 50% v investicijski sklad občine. 4. De! dobička prodajaln proizvajalnih podjetij, ki ostane po izločitvi zveznega davka in dela za plače, gre v celoti v občinski proračun. VII. Poglavje Sredstva proračuna m skladov občine Koper 1. V letu 1956 bo razpolagala Občina Koper s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini din 214,495.000.— Sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: udeležba na dobičku trgovskih podjetij na drobno in kmetijskih zadrug.............................. davek na maloprodajni promet ........ lokalni prometni davek . ....................... del proračunskega prispevka ......... poseben proračunski prispevek ........ pavšalni davek na dobiček in stalni prispevki družbeni skupnosti od gostišč in obrtnih delavnic pavšalni občinski prometni davek gostišč ..... prometni davek od zasebnikov...................... kmečka dohodnina . - - * - - e ----- * občinska doklada od kmetijstva..................... občinska doklada od obiti, svobodnih poklicev in pTemoženja ................................... dohodnina od samostojnih poklicev in od premoženja davek od vina in žganja . - - - - dohodki uradov m zavodov ......................... lokalne takse ...................'.............* razni proračunski dodatki .....................- prispevek zasebnikov od gozdov...................... 1,200.000 del občinske doklade iz leta 1955................ 1,200.000 sredstva sklada za obnovo podeželja . - '. . . - 2,665.000 višek proračunskih dohodkov iz leta 1955 .... 330.000 obvezne rezerve iz leta 1955 14,185.000 Sredstva za finansiranje proračunskih Izdatkov sc bodo uporabila za administrativni proračun . . 198,000.000 Za negospodarske investicije . ..................... 4,000.000 Posebna proračunska rezerva .....................- 14,495.000 2. Občinski investicijski sklad bo znašal v letu 1956 63,392.000 3. Občinski stanovanjski sklad bo znašal v letu 1958 96,705.000 4. Občinski cestni sklad bo znašal v letu 1956 . . . 2,611 000 VIII. Poglavje Združitev skladov 1. Ukine se: a) stanovanjski sklad za amortizacijo bivše občine Gtačišče (račun 6770-1) b) stanovanjski sklad za amortizacijo bivše občine Urn: kal (račun 6770-2) c) sklad za vzdrževanje hiš bivše občine črni kal (račun 6771-4) d) sklad za vzdrževanje hiš bivše občine Gračišče (račun 6771 5) e) sklad za izgradnjo hiš od najemnin bivše občine Koper (račun 6773-1). 2. Pravice, obveznosti in sredstva ukinjenih skladov iz prvega irazdelka tega poglavja se prenesejo na sklad za vzdrževanje hiš Občinskega ljudskega odbora. Koper (račun 6771-1). 3. Pooblašča se Svet za gospodarstvo občine, Koper, da tzvrs^ razdelitev ukinjenega sklada za izgradnjo stanovanjskih ldš od najemnin bivše občine Koper (račun 6773-1). 4. Ukine se: . a) stanovanjski sklad za upravljanje bivše občine Gractšce račun 6772-1) . , b) stanovanjski sklad za upravljanje bivše občine Grm kal (račun 6772-2). 5. Pravice, obveznosti in sredstva ukinjenih skladov iz razdelka 4 tega poglavja se prenesejo na stanovanjski sklad za uprav ljanje občine Koper (račun 6774-1). 6. Ukine se sklad za obnovo podeželja (račun 6773-15). Pravice, sredstva in obveznosti tega sklada se prenesejo v proračun občine Koper.) ^ Ukine sc sklad za izgradnjo stanovanjskih hiš (račun 6773-7). Pravice, sredstva in obveznosti tega sklada se prenesejo na kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Koper. S. Sredstva, namenjena za gradnjo novih stanovanj, iz najemnm so od 1- junija 1956 dohodek kreditnega sklada za ztdanje stanovanjskih hiš Občinskega ljudskega odbora, Koper. 9. Ukine sc: a) investicijski sklad občine Koper b) sklad za gradnjo kinodvorane. 10. Obveznosti, sredstva in pravice ukinjenih skladov v 9. razdelku tega poglavja se prenesejo na Občinski inveshctjskt sklad občine Koper, s tem, da se namenska uporaba ukinjenih skladov ne spremeni. , 15.646.000 8,717.010 j 3.0^0.030 28.816.000 8,141.000 10,218.000 5.131.000 4.551 000 35,257 000 9.450.000 2,000.000 9.380.000 34,948.000 2.000 OOČb 5.680.000 2,000.000 Stran 318 URADNI VESTNIK Štev. 36 — 20. julija 1956 !1. Sredstva izbrana za občinsko doklado iz leta 1955 se delijo: a) na proračun Občine Koper.............. 1,200.000-— din b) na sklad za napredek vasi iz 1, razdelka 9. poglavja pa ostanek sredstev. IX. Poglavje Posebni skladi 1. Ustanovi se sklad za napredek vasi iz točke b) 11, razdelka Vlil. poglavja. 2. Ustanovi se sklad za napredek turizma, katerega dohodek je turistična taksa predpisana z Odlokom Občinskega ljudskega odbora, Koper. X. Poglavje Posebna proračunska rezerv# 1. V smislu 1., 2. in 3. točke XXVI. Poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. list FLRJ št. 14,56) se ukinejo: a) obvezne rezerve proračunov bivših občin in nove občine Koper za loto 1955, b) obvezna rezerva investicijskega sklada občine Koper, c) obvezna rezerva sklada za napredek socialistične obrti občine Koper, d) obvezna rezerva sklada za napredek gostinstva občine Koper, e) obvezna rezerva sklada za napredek komunalne dejavnosti občine Koper. 2. Sredstva ukinjenih obveznih rezerv se prenesejo v proračun občine Koper za leto 1956, kot posebna proračunska rezerva. 3. Presežki dohodkov nad izdatki proračunov bivših občin sc prenesejo v proračun občino Koper za leto 1956 kot posebna proračunska rezerva. XI. Poglavje Ta družbeni plan velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1956. St. 2617-17/56. Predsednik Koper, 31. maja 1956. Mirko Jelerčič 1. r. Sklepi OLO o volitvah in imenovanjih Okrajni ljudski odbor Koper je na skupni seji obeh zborov dne 11. julija 1956 sprejel naslednje sklepe: I. Razrešita se kot člana Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Koper Franc Brezovec in Dušan Kozlovič in se za nova člana tega Sveta izvolita inž. Herman Vovk, šef Kmetijske postaje v Sežani, in Stojan Troha, upravnik Kmetijskega posestva Seča. II. Kot člana Sveta za delo se razrešita Edo Dolenc in Anka Višnje-vec ter se za nove člane izvolijo: Olga Gavenda, uslužbenka podjetja »Arrigoni«, Izola, Dušan Primc, uslužbenec podjetja "Topole, Ilirska Bistrica, in Joško Reguia, uslužbenec podjetja »Preskrba«, Sežana. III- Razreši se predsednika in člane proračunske komisije OLO Koper. IV. Kot član komisije za potrjevanje investicijskih programov pri OLO Koper se razreši Vinko Žnidarčič. Za nova člana te komisije se imenujeta Alfonz Dolher, načeinik Tajništva za gospodarstvo OLO Koper, in Ivan Korošec, sekretar Občinskega komiteja SZDL Koper. V. Za sodnika Okrajnega sodišča v Kopru se izvoli Milan Abramsberg, - rojen 1922 v Planini pri Rakeku, dosedaj sodnik Okrajnega sodišča v Ljubljani. VI. Zaradi preteka mandatne dobe dosedanjega upravnega odbora Reševalne postaje v Sežani se imenujejo za člane novega upravnega odbora: Rado Škabar, referent za zdravstvo in socialno varstvo ob- čine Divača, Marija Javornik, medicinska sestra pri Zdravstvenem domu Sežana, Bogomil Počkaj, uslužbenec Zavoda za socialno zavarovanje Sežana, in Heliodor Godnič, šofer Reševalne postaje Sežana. VII. Za člane upravnega odbora Notranjskega muzeja v Postoini se imenujejo: dr. Ivo Ambrožič, lekarnar Postojna, Marijan Garza-roili, direktor Gozdnega gospodarstva Postojna in republiški poslanec, Ivan Hribar, profesor iz Postojne, Simon Lenarčič, ravnatelj gimnazije v Postojni, Vika Presi, uslužbenka v Postojni, in Anton Strle, tajnik občine Postojna. VIII. V upravni odbor Okrajnega muzeja v Kopru se imenujejo: Rastko Bradaškja, novinar pri Slovenskem Jadranu v Kopru, Ivan Cah iz Dekanov, Peter Martinc, ravnatelj gimnazije v Kopru, Mirko Pirc, major JLA, Koper, Jože Pohien, profesor Učiteljišča v Kopru, in Juiij Titi, sekretar OK ZKS Koper. IX. V upravni odbor Studijske knjižnice v Postojni se imenujejo: V sredo, 11. t. m., je bila 13. seja Okrajnega ljudskega odbora Koper; vodit jo je podpredsednik OLO Franc Klobučar. Med drugimi se je seje udeleži] tudi zvezni in republiški ljudski posianec Jože Boršt-nar. V začetku se je, po poročiiu tajnika OLO Črtomirja Kolenca o de In upravnih organov okraja in občin, razvila živahna razprava. Delo, ki so ga morali opraviti upravni organi okraja in občin od !an- Siavko Černelič, javni tožilec v Postojni, Jože Drašler, profesor iz Postojne, Janez Sivec, profesor iz Postojne, in Ivan Vivod, učitelj iz Prestranka. X. V upravni odbor Študijske knjižnice v Kopru se imenujejo: Pavel Grom, predsednik Okrajnega sodišča v Kopru, Josipina Jeglič, profesorica gimnazije v Kopru, Janez Kramar, upravnik Okrajnega muzeja v Kopru, inž. Bojan Nendl, agronom pri OZZ Koper, in Srečko Vilhar, predsednik Ljudske prosvete Koper. XI. Za predstavnika Okrajnega ljudskega odbora Koper pri vodnogospodarski organizaciji * Vodna skupnost^ Koper se imenuje Alfonz Dolher, načelnik Tajništva za gospodarstvo OLO Koper. XII. V likvidacijsko komisijo za izvedbo redne likvidacije finančno-samostojnega zavoda »Okrajna uprava za melioracije«, Koper se imenujejo: Danilo Petrinja, v. d. direktorja Vodne skupnosti Koper, Marijan Škoda, uslužbenec podjetja »Autocommerce« Koper, tretjega člana pa doioči Tajništvo za finance OLO Koper. skega septembra dalje, ni majhno. Med razpravo so, poteg vprašan i inšpekcijskih služb, ki jih je nuj .5 potrebno okrepiti, načeii tudi vpisan je sistemizacije delovnih r ost in kvalifikacije oziroma kvalitete strokovnega kadra, tako pri občinah kot pri okraju. Prizadevati si je treba s kvalitetnejšim kadrom zmanjšati število delovnih mest. Precej govora je bilo, poleg vprašanja delovne discipline, tudi o odnosih uslužbencev upravnih orga- 13. seja OLO Štev. 36 — 20. julija 1956 URADNI VESTNIK Stran 319 nov do strank. Nekateri odborniki so se zavzemali za uspešnejše poslovanje upravnih organov na ta način, da b? prenesli več pristojnosti na krajevne odbore in pisarne. Glede na fluktuacijo strokovnih moči pa je bil, ob koncu razprave o poročilu tajnika OLO. sprejet sklep o imenovanju posebne komisije za ureditev stanovanjskih razmer za uslužbence okraja in občin. Ta ukrep je nujno potreben. ker mnogi uslužbenci že leta in leta čakajo na stanovanje in je zato tudi precej odpovedi, saj nudijo drugod vabljivejše pogoje. Temeljita in plodna je bila tudi razprava o poročilu Sveta za pomorstvo in ribištvo. Izvleček iz poročila smo objavili v prejšnji številki Vestnika. Zatem ko so odborniki razpravljali o organizaciji ribiških podjetij in nekaterih tehničnih vprašanjih te gospodarske panoge, so temeljito razpravljali o odtoku okraja Pula, ki prepoveduje loviti ribe bližje kot eno miljo ob obali. Hkrati s predlogom za ureditev obalnih naprav so sklenili poslati Izvršnemu svetu LRS obrazložitev za ukinitev takega predpisa o prepovedi, ki ekonomsko vsekakor ni utemeljena. Med drugim bodo predlagali tudi ustanovitev samostojnega pomorskega upravnega odgana za področje zahodne Istre, ki naj bi imel enake pravice kot reška pomorska oblast in bil neposredno vezan na zvezne organe. O delu komisije za upokojene vojaške osebe je poročal Ivan Mavser: Po navodilih Izvršnega sveta LRS je bila tudi v našem okraju lani ustanovljena komisija za upokojene vojaške osebe, ki naj predčasno upokojenim oficirjem JLA priskrbi ustrezno zaposlitev in nudi pomoč za morebitno prekvalifikacijo. Delo komisije je bilo uspešno, saj je ostalo od precejšnjega števila samo nekaj primerov nerešenih. Skoraj vsi oficirji so dobili ustrezno in zaželeno zaposlitev in so se na svojih delovnih mestih tudi dobro izkazali. Veliko težav je imela komisija s stanovanji, kar zlasti velja za obalna mesta. Se posebno težek problem je Koper, ker tu ni toliko industrije, da bi brez težav zaposlili večje število upokojenih oficirjev. Komisija si mora zaradi tega močno prizadevati, da reši vse primere v določenem roku. Zanimivo je — je v nadaljevanju seje poročal tovariš Mavser — da se nekatera naša podjetja upirajo zaposliti upokojene vojaške osebe in ima komisija zaradi tega precej preglavic. Ponekod se izgovarjajo, češ da ti tovariši nimajo kvalifikacij za delo pri njihovem podjetju in da n& vedo, kje naj bi jih zaposlili. Pri tem se moramo nehote vprašati, ali ni prekvalifikacija kratkoročna zadeva. Drži, da večina teh tovarišev ni uvedena v delo posameznih delovnih mest pri podjetjih, toda na neko določeno dobo — vsakomur potrebno za uvajanje na novo delo — moramo računati. Najbolj žalostna je ugotovitev, da se teh tovarišev ponekod branijo tudi zaradi tega, ker se nekateri uslužbenci bojijo, da bi izgubili svoj položaj. To je neutemeljena in zares neupravičena bojazen; vsakdo naj v naši družbi opravlja tisto delo, za katero ima največ sposobnosti. Glede na stanje v nekaterih naših podjetjih, kjer pogostokrat ugotavljamo poleg kriminala tudi slabo gospodarjenje in drugo, pa vendarle kaže, da bodo prav ti tovariši mnogokje zelo koristni in je vsako upiranje obsojanja vredno. Občinskim ljud-- skim odborom bodo priporočili, naj na svojih prvih sejah o teh vprašanjih razpravljajo in ugotovijo možnosti za zaposlitev predčasno upokojenih oficirjev. Ne smemo pozabiti, da so to stari borci, ki so približno 15 let zvesto služili domovini in so nekateri tudi rahlejšega zdravja ter je dolžnost naše družbe, da jim nudi primernejše življenjske pogoje. Nato sta oba zbora potrdila osnutek odloka o načelih za pravila trgovin s pavšalnim obračunom in o zavarovanju, ki ga morajo dati delavci takih trgovin. Gre namreč za izboljšanje preskrbe v naših industrijskih središčih, kajti odlok vzpodbudno vpliva na manjše kolektive za ustanavljanje prodajaln. Potrjen je bil tudi predlog sprememb in dopolnitev občinskih statutov in predlog odloka o dopolnitvi družb, plana okraja Koper. Nato sta oba zbora razpravljala o gospodarskih zadevah; izdana so bila jamstva za kredite naslednjim gospodarskim organizacijam in ustanovam: 15 milijonov 559 tisoč dinarjev vinogradniško-sadjarske-mu posestvu Črni kal, 10 milijonov 529 tisoč dinarjev investicijskega posojila podjetju "Marmor-indus« v Sežani, 35 milijonov 938 tisoč in 84 milijonov dinarjev investicijskega posojila podjetju "Javor« v Pivki, 2 milijona dinarjev investicijskega posojila podjetju "Vino« v Sežani in 14 milijonov investicijskega posojila Občinskemu ljudskemu odboru Postojna. Tovarni mila "Salvetti« Piran je bilo odobrenih 23 milijonov dinarjev stalnih obratnih sredstev, Tovarni elektro-radio-mehanike "ERMA", Šmarje pa je bilo jamstvo za 34 milijonov dinarjev investicijskega kredita podaljšano do konca tega leta. Tudi Tovarni steklene galanterije v Hrpeljah je bila izdana garancija za dopolnilna obratna sredstva. Na predlog Sveta za družbeni plan in finance so bila izdana še jamstva za posojila občinskim ljudskim odborom, in sicer: Postojni 10 milijonov dinarjev, Pivki pet milijonov dinarjev, Piranu 21 milijonov 600 tisoč dinarjev, Kopru 45 milijonov dinarjev, Ilirski Bistrici osem milijonov dinarjev, Sežani štiri milijone dinarjev, Hrpeljam tri milijone dinarjev, Izoli 10 milijonov dinarjev in Divači tri milijone dinarjev. Po predlogu Sveta za gospodarstvo je bilo tudi izdano jamstvo za posojilo občini Koper iz republiškega stanovanjskega sklada v znesku 119 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo izdano za Rudnik Sečovlje jamstvo 90 milijonov dinarjev s tem, da se prejšnji dve poroštvi razveljavita. Oba zbora sta sprejela sklep o najetju posojila 21 milijonov dinarjev za kmetijska posestva v okraju in posojila 365 milijonov dinarjev za nakup mehanizacije za melioracijska dela. V nadaljevanju seje je bila sprejeta odločba o ukinitvi obeh uprav za melioracije in potrjen osnutek odloka o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev finančno samostojnih zavodov v okraju in uslužbencev finančno samostojnih zavodov v občini Sežana. Sprejet je bil tudi sklep o ukinitvi Doma počitka v Rodiku, sklep o spremembah pravilnika o plačah Splošne bolnice v Kopru in odločba o številu članov upravnih odborov ter strokovnih svetov znanstvenih zavodov. Na ločeni seji je nato Okrajni zbor potrdil odlok o kategorizaciji cest III. reda in razpravljal o nekaterih razlastitvah in personalnih zadevah, medtem ko je Zbor proizvajalcev razpravljal o zaključnih računih gospodarskih organizacij za preteklo leto in potrdil naslednje zaključne račune: Trgovsko podjetje "Nanos«, Prestranek, "Lesonit", Ilirska Bistrica, Tovarna vezanih plošč in rezanega lesa "Javor", Pivka, Tovarna pletenin, Sežana, Tovarna ključavnic in kovinske galanterije "Lama", Dekani, Primorska založba "Lipa", "Avtoprevoz", Sežana, Avtoprevoz-niško podjetje "Transport", Ilirska Bistrica, Trgovsko podjetje "Zadružnik", Sežana, Posestvo Črni kal, Hotel "Palace", Portorož, Hotel "Helios", Portorož, Podjetje za razdeljevanje filmov "Globus", Koper, Kolodvorska restavracija, Postojna, "Ex Ampelea", Izola, Piranske soline, Portorož, "Začimba«, Portorož, "Elektro-Koper«, Koper, Spiošna plovba, Piran in Tovarna lesnih izdelkov, Izola. Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da so v besedilo Družbenega piana občine Postojna za 1. 1956 (Uradni vestnik št. 34) zašle spodaj navedene napake, zato se daje POPRAVEK DRUŽBENEGA PLANA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1956 V XIII. poglavju se številke pra- vilno glasijo: a) Sredstva občinskega proračuna: 80,018 8. 45'/« od občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva 1.950 13. Občinski prometni davek 6,257 b) Sredstva občinskih samostojnih skladov 80,441 Skupna sredstva proračdha in skladov 160,459 Stran 320 URADNI VESTNIK Sklepi II. rednega občnega zbora Okrajne zadružne zveze Po pooblastilu zasedanja II. občnega zbora Okrajne zadružne zveze Koper z dne 27. junija 1956. izdaja novoizvoljeni Upravni odbor OZZ naslednje sklepe: 1. Na podlagi poročil in razprave na II. občnem zboru je razvidno, da je bila vsa problematika usmerjena na izvajanje smernic in priporočil, ki jih je nakazal II. Plenum Glavne zadružne zveze FLRJ z dne 24. aprila letos, zlasti pa še razprava podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja (celoten material je bil objavljen in poslan vsem kmetijskim zadrugam v posebni številki 8—9 glasila GZZ — FLRJ Zadružni glasnik). Poročila in razprava na občnem zboru so pokazala, da so uspeh! In pomankljivosti, ki jih je obravnaval II. Plenum GZZ FLRJ identični z uspehi in pomanjkljivostmi na področju našega kmetijskega zadružništva. Zato je tudi prvi in najvažnejši sklep II. občnega zbora Zadružne zveze, naj bi vsi upravni, pospeševalni in drugi odbori naših zadružnih organizacij obvezno proučili material II. Plenuma GZZ Jugoslavije in se pri svojem vsakdanjem delu držali smernic, ki jih je II. Plenum jasno nakazal. 2. Razprava in poročila so ugotovila pomemben korak naprej v razvoju kmetijskega zadružništva v našem okraju. Ta uspeh je razviden na številnih področjih, n. pr. gospodarskega utrjevanja kmetijskih zadrug, usposabljanja vodstev kmetijskih zadrug, pospeševanja kmetijske proizvodnje in naraščanja uporaba modernih agrotehničnih ukrepov. Zlasti lahko smatramo kot pomemben uspeh ve''ko število izrednih občnih zborov, konierenc in sestankov zadružnikov, rednih in izrednih sej Upravnih in Nadzornih odborov kmetijskih zadrug, posebno pa še izvolitev novi upravnih, nadzornih in pospeševalnih odborov, saj ima 50 zadrug kar 228 raznih odborov s 1309 člani, kar pomeni, da povprečno sodeluje pri vsaki zadrugi 26 članov-odbornikov. Nadaljni uspehi zavisijo od tega, kako bodo znali vsi ti odbori pri naših zadrugah v svojem delu praktično izvajati smernice II. Plenuma GZZ Jugoslavije. Iz tega sledi, da je druga osnovna naloga upravnih odborov kmetijskih zadrug ta, da pravilno mobilizirajo vse zadružnike s pomočjo pospeševalnih odborov za izvedbo naie g socialistične pnitike na vasi. 3. Da bi bile naše zadruge kos Izdaja časopisno podjetje "Slovenski Jadrana — Tiska tiskarna a Jadran* * — Ureja uredniški odbor OLO Koper Odgovorni urednik Jože Ropotar nalogam pri preorientaciji naše gospodarske politike na vasi in da bi čim prej postale močan gospodarski činitelj, je občni zbor sklenil— v skladu s smernicami GZZ LRS — ustanoviti zadružne poslov^ ne zveze, ki bodo sposobne odločneje pomagati zadrugam pri izvajanju njihovih programov. Te poslovne zveze bodo razbremenile Okrajno zadružno zvezo, da bi se ta mogla bolj posvetiti politično-organizacijskim, upravno-inštruk-torskim ter analitsko-planskim nalogam. Zato je bila ustanovljena Gospodarska poslovna zveza ter izvoljeni iniciativni odbori kmetijske proizvajalnih zvez za področje Krasa, Pivke, Brkinov in Istre. 4. Razprava je nadalje pokazala, da je glavni vzrok pomanjkljivosti v našem kmetijskem zadružništvu pomanjkanje strokovnega Kadra. Zato je občni zbor ustanovil sklad za štipendiranje učencev in tečajnikov. Izvoljena je bila komisija za štipendije, ki bo poslovala po za to pripravljenem poslovniku in bo na ta način lahko načrtno pristopila k šolanju potrebnega kadra. 5. Občni zbor je tudi odobril gospodarski program OZZ, za izvajanje katerega bo upravni odbor imenoval posebno komisijo, ki bo imela nalogo spremljati izvajanje tega programa. Sprejeti program je zbir gospodarskih programov, odobrenih na občnih zborih kmetijskih zadrug. Zavzemanje za izvedbo tega programa s strani vseh kmetijskih zadrug je prvi pogoj in obveza do skiepov občnega zbora, če hočemo s prihodnjim leto n preiti k planskemu usmerjanju našega kmetijskega zadružništva. 6. Da bi mogli uspešno odigrati vlogo spremembe načina obdelovanja zemlje s sodobnimi sredstvi, je prvi pogoj, da naše zadruge odločnejše pristopijo k utrjevanju in usposabljanju sedanjih ekonomij in zadružnih posestev. Nujno je Štev. 36^— 20. julija 1956 tudi proučiti vse realne gospodarske možnosti za ustanovitev zadružnih modernih posestev tudi tam, kjer jih še ni. ' 7. Razprava se je tudi dotaknila še drugih organizacijskih in političnih vprašanj kot n. pr. pritegnitve in aktivizacije mladine k sodelovanju in upravljanju kmetijskih zadrug z ustanovitvijo aktivov mladih zadružnikov. V tem pogledu je bilo žal doslej najmanj storjeno. Prav isto velja za naše žene, ki jim je potrebno pomagati pri utrjevanju organizacij žen za-družnic pri vseh kmetijskih zadrugah. 8. Kar zadeva našo hranilm-kreditno službo in stanje hranil-no-kreditnih odsekov in odborov pri naših kmetijskih zadrugah, je napravljen od lanskega leta v nekaterih zadrugah znaten korak naprej. To dokazuje, da obstojajo še velike možnosti nadaljnih uspehov politike zadružnega varčevanja. Občni zbor je zato sklenil, da se temu vprašanju iz dosedanjih iz-rustev in uspehov posveti še večja skrb, posebno v tistih zadrugah, kjer v tej smeri še niso dovolj storile. Vsi sklepi iz poročil in razprave občnega zbora so na osnovi pravil OZZ obvezni za vse člane, Upravni odbor OZZ pa je dolžan skrbeti, da se vsi sklepi izvajajo. Dosedanja disciplina pri izvajanju navodil in sklepov prejšnjih občnih zborov pa kaže, da je nujno potrebno prenehati s prakso dosedanje nediscipline, Če hočemo dosledno izvajati osnovo smernic II. Plenuma GZZ Jugoslavije in uresničiti jasno postavljene naloge nadaljnjega razvoja našega kmetijskega zadružništva. Zato moramo zagotoviti enotnost naše socialistične akcije na vasi. POPRAVEK V 34. številki Uradnega vestnika je v Odloku o poslovnem času trgovskih podjetij in trgovin ter gostinskih podjetij in gostišč v občini Piran pomotoma izpadla I. točka 1. člena, ki se glasi: *i. najkrajši poslovni čas za trgovine*. Podnaslov pred 16. členom istega odloka se pravilno glasi "Končna določba* iu ne "Kazenske določbe*. OKRAJNI INICIATIVNI ODBOR ZVEZE ZADRuZNJC SKLICUJE NA PODLAGI SKLEPA SVOJE SEJE Z DNE 6. JULIJA 1956 USTANOVNI OBČNI ZBOR ZVEZE ZADRUZNIC ZA OKRAJ KOPER DNE 24. JULIJA 1956 OB 9. URI DOPOLDNE V MALI DVORANI GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA PRIMORJA Z NASLEDNJIM DNEVNIM REDOM: 1. OTVORITEV ZBORA, IZVOLITEV DELOVNEGA PREDSEDSTVA. ZAPISNIKARJEV, OVEROVATELJEV ZAPISNIKA. VERIFIKACIJSKE IN KANDIDACIJSKE KOMISIJE; 2. POROČILO OKRAJNEGA INICIATIVNEGA ODBORA; 3. RAZPRAVA O POROČILU; 4. SPREJEM PRAVIL; 5. VOLITVE IN 6. RAZNO.