Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah.
Tin V dan itviittDfi nedelj in praznikov.
1

The first Slovenk: D^in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
List Slovenskih delavcev v o4meriki
nSLEFON PISARNE: 1370 RECTOR.	Bnftsred ae Seoend-Olass Matter, September, 81, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Concres of March 3, 1870.	TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*
NO. 137. — ŠTEV. 137.	NEW YORK, THURSDAY, JUNE 11, 1908. — ČETRTEK, 11. ROŽNIKA, 1008.	VOLUME XVI. — LETNIK XVI.
Žrtve povodnji v Kansasu in Montani.
SEVERNO OD MESTA HELENA, MONT., JE UTONILO SEDEM OSOB. VODA JE PRIČELA PADATI.
»
Položaj ob rekah Kaw in Miasonriju je ie vedno zelo nevaren.
—o—
VELIKANSKA ŠKODA.
Helena, Mont., 10. junija. Kakor m semkaj poroča, je radi povodnji severno od tukaj utonilo sedem osob. Ker je pa brzojavna in telefonična zveza tako poškodovana, da jo še vedno ni mogoče popraviti, ni mogoče dobiti podrobnih poročil. Tudi in^ena nesrečnikov dosedaj še niso znana. Kakor se zatrjuje, so tudi pazniki in pastirji rancha Cascade in jedaa rodbina utonili. Voda je pričela sedaj počasi padati, dasiravno se v gorovji sneg hitro topi.
Kansas City, Mo., 10. junija. Voda rek Kaw in Missouri je pričela padati, kljub temu so pa še vsi kolodvori ob obeh rekah preplavljeni. Železnice se sedaj bavijo s tem, da spravljajo svoje vagone na višje kraje. V okraju Armourdale dela na stotine delavcev nasip in jez, da preprečijo, da voda ne zalije nižjih krajev. Rodbine še vedno o-stavljajo svoje hiše v nižinah in beže na višje prostore. Največjo škodo imajo železnice, kte-rim je voda po večini razdejala proge. Polje je naravno tudi opustošeno, vendar pa bodo žitno polje tal#ej zopet posejali in upajo, da bode pridelek vsejedno velik.
ŽETVE SOLNČARICE.
Včerajšnja vročina je zahtevala v našem mestu več žrtev.
Dasiravno je bila včeraj večina prebivalstva našega mesta prepričana, da je bilo dovolj vroče za mesec junij, je kazal toplomer opoludne le 81 stopinj nad ničlo, doČim tudi vlažnosti ni bilo baž veliko. Kljub temu so pa ljudje epili vse polno hladilnih pijač. Prodalo se je neštevilno slamnikov in poletnih oblek.
Radi vročine se je pa včeraj mnogo ljudi onesvestilo in pet osob so pripeljali v bolnice, kjer o nekterih trdijo, da ne bodo mogli okrevati.
La Mano nera odvedla otroke.
Hornell, N. Y., 11. junija. Člani italijanske organizacije za vratnih morilcev La Mano nera, so včeraj po noči prišli v hišo premožnega Italijana Antonio Cemiaretto, kteremu so odvedli njegova oba otroka, osemletnega sina in deklico, ki je stara 16 mesecev. Zajedno so tudi ukradli $80 v gotovini. Tukaj ee zatrjuje, da so oba otroka ukradli, da na ta način izpilijo od njihovega rojaka plačanje večje odkupnine. V tukajšnje j itali-janskej koloniji je zavladala radi te-•ra dogodka velika ogorčenost. Roparji *o se z otroci odpeljali z nekim vlakom proti iztoku. Oblasti so jih dosedaj zaman iskale.
fOeiwje v staro domovino
pošiljamo:
* f 10.36 ............ 60 kron
aa 9 20.60 ............ 10q kron.
aa | 41.00 ............ 200 kron.
sa $ 102.60 ............ 600 kron.
m 9 204.60 ............ 1000 kron.
ta $1018.00 ............ 6000 kron.
Poštartaa J« všteta pri teh vsotah. Dona ae nakazane note popolnoma •splačajo brez vinarja edMtka.
Naše denarne pošilja*: irplačnje . trr poštni hranilni urad v 11. do •«. te*. 'i
•« tJM v mtofliil v
»n-m tU
Naši dezerterji in vojna mornarica.
IZ BRODOVJA OKLOPNIC, KI SE MUDI SEDAJ NA PACIFIKU, JE UŠLO NAD TISOČ MORNARJEV.
Največ se jih je poslovilo od bro-dovja, ko so Be ladije mudile v južni Californiji.
PREVEČ SLAVNO STI.
Los Angeles, Cal., 11. junija. Admiral Sebree in drugi častniki pacific nega brodovja naše vojne mornarica naznanjajo, da je dosedaj iz vojnih ladij, ki so dospele k našemu pa-citičnemu obrežju, ušlo nad tisoč mornarjev. Največ mornarjev je dezerti-ralo, ko so se mudili v juž^i Califor-niji. Na ladijah je sedaj pomanjkanje mornarjev tako občutno, da so bili kapitani prisiljeni ustanoviti na ladijah urade za novi nabor mornarjev, da tako izpopolnijo mesta dezerterjev
saj za silo.
Mornarji so radi neprestanih slav-nosti, ktere jim prireja prebivalstvo kamorkoli pridejo, tako razvajeni, da se jim življenje na vojnih ladijah sploh vet- ne dopade in da iltdejo, kjerkoli morejo.
Vesti iz Rusije.
i vel. knezi.
VODJA OKTOBBISTOV GUČKOV, ZAHTEVA, DA SE ODSTRANI TAKOZVANI NE-p O TI Z E M.
Obdolžil je člane carjeve rodbine nezmožnosti in korupcije.
DUMA IN VOJNO MINISTER-STVO.
-o—
Petrograd, 10. junija. Vodja okto-bristov, poslanec Gučkov, je včeraj pri seji dume, povodom posvetovanja o proračunu vojnega ministerstva, neustrašeno napadel umešavanje velikih knezov v. posle države in vlade. Gučkov je ptfvdarjal, da člani carske rodbine škodljivo uplivajo na vlado, kakor tudi na vojsko i n je predlagal, naj se velikim knezom sploh zabrani ostati še v nadalje v ravnateljstvu važnih uradov vojske in mornarice. Pri tem je imenoval velikega kneza Sergeja Mihajloviča, ki je generalni inšpektor topništva, velikega kneza Petra Nikolajeviča, inšpektorja inženirskega oddelka in velikega kneza Konstantina Konštantinoviča, ki je vodja urada za šolske zavode vojaštva. Veliki knezi so v prvej vrsti odgovorni za to, da v Rusiji tako v vojski, kakor tudi v mornarici, ni mogoče priti do potrebnih reform. Najbolj je napadal Gučkov velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, predsednika sveta za deželno obrambo, kteri urad je najbolj odgovoren za to, da se reformam delajo zapreke. Gučkov je potem pozval dumo, naj zahteva, da imenovani veliki knezi odstopijo od svojih mest v vojski, ker že radi svojega rojstva niso zmožni, da bi se ravnali po disciplini. Z ozirom na rfai-rovno pogodbo, kojo je sklenila Rusija z Japonsko v Portemouthu, je izjavil Gučkov, da je ta pogodba največji zločin, kar jih je napravila dosedaj ruska vlada.
Zvečer se*je vršilo v dumi tajno posvetovanje o ustanovitvi novih vojaških posadk na Daljnem Iztoku in tem povodom je prišlo do popolnega sporazuma med dumo in vojnim minis te rs t vom.
Gučkov govor je napravil velik u-tis m sedaj se vsakomur dozdeva, da so tia tretje dume ie tako varna, da se upajo poslanci govoriti tudi o takih zadevah, kter® je bilo dosedaj smatrati za prepovedane.
'•LAS
Na Daljnem Iztoku. , Kaznovana Kitajska.
FRANCIJA ZAHTEVA MATERI-JELNO ODŠKODNINO ZA NASILJE KITAJCEV.
Obravnave radi usmrtenja šestih francoskih vojakov v Indo-Ki tajski.
KOREJA.
Saigon, Indo-Kitajska, 10. junija. Ker je podkralj pokrajine Yun-Nan odsoten, je tainošnji pokrajinski blagajnik naznanil francoskemu konzulu v Yun-Nanu, da prosi Kitajska Francijo za odpuščanje, ker so nedavno kitajski regularni vojaki na meji ubili šest francoskih vojakov in jednega častnika, koji so razorožili kitajske ustaše, ki so prišli preko francoske meje. Blagajnik je nadalje konzulu tudi obljubil, da bode one vojake, ki >o to zakrivili, kaznoval.
Pariz, 10. junija. Francoska vlada je sklenila, da bode poleg kaznovanja kitajskih vojakov, zahtevala tudi ma-terijelno odškodnino za one vojake francoske vlade, ktere so Kitajci-nedavno umorili. Nadalje zahteva Francija, da se odstavi podkralja pokrajine Yuu Nan. Francoski poslanik v Parizu je že dobil naročilo, da zahteva vse to (»d kitajske vlade.
Tonking, Indo-Kitajska, 10. junija. Governer Indo-Kitajske je dobil poročilo, da so kitajski vojaki oplenili 'vas Clii Ma v pokrajini Tong King. Radi tega bode Francija poslala Kitajski nadaljne zahteve.
Tokio, 10. junija. Vojnemu mini-sterstvu se poroča iz Seoula, Koreja, da se je med 3. in. 7. junijem vršijo v Koreji 26 bojev med domačini in japonskim vojaštvom. Pri tem je bilo 113 ljudi ubitih in 26 vjetih.
Nedavno so Japonci odslovili več korejskih ministrov in sicer radi tega, ker so pri konferenci s provincijonal-nimi go verne rji premalo delovali za japonske koristi. Ministri so tudi pozabili skrbeti za. to, da bi bila korejska vlada sovražna sedanjim korejskim ustašem in niso skrbeli za to, da bi zanikali baje napačno opisano japonsko politiko v Koreji. S tem so {>«» japonskem mnenju skrbeli za to, da se je ustaja razširjala. Japonci so odstavili tudi sedem proviticijonalnih governerjev, kar znači, da bodo Japonci kmalo kontrolirali vso Korejo.
Seoul, Koreja, 10. junija. Dne 15. junija se prične tukaj obravnava proti angleškemu uredniku Bethelju, kteri je obtožen, da je ščuval Korejce na ustajo. Urednika bode sodil angleški sodnik, kj pride semkaj iz Shang-haja.
Pes skušal rešiti otroka.
/
Wilkesbarre, Pa., 8. junija. Triletna hčerka Filipa Browna je včeraj zgorela v plamenu, ki je nastal v stanovanju njenih starišev. Na njenem truplu so našli velikega domačega psa, ki je deklico z zadnjimi tnočmi skušal rešiti smrti. Otrok je ta sam v hiši, .dočim je mati odšla k sorodnikom na poset. Ko se je vrnila, je bila njena hiša že v plamenu. So-sedji so ji preprečili, da ni skočila ogenj. Ognjegasci so izvlekli iz pogorišča njenega otroka in psa.
Molzne krave za prekopovo ozemlje.
Washington, 11. junija. Zvezina vlada je poslala dvajset krav iz Jer-seya v New Orleans, od kjer jih bodo poslali na prekopovo ozemlje, kjer bodo rabili njihovo mleko za bolne delavce. Dosedaj se je prekopova komisija zaman trudila, dobiti za bolnice potrebne krave.
Najcenejia vožnja iz New Torka do Trste ali Beke je s oarni ki od Iflf tro Americana Line. Ne posla-dajte zakotnih agenti&ev italijanskih dražb, da se ne bodeto kasneje kesali.
"Martha Washington" odpluje dne 17« junija; vos! do Trste 13—14 dsL
Vožnje listke je aa dobili pri 1 FRANK BiTUl OO. 10» flhFMnwteh St,	Wm Teak
is
6104 St. Clair Ave., 01 ml as i. a
Slavnosti v Revalu. Edward in Nikolaj.
PRIHOD ANGLEŽKE KRALJEVE DVOJICE V REV AL, RUSIJA, IN SPREJEM GOSTOV.
Posvetovanje med angleikim kraljem in ruskimi ministri.
POPOLNI USPEH.
Reval, Rusija, 10- junija. Sedaj se je dogodilo v prvič, da je prišel v Rusijo angležki vladar na oficijelen obisk.
Kraljeva yachta Victoria and Albert, na kterej sta se pripeljala angležki kralj in kraljica z velikim spremstvom, kakor tudi angležko vojno brodovje dospelo je v revalski zaliv včeraj dopoludne ob desetih. Tukajšnje trdnjave in ruske vojne ladije so pozdravile kraljeve goste z običajnimi streli, kterim so Angleži na isti način odgovorili.
Dvorni vlak, s kterim se je pripeljal car Nikolaj s svojim spremstvom, je dospel v Reval ob 8. uri. Ko je družba ostavila vlak, jo je iznenadila častna straža tukajšnjih otrok, kteri so se zbrali na kolodvoru in tvorili špalir mesto običajne vojaške straže. Otroci so earja in njegovo spremstvo navdušeno pozdravili, kar je napravilo na carja izvrsten vtis.
V spremstvu malega careviča in velikih kneginj ter svojih sester odšla je carska dvojica takoj na malo barkaso, s ktero so se vsi odpeljali na yachto Standart, ki je bila usidrana v zalivu. Carinja vdova, grška kraljica in drugi so dospeli uro kasneje in so se usidrali na yachto Po-tarnaja zvjezda. Car je bil oblečen v uniformi kapitana ruske vojne mornarice, dočim je bil mladi carevič oblečen v uniformo navadnega ruskega mornarja. Ko se je car ukrcal na svojo ladijo, so ga pozdravili z obi čajnim carskim pozdravom, razobesili kraljevo standarto in vse ostale ladi je so se okrasile z zastavami.
Kmalo potem so se na obzorju pojavile angležke ladije, ktere so priplule v luko v dolge j vrsti. Pred vsemu je plula yachta Victoria and Albert, kterej sta sledili dve križarki in potem yachta Alexandra. Ruske vojne ladije so se postavile v dve vrsti, kterima na čelu sta stali yachti Standart in Polarnaja zvjezda, med kterima so se angležke ladije usidrale.
Ko se je tp vršilo, so se mudile angležke vojne ladije v oddaljenosti, ko-ja je za* take slučaje predpisana. Kralj Edward, ki je bil oblečen v uniformi angležkega admirala, je stal na poveljniškem mostu svoje yachte, dočim je stal car na mostu svoje ladije. Medtem, ko so se angležke ladije postavljale v vrste, so jih ruske vojne ladije pozdravljale s streljanjem. V trenotku, ko so ladije vrgle sidra, je car Nikolaj odplul iz svoje ladije v barkasi na angležko ladijo Victoria and Albert, kjer se je z an-gležkim kraljem iskreno pozdravil, kajti videl ga ni že celih sedem let. Potem je pozdravil kraljico Aleksandro in princezinjo Victorijo. Na an-gležkej ladiji se je mudil le par minut in se je potem vrnil na svojo yachto. Medtem se je kralj Edward preoblekel v uniformo ruskega admirala in se je takoj pripeljal na rusko ladijo, da pozdravi carja Nikolaja. Tu so kralju predstavili ministerskega predsednika Stolypina, ministra ino-stranih del Izvoljskega in mornarič-nega ministra Dikova-
London, 10. junija. Minister ino-stranih del Grey je v dolenjej zbornici izjavil, da se med obiskom angležkega kralja v Revalu, oziroma pri ruskem carju ne bodo med Anglijo—in Rusijo sklepale nove zveze in pogodbe. Vsled tega je za sedaj utihnilo govorjenje o novej trozvezi, ktero naj tvorijo Rusija, Anglija in FranoSja.
Ker sta ear in angležki kralj po-vedla seboj v Reval vse dostojanstvenike, kteri imajo posla s svetovno politike, tukaj ne morejo tajiti, da se bode vrSilo v Rusiji vabo politično posvetovanje, slasti glade Penije, Tibeta in Afgsniatana, posebno pa ie o smls njuni pološaju v Peniji. Da so rasmere med Anglijo in Rusijo izvrstne, nam dokazuje v prvej vrsti dejstvo, da ae je v eevernej Indiji
vstaja tako hitro končala, kar bi bilo brez ruskega prijateljstva nemogoče. Ako bi ne bilo tega prijateljstva, bi se morala Anglija gotovo še sedaj boriti z Afganistanom. Kako je treba proti Perziji nastopiti, se bode sedaj v Revalu določilo, kajti o Perziji ni nihče bolj informiran, kakor možje, kteri so se zbrali pri konferenci, ki se ravnokar vrši v Revalu.
Posvetovanje se je nadalje tudi vršilo o maeedonskem, oziroma jugo-slavjanskem vprašanju. Že sedaj je zagotovljeno, da se bode tam napravil red s pomočjo skupnega poslovanja ruskih in angležkih diplomatov. Ker je obisk kralja Edwarda sledil takoj po obisku francoskega predsednika v Londonu, ne more nihče tajiti, da se bodo v Rusiji tudi posvetovali o evropskem političnem položaju, kteri mora postati tak, da se bode vsa evropska politika ravnala po željah Rusije in Anglije, kar'pomenja izolira-nje Nemčije in njene vazalke Avstrije.
Reval, 11. junija. Obisk angležkega kralja pri ruskem carju na tukajšnjem vodovju se je včeraj natančno po programu zaključil in uspeh obiska, tako v rodbinskem, kakor tudi v političnem pogledu, je popolen. Kralj in car sta včeraj na carskcj yachti zajedno zajutrkovala, dočim sta obedovala na angležkej ladiji. Tekom včerajšnjega dneva so se vršilo med ruskimi in angležki mi ministri in diplomati važne politične konference, pred vsem o macedonskeu. vprašanju, kakor tudi o Perziji.
Zvečer je prebivalstvo ponovno priredilo serenado. Car ostane še danes tukaj in je kralja Edwarda skušal pregovoriti, da bi dalj časa tiikaj ostal, toda kralju je bilo to nemogoče in danes zjutraj so angležki guotje odpotovali proti domu.
Car Nikolaj je poslal na Kopno 3000 zabojev slaščic in veliko število svojih fotografij, kar bodo delili med otroke tukajšnjega mcaia, ki so ga povodom njegovega i«rili >da v mesto pozdravili. Angležki krarj je imenoval ruskega carja anglcžkim admiralom.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Dvajset osob, večinoma v Evrope potujočih inozemcev, je ranjenih.
Buffalo, N. Y., 10. junija. Na progi Wabash železnice, blizo Stevens ville, Ontario, se je pripetila včeraj velika nesreča. Trije vagoni osob-nega vlaka so namreč skočili raz tir in pri tem je bilo kacih dvajset potnikov ranjenih. Med temi sla dva tako poškodovana, da ne bo^eta več okrevala. Ranjenci so po večini ino zemci iz Evropi, ki se vračajo v njihovo domovino. Od tukaj so pos1ali na lice nesreče poseben vlak z zdravniki in bolniškimi strežaji. Kmalo nato so prepeljali semkaj osemnajst ranjencev. Šest so jih pridržali v tukajšnjej bolnici, dočim so ostali potem, ko so jih zavezali, nadaljevali svojo pot proti New Yorku, da se ukrcajo na parnike in potujejo v Evropo.
o
Nova politična stranka na Ogrskem.
V političnih krogih ogrskih se razširja glas, da v strankarskih razmerah madjarskih nastane v kratkem velika sprememba. Ministerski predsednik dr. Aleksander Wekerle namerava baje z velikim številom članov ustavne stranke prestopiti v stranko neodvisnosti. Ta nova združena stranka bode morala izdati nov konsolidiran program, ki bi odgovarjal obema strankama; poleg tega bi si morala nova stranka nadeti tudi svoje ime. Stranka bi se imela zvati: "Madjarska stranka".
Napadi na Japonce.
Imperial, Cal., 10. junija. Pri E1 Centre je včeraj mladina obkolila vagon, ki je bil poln Japoneev, ktere so na kolodvoru kamenovali. Policija je prijela sedem razgrajačev. V Braw-leyu so domačini več Japoneev potegnili iz vlaka in jih nepopisno pretepli.
na SMurjn.
S an Pedro, Cal., 10. junija. Ameriški parnik Lucy Nfeff, ki je pred 122 dnevi odplfcl is Bath, Me., v Safa Francisco, Cal., dospel je včeraj s pokvarjenim vijakom v tukajšnjo luko. Parnik je potem, ko se je stroj pokvaril, plnl dalje s pomočjo jader, in aieer dvatiaoft milj dslet.
Iz Avstro-Ogrske. Avstrijska vseučilišča.
KER VSLED WAHRMUNDOVE AFERE ŠE VEDNO NI NASTAL MIR MED DIJAKE, BODO SEMESTER ZAVR-ftTT.I.
Profesor Wahrmund hode nadaljeval s svojimi predavanji na ino-moškem vseučilišču.
MORNARIČNA PARADA.
Razne novosti
iz inozemstvi.
SMRTNE OBSODBE V RUSIJI; VČERAJ SO V RAZNIH MESTIH IZVRŠILI TRI- . j NAJST SMRTNIH	- j
OBSODB.	j
Položaj v Perziji: šah še vedno ni odslovil reakcij onarnih uradnikov.
ŠKOFA UMORILI.
Dunaj, 11. junija. Radi znane Wahrmundove afere nastale dijaške homatije se nikakor nečejo z lepa končati in radi tega je bil naučni minister prisiljen izdati odredbo, s ktero se sedanji semester na vseučiliščih konča dne 16. junija. Do imenovanega dne se pa vsa predavanja suspendirajo, ker le na ta način se je baje mogoče izogniti konfliktom med naprednim in nazadnjaškim dija-štvom.	1
Profesor "Wahrmund je naznanil pravosodnej fakulteti vseučilišča v Inomostu, da se podvrže odredbam avstrijskega naučnega ministra, ki mu je prepovedal * predavanja o zakonskem pravu, dočim se smatra principi jelno opravičenim do predavanj. Ju-ridična fakulteta je istega mnenja in je ladi tega poslala ministerstvu protest spisan v tem smislu.
Napredni dijaki so izdali manifest, da se vsled odredbe naučnega ministra in izjave profesorja Wahrmun-da položaj ne spremeni in da bodo tudi v nadalje vztrajali pri svojem stališču. V ostalem pa njihovo gibanje ni naperjeno proti naučnemu ministru, temveč proti klerikalnemb terorizmu.
Dunaj, 11. junija. V septembru namerava mednarodno vojno brodovje prirediti v počast šestdesetletnice vladanja Fran Josipa lepo parado, ktere se bodo baje udeležile tudi Zje-dinjene države. Kaj natančnega o tem seveda še ni znano. Parado ne morejo drugje prirediti, nego v Pu-lju, ako bode cesar zamogel tje potovati.
$50,000 UKRADLI.
V Missouri ju je zginola. poštna vreča, ▼ kterej je bilo 50,000 dolarjev.
Kansas City, Mo., 11. junija. V soboto ponoči je tukaj nekdo ukradel registrovano poštno vrečo, k: je bila namenjena iz Californije v New York. Vreča je bila polna vrednostnih listin, med kterimi je bilo tudi $50,000 v gotovini. To svoto je poslala neka banka iz Los Angeles v New York. O tatvini so washingtonske oblasti obveščene in tatove zdaj iščejo poštni inšpektorji.
Hiša Be je podrla.
Washington, 10. junija. Tukaj se je včeraj podrla neka nova apart-mentska hiša, ki še ni bila dodelana. Pri tem sta bila dva delavca ubita, doeim jih je sedem ranjenih. Hišo grade na 20. ulici in Avenue P. Ne zgoda se je pripetil^, ker so se stene raztegnile.
Francoski obrodna družba 'znižala cene.
Gorej imenovana družba je znižala cene za parnik "La Lorraine11, kteri odpluje 11. junija in za parnik La Provence, kteri odpluje 25. junija. Cene so sledeče: do Ljubljane za $38, Zagreba $38.35, na Reko JP8J.5. Za novi parnik "Chicago", kteri odpluje dne 20. junija pa velja do Ljubljane $35, na Reko $35.15, Zagreb $35.36. Oba parnika sta hitra. Listke prodaja
Prank Saks«r Co.
109 Greenwich St.,	]few York
«104 8t OUbr Ave., Cleveland, O.
Rojaki, kteri letite potovati a temi oglasite ae pravočasno pri FRANK HAKHKtt OO.
Petrograd, 11. junija. Tekom, včerajšnjega dneva so v raznih mestih Rusije obesili trinajst na smrt obsojenih ljudi, kteri so izvršili razne politične zločine. Štiri eksekucije so izvršili v Odesi, štiri v Lodzu in pet v Ufi. Vojna sodišča so včeraj obsodila šestnajst nadaljnik političnih zločincev v smrt in sicer osem v Lodzu, pet v Varšavi, dva v Penci in jednega v Odesi.
Teheran. 11. junija. Perzijski šah, kteri sedaj živi v poletnfj palači blizo tukajšnjega mesta, še vedno ni prepodil reakeijonarjev iz svojega dvora, dasiravno je to že davno obljubil. Parlament, ki je dosedaj počival, je zopet pričel poslovati, ker le na ta način bode mogoče zopet uravnati zmešane zadeve in položaj v PerzijL Emir Djeng, ki je pribežal v varstvo ruskega poslaništva, je sedaj zopet odšel iz poslaniške palače in pričel zopet sVoje službovanje na dvoru. V mestu vlada sedaj popolni mir.
Tiflis, 11. junija. Včeraj dopoludne so zločinci napadli nadškofa Nikona iz Georgije in ga na stopnicah poslopja Sinodal umorili. Napadalci bili revolucijonarji. Ranili so tudi nekega redovnika, ki je šel s škofom. Morilci so ušli in dosedaj jih še niso dobili.
Port Arthur, 11. junija. Včeraj so-tukaj odkrili spomenik, kterega so postavili Japonci v spomin tu padlim ruskim braniteljem trdnjave Port Arthur. Spomenik stoji sredi skupnega grobovja pri Antseehanu, kjer je-pokopanih kacih 14,000 Rusov. Spomenik so izdelovali dve leti. Zajedpo s spomenikom so postavili tudi trinajst spominskih kamenjev za posamezne osobe. Slavnosti so prisostvovali oddelki japonskega in ruskega, vojaštva. Rusi so prišli vsled povabila Japoncev iz Harbina v Mandžu-ru. Ruskega carja je zastopal general Gerngros in japonskega mi kad a general Nogi. Rusi so položili na spomenik v carjevem imenu lep in velik srebrn venec.
Pariz, 10. junija. Včeraj zvečer je v avtomobilskem klubu vršil velik banket, pri kterem se je tristo osob zastrupilo s x tomainom. Zastrupili 9a se z uživanjem rac. J eden gest je ie »mrl in mnogo jih je smrtno bobrih^
J
Meso se zopet podraži
Meso se je včeraj zopet podražilo za jeden cent in pol pri funtu in jo-sedaj dražje, nego je bilo v juniju tekom zadnjih petindvajset let. Sama tekom zadnjih dveh mesecev se je podražilo za dvajset odstotkov. Porterhouse Steak velja sedaj funt trideset centov. Sirloin Steak 25, Spring-Lamb 22 in Roast 23 centov.
Prodajalci trdijo, da taka draginja* ni opravičena. Resnica je, da je na zapadli dobiti manj živine, kakor običajno. vendar pa nazadovanje dovoza ni tako veliko, da bi se s tem zamoglo opravičiti podražitev mesa.
Mnogro rodbin je že omejilo vsakdanjo porabo mesa in se bolj poslužujejo sočivja, ktero je letos izredno po ceni.
Požar v New Orleaneu, La.
New Orleans, La., 11. junija. Včeraj sta nastala v tukajšnjem mest« dva velika pož&rja, ki sta napravila za $200,000 Škode. Petsto ljudi jo. vsled poiearja brez domovja. Prvi požar je nastal na Berlin in Magazine nlieah, kjer je zgorelo kaeih dvajset stanovanjskih hiš in več trgovinairife poslopij. Prodajalec John Jung, ki ja hote! rešiti svoje konje iz gore&ega hleva, je zgoreL Drogi požar je dft-jal na Delaehaaee St Tudi tu je sgo^ zelo dvajset hi!, v kterih so stanovati; večinoma zaiooreL
"GLAS NARODA" Proti radika,izmu-
(Slorenic Daflj.)
Ownad and p^blished by Um &OVEN1C PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Boeineaa of the corporation and addreoMe of above officers: 106 Greenwich gtrwt^Borough of Manhattan, New York
Ca leto velja list sa Ameriko in
Oanado ........
„ nolleU........
„ Isto u mesto New York . . If pol leta sa mesto New York ,, Evropo sa vse leto .... ■■ i* pot leta . . • četrt leta
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.60 2.50 1.75
H	•• •» v""*	....
v Evropo pošiljamo sknpno tri številke.
'•GLAS NARODA" ishaja vsak dan iz-ti nedelj in praznikov.
«OLA8 NARODA"
("Voice of the People") every day, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement onfagreement.
Dopiai bres podpisa in oeobnosti se ae ■stisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spreasembi kraja naročnikov •rostmo, da se nam tod i p t-*) Ara)« blvallACe naznani, da hitreje naj-demo naslovnika.
Denisom in pošiljatvam naredite naslov:
"OLA8 NAHODA" 10» Greenwich Street, New York City. Telelon: 1270 Rector.
Svobodna dežela.
Francis G. Bailey je brezdvomno ▼elik ienij, kajti — kakor smo poročali — je na k real cel parnik z ukradenim tujim blagom in potem z istim parni kom bežal in srečno prispel v republiko Honduras. Prilastiti si cele parnike in z njimi pošiljati svoje blago, to je velika stvar, ktero si za-more dovoliti k večjem le Standard Oil Company, ali kak Thomas F. Ryan. Vendar so pa te vrste ljudje dosedaj še vedno ostali v naše j republiki, da se tukaj nadalje branijo in še bolj obogate. Bailey je pa storil napako, ker je bežal; on si je domišljal, da bode v republiki Honduras bolj na varnem, nego bi bil pri nas v Zjedinjenih državah. Ženiji so vedno nepraktični. Republika Honduras sicer še ni sklenila z Zje-dinjonimi državami pogodbe, vslcd ktere bi bila prisiljena pošiljati tje-kaj pribegle begune nazaj, vendar so pa Baileya vsled priprošnje naše vlade takoj po njegovem prihodu v Honduras prijeli in sedaj bode moral priti neprostovoljno nazaj v Zjedinjene dtžave.
Na svetu ni dežele, v kterej bi za-mogli zločinci tako mirno uživati sadove svojih lopovščin, kakor so Zjedinjene države, pa naj že bode zločin kakoršenkoli, samo ako je zločin velik, kajti majhni itak ne pridejo v pošte v. Kaj bodo zločinci morilci ali jm železniški magnatje, ulični roparji ali pa "bankarji", ki mesto, da bi poslali denar delavcev v Evropo, raje vse skupaj potrosijo, — njim se pri nas ne bode nič zalega, zgodilo, dokler imajo za obrambo dovolj denarja, naj že pride ta denar iz kteregakoli vrela. V najhujšem slučaju zamore pri nas kak tat iti za nekaj časa na zapad, morilec iz Kentuckyja v In-diano, kak propali ban kar iz New Yorka v Italijo itd., ne bi se mu bilo treba bati, da bi ga poslali nazaj ali da bi se ga zasledovalo. Vsekako govori naša ustava o izročitvi lopovov, vendar pa ta določba ni taka, da bi ae morali na njo ozirati. V ostalem pa, kedo se še dandanašnji zmeni za ono staro listino f Ta listina pride k večjem še v porabo za šikano " foreignerjev'ki hočejo postati državljani, ali pa za razveljavljenje ka-cega zakona, ki trustijanom ni po volji. Mirnega življenja kacega goljufa, ki je pokradel mnogim ljudem vse, kar so imeli, ustava ne more motiti.
Republika Honduras je pa tudi storila veliko napako, ker je Baileya prijela in ker ga namerava izročiti Zjediujcnim državam, kajti v naprej bogati goljufi naše republike ne ImhIo več t je bežali. Kedor i m* kaj na vesti in kedor je kaj ukradel ter goljufal, naj raji- ostane tukaj, kajti naša dežela je — "Free Country**...
Osemnajst uglednih republikancev našega mesta je včeraj izdalo manifest, s kterim zahtevajo, naj republikanska nacijonalna konvencija izjavi natančno svoj princip, tako, da program stranke ne bode dvoumen. Pred vsem pa naj skrbi za to, da se pravice naših sodnikov ne omeje. Pri tem se gre za znani Rooseveltov predlog in za zahtevo delavstva, ktero želi, da se omeji pravica sodnikov pri izdajanju znanih sodnih povelj.
Omenjenih osemnajst demonstrantov spada k najboljšim državljanom dežele. Dasiravno se tem ljudem lahko očita, da so sami sodniki in odvetniki velikokapitalističnih koristi, moramo vendarle uvaževati dejstvo, da je na čelu teh ljudi predsednik Buttler od vseučilišča Columbia, ki je vzorni državljan in tudi nekak vzor državljanske neodvisnosti.
Onih osemnajst državljanov so po večini ljudje, ki s svojim predlogom le dobro mislijo in so prišli v javnost le radi tega, ker žele splošnosti vse dobro. Vendar so pa s svojim predlogom javnosti pokazali, da sega njihova dobrohotnost tako daleč, da zamore javnosti celo škodovati.
Njihov predlog ne bode ostal mrtev in o njem se bode gotovo tudi pri konvenciji v Chicagu govorilo. Predlog je tak, da zamore oživeti vse strasti med volilci, kterim radikal izem predsednika Roosevelta nad vse ugaja, dočim sodna povelja nikjer niso priljubljena, radi česar je koristno, ako se sodnikom njihova pravica pri izdajanju takih povelj omeji.
Kakor je znano, se bode vršila nacijonalna konvencija v Chicagu pod popolnim vplivom moža, kterega mnogi nad vse sovražijo, kojega se nad vse boje in ki je nad vse popularen — i>od vplivom predsednika Roosevelta. Misli-li morda onih 18 državljanov, da bodo mogli s svojim dosedaj neznatnim vplivom premagati velikanski vpliv predsednika, sedaj, v dvanajsti uri? Ako so ti državljani tako mislili, potem so se zelo motili in napravili velikansko napako, ki je tem hujša, ker je bila popolnoma nepotrebna.
Oni državljani bi ostali modrijani, ako bi molčali.
Zadružništvo na Hrvatskem
Jako krasno napreduje zadružništvo na Hrvatskem. Ijt-la lKtki je bila na Hrvatskem samo 1 zadruga, koncem leta l!H>r» pa že 642 zadrug.
Mlekarstvo.
Pomen mlekarsva je mogoče očino •poznai iz saisičnib ševilk, ki jih objavlja neinška kmeijska družba. L. lflOO se je na Nemškem dobilo mleka in izdelalo mlečnih izdelkov za 2,642 trilijonov mark, dočim se je pridelalo rfi in pšenice za 2,252, krompirja za ST5, sladkorja za 418, špirita sa 94
i jo nov mark. Čisti dohodki v» državnih is zasebnih železni« t. Ne»-
v znesku 2,437 miUjppo* ^do*»gajo vrednosti mlekarskih i*~
Poljaki in Malorusi.
Dne 25. maja se je končala v avstrijskem državnem zboru razprava o galiških volitvah.
Kar je ta debata spravila na dan, mora navdajati z žalostjo in skrbjo vsakega pošteno mislečega rodoljuba.
Razprava je odkrila marsikaj, kar res kaže razmere v gališki upravi v zelo temni luči, spravila je na svetlo dogodke, ki so tako škandalozni, da so res v pravo sramoto taki moderni in prosvetljeni državi, za kakoršno hoče veljati Avstrija.
Toda kdo je zakrivil vse ono, kar se jo opravičeno žigosalo pri tej razpravi? Ali so krivi vsega zlega, ki tišči ob tla vse gališko prebivalstvo brez razlike narodnosti, rea samo in edino Poljaki, kakor se hoče to prikazati v malo ruskih nujnih predlogih?
Kdor sodi brezstrastno in nepristransko, kdor je "sine ira et studio" sledil izvajanjem posamnih govornikov, ta je moral priti do prepričanja, da zadene krivda na škandaloznih razmerah, ki so nastale v ga-liškem javnem življenju, obe protiv-niški stranki — tako Poljake, kakor 44 Ukrajince".
Da, priznati se celo mora, da je nastop takozvanih "ukrajinskih" poslancev v tej debati naravnost uničil simpatije, ki jih je gojila javnost napram stremljenju zastopnikov mali »ruskega naroda za osamosvojitev in narodno enakopravnost.
Prav je, ako se bičajo in žigosajo gnile razmere, toda ta kritika bodi dostojna in naj ne prekorači meje dopustnosti in riajnavadnejšega takta, pred vsem pa bodi taka, da ne bo delala vtisa, kakor da izvira zgolj iz nebrzdanega sovražtva, iz pretiranega šovinizma, in skrajnega strankarskega fanatizma. '
Izvajanja ''ukrajinskih" poslancev pa niso bila taka v mejah dostojnosti in dopustnosti se gibajoča kritika, ki osvaja vsakega pravno in pošteno mislečega človeka. marveč so bila samo hujskajoči, vsake stvarnosti se ogibajoči govori, iz klerih je dihala samo slepa, nobenih mej poznavajoča strast in neukrotljivo, naravnost zversko sovraštvo do političnih svojih nasprotnikov, in naj si bodo to že Poljaki, ali oni sorojaki, ki se dičijo z ruskim imenom.
Gotovo smo mi zadnji, ki ki opravičevali, kamoli odobrovali terorizem in nasilstva, ki so se notorifcno godila * Galiciji pri vsakokratnih ^A&tvah, vpndjur pa moramo odkrito, da smatramo način, kako so M ukrajinski " poslanci spravili to sforar v ngWQTpr T p^-lamcntu i* kftfc> mapravljaii s sa skcajao
za korak, ki ne razodeva nobene politične, še manj pa diplomatske ru-,
tine.
Kdor hoče stvari, ki jo zastopa, koristiti, ta ne sme nastopati tako brez vsakega preudarka, tako strastveno, kakor sta to storila glavna govornika "ukrajinskega kluba" dr. Budzynski in dr. Trylowski.
Kdor brani in zagovarja pravično stvar, temu pač ne pristoja, da se v tej svoji borbi poslužuje orožja laži in podlega obrekovanja. Dobri, pravični stvari se s tem ne koristi, pač pa se ji silno škoduje.
"Ukrajinski" poslanci so svojemu narodu malo koristili, ko so svoje nasprotnike Poljake brez sence najmanjšega dokaza dolžili najpodlejših dejanj, naravnost škodovali pa so svojemu narodu, ko so v direktnem nasprotju z najprimitivnejšimi naravnimi zakoni podlo denuncirali svoje rojake, svoje kolege iz "ruskega narodnega kluba", dolžeč jih, da so vele-izdajci, plačanci ruske vlade.
Pošteni, dostojni možje ne postopajo tako, s takšnim podlim, vse obsodbe vrednim postopanjem se ne pridobivajo simpatije javnosti.
S slovanskega stališča je dogodke, ki so se doigrali pri razpravi v gališki h volitvah, globoko obžalovati, obžalovati jih je tem bolj, ker kažejo v najdrastičnejši luči našo staro slovansko in ker izpričujejo, da se Malorusi, ki v svoji neverjetni slepoti in politični omejenosti hočejo veljati za "ukrajince", v tisti meri oddaljujejo od slovanskega programa, kakor se mu približujejo Poljaki.
Ne spominjamo se, da bi bili kdaj Poljaki apodiktično izjavili: "mi ne-čemo imeti nobene zveze in nobenega stika z ostalimi Slovani, mi se ne priznavamo Slovanom", kakor so to storili nedavno tega v parlamentu "ukrajinski" poslanci. A baš ti poslanci se niso sramovali psovati z re-negati tiste svoje rojake, ki se imenujejo in priznavajo za Ruse. Ali niso oni sami najgrši renegatje, ki so Slovani, a nečejo veljati za Slovane?!
"Ukrajinci" računajo v svoji slepoti in politični kratkovidnosti na pomoč Nemcev v borbi proti Poljakom.
Vidi se torej, da se v zgodovino niso posebno vglobili, ker bi sicer ne delali takih računov. Ali ne vidijo, kako postopajo Nemci z nami Slovenci, s Čehi, s Poljaki v Poznanju, ali si ne morejo misliti, da bi Nemci bili napram Malorusom drugačni, če bi enkrat obračunili s Poljaki.?!
Če bi imeli Malorusi le količkaj politične rezone, bi morali uvideti, da je najpametneje iskati poštenega sporazuma s Poljaki, kakor jim je to na-svetoval praški profesor in poslanec Masaryk.
Poljaki so jim vendarle po narodnosti bratje, z njimi jih druži krvna vez in gotovo je, da se bode s sporazumom s Poljaki dalo več doseči za rusinsko stvar, kakor pa, če malo-ruski politiki vodijo borbo na nož s Poljaki pod nemško patronanco!
S. N.
Socijalnopolitična sekcija.
Avstrijski minister za trgovino dr. Fran Fiedler priobčuje v listu "Die Zeit* nastopni članek:
Razvoj našega gospodarstva ne pozna miiovauja. V svojem razvoju vpliva — istotako kakor vse panoge administracije — tudi na forme gospodarske uprave. Sosebno se poka-zujeta dve pojavi in dajeta stvarem svoj znak. To je na jedni strani presenetljivo hitri razvoj tehničnih znanosti in s tem provzročeni prevrat na polju industrije in prometa; na dragi strani pa odlična pomembnost socijal-nopolitičnih vprašanj, ki so po spremembi političnih podlag postala bližja splošnemu interesu.
Le zakon naravnega razvoja je, da se toliko državna kolikor avtonomna administracija takorekoč avtomatično prilagodjata tem pojavam. Tako umejemo, da se pripravlja sedaj vrsta upravnih reform, ki se občutno dotikajo notranje organizacije minister-stev in ti naj organizacijo gospodarskih centralnih oblasti postavijo na nove podlage.
Med temi odredbami je predstoje-ča ustanovitev socijalnopolitične sekcije v ministerstvu za trgovino jedna najvažnejših. Jedno združenje vseh socijaluopolitičnih agend. odkazanih temu resort u, odgovarja opetovano izraženim željam parlamentarnih krogov, ki so po pravici opozarjali na mnogoktere škode, kakor posledice dosedanji razdelitvi poslovanja v ministerstvu za trgovino razpravljale in reševale v različnih, jeden od Aru gega ločenih oddelkih in jim je vriod tega ned ost*j%lo jrfpotimft sdrošs-nja. Ta razcep^pnopt ni le vala ves med poslovnimi stvarmi, ld cinično spato) spravljala na dro* «iW
FTOjBgjV Mmo 9
manjkljivosti ni bilo posebno obču titi dotlej, ko so bile socijalnopolitič-	Tudi M JapoQgkem neko vrne agende ministerstva za trgovino 5e	^ ka^jMh JUM^ ^ prihitijo ^ male po svojem obsegu. Ah njihov	^^ „B denarjem ^ ^ ^ krog je neprestano naraščal, vsaka
parlamentarična sesija je stavljala upravi nove naloge na socijalnem polju, tako da so se te stvari polagoma razvile do obsežne samostojne panoge uprave.
Ob takih okolnostih je preureditev neizogibno potrebna. To tem bolj, ko je ustanovitev ministerstva za javna dela dala vnanjega povoda za iz-vedenje te reforme.
Socijalnopolitični sekciji, ki se ima ustanoviti, se odpre obsežen delokrog. Smotre na in na izdaten način naj udružuje vse socijalnopolitične upravne agende ministerstva za trgovino in naj se pri tem na jedni strani ozira na to, česar treba delavnim slojem, na drugi strani pa naj upošteva, koliko moreta industrija po svojih zmožnostih jemati na-se socijalno-političnih bremen. Pravo merilo za to se bode moglo pač najbolje določati po vsakočasni trgovsko-politični situaciji. Kajti neutajljivo obstoji zveza med socijalno politiko in trgovinsko politiko, in se more prva spo-polnjevati le tedaj, ako more poslednja kazati na vidne uspehe. Ohranjevanje notranjega in pridobivanje vnanjega tržišča sta ravno bistvena predpogoja za zmožnost industrije, ktere razvoj učinkuje opet neposredno na socijalni napredek.
Posamične naloge, ki se imajo dati novi sekciji, so istotako mnogoštevilne kakor znamenite. . Spopolnjenje varstva delavcev in obrtne higijene, pouspeševanje posredovanja dela, sodelovanje v stvareh socijalnega zavarovanja in izseljevanja, spopolnjeva-nje napredujoče statistike dela — vse to sc ima odkazati novi sekciji. K temu se pridružuje izvrševanje obstoječih zakonov in nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov, izdanih v varstvo delavskih slojev. — Izlasti se bo moralo z ljubeznijo negovati obrtno nadzorstvo, da se ta dobro obnesla ustanova ne le ohrani na nje dosedanji višini, ampak da se bode dvigala do nadaljnega razvoja. Posebno paž-njo bode trebalo končno obračati negovanju in daljnemu razvoju internacionalnih prizadevanj v varstvo delavcev, ki morajo — primerno zahtevam časa — stopiti bolj v ospredje. —
Na vseh teh nalogah, ki nalagajo veliko odgovornost, bode imela nova sekcija izdatno oporo in močan impuls v delavskem svetu, tesno združena z njim že dosedaj je ta korporacija na zaslužen način sodelovala na spol-njevanju socijalne zakonodaje in je s svojim delom popolnoma opravičila srečni princip svoje sestave. Prav vsled sodelovanja tega delavskega sveta, ki se mora vsporedno z ustanovitvijo nove sekcije spopolniti, se je nadejati, da se ob važnih zakonodajnih akcijah najde tista pot kompromisa, brez kterega ne bi bil možen napredek na polju socijalne zakonodaje.
Kako da nova, ustvarjajoča se organizacija odgovarja splošni potrebi, to dokazuje simpatija, s ktero so vsi krogi javnosti — delodajalci in delojemalci — pozdravljali ta načrt. Naj bode to ugodnim znakom, da bode socijalnopolitična sekcija zadoščala pričakovanjem, ki se stavljajo do nje delovanja in da bode na ta način uspešno prispevala k uglajevanju obstoječih socijalnih nasprotstev.
Kako
podpirajo Čehi strijo.
domačo indu-
Splošno je znano, da se češki narod ravna po geslu "Svoji k svojim" in da je ravno s tem najbolj pospešil razvoj češke ; narodne industrije. Po vsakem predmetu, ki ga je pričel izdelovati češki obrtnik ali podjetnik, je veseljem seglo na sto in stotisoče rok in v kratkem se je tako udomačilo v čeških obiteljih mnogo najraz-novrstnejših čeških izdelkov, narodni industriji pa je bil s tem zagotovljen obstanek in temelj za najlepšo bodočnost. Posnemanja vreden vzgled so nam dali Čehi pri kupovanju kavne primesi (cikorije), ktere uporaba je danes razširjena povsod. Pred približno desetimi leti še ni bilo nobene večje češke tovarne za izdelovanje kavnih surogatov in so bila večina vsa poti jet ja te vrste v nemških rokah. Ko pa se je ustanovila v Ko-linu velika češka tovarna za kavna primesi, so pričeli češki trgovci S tako vnemo uvajati izdelke tega podjetja, da se je morala nemška konkurenca v kratkem umakniti. Tudi slovenskim trgovcem na Slovenskem se baš pri tem predmeta nudi lepa prilika, da koristijo domači stvari in naročajo izdelke iz Prve jugoslovanske tovarne za kavne surogate, ktere lastnik je Ivan Jebačin r Ljubljani.
ro" vsakemu, kterega je zadela kaka nesreča, bodisi vsled slabe letine, suše ali vsled česar druzega in ki ima le dobro voljo, da v istej na kak način sodeluje.
Vse bi še bilo lepo in pohvalno, kar storijo za kmeta, ko bi ne bilo nekterih prav čudnih pogojev, pod kterimi se ne sme stopiti v zadrugo. Zadruge namreč izključujejo vsakega, ki je "nevernik" in nasprotnik cesarske rodovine in ki je sebičnež, ki dela le za svoje sebične, nelepe namene.
Razume se, da je pod takimi pogoji te^ko biti na Japonskem zadružnik. Hudobni ljudje splob sumničijo bolj svobodomiselne in bogate posestnike, Češ, da so neverniki, nasprotniki cesarja itd. Vsled tega tudi ne more biti na Japonskem pravega zadružništva v našem pomenu besede.
Koliko se izdela sladkorja?
Leta 1006 je bilo na celem svetu izdelanega 73,174,720 kvintalov sladkorja iz sladkornega trsa, 69,950,400 kvintalov pa iz pese. Od leta 1898 je izdelovanje sladkorja obeh vrst napredovalo v enaki meri. Trsni sladkor je dražji nego iz pese. Največ se ga izdela v Iztočni Indiji.
Kanadi po 50 stotink.
Avstrijsko finančno ministerstvo namerava izdati komade po 50 stotink. Ta denar je bil predvidjen že v vladnem načrtu leta 1892, a Ogrska je bila proti izda van ju takega denarja. Finančno ministerstvo je o-stalo pa pri svojem načrtu in bode skušalo, da ga uresniči, ko se leta 1910 obnovi novčna in vrednostna pogodba z Ogrsko.
Novi bankovci no 20 kron.
Glavni svet avstro-ogrske banke je sklenil z 22. junijem t. 1. izdati nove bankovce po 20 kron, ker hoče preprečiti vsako ponarejevanje.
Rumunske šole na Ogrskem.
Rumunski škof Ivan Papp je na cerkveni sinodi v Aradu izjavil, da večina šol v G00 občinah njegove škofije neče vzeti državne podpore, da ne zadobi država večjega vpliva vpliva na šolstvo.
General Linevič — Poljak.
Glasom vesti varšavskih listov je bil nedavno umrli in v Rusiji in ruski vojski zelo popularni general IJnevič poljskega pokoljenja. Njegov mlajši brat je odvetnik v Krakovu v Galiciji in njegova sestra predstojnica v Ivov-skem "Sacre Coeur"-u.
"Bosnische Post" kupljena.
Iz Sarajeva javljajo, da je "Bos nisehe Post" kupil sarajevski hrvatski konsoreij, ki mu je na čelu dr. Nikola Mandič.
Ruski prihodki so se povišali.
Iz Petrograda javljajo, da so skopni prihodki za prvo četrtletje znaša'i 528,400,000 rubljev. Lani je bilo v istem času 518 milijonov rubljev prihodkov.
Najboljše sredstvo proti ščurkom.
Kdor ne verjame, naj poizkusi tole: Vzemi večjo skledo, vrzi nekaj jabolčnih olupkov ali tanko narezane čebulje ter prilij malo vode. Ob robu sklede pa prisloni na okolo tanke trske tako, da ne sežejo čez rob. Ako to napraviš zvečer, imaš zjutraj obilni lov. Živali je pa treba še s kropom pop ari ti, drugače zopet o žive in se razlezejo. Ako to ponavljaš večer za večerom, bodeš km al o decimiral ta nadležni mrčes.
podp. društvo
svete Barbare
»D
asa Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa.
InkorpoHrano dm 31. |anuar]a I902 -v državi Pennsylvanlit,
-O—O-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MABTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:'MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenne, Brai-dock, Pa.	*
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZJVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNlC, IL porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA'*.
Opravilna številka A 436|8
7—8
OKLIC,
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I, naznanja, da je umrla dne 13. aprila 1908 v Ljubljani, Hrenove ulice št. 3 posestnica, Marija Kluu, vdovljena Trost, rojena Dežinan, zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavila za dediča tudi svojega sina Franceta Trost sedaj nekje v Atneriki.
Ker je sodišču bivališče Franceta Trost neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le s zglasivšimi se dediči in z njegovim postavljenim skrbnikom.
C. kr okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek I. dne 25. maja 1908.
iz Allegheny, Pa., v Krško; Fran Mi-helič iz Allegheny, Pa., v Zagreb; Josip Pajk iz Pueblo, Colo., v Trebnje; Ivan Štrukelj iz Pueblo, Colo., v Turjak.
Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, N. Y.
V STARO
BO SB
HOT
U*.
SMEŠNICE.
Vprašanje in odgovor.
Gospodinja: "Kaj pomen ja to, gospod profesor, da se je moja mačka na vse zgodaj deževnice napila?"
Profesor: "To pomen ja prvič, da je po noči deževalo in drugič, da je bila mačka žejna."
Zamišljen.
Sodnik: "Vi ste torej vrgli priči lonec vrele vode v obraz. To je pa že prevelika surovost!... Ali niste imeli prav nič druzega pri rokah T"
Najraje je nepoznan.
Policijski uradnik: "Zakaj se pa niste zglasili pri vašem prihodu v mesto v našem uradu t"
Postopač: "Da ne bi zbudil obče pozornosti, ker potujem najraje in-kognito."
DOMOVINO PODALI:
Peter Kralj iz Eveleth, Minn., v Kralje; Josip Mavrin z družino if Eveleth, Minn., v Ceplje; Gottfried Petsehauer iz Calumet, Mich., v Gru-dine; Ivan Ciperl z družino iz Go-wanda, Pa., v Kalj; Ivan Keržič iz Ldttle Falls, N. Y., na Ig; Lovrenc in Marija Slabe iz Little Falls, N. Y., v Logatee; Marija Žebelj iz Little Falls, N. Y., v Trnovec; Anton Kraje iz Couemaugh, Pa., v Cerknico; Fran Jernejčič iz Conemaugb, Pa., na Rakek; Anton Jakopin st. in Anton Jakopin ml. iz Laquin, Pa., v Travnik; Fran Ojstersek in Anton Knavs iz La Salle, 111., v Radeče; Ivan Košak iz Greensburg, Pa., v Št. Jernej; Ivan iŽehelj iz Uniontown, Pa., v Unter Drauburg; Peter in Antonija Šmit iz Blackburn, Pa., na Rakak; Anton tJrb iz Blackburn, Pa., v Oberbausen; Fran Vrhovnik iz Herminie, Pa., ▼ Kamnik; Avgnst Kenda, Anion Ga-berifek. Anton, Marija in Blaž. Hvalica iz Indianapolis, Ind., k Sv. Ln-
list WHOP- "Kmetov pri- f5^	ft^vse in Jofaf Gk>-
ttelj". Izhajal bode dvdetat na m^rt;	KoYM&i ^ AMagh«^,
P»- W*ee in bode stal na leto 2 kroni "p,., r |fovo mesto; Martin Mavser
SLOVENCEM V POOLED.
Slavni direktor Collins New York Medical Instituta 1
Vam naznanjam, da sem Vaše pismo prejel, kakor tudi poslana zdravila, ktera sem že tudi porabil, ter se počutim popolnoma zdravega, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. — Da Vam nisem takoj odgovoril, je vzrok to, ker sem čakal, če se mi bode bolezen povrnila, pa ostal sem popolnoma zdrav.
Še enkrat se Vam zahvaljujem za poslana zdravila ter ostajam s spoštovanjem
Alozij Pregelj, Box 18.». Camp 30, Richwood, W. Va.
Pozor! Slovenci Pozor!
zmodernlm kogl)lšfimiii
Svete pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter unijska smodke. Potniki dobe pri meni Sedao prenotiSče za nizko ceno.
Fwtnibt točna In isfcona.
Vtem Slovencem in drugim SlovaMB ae toplo priporoča	#
Martin Potokar (84 Si Cntir An. CMeap.lK
Kje je moj stric JAKOB ANŽIČEK? Nahaja se v Zjed. državah 17. let; zadnji glas sem čul o njem, da se nahaja v Chicagu, 111. Kdor ve za njegov naslov, prosim, da mi ga pošlje, ali če se sam javi. — John Anžišek, Box 63, Dodson, Md.
(10-13—6)	J
■ * M »i* *n^MVtfiririruu_
NAZNANILO.
Podpisani prodajam prave kose iz starega kraja z rinkam vred po $1.60.
Vsakdo naj z naročilom pošlje omenjeno svoto ter naznani zadnjo express office. Ekspresne stroške plača kupec sam.
Leo Kmshitz,
P. O. Box 188, Frontenac, Kansas. (10—11—«)
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo sa pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.60! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim sa 76c., da je to resnica se jamči $600. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahčič,
P. O. Box 69 CUeVRUAND, OHIO.
IVAN KRAKTTR,
Euclid, O.,
naznanja cenjenim rojakom, da proda svoje VINO radi prezidav« svoje kleti.
Vino je priznano najboljše kakovosti, pristno in domače.
Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljici, dokler je Se v zalogi.
Odpošilja se po celi Ameriki. "M>nj kot 50 galonov se ne odpoSilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev.
Navodilo,
kako se doseže d tj višja starost.
Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simoiiič. V zalogi je samo 26» iztisov. Cena 40c.
Pišite in pošljite poštne znamke na
r
Frank Sale,
109 Greenwich Street,
r Co.
NEW YORK.
NAZNANILO IN PBJPOBOOHA.



j .
f


I
dne 24. janu»ij& 1901 v državi Sedež v ELY,'MINNESOTA,
-o—o-
CRADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, EL Podpredsednik: JAKOB ZABDKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNTK, L. Box 383, Rock Springe, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-floek. Pa.	; « . -^aScžzŽH
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Gor. 10th Avenue * Globe Street, ■oath Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽlfiNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Bardine, Pa. IVAN N. GOS AR, HL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni cdravnik: Dr. MARTIN J. IVECI. 711 North Chicago Street, •oliet, OL
__—.
Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prememb« ndov ia drage »iatine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Mina., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne požiljatve naj požiljajo krajevna drnžtva na blagajnika:
JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih družtev naj poiljejo duplikat vsake požiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih družtev Jednote ali posameznikov naj se požiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsaka pritožbe.
Družtveno glasilo je "GLA8 NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Suša po Gorenjskem preti krmi, polju in sadju. Zadnji dež je nekaj aalegel, a bi ga bilo še treba, vsaj kake dva dni. Če ne bo klaje, *e bo mleko brž podražilo.
Potres v Bohinju. Iz Bohinjske Bistrice, 24. maja, ob 9. zvečer. Potres od jujra proti severu, kakih pet sekund trajajoč, s precejšnjo močjo, je bil čuti. Po stanovanjih so se tresla okna in se je hišno orodje gibalo. Ne-kteri so se zelo ustrašili.
Umrli so v Ljubljani: VaL MilaČ, železniškega mojstra sin, 4 mesece. — Jakob Maternik, posestnik, 71 let, Poljanska cesta 30 — Rudolf Zitter-schlager, trgovskega sot rudnika sin, 13 mesecev. — Fran Buh, posestnik, 74 let, Stranska pot 9. — Neža Gotz, mestna uboga, 78 let, Japljeve ulice 2.
—	Fraa Ogrin, ključarjev sin, 9 mesecev. — Josip Valant, pilar, 40 let, Hrenove ulice 17. — Štefanija Prime, paznikova hči, 6 mesecev, Tesarske ulice 3. — Marija Lavtar, delavčeva hči, 3 in pol leta, Jenkove ulice 13.
—	Alojzij Seiiškar, posestnik, 85 let, Florjan&ke ulice 11. — Ana Dolin, inženirjev* žena, 30 let.
Lana ga je nosila. Dne 24. maja so pripeljali v deželno bolnišnico 56-letnega posestnika Jurija Klemenčiča iz Kovorja pri Tržiču z zlomljeno levo nogo in poškodbami po životu. Klemenčič je Šel v sanjah k oknu svojega stanovanja in skočil osem metrov globoko.
V dsielno bolnišnico so pripeljali 341etnega posestnikovega ^ina Andreja Rebecs iz Pales, kterega so ponoči fsntje napadli, ko se je vračal od ' vasovanja' in mu zlomili levo nogo. Zastrupljaj« po mrtvem teleta. Iz
Notranjskega pišejo: Ta čuden slučaj se je zgodil na Juršičah pri Kne-žaku. Neka krava je že 23 dni nosila tele čez čas. Gospodar je poklical soseda Kalistra, ki je skušal mrtvo tele iz telesa potegniti; to se mu ni posrečilo, radi tega so pozvali znanega J. Smrdela iz Trnja pri St. Petra. Ob.iT Kalister in Smrdel sts ee ob kosteh mrtvega teleta ranila na desnih rokah, pri čemu se jima je kri zastrupila. Roki sta začeli otekati in oba sta šla v bolnišnico v Ljubljano. Smrdel, ki je šel preje, se je po operaciji že vrnil domov z obvezano roko; Ka-lister se je pa zapoznil in je še v bol-nižnici ter se ne ve, ali ga bodo mogli nsžiti.
Samomor. V noči od 24. na 25. maja se je obesil v hiralnici na Radee* kega cesti žt. 11 zasebnik, bivši trgovec Albert Pohl, rojen leta 1844 v Wratzlavi, okraj Hohenmauth. Našla ga je strežnica zjutraj, ko je prinesla sajutrek, visečega na olmu. Omračil
^ArtOerija pride aa Krim. Tako, j« neki artilerist zatrjeval vsem okoliSa-- ' rrižsaši od Preescja
Pojav?! ae je 23. meja na Sv. Jožef, St. Aaa (nad J.
rom), hodil tudi po sosednji okolici ter se delal, kakor da nekaj posebno >trategično važnega preiskuje. Ljudje, radovedni, kaj vse to pomenja, so ga seveda izpraševali, če pridejo morda vojaki na vaje ali manevre v te kraje. Artilerist jim je odgovarjal, da mora preiskovati vsa gorska pota na Krim in nižje vrhove, češ, da pride tu sem veliko vojakov na nočne vaje itd. Slično je pripovedoval tudi na Jezeru v gostilni Suhodolnika. Tu so mu seveda verjeli in so nekoliko tudi pripravili za prihod vojakov. Ponekod je pravil, da pride 200, drugod zopet celo 600 vojakov na vaje. Drugi dan večer je prenočil v Ivanji vasi pod Krimom; zjutraj se je pustil zarano zbuditi in se je napotil proti Vrblje-nju in Strahotnem. V Strahomeru je dejal vasčanom, da je most čez Iško preslab za težke topove. Že popoldne pa so orožniki zasledovali nekega vojaškega begunca imenom Makowski od nove kanonske baterije iz Ljubljane. ki je v noči 18. maja pobegnil iz Ljubljane.
V Ameriko. Dne 25. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 2Š Macedoncev, dva Slovenca in 10 Hrvatov.
dpecijslist. Nedavno je neki mlad mizar v neki šupi v Streliških ulieah v Ljubljani zapazil dva speča delavca in naglo izkoristil to priliko s teen, da je prav tiho prišel k njima in obema pokradel iz žepov denar v znesku 10 K. Ko ga je policija pozneje prijela, je imel pri sebi le še 1 K 20 v. Fant je v ti stroki špecijalist, kajti kljub temu, da je bil vsled enakega delikta že kaznovan, vendar še noče popustiti tatinske obrti. Oddali so ga sodišču.
Letošnji veliki manevri vršili se bodo — vprvič v tako velikem obsegu — med Št. Petrom-Knežakom-Ilirsko Bistrico — pa tja do Juršičev. Moštva bode okoli trideset tisoč; višji štabni častniki stanovali bodo v Ilirski Bistrici. Konec manevrov bode v bližnji Istri.
PRIMORSKE NOVICE.
Grozen umor iz narodnostnega sovraštva. V Opatiji je dne 23. maja zvečer lTletni Nemec Viktor Brieger zabodel 6 cm široko bodalo 201etnemu Srbu Dušanu Hadšiču naravnost v srce, da je bil takoj mrtev. Ko je Hadšičev brat videl umorjenega brata, je od same žalosti zblaznel.
Detomor. V Trstu je našel dijak Pudič med kamenjem v ulici Vespucci zavitek iz cunj, v kterih je bilo truplo novorojenke. Konstatirali so, da je bil otrok umorjen.
Otrok zgoreL V Trstu se je vnela vsled terpentine obleka petletni Adal-gizi Fano, ki se je tako opekla, da ne ostane pri življenju.
Ladija se je petepila. V Testa se je blizu plavajočega doka potopila italijanska ladija Vasta e G-nerrera iz Katanije. Veter jo je vrgel s tako silo ob pomol, da je dobila luknje, ki so jih ptepnaae aepazili.
Ljadsfeožobfcl učenec obtožen metanja vere. Pred tržaSkim aodiSžem se
je zagovarjal nedavno 141etni učenec ljudske šole pri novem Sv. Antona, A. Miazzi, ki ga je tovariš zatožil, da je po obhajilu izpljunil hostijo, dočim je deček dokazoval, da mu je bilo slabo, ker je bil toliko časa tešč. Sodišče mu je tudi verjelo ter ga o-prostilo, a šolska oblast je na katehe-tov predlog bila že poprej dečka kaznovala z izključenjem.
Tatvine v svobodni Inki v Trstu. Nedavno je bilo ukradeno špedicijski tvrdki Schenker & Co. cela vrsta sre-brnih predmetov, poslanih iz Buenos Ayresa za tržaški muzej. V pisarni Lloydovih hangarjev pa je izginil zavitek z dijamanti, vrednimi 5000 K. Policija išče tatove.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Obstrelj enega sta našla hlapca Sor-šak in Lečaj v Slovenski Bistrici ključa rskega pomočnika Franca Gumzeja. V levi polovici prsi je imel krogi jo iz samokresa. Sodna preiskava bo dognala, ali se je sam obstrelil, ali ga. je kdo drugi.
HRVATSKE NOVICE.
Roparski umor pri Osjekn. Ponoči od 20. do 21. maja se je utihotapil v ''Palačo krčmo" v Cepinu neznan ropar, ubil 14 let starega Požulta s sekiro, uropal 16 kron in vrgel umor-jenca v vodnjak ter izginil. Šele drago jutro so opazili zločin. Orožništvo išče roparja, toda dosedaj brez uspeha.
Zopet samomor v Zagrebu. Nedavno popoldne se je vrgel 42 let stari uradnik tvrdke Peter Nikolič v Zagrebu, Milan Zalovič, na progi med državnim kolodvorom in postajo Se-svete pod budimpeški brzovlak. Lokomotiva ga je nekoliko porinila v stran in kolesje mu je prerezalo kite in žile na vratu. Poleg tega je vdobil težke rane na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je zamogel še zapisati na listič svoje ime in posel. Nesrečneža, ki je grozno trpel, je šele proti polnoči rešila smrt bolečin. Čuje se, da ga je gnalo v smrt neugodno gmotno stanje.
Otrpnenje tilnika v Dalmaciji V
va>i Bi-nič pri Druišu se je pojavila ta nalezljiva bolezen. Dva bolnika sta že umrla na njej. Zbolelo je že 13 drueih ter je njih stanje obupno. Nova, koleri podobna bolezen v Dalmaciji. Pri Siveriču se je pojavila koleri podobna nalezljiva bolezen, ki je že zahtevala človeško žrtev. Drugih šest oseb se bori s smrtjo.
BALKANSKE NOVICE.
Spor med srbskim metropoli torn in srbskim generalnim konzulom v Skoplju. Carigrad, 25. maja. Poostril se je spor med srbskim metropolitom in srbskim generalnim konzulatom V Skoplju. V Skoplje je za to prišel belgrajski sekcijski načelnik, da poravna spor.
Srbske ustaške čete in srbske šole. Carigrad, 25. maja. V okraju Egripa-Ianka pojenjujejo nasilstva srbskih čet. Prebivalstvo vasi Ginpuc, ki je bilo po srbskih četah prisiljeno, da je prestopilo k Srbom, je zopet prestopilo k bolgarskemu eksarhu. Turške oblasti ne postopajo več tako strogo proti srbskim šolam.
Koprulski metropolit. Carigrad, 25. maja. Včeraj je bil posvečen novi koprulski bolgarski metropolit Metetius.
RAZNOTEROSTI.
Krvavi spopad med kmeti in orožniki v Galiciji. O spopadu v Czerni-chowu je resnica sledeče: Neki deček je ribaril v potoku ter ga je zaradi tega orožnik aretiral. Mati pa je orožniku dečka iztrgala ter zbežala ž njim v vas ter s kričanjem alarmirala va-ščane. Kmetje so se začeli zbirati okoli žene in dečka, da ju varujejo. Neki gozdar je ustrelil v zrak, da bi kmete prestrašil. Orožniki so mislili, da je kdo iz gručo kmetov ustrelil proti njim, vsled česar so izstrelili par salv. Izmed ranjenih so zopet umrli štirje, tako da je dosedaj vseh žrtev že devet, a 15 oseb je še hudo ranjenih.
Vihar in toča v Galiciji Strašna nevihta združena s točo je napravila v mnogih občirah tarnopolskega o-kraja velikansko škodo. Setve so uničene. hiše odkrite in sicer poškodo-ane. Ob cesti v Kozowo je vihar podrl drevje in deloma s koreninami iz-rul. V C'hodaczkowu je nekoga ubilo. Vihar je prevrnil dva voza, pri čemer je bilo pet delavcev težko ranjenih.
Dijak umorjen. V neki hiši v Draž-danih so našli 251etnega dijaka na tehniki Andr pl. Szeledskega ustreljenega. Gre se za umor. Zaprli so dva ruska znanca dijakova, nekega veleposestnika in dijaka, ki sta prošlo noč ž njim popivala ter ga^pijanega spremila dottnov. Sosedi so slišali prepir, kteremu je sledil strel.
Ropat)! napadli pantlk. V kSjevski okolici so napadli roparji parnik "Aleksander HX" Roparji so ranili kapitana, oropali blagajno in pobegli.
Morilec vjet Lani je neznan zločinec umoril v Novem Sadu krfimarieo Rit tig, njeno 16 let etere-Mst in natakarico. Sum je padel na bataljonskega trobca Veselskega, ki pa ga je
vojno sodišče moralo zbog pomanjkanja dokazov oprostiti. Veselsky se je preselil na Dunaj, kjer je služil kot koČijaž. Na Dunaju sta ga neprenehoma opazovala dva detektiva. Sedaj je Veselsky v pijanosti pripovedoval, da je on morilec. Vsled tega so ga zaprli in izročili vojnemu sodišču.
Umor v Varšavi. Nedavno zvečer je adjutant kazaškega polka, Popov, v nekem varšavskem res ta vran tu u-strelil 181etno hčer polkovnika Czyka. Dekle, ki je obiskovalo gimnazijo, je bilo prišlo s Popovom v dotično restavracijo ter pisalo nekemu stotnika, da pride nemudoma tjekaj. Ko je prišel, je Popov dekle ustrelil in zbežal. Stotnik je spravil gimnazijaatko v bolnišnico, kjer je kmalu nmrTa.
DOLENJSKI CVIČEK V
— RTKT. — Veselo naanaaflo prijatelj- - pristne dolenjske kapljice.
Tvrdka C. Batcher, 56 Warren St., New York, je importirala
--rdeče dolenjsko in
belo vipavsko vino--
in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah in stekleni* cah.
Točna postrežba.	Zmerne eene.
Cviček jo s Trške goro uaj Krškem. Naročila sprejema: FRANK PODGORŠEK, 217 Eaet 22nd St., New York, H.Y.
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPAKNIKI francoske dražbe, oeverensmikega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odpluje jo is Nedr Torka v Evropo kakor sledi:
▼ HAVRE (francoska proga):
LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. ari dopoL.
LA PROVENCE odpluje 26. junija ob 10. ari dopol.
V PBKMKH (severonemžki Lloyd):
KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. junija.
KATSER WILHELM IL odpluje 23. janija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. janija.
V HAMBURG '(hamhoržko-amerižka proga):
DEUTSCHLAND odpluje dne 28. janija.
la vsa pobližna ali natanfaa pojasnila glede potovanja plžite pravo-
PRANK HAKHER OO., 109 Greenwich BL, New York,
kteri vam hode točno odgovoril ta vaa podnčfl o potovanja. Dalje eo ie krasni pofcai paniki
aa razpolago, kteri odplojeje kakor

Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
t obilen po set. Točim vedno sveže pivo, dobra, vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine amodke.
Rojakom pošiljam denar« 1« v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem a gg. Frank Sakser Co. vNewYerku. Z velespoStovanjem
Ivan Govže, Ely, Minn,
IVA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. SpoStovanjem
STEPHEN JAK&E, Crockett, Contra Costa Co., OaL
V BREMEN (severonemžki Lloyd):
BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. janija.
PRINZ FRIEDRICH WILHELM adplnje 25. janija.
BARBAROSSA odpluje 27. junija.
▼ HAMBURG (hambnržko-amsrižka proga):
PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. janija. KAISERIN AUGUSTS VICTORIA odpluje dne 18. junija.
▼ TRST ALI REKO (Anstro-America* Lina):
MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. janija.
▼	ROTTERDAM (Holland-American, Una):
POTSDAM odpluje 17. janija oh 7. ari gjatraj.
NOORDAM odpluje 24. janija oh 2. uri popoldne.
▼	AXTWEKFXV (Red Mar Lino):
ZEELAND odpluje 20. janija
KROONLAND odplnje dne 27. janija.
ik» kde želi pojasnila že o dragih, ae tukaj nasnanjenih pomikih, naj ne s zaupanjem obrne išaiienim potom na anano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greeawkh 8L, New York, in poetrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsakteri potnik naj si nredi tako, da pride en dan pred odhodom par-nika v New York,
Kdor naznani svoj prihod, po kteri želeaniei in kdaj doepe v New York, pričakuje ga nai valužbeaee na postaji, dovede k nar v pisarno in spremi na parnik breoplažno. Ako pa doepe te t New York, ne da hi nan ▼al prihod naananili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po its-vilki 1279 Beetor k takoj po obvestil« pošljemo natega nahitoasaa pe Vaa.
Le pa ta «siia;«s js smAm stfa-
faTtaogidTuJ^dbi. In sj^taJsTt Vs* *s*fc
Vofaje listke 1»
i
Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, u. otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
572 Blue Island Ave., Chicago, III.
kjer točim pristno uleiano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in diSeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-Ijiiče in igralne miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič,
572 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Sim


mflk
ROJAKL NAROČAJTE KB MA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IE NAJCENEJŠI PMIfim
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLUNS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospSd doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
31*1 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle. 111.
Velecealem gospod doktor!
Vam naznanim, da setn prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi £e zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pri po ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo poinagojo.
Vas se enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatclj
Jakob Likar
Box 94i West Newton. Pa

Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-(jmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
TUB
COLUNS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
l40tWEST 34th STREET,	NEW YoRK, N , Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero [e varjeno iz najboljšega importiranega češkega tunela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lel»y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. Travnikar-ju 6102 SL Clair Ave. N.V£. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CUEVELrAND, O.
Za vsebino tujih oglaaor ni •dforozM m vpraraiitro nt
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosullch.)
Hajpripramejša la najcenejša parobrodna Črta za Sleisnee in Hmie.
Novi parnik na dva vijaka "Martha WsHhington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO
Cms voftih listkov iz NEW YORKA za lil. razred so
y m. apodnj navedeni novi p&robrodi na dva vijaka imajo brezžični braojav:
AlilOX, MUBA,
WASBEIKQTOH,
............*28M
............ISSu—
TESTA............'..................
LJUBLJANE.........................
REKE................................
BAflBKBA..........................................
KAJtLOVOA . .......................................
n. EuAZBto de TtfcSTA «» IttfiAll..™......................itoo do
l»arobcod "MARTHA WASHHf€JTGN" odph^« dne 17. Junija M06.
429M
mmr±	C^ ft Con Oml Agttttt, tmtmm^m.

3Si MisSaiJKagKž .
- .i i,. ,..-

Spisal Karol May; sa "Glas Naroda" priredil L. P.
PRVA KINJ1QA. - F>0 PUŠČAVI,
(Nadaljevanje.)
"Kako se imenuješ t" "Hasredin (visokost) več imam imen." "Večt Kolikor jaz vem, ima človek samo eno ime!" "Navadno. Pri meni je pa drugače. Kamor sem doslej že prispel, so me drugače imenovali."
"Torej si videl že mnogo dežel in narodov t" "Da."
"Povej mi imena narodov!"
"Osmani, Francozi, Angleži, Španci, Portugalci, Kitajci---"
Naštel bi mu seveda Še celo vrsto imen; iz uljudnosti sem postavil Oamane na prvo mesto. Pri vsaki besedi so se njegove oči večale. Koneeno pa me prekine:
"Hei—hei! Ali je toliko narodov na zemlji t" "Še več, veliko več!"
"Alah akbar, Bog je velik! Ustvaril je toliko narodov kot mravlj v mravljišču. Mlad si še. Kako je mogoče, da si že toliko dežel obiskal t Koliko si bil star, ko si odpotoval iz svoje domovine t"
* * Štel sem osemnajst let. ko sem se napravil na pot v Ameriko." "In kaj si po poklicut"
"Pišem v častnike in knjige, ktere se potem tiskajo." "Kaj pišešf"
"Pocajveč. kar vidim sa svojem potovanju, in kar doživim.''
"Ali piše* v časopisih t odi o možeh, » k te rimi govoriš ca svojih po-
IsiaajihT"
"Omenm; cuv r-sjbclj imenitne." "Tudi mer*?" "Tudi tebe."
"Kaj bos napisal o menit"
"Kako naj vem. že sedaj, paša? Ljudi popišem tako. kot so z menoj
govorili,"
"In kdo bere. kar napišešf"
"Mnogo tisoč imenitnih in priproetih ljudi."
"Tudi paše in knezi?"
"Tudi."
V tem trenutku začujem r dvorišča odmev udarcev in stokanje kaznovanega. Preneham govoriti in prienem poslušati.
"Xitar ne p«i>!u-aj." refe paša. "Mojega hekima (zdravnika) kaznujejo. ''
"Tvojega zdravnika?" vprašam začuden. "Da. Ali si že kdaj imel zobobolf" "Kot otrok."
"Torej veš, kako boli. Mene trga zob. Ta pes bi ga moral izdreti; toda bil je tako nespreten, da me je zabolelo. Sedaj dobi zasluženo kazen. Ust aiti zapreti ne "normi več."
Ust ne more zapreti? Morebiti je zdravnik zob že izdrl, nakar je zob ostal v u«tih, ne da bi paša vede!? Takoj sklenem uporabiti priliko. "Ali mi pokažeš bolni zob. paša?*' "Ali si bekim?"
"Kakor nanese."	,	H
"Torej poglej! Zdolaj na levi!"
Odpre prav na šin>ko usta, in jaz pogledam med zobe. "Ali mi dovoliš, da potipljem zob T" "Če me ne bo bolelo!"
Skoro bi se prestrašenemu paši v obraz posmejal. Bil je kočnjak in komaj ie visel med mesom; treba je bilo samo prijeti za zob in zunaj je bil. "Koliko ndareev dobi bekim t"	» ,
"Šestdeset"
"Ali mu hočeš ostale odpustiti, če ti po vlečem zob iz ust brez bolečine?"
"Saj ga ne moreš?"	' * ' *
"Lahko."
"Dobro! Toda če me bo bolelo, tedaj dobiš ti udarce, ki bodo zdravniku odpu&feni."
Zaploska v roke in častnik stopi v sobo. "Spustite hekima! Ta tujec je prosil zanj." Mož se oddalji z začudenim obrazom.
Sedaj posežem z dvema prstoma v paševa usta, potipljem najprvo — radi hokus-pokusa — po drugih zobeh, zagrabim nato bolni zob in ga potegnem ven. Bolnik zamiži, navidez pa ne čuti, da je zob že zunaj. Zgrabi me za roko ter jo potisne od sebe.
"Če si zdravnik, ne išči šele zoba! Tu so klešče!" Pokaže na tla. Njegov zob skrijem med prste in se pripognem. Na tleh poberem stare klešče, s kterimi bi lahko žeblje ruval, ali pa pripravna sa kovača. Sklenem torej s pa%> se poigj-fti. 8 kleščami potegnem po paše v ih zobeh.
"Pazi, če te bo bolelo! Bir — iki — ič — ena, dve, tri! Tu je nepo-boljšljivee, ki ti je prizadjal tolike bolečine!" V roko mu dam zob. Pogleda me skoro neverjetno. '' Mašalah! Ničesar nisem čutil!'' "Tako delajo naši zdravniki, paša!"
Z roko poseže v usta; nato pogleda zob, in šele sedaj se prepriča, da je
alednji res zunaj.
"Velik zdravnik si! Kako naj te imenujem?" 11 Arabci me kličejo Kara ben Nemsi." "Ali vsak zob tako lahko izdereš?" "IIm! Kakor so okoliščine!"
Zopet zaploska z rokami in prejšni častnik se prikaže. " Vprašaj v celi hiši, če koga zobje bole?"
Adjutant zgine in meni se zazdi kot bi sam začutil zobobol, dasi je bil pašev obraz kaj prijazen.
"Zakaj nisi takoj šel k meni, ko sem poslal svoje častnike k tebit"
"Ker so me psovali." "Pripoveduj!"
Povem mu celo zirodbo. Pozorno me posluša, in ko skonfom, dvigne grozeče svojo roko.
"Xi->i ravnal prav. Za povedal sem, in ti bi moral takoj oditi. Hvali Alaha, ki ti je razodel, kako se zobje pulijo iz ust!" "Kaj bi storil z menoj?" "Kaznoval bi te. Kako, sam ne vem!" "Kaznoval? Tega bi ne storil!" '' Maša lah! Zakaj ne ? Kdo bi me oviral ?'' "Sam sultan!" "Sultan?" vpraša presenečen.
"Nihče drug. Ničesar nisem zakrivil in prav lahko zahtevam, da so tvoji age nljudni z menoj. Ali morda meniš, da ta pergament nosim s seboj za šalo? Vzemi in beri!"
Pergament razgane in ko ga površno pogleda, ga pritisne na čelo, usta
in sreč.
"Budjeruldi padišaha — Alah naj ga blagoslovi!" Bere, zloži skupaj in mi zopet vrne listino.
"Torej si ti v gielgeda padišahnin, v padišahovej senci! Kako si prišel 4o to Časti?"
"Ti si guverner v M oralu! Kako si prišel do te časti, o paša?" "Res, predrzen si! Jaz asm guverner tukajšnjega okraja, ker sns razsvetljuje aolnee padišahove milosti."
"In jaa sem v gielgeda padišahnin, ker so sveti nad menoj milost velikega sultana. Padišah mi je dovolil, da obiščem vse njegove dežele, nakar bom spisal velike knjige in poročal, kako so sne sprejeli prebivalci snltan^-vih dežel."
To je imelo učinek. Pokale na krasno smimsko preprogo poleg sebe. "Veedi se!"
Nato zapove črnemu dečku, ki je bil v sobi za njegovo postrežbo, da
prinese meni kavo in pipo.
Prlneso tudi moje sandale, ktere sem moral takoj obuti. Nato se pa zapleteva v živahen pogovor, kadiva in pijeva kot dva stara znanca. Vedno bolj me je bil vesel, in da to veselje in naklonjenost tudi dejanski pokaže, zapove, da pripeljejo v sobo oba arnavtska aga. Pogleda ju mračno in reče:
"Zapovedal sem vama, da pripeljeta tega beja k meni?"
"Zapovedal si, gospod!" odvrne prvi.
"In vi4va ga nista pozdravila? Ko sta stopila v njegovo sobo, sta imela čevlje na nogah! Da, celo nevernika sta ga imenovala!" s "Rekla sva mu nevernik, ker si ga sam tako imenoval!"
"Molči, ti pes, in povej, če sem ga res imenoval nevernika!"
"Gospod, ta si---
"Molči! Ali sem ga imenoval nevernika?"
"Ne, paša."
"In vendar si trdi]! Pojdita na dvorišče! Vsak izmed vaju dobi petdeset udarcev na podplate. Sporočita bastonadžiju moje povelje!"
No, to je bil pač zelo ljubezniv dokaz paševega prijateljstva napram meni. Petdeset udarcev? Bilo je preveč. Deset, kvečjem petnajst bi jima privoščil. Sklenem torej, da ju zagovarjam.
"Pravično sodiš, o paša!" rečem. "Tvoja modrost je vzvišena, toda tvoja dobrota je še večja. Milost je pravica vseh cesarjev, kraljev in vladarjev. Ti si mosulski knez in se boš usmilil teh dveh anož!"
"Teh lumpov, ki sta tebe razžalila? Ali ni vseeno, kot bi mene raz-žalila?"
"Gospod, vzvišen si nad njima kot zvezda na nebu. Šakal laja na zvezde, slednje ga pa ne dišijo in svetijo naprej. V zapadnih deželah bodo slavili tvojo dobroto, ko bom pripovedoval, da si uslišal mojo prošnjo."
"Psa nista vredna, da jim oprostim; toda da spre vidiš, kako te ljubim, naj jima bo kazen odpuščena. Poberita se, in ne prikažita se danes vež pred naše obličje!*'
Ko zapustita sobo. me vpraša paša:
"Po kterej deželi si nazadnje potoval?"
• ■ Po Egiptu. Nato sem šel po puščavi do tebe."
Odgovoril sem mn na ta naein. ker se mu nkem hotel lagati in tudi ne povedati, da sem bil pri Hadedinih.
"Po puščavi? Po kteri? Menda po sinajski puščavi! Slaba pot to;
toda hvali Boca, da si šel po tej poti!"
"Zakaj?"
"Ker bi šeer prišel med Šamarje in Hadediue, ki bi te ubili."
Če bi on vedel, da sem se zanje celo borili
"Ali so Šamarji res tako zli ljudje, visokost?" ga vprašam.
''Predrzna in roparska druhal so, ktero kmalu uženem v kozji rog. Ne plačujejo niti davkov ne tributa. in radi tega jih hočem uničiti."
"Ali si podal svoje čete proti njim?"
"Ne. Svoje Amavte j* rabim za boljše stvari."
Te " boljše stvari "je lahko tolmačiti: Aroavti so kradli po mestu in
bogatili paAo.
"Ah. meni se nekaj dozdeva!"
"Dozdeva?"
"Pameten vladar prizanaša svojim in uničuje sovražnika s tem, da dela med njim razpor!"
"Alah il Alah! Xemei niso neumni ljudje. Res, naredil sem, kot si pravkar omenil."
"Ali se je posrečilo?"
"Vražje slabo. In veš. kdo je vsemu kriv?"
"Kdo?"
"Angleži in neki tuj emir. Hadedini so najbolj hrabri med Šamari. Nje sem moral uničiti, ne da bi tekla kri mojih vojakov, zato sem poslal nad nje tri arabske rudove. Tu pride Anglež z nekim emirjem in pridobi drujre Arabce, da pomagajo Hadedinom. Moji zavezniki so bili vsi ubiti ali vjetL Zgubili so velik del svojih čred in plačevati morajo še letni davek."
"Kterega rodu je bil emir, ki si ga omenil?"
"Nihče ne ve; toda govori se. da ni človek. Ponoči strelja na leva; njegova krogi ja- drvi milje daleč, in njegove oči se v temi svetijo kot ogenj v peklu."
"Ali ga nisi mogel prijeti?"
"Skušal bom, venar imam malo upanja. Abu-Hamedi so ga nekoč že vjeli; toda ušel jim je po zraku."
Dobri paša je bil precej babjeveren. Niti slutil ni, da ta vražji lump poleg njega kavo pije.
"Pa kdo ti je vse to povedal visokost?" ga vprašam.
"Neki Obpid, ki je prišel k meni, ko je bilo že prepozno. Hadedini so že pobrali črede."
(Drnlj. prik.)
Cenik: knjig,
katere se dobe v zalogi
109 GREENWICH 8TREET^ NEWJVORK, N.Y.
MOLITVENIH
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c.
JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v platno 75c.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25e.
RAJSKI GLASOVI, 40c.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60e.
SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00.
SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c.
AHNOV NEM&KO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40c.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 00e.
EVANGELIJ, vezan SOe.
GRSUNDBX88 DEB 6LOVBKI-SCHEN SPRACHE, vezan $L96.
HITRI RAČUNAR, vezan 40a.
HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30e.
KATEKIZEM znali 15e., veliki 40e.
NAVODILO ZA 8PIBOVANJE KAZNIH PISEM, nevez. 75e.
PODUK SLOVENCKM ki se hofajo naseliti t Ameriki, 90s. - '
s
DETELJICA, fivljeojs trsk kranjskih bratov, franeoekib vojakov
2tw.
DOMA IN NA TUJEM, 20e. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20c.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20e. ERAZEM PREDJAMSKI, 15c. ERI, 20c.
EVSTATTTJA, 15e. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40e.
GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADEOKI, 20e. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 20e. IZ AN AMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20c. IZGUBLJENA' SREČA, 20c. IZIDOR, t>obožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40c. JAROMIL, 20c.
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov,
Umetno vezano, vsak zvezek $100. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20c. KAKO POSTANEMO STARI, 40c. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 40c.
KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50c. KRALJICA DRAGA, 20e. KRISTOF KOLUMB. 20c. KRVNA OS VET A, 15c. LAŽNJIVI KLJUK EC, 20c. MAKSIMILIJAN L. ee*ar mehikan-
ski. 20c. MALA PESMARICA, 30e. MALI VITEZ. 3 zvezH skupaj $2.25.
MALI VSFZNALEC. 20e. MARIJA. HČI POLKOV A, 20c. MARJETICA. 50c. MATERIJA ŽRTEV. 50c. MATI B<>Ž-JA Z BLEDA, 10c. MIKLOVA ZALA. 30c. MIR BOŽJI. $1.00. MIRKO POŠTEN J AKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTA, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČEN1KI. A. Aškerc, elegantno
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3
zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20c. NASELJENCI, 20c. NAS ELNI KOVA HČI, 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c.
NEDOLŽNOST PR EG A JAN A IN
POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70e. OB ZORI, 70c.
ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIH A, 20c.
POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar.) 20c. PRED NEVIHTO, 20c.
PREGCfVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PlRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20e. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30e. ROBINBON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKTH, 3 zvezki $2.50.
EOPARSKO ŽIVLJENJE, 20e. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5
zvezkov za 75c. SANJSKE KNJIGE, velike, 30c. SENILIA, 15c.
SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka,
po 20c. SPISJE, 15c.
SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PR A TIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SVETA NOČ, 15c.
ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20e.
ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20e. TEGETnOF, slavni admiral, 20c. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20e. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50.
TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40e.
V	DELU JE REŠITEV, 20e. VENČEK PRIPOVESTI. 20c.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20e. VOHUN, 80c.
VRTOMIROV PRSTAN, 20c.
V	ZARJI MLADOSTI, 20c. WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki $1.00. ZLATA VAS, 25c. ZLATOROG. $1.25. ZMAJ IZ BOSNE. 60c. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽALOSTEN VESELJE, 4oc.
ZEMLJEVIDI.
ZEMITJEVI D AVSTRO - OGRSKE
veliki 25c., mali 10c. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. Z EMIRJE VID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV, 25c.
RAZGLEDNICE.
Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, newyorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. ducat 30c. Ave Maria, 10c.
Album mesta New York s krasnimi slikami mesta 40c.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40e.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMiŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel. nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c.
SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80.
SPRETNA KUHARICA, brosiro ano 80c. „
SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ZENITOV ANJSKIH PISEM 25c.
VOŠOILNI USTI 20e.
ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NIH PISEM 30c.
ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c.
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE.
ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-OO 10e.
ANDREJ HOFER 20c.	,
AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90e., nevez. 70c.
BELGRAJSK3 BISER 15c.
BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c.
BOŽIČNI DAROVI, 15c.
BUCEK V STRAHU, 35c.
BURSKA VOJSKA 30e.
CERKVICA NA SKALI, 15e.
CESAR FRAN JOSIP, 20&
CESARICA ELIZABETA, 15s.
CIGANOVA OSVETA, 20e.
CVETINA BOROGRAJSKA, 20e.
CVETKE, aOs.
ČAS JE ZLATO, 20e.
DAMA S KAMELJAMI, $1.00.
DARINKA, wat.a ČRNOGORKA,
OPOMBA. Hsfo&ka Je ptflsift ti denarno vrednost ybodiai v gotevtai. pofttnl nakasnld sli pstedk znamka h. Poštnina js pri vseh tok cenah že TitoU.
ConpDie Generale Iiansatiaiitipe
(Francoska parobrodna družba.)
JIREKTJIA ČRTA DO IUVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LiOOUAl
Poštni parniki so:1
4La Presence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč
«La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
4La Lorraine" 4 „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
«La Touraine" , „ M ..................10,000 „ 12,000 „
!tLa Brctagne"................................ 8,000 ,t 9,000 „
'La Gasgognc"................................ 8,000 „ 9,000 „
Glavna Ageocija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
comer Pearl Street, Chesebrough Building.
Parmiki sdplqjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. or iopoladne k pristaniška St. 42 Norih River, ob Morton St., N. I
•1.A eSAVOiK	.s jun. iJ08.*LA PROVENCE	23. julija 1908.
•LA t'KoVKNCB	46. jun U09.*LA TOURAINE	30. julija 1908.
>LA LORRAINE	2. jnlija 1908 *LA SAVOIE	6. avg. 1908.
*LA TOCRAINE	9. julija lOOS La Bretagne	13. avg. 1908.
La Bretagne	18. juL 1908.*LA LORRAINE	20. avg. 1908.
POSEBNA PLOVITBA. Krasni novi parnik na dva vijaka Chicago" odplove dne 20. julija t. L opoludne is pura it. 84 North Biver, Uiso 44. eesto. Parnik "Californie'* odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 ▼ Havre.
8AMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i
do Havre: $66.09 la viftje. taresmoTani Iss^jo ye 4m v^aka.
M« VV« Kostllllnski, generalni agent sa zapad.
v TV Deaoorn St., Chlcajro. la
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam avojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mesta. _ Na čepn imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udani
Božo Go]«ovlč, Johnstovn, P«.
n
■ Ni'L
t
Zastonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako do.ber in fini IMPORTIRAN1 TOBAK xa cigarete in pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na:
ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, N«w York.
v w www w »r^^


JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VIN A, ktera v kakovosti nadkrilja-jejo vsa druga ameriška vina.
Kudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON.
BRIHJEVEO, aa kterega sem im-portiral brinje ia Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. T&OPINO-VEO $2^0 galona. DROŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode aa žganje so galone.
NaroČilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Okie.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo, da je za isti okraj nai zastopnik
Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box 3, West Jordan, Utah.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St.. New York, N. 7.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom naznanjamo, da je Mr. QEO. O. SHULTZ,
7 Iron St., Oanonsburg, Fa., * %
nas zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem
Frank Sakser Company.
(T
Nižje podpisana Driooro-Čam potujočii* 8 i ^ . in Hrvatom svoj
1
SALOON
107-109 Greenwich Street,
ooooNEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
PRIDA von KROGE
107-109 Greenwich Su New V L