DdŠu Izhaja vsak: ponedeljek: zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. šl. 6/111 Telefon šl. 3487, inierurban 3487 Rokopisi se ne vračajo Posamezna šl. 1 Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din. na dom ln po pošti dostavljen lisi 5 "Din. Celoletna naročnina 5O Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnserali po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica šl. ti/11 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179 lelejon štev. 2549 Pravoslavni patrijarh Dimitrije Belgrad, 6. apr. AA. Danes ob 14.15 je v zgradbi stare srbske pntrijnrhije preminul Nj. svetost patrijarh Dimitrije. Belgrnd, 6. apr. k. Danes popoldne ob J.15 je umrl prvi patriarh srbske pravoslavne cerkve Dimitrije. Noč med soboto in nedeljo je bila ena najtežjih noči, ki jih jo tekom svoje bolezni preživel pokojni patriarh. Celo noč jc imel silne bolečine. Redki so bili trenutki, ko je bil pri zavesti in le s pomočjo in jekci j so se ohranjevali njegovo življenje. Pri bolnikovii postelji so bili stalno zbrani člani sv. sinoda in pravoslavni škofje, ki so na vest o te/ki bolezni patriarhovi prispeli \ Belgrad. Istotako sta bila pri njegovi bolniški postelji zdravnika dr. Petrovič in dr. Nikolajevič. Zgodaj zjutraj so zdravniki izdali o bolnikovem zdravstvenem stanju sledeči komunike: Stanje nespremenjeno. Patriarh leži v nezavesti in se katastrofa pričakuje tekom dneva. — V pravoslavnih cerkvah v Belgradu so sc danes zjutraj vršile sv. maše. Ob 10 dopoldne je bil poklican pravosodni mimifiter dr. Srskič in člani pravoslavnega sveta sv. sinoda. Nastopile so poslednje ure. O tem je bil obveščen dvor, ki se jc neprestano zanimal za patriarhovo stan je. Škofje in številni pravoslavni duhovniki so ob-stopili posteljo pokojnega patriarhu, nadi ja-joč se, da pride šc k zavesti. Na vest o poslednjih trenutkih patriarha se je pred patriarliijo zbrala množica ljudi, mod njimi ministri in tudii poslaniki. Opoldne jc dr. Petrovič prišel iz bolniške sobe in izjavil: »Njegova Svetost je v agoniji. Trajanje agonije jc odvisno od odpornosti srca. Kljub svojim letom ima patriarh zelo odporno in zdravo srce.« Na te besedo je v vseh prostorih zavladala velika tišina. Vse je pričakovalo žalostnega trenutka. Kmalu po dveh je iz bolnikove sobe prišla usmiljena sestra in zdravnika obvestila, v Požarevcu. Ljudsko šolo je obiskoval v Požnreveu. Velikem selu in Belgradu. gimnazijo in bogoslovni«) v Belgradu. Od leta 1868 do ISTO jo bil učitelj v Račkovicu iu Brzanu. Leta ISTO jo bit posvečen za prezhiterja. lega leta je postal kaplan pri svojem tastu, duhovniku v Lakovu. Posta vsi udovoc jc bil od leta 1874 do 18T6 vpisan nu filološkem odseku velike šole v Belgradu. Leta I8T8 jo bil imenovan ze učitelja na belgrajski bogoslovnici. Leta 188J pa je dobil naslov in pravice profesorja. Dne 5.decembra IS84 je bil posvečen z.a ni-ke-ga episkopa, leta 1889 jc podal ostavko nn t;i položaj in odšel v Pariz, kjer je tri leta študiral književnost in filozofijo na vseučilišču in nato dve leti agronomijo. Po povratku v domovino mu jo bila lota 1894 poverjena misija, novi organizaciji l.vrope. 1 risotni so bili številni člani diplomatskega zlmra. poselitev jugoslovanski poslanik Milojevic in gene-alni konzul josiiliovie. francoski poslanik t. Ion -m I nemški ppslnnik Lerelienleld romunski poslanik Brodieoaiiu. bolgarski poslanik Netkov. zastopnik avstrijskega zveznega predsedniku, kabinetni .šef dr. Ldu cntlial m kot zastopnik /ve/no"ii kaiuderja generalni tajnik zunanje«« ministrstva Peter, ker stu bila oba državnika zadržana po drugem ofieiehiein poslu. I retlseil-nik Kulturbiiiida, princ Kuri Rohun je nagla-šul. du je prvič po vojni govoril na Dunaju Srb in du kulturbinid pozdravlja vse. ki hočejo sodelovati pri spravi vsega civiliziranega sveta. \\striju je v prejšnji Srbiji občudovala veliki vojaški duh, s katerim so je Srbija več let braniki proti premoči. Nato jo govoril Niucic o novi organizaciji Evrope: Misel o združitvi evropskih držav tu nova ter je ze v prejšnjih stoletjih bilo znano dejstvo. da tvori Lvropa enotno celoto, lodu šolo po svetovni vojni, ki je življenje v Evropi tako /ele opiistošil«. so narodi sami od sebe uvideli splošno potrebo, da se ustvari nov položaj, ki naj I»i onemogočil, du bi so ponovili taki krvavi logodki. Stremljenje po vojni je šlo za tem. du bi sc mednarodno sporazume* m je organiziralo (ako. da bi bil ravno oni v največji nevarnosti. ki J)i skušal na novo iz pod ko puli mir. Prvi rezultat tega stremljenja je bil pakt Društva narodov. Četudi ni popolnoma izključil vojne, jo jo vendar otcžkočil. Delalo pa so je se uu-daljc za čim popolnejšo organizacijo mednarodnega miru. Ženevski protokol je J>i! v tem pogledu najboljše, kur se je moglo storiti v sedanjih okolnostih. vendar pa razmere v l.vro-pi zu to še niso bile /rele. Prišle so nato locarn-ske pogodbe, ki nedvomno s popoln ju je jo velik del vrzeli v evropskih razmerah. Nadaljnji korak je bila Briuud-Kollogova pogodba. Končno pu so jo pojavila ideja Paneviopc. /a Pancvro-po ne govorijo samo razlogi splošne narave, temveč tudi nevarnost, ki grozi Evropi od iime-tiskih Združenih držav ter sodunji gospodarski in finančni položaj Evrope. Bogastvo Amerike se ceni liti 353 milijard dolu rjo v. bogastvo Anglijo pa samo nu M) milijard, Francije na 52, Nemčije na 40 in Italijo nu 22 milijard dolarjev. k temu je še pomisliti, du je Evropa po vojni postala dolžnica Ameriko in du znašajo samo obresti vojnih dolgov Združenim državam ameriškim 160 milijonov dolarjev na loto. Nc more so tajiti, du uresničenje panevropske idejo zadeva ob resno težkočo. posebno na one, ki izvirajo i/, ekstreninih koiisekvenc nacionalistične ideologije iu iz nauku o državni suverenosti, dalje pa i/ strnhn pred tujo hegemoniji) in ker niso rešena težka mednarodna vprašanju. 'Iti bojazen pa ui utemeljena, ker imnevropska organizacija nikukor noče uničiti narodnosti, temveč jim hoče omogočiti neoviran razvoj v široki med ua rodni koluboniciji. Tuko jo pokazalo tudi Društvo narodov. -ložuju jo označil dr. Ninčic problem fruncosko-nomškili odnošajev. Dokler se ti dve državi no sporazumeta, no more uspeti niti najboljša rešitev punevropskoga problema. Nu podlagi mirovne ideie, kooperacije in enakopravnosti sloneči nemško-1'rancoski dogovor. k"'°veniu hi se brezpogojno pridružila tudi Italija in najbrž tudi vse ostalo evropske dvžuvc, bi r-.lil zaupanje in nudil solidno podlago z.u ustvaritev lepšo bodočnosti Evrope. Ninčičevti izvajanju so prisotni opelovano prekinili z vihurnim odobravanjem, ob zaključku pa so mu burno aplavdiruli. Po njegovem predavanju jo bila slavnostna večerja v prostorih Kiilturbiinda, katere so se udeležile številno oficielne osebnosti. Kongres ruske komunist stranke Določen je na 15. junija Moskva. t>. upr. n. kongres komunistične stranke je seduj definitivno določen nu dan t" junija. Kakor vedno, bodo tudi tokrat na kongresu debato o poročilih osrednjega odbora. kontrolno komisijo, strokovnih organizacij in kominternc. vršile pa so bodo tudi volitve vrhovnih organov stranke. Te volitve, obenem na tudi razprava o pjati!jetkic, posebno pa o kolek tiv izuči i i na kmetih, vzbuja seduj linj-vočjo zanimanje. ker je brez dvoma pričnko- ])oino izvolitev Staliiiui zu glavnega tajnika stranke hudo pobijali. Z ozirom nu to, du so nasprotniki Stalinovo politike zahtevali skli-euiije kongresa že za sredo maju, dočim jo Stalinova večina nameravala sklicut.i kongres šele jeseni, dn bi mogla, oprta nn uspehe žetve, potrditi pravilnost svoje ugrurne politike, je značilno, da so jo kongres sklicnl za mesec junij. Vendar gotovih sklepov i/ toga ni mogoče izvajati. ker Ivo Stalin žo tudi meseca junija lahko z ozirom na stanje setve računal ua uspeh želvo. Setev pa se v zadnjem času razvija ugodno, iako ......................... vati nastopa Stalina proti nasprotnikom njegove politike o radikalni socializaciji poljedelstva / levo in desne strani. Možno je, du bodo zo- Slovenski invalidi zboraje$o Redni občni zbor oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov Maribor, 0. apr. Ze včeraj so prispeli v Maribor zastopniki 12.000 vojnih žrtev v obsegu dravske banovine, da prisostvujejo dva-dnevnemu pretresanju aktualnih vprašanj, ki nadevajo bitje in žitje nesrečnih vojnih žrtev i. r njih vdov in sirot. Včeraj se ,ie v dvorani Zadružne gospodarske banke pričela ob pol 10 delegatska anketa, ki jo je otvoril in vodil Matko šlefe, predsednik oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov in ki se je je udeležilo 37 od 51 delegatov posameznih krajevnih odborov v dravski banovini. Ljubljanski krajevni odbor je zastopal dr. Kodre. V izčrpni, stvarni ter vseskozi aktualni debati, ki je trajala preko pet ur (do polnoči), so se v zvezi s temeljitim poročilom za današnji oblastni občni zbor pretresala posamezna organizacijska ter druga pereča vprašanja, ki se ličejo zadovoljivega in nemotenega izvajanja invalidskega vprašanja. Danes ok 8 dopoldne pa se je istotam vršil redni letni občni zbor oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov. Otvoril ga je predsednik Šlefe, ki je pozdravil vse navzoče delegate, zlasti še zastopnika banske uprave M. Malešiča ter tov. Okrušo iz Nove Gradišlte, ki sta s toplimi besedami pozdravila občni zbor. Nato je prevzel vodstvo občnega zbora požrtvovalni predsednik tukajšnjega krajevnega odbora Geč. Najprej so se konstituirali verifikacijski in kandidacijski odbor ter od-l>or za prošnje in pritožbe. Sledila so izčrpna ter skrbno sestavljena poročilo predsednika Šlefeta, tajnika Tomca, blagajnika Ossne ter načelnika nadzornega odbora Jevaka. Iz omenjenih poročil povzemamo: vseli krajevnih organizacij je 51; došiili dopisov 2923, odposlanih dopisov 2446. Pisarna je poslovala vsak dan razen nedelj in praznikov; v pisarni so se vršili vsi arhivski in konceptni posli. Posebej sta bila uredništvo lista in uprava. Odbor je imel 18 rednih in I izredno sejo. Razen tega je izvršil oblastni odbor za svoje člane brez števila posredovanj. Izdatki so znašali za dobo od 1. januarja 1929 do 31. januarja 1930 Din 166.660.70, enako ioliko dohodki. Proračun za 1. 1930. izkazuje na dohodkih iu izdatkih Din 110.000. Po sprejetju poročil se je v smislu predloga tov. Frohlicha iz Celja izrekel soglasno' celokupnemu odboru absolutorij s polivalo, nakar je sledil odmor. Pri ponovni otvoritvi je predsednik Geč pozdravil predsednika Zveze dobrovoljcev za bivšo mariborsko oblast dr. Pivka ter dr. Valovca kot zastopnika časopisja. Nato so sledile volitve novega odbora in so bili na predlog lov. Rusa izvoljeni: Štefe, Benedik, Tome, Metlika, Kobler, Osana, Mi rtič, Juvan in Vuk. Namestniki: Sernec, Dornik, Lotrič in Fakin. V nadzorni odbor: Jevak, Novak. Maier, Zore, Kramar, Plehan, Jerman in Bajželj. V širši osrednji odbor sla se izvolila kot delegata Štefe in Tome; kot delegati za kongres pa so se izvolili: Geč, Frohlich, Žab-kar in Rus; namestniki: Senčar, Mirt, Kokalj in Rozman. Na dnevnem redu je bilo nato poročilo odseka za prošnje in pritožbe. Poročal je načelnik Benedik. Dopisi so prispeli od 10 podružnic; tičejo se v splošnem zboljšanja določb invalidskega zakona, potem pospešitve prevedb, oddaje novih trafik, odprave nereda pri izdajanju legitimacij, priznanja žel. legitimacij tudi tistim, ki nimajo pravice do invalidnine, nadalje čimprejšnjega izplačila zaostankov invalidnin, davčnega cenzusa, ljubljanskega invalidskega doma, nemotenega delovanja protezue delavnice, podaljšanja dobe zdravljenja v Rimskih toplicah, odprave usluž-benskega davka za invalide, priznanja 50% popusta pri žel. vožnjah tudi vdovam ild. V smislu vseh teh predlogov in vprašanj, v zvezi s katerimi se je razvila prav živahna debata, so se sprejele tudi resolucije, v katerih se delegati zavzemajo za izboljšanje težkih gmotnih razmer, v katerih se nahajajo invalidi. Z občnega zbora se je poslala Nj. Vel. kralju Aleksandru udanostna brzojavka. Plodonosno je bilo dvadnevno zborovanje predstavnikov invalidov dravske banovine v obdravski prestolici; naj bi številni sklepi obrodili lepe uspehe v dobrobit nesrečnih žrtev svetovne vojne. Politične demonstracije na Duna u Dunaj, 6.apr. n. Na Dunaju jc bilo danes več političnih demonstracij. Krščanska socialna stranka jo sklicala svojo pristaše, posebno obrtnike, ua demonstracijski obhod proti davčni politiki socialno demokratske mestne uprave, socialni demokrati pa so svojo obrtnike sklicali na dve veliki zborovanji proti državni davčni politiki. Tudi avtomobilski podjetniki ko priredili demonstracijsko vožnjo na Giirtlu radi nameravane uvedbo bencinskega davka, ker je bilo napovedanih žo toliko demonstracij, niso mogli mirovati niti komunisti in so tudi oni sklicali dve zborovanji. A'sa zborovanja in obhodi pa so mnogo trpeli radi dežja, ki je padul ves dan. Do incidentov ni prišlo nikjer. Demonstrativnega obhoda krščanskih soc.ialccv se jo udeležilo okoli 60.000 oseb, čc so računa k temu tudi špulir. Praga, 6. upr, AA. ČTK poroča: Pevski zbor jugoslovanskega učiteljska i/. Ljubljano jo nn turneji po Češkoslovaški nastopil v Oloinueu, Brnu in Bratislavi ter se danes odpeljal na Du-nuj. Ljubljanski učiteljski zbor jo bil povsod nnjprisrčnejo sprejet tuko s strani oblasti kakor s strani ljudstvu. Gandi pridobiva sol Pariz, 6. npr. AA. dluvus« poroča iz. Dan-dija v Indiji, da so Ganili in njegovi pristaši stopili danes ob (> v morje in začeli pridobivati sol ler se s tem pregrešili proti zakonu o soli. Temu činu je prisostvovalo veliko število ljudi, ki so burno pozdravljali Gundiju in njegove pomočnike. Ganili je dal navzočim časnikarjem izjavo, du je to tlelo napravil radi toga. du i>i bil to zgled za ostalo, da pridobiva jo sol na nezakonit način. Puriz, 6. upr. AA. Iz Bo nihava javljajo, da je veliko število dobrovoljcev, ki so so zbrali protivno zakonu, da pridobivajo sol. bilo aretiranih. Med njimi se niiliaju Mnfiil Katri, Gan-dijev pomočnik, ter Rutnades Ganili, Gaudijev sin. Policija je konfiseirala več ton soli. Bombny, 6. upr. AA. : Havus« poroču. du jo nocoj policija zaplenila eno tono soli, ki jo je zbralo 150 dobrovoljcev v okolici Bardole in Jalupurja. Dr. Schober pojde v Par z in London Dunaj, 6. apr. n. Zvezni kancler dr. Schober se bo 27. aprilu odpeljal v Pariz. Takoj nuto pa se bo t. maju odpeljal daljo v London. Reparucijska pogajanja se bližajo koncu Pariz, 6. apr. n. Journal poroča, da je predsednik komisije za vzhodne reparacije Loucheur z ozirom na počasno delovanje pogajanj stavil nasledstvenini državam Avstro-Ogr-ske formalen ultimat. V zadnjih tednih so se zopet pokazale-velike težkoče med Madjarsko na eiii ter Romunijo in Češkoslovaško na drugi strani zaradi odškodnine tiiadjarskim veleposestnikom. Loucheur je zagrozil, da bo končal pogajanja potoni izreka razsodišča. Journal; poroča, da so se stranke potem tako bistveno približale druga drugi, da je že prihodnji te den pričakovati uspešnega konca. ve tz$uve Berlin, 6. apr. u. Danes je bila v nemškem državnem zboru seja centralnega odbora nemškega rent ruma, na kateri je imel dr. Brii-ning velik politični govor. V prvem delu svojih izvajanj je navajal samo zgodovino in tež-ltoče, ki so dovedle do padca Miillerjeve vlade in razpada velike koalicije. Navajal je, da je bil centrum za to, da bi se velika koalicija rešila, toda socialni demokrati so odpovedali. Velika koalicija je razpadla zaradi bagatele. Nato je govoril o notranjepolitičnem položaju ter naglašal, da njegova vlada ne bo poskušala eksperimentov, temveč da bo sprejela boj za rešitev nemškega naroda in demokracije. Za njegovim kabinetom stoji volja in vsa moč državnega predsednika. Dogovor glede vojne s podmornicami London, 6. apr. n. Danes zvečer se Je uradno sporočilo, da je med petimi državami na londonski pomorski konferenci prišlo do dogovora o tem, da se ublaži vojna s podmornicami. Dogovorilo se je, da morajo v bodočo podmornice pri zasledovanju ali preiskovanju trgovskih ladij postopati po istih mednarodnih dogovorih, kakor veljajo za nadvodue ladje. Posebno je prepovedano poveljnikom podmornic, da bi posadko ali potnike trgovskih in potniških ladij silili v čolne, če ladje niso v bližini obale ali če ni v bližini ladje, ki bi mogli' prevzeti posadko in potnike. Družba JURIJA" Duna.ska cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Med tednom 7 Hudi časi se nam bližajo in težke in bridke ure nas še čakajo« — tako smo rekli mi trije, ko smo posadili vsak svojih 80 kil na klopico v Zvezdi, kamor hodimo opazovat vremensko hišico, da vemo zvečer povedati, kakšno je vreme bilo. Ljubljanska vremenska hišica kaže namreč vreme silno natanko, skoraj še bolj natanko kakor vremenska hišica v Mariboru, kjer jo gotovo tudi imajo, ne vem pa tega ne. Ce sije namreč na ljubljansko vremensko hišico milo sobice ali pa toplo solnce ali pa jarko in žarko solnce, takrat je lepo vreme; če padajo na vremensko hišico debele vodene kaplje, je ploha; če pa padajo nanjo bolj drobne kapljice, dežuje, če pa ni ne soln-ca in ne dežja, ,je pa megleno ali oblačno. Opazovali smo tudi že to, da sije solnce na našem nebu prav na široko, kakor da se hoče nam solidnim in poštenim ljubljanskim meščanom smejati iu nas imeti za bedaka, tam doli v Dalmaciji je pa solnce bojda čisto drugačno, če je res, kar nam je povedal tisti Dal-matinec, ki lmofe prodaja, in ki je rekel, da »sunce jarko — visi na SpagatiK. Ko smo se torej mi trije vsak s svojimi 80 kilami prepričali ua svoje oči, da sije na vremensko hišico milo sobice in da je vreme lepo, smo se vsedli na občinsko klop in smo se začeli po svoji stari navadi dolgočasiti. Kaj pa naj sicer počne soliden in pošten Ljubljančan v teh čudnih časih? Včasih, ko smo se še šli 1... — ja, kaj pa hočemo? — torej takrat, ko snio se šli, takrat je bilo lepo in prijetno življenje in nas ni prav nič brigalo, če so nam povedali, dn »e ie Delial auuleški ministrski predsednik na Koroško ali pa koroški deželni poglavar na Francosko. Odkar smo pa začeli živeti na svoje, nima človek nič drugega kakor same sitnosti in dolgčas, ker moramo natančno vedeti, kdo se kain pelje, kam se kdo pelje, zakaj se pelje in kdaj se pripelje in kdaj se odpelje, da se človeku kar v glavi vrti. Tega, kar bi pa mi trije v Zvezdi radi vedeli, nam pa nikoli ne povedo, čeprav je ravno to najbolj važno. Mi trije namreč nismo radovedni na to, kdo se kam pelje, ampak bi radi vedeli to, kdaj kdo domov pride in kako. Samo to je mini reč važno, vse drugo je nič. Ce bi nam povedali, kje in kako je ta ali pni večerjal in kakšne volje je bil, bi bilo to za nas, ki bi radi dobili kakšno'službo ali pa podporo ali pa stanovanje, silno važno in mi bi si prihranili mnogo potov, če bi lo vedeli. Človek pride lahko domov -- ura je postranska reč, ki se tiče samo žene — vesel in zadovoljen in dobro razpoložen« kakor češplje na lesi v sušilnici ali pa lecet na Stantu iu s takim človekom se da že govoriti pametno besedo. Ce pa pride imeniten človek v svojo pisarno ves skisan kakor —■ že zopet bi se mi bilo kmalu zareklo — kaj naj pa ponižen meščan takrat doseže? Tega nam pa nikoli in nikjer ne povedo in zato smo mi reveži še danes brez služb, brez podpor in brez stanovanj.Mi, ki imamo vsak svojih 80 kil, sicer pripoznamo, da je za človeka, ki hoče veljati zu izobraženca, res koristno, če ve, da se piše angleški ministrski predsednik za Hendersona ali tako podobno, mislimo pa, da bi zn nas tudi ne bilo kar tako, če bi vedli, kdaj inm kakšen naš veljak novo kravato. Človeku namreč nova kravata vedno veseli, čc pa kdo išče službo, pod- poro ali stanovanje, se mora obrniti na veselega iu zadovoljnega gospoda, če hoče doseči uspeh. Vsega tega nam pa ne povedo in zato smo mi ti i,je, z veliko žalostjo v svojih rodoljubnih srcih ugotovili, da se nam bližajo hudi časi in da nas čakajo še bridke ure. In še večja žalost je navdala naša rodoljubna srca ko je k nam prisedel še četrti tovariš in nam razodel veliko skrivnost, da ne bomo smeli več cele dneve posedati, ampak da bomo morali začeti ludi mi enkrat gospodariti, češ, če bodo gospodarili na samem magistratu (v Ljubljani prosim, da v Mariboru ne bo zamere) kar v dveh ali treh šihtali, potem se že spodobi, da začnemo gospodarili tudi mi. k< ikor pač znamo, ali od ure, ali pa na akord. Za nas tri je bil ta opomin nekaj strašnega! Mi da lii delali? Nekaj časa smo kimali in se spogledavali, potem pa so nam začele uhajati misli nazaj na tisto srečno in veselo dobo, ko je Ljubljano potreslo. Nikdar še'ni bilo v Ljubljani tako lepo kakor takrat. Saj nič ne rečeni, škoda je bila res velika, ampak delati le ni bilo treba. Kar nas je bilo takih, ko smo mi, smo samo gledali, kako so delali drugi. Ruševino so pospravljali vojaki, razpokane stene so podirali Lahi, kuhale so Dunajčanke, mi smo se pa lepo izpreliajali po mestu, pili pivo in vino iu rozolijo in kadili fine cigarete in se pogovarjali, na magistratu pa so imeli denarja nič koliko za našo podporo, na službo ali na stanovanje pa še misliti ni bilo Ireba. In po takem lepem in prijetnem življenju naj začnemo na stara leta delati in gospodariti? Težke uro prihajajo, smo rekli zopet, in hudi časi se nam bližajo! In še sani gospod župan da bi moral delati? V težkih mislih smo se razšli in vlekli vsak svojih 80 kil vsak na svoj dom. Doma sem se zaklenif dvakrat, potem pa sem legel in začel premišljevati, kaj bo iz vsega tega. Delo — kaj naj pa delam? Ali naj hodim kakšno vodo prenašat, ko imamo vendar vodovod? Cest. pometati tudi ne kaže, dokler je v Ljubljani še toliko konj in goved, ki se na snago nič ne razumejo. Najbolj bi mi še dišala go-stilna ali pa kavarna, ampak ne za natakarja, temveč za gosta, to pa zopet ni nobeno delo, kakor pravijo bedaki, ki ne vedo, kako človek težko vstane, če se trudi ves dan kot gost. Obdelovati kakšno veleposestvo bi že bolj kazalo. Ustavoveren sem bil že od nekdaj, ampak to je težava, ker nimam veleposestva. Kaj naj torej? Segel sem na bližnjo polico in vzel v roke ueko knjigo. Bral sem kar tako in nič nisem pazil na to, kaj berem, dokler nisem prišel do mesta, kjer nekdo pripoveduje, kako je lepa zunanjost in prikupljivo vedenje rokodelskega vajenca napravilo na mojstra najboljši vtis. Nisem še utegnil vsega prebrati do kraja, ko mi je šinila v glavo srečna misel: to-le delo bo najboljše, če grem tudi jaz delat dober vtis. Z novim delom sem že pričel in priznati moram, da je to najlepše delo, kar si ga more misliti pošten in soliden meščan. Mori me le ena skrb, da namreč ne bi zvedeli za moje težko in požrtvovalno delo na magistratu in bi še tam začeli delati to, kar delam jaz, ali pa še celo boljše kot jaz. To bi bila moja poguba in smrt, vendar pa upam, da lako daleč še ue bo tako kmalu prišlo.. » Tiha nedelja v Ljubljani Hita je res tiha nedelja, zakaj dogodkov, vrednih poročila v listu, je bilo le malo ali nič. Dopoldne je bila promenada zelo živahna, ljubljanske ženske so že razkazovale spomladansko modo. Precej dober obisk je imela Magoličeva raz-stava. Ob 11 je imel mojster Magolič sam vodstvo po razstavi. Popoldne pa so ljudje navalili na izlete v okolico. Bilo je povsod pravo obleganje avtobusov. V njih pa so bili ljudje natlačeni, kakor slaniki. Na policiji ni bilo nobenih omembe vrednih dogodkov. Reševalni avto se je sicer nekajkrat pokazal na cestah, vendar ni šlo za kako nesrečo, temveč le za prevoz bolnikov. Tiho, mirno, kakor se zanjo spodobi, je pretekla liha nedelja v Ljubljani. * Kišč. soc. akad. klub »Borba«. Danes predava v Borbi , Miklošičeva 5, Akademski dom, g. Fr. Zu/.ek o Borzi dela. Za člane »Borbe« obvezno. — Odbor. Nočna služba lekarn: Danes imata nočno službo: Mr. Leustek, Resi jeva cesta t in Mr. Bo-hinec. ded., Rimska cesta 24. Šestmesečni tečaj za privatne oiroške negovalke v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece;: v Ljubljani se bo zaradi tehničnih ovir pričel 23. aprila in ne 7. t, m. ko' 1» v''~ v Uradnem listu« štev. 40, z dne 15. marca t. 1. Cas za vlaganje prošenj je do 12. aprila 1U30, Dva operetna gosta. Snoči sla se našemu občinstvu predstavila dva gosta: gdč. Lubejeva kot grofica Marica in g. Bratu/, kot Tasilo. Gdč. Lubejeva si je s svojo živahno igro in prijetnim lepim glasom- takoj osvojila poslušalce. Prav dobro se je uveljavil tudi g. Bratuž, ki je že pred leli nastopal v naši operi. N;egov mehki in topli tenor je zajel vsa srca. Radi bi ga čitli še v kakem drugem nastopu. Gdč Lubejeva je prejela v znak priznanja šopek. F''* O. »PRIGORSKA SVATBA« V ljubljanski drami. Danes se pripeljejo v Ljubljano hrvatski kmetje iz vasi Remet in Bukovca kraj Zagreba. Zvečer ob 20 bodo nastopili v ljubljanski drami in izvajali >Prigorsko svalbof, to je 7 slik iz hrvatskega vaškega življenja, katere je napisal pisatelj Stjepan Novoselj. S tem delom so hrvatski diletanti nastopili že po raznih mestih naše države, predvsem tudi v Beogradu in vedno z največjim uspehom. Pri predstavi sodeluje tudi njihov tambu-raški in pevski zbor. Predstava je izven abonmana pri nekoliko zvišanili dramskih cenah. Vabimo občinstvo. da v obilnem številu poseti prvi nastop hrvatskih kmetov na našem odru. Mariborska nedelja Maribor, 0. aprila. V deževju in puščobi. Zalo je bilo od nedeljskih načrtov in programov prei:ej izločenega. V ravn težju so se vzdržale samo številne prireditve in zborovali;a. Da — zboroval je danes Maribor vsevprek. Že včeraj zvečer so se zbrali zastopniki krajevnih organizacij Združenja vojnih invalidov iz dravske banovine k dvadnevnemu zborovanju, o čemer poročamo na drugem mestu. Tudi se je včeraj vršila v Narodnem donut na pobudo tukajšnjega Češkega kluba svečana proslava A. .1 iraška ter je ob tej priliki govoril slavnostno besedo češki učitelj DrlYi proslavljajoč v toplih besedah enega največjih sinov češkega naroda. Danes dopoldne so se zbrati k svojemu rednemu letnemu občnemu zboru nižji državni uslužbenci, in sicer v planinski sobi pri Orlu; Župani iz območja bivše mariborske oblasti so zborovali v dvorani Prosvetne zveze; vneti iiribolazci so v Narodnem domu ustanavljali klub ljubiteljev Kozjaka Meja ; pri Zamorcu pa so se seslali mariborski motociklisti ter si izvolili novi Iruštveni odbor s trgovcem Antončičem na čelu. Precej je bilo zabeleženega tudi v policijskih spisih. V noči na nedeljo so nepogruntani vlomilci vdrli v pisarno unionskega kina, ki se nahaja na precej obširnem dvorišču, obdanem od vseli strani z 2.50 m visokim obzidjem. Vdrli so na la način, da so z dletom razbili zapah. Odnesli so pisalni stroj znamke -Continental-, 101 nialinovca ter 1 moško srebrno uro v skupni vrednosti približno 701X1 Din. Sledove vloma sla prvi opazili 20 letna Podlipnik in 23 letna Deutschman, ki sla zadevo lakoj prijavili policiji. Na lice mesta sta prispela pol. nadzornik Goršič in daktiloskop Gro-bin, ki je izvršil posnetje prstnih odtiskov. Na trgu so se pojavile danes po polietileni premoru pretkane zastopnice znamenitega rodu ča-kovskih žeparic. Z vso izkušenostjo in spretnostjo sta bili na izmaknjevalneni pnslu 25 leina Verona Kolarek in 25 letna Terezija Bedeš, obe iz Cakovra, dokler ju ni neka kmetica zasačila. Okoli obeh se je v trenutku zbralo obilo radovednežev; Veronika in Trezka sla romali v zapore okrožnega sodišča. Na voglju Aleksandrove in Mlinske ulice je trčil avto, ki ga je šoiiral Franc R., v kolo posesl-nika Jurija KdrbiSa iz Prepolj. Kolo se je čisto razbilo, Kirbiš pa je k sreči ostal nepoškodovan. V neki lafteršperški gostilni je včeraj prišlo do lepeža ter so se v aufbiksarskem razpoloženju zabl iskali noži. Kot žrtev se je zgrudil sredi gneče 33 letni delavec Josip Robin, ki mu je v neposredni bližini srca nož zasekal globoko rano. Robina je reševalno moštvo prepeljalo v bolnišnico. Njegovo slan je jc zelo resno. Za krivcem se vrše poizvedbe. * Tako smo obhajali današnjo nedeljo v dvojnem znamenju: druslvenem in policijskokroničnem. ludi se je po kavarnah in gostilnah zelo komentiral drugi slučaj letalske nesreče — lopat hvala Bogu in po posebnem srečnem naključju brez človeških žrtev —, ki se je pripetila v soboto proti večeru na tezenskem dirkališču, o čemer je poročal že včerajšnji »Slovenec*. Drobne vesti nclgrad, 6. npr. AA. Danes ob 2 jc v tukuj-? bolnišnici preminul general Ciro Daska- ,Spi it, 6. apr. n. Snoči se je tu vršila za tujski promet pomembna slovesnost. Lastnik hotela »Beograd« llija Vukošie je na slovesen način otvoril nove. okusno opremljene prostore svojega hotelu, ki sc nahaja v enem na js tokovi-tejšili delov Splita. Dunuj, 6. apr. n. Danes ob 6 popoldne se je vršila v prostorih kavarne »Arkaden« spominska proslava Petra Preradoviča. Sodelovala je rdčna Pavla pl. Prerudoviie, ki je recitirala ne-,caj njegovih pesmi, operni jievec iz Zagreba g. Pierotic in gospa Mesic, ki je deklumirala. Pariz, 6. apr. AA. -Tlavas« javlja: 7. aprila ob 9 sc bo sestal v elizejski |wloči ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike g. Doumergua. Berlin, 6. apr. A A. V novi nemšk i vladii jc urišlo do nesporazuma o njeni rinančni politiki, Desnica vlade se je izrazila proti pro-icktu fina učnega ministra Moldenluiucrja. Ping-pong turnir za prvenstvo Ljubljane V konkurenci moštev zmagala Ilirija, v igri poedincev pa v damshi in moški konkurenci Zagrebčani l Zadnje čase se je po svetu zelo razširil ping-pong, tudi table tenis imenovan. V Ljubljani smo imeli že več prireditev te vrste športa, vendar le v manjšem obsegu. Od petka do nedelje pa smo imeli v Ljubljani prvič table tenis turnir v večjem obsegu, Sodelovali so poleg najboljših ljubljanskih klubov tudi pTomdnentni igralci Zagreba. Turnir se je vršil v petek in soboto zvečer ter se je zaključil s finalnimi igrami v nedeljo pred- in popoldne. Bela dvorana hotela Union, kjer se ie tekmovalo je zelo pripravna za lake prireditve'. Tekmovalo se je na treh mizah in je bila prireditev v organizatoričnem oziru brezhibna. Tudi udeležba občinstva je bila zelo številna. V petek se je vršila konkurenca moštev, katere so se udeležila tri društva: Ilirija, LSK in Preporod. Moštva so sestojala iz po (i igralcev, ki so nastopiti posamezno in v parih. Kakor se je pričakovalo, je zmagala Ilirija kljub temu, da je nastopila z dvema rezervama. Zmagala je nad LSK in Preporodom s 0 : 3, skupni seore 12 : ti. LSK je zasedel 2. mesto z zmago nad Preporodom s ti : 3 (seore 9 : 0), Preporod pa je bil tretji (seore K : 12). Moštvo Ilirije, ki je nastopilo v postavi Dečman, Gerzinič, Nagy, Banko, Grtlnfeld, Pevalek, je zmagala v 9 single in 3 double partijah; LSK 7 single iin 2 double, Preporod 2 single ia -I double. V soboto so se vršile izločilne tekme za gospode posamezno in v dvoje, kjer so posegli v boj tudi Zagrebčani. Igralo se je po cup sistemu, kjer premagani izpadejo. Pri posimeznikih je nastopilo 22 tekmovalcev, pri gospodih v dvoje pa 11 parov. Pri posameznikih je v i. kolu najbolj ugajala partija Piccoli-feivic, tehnično sigurno nn višku in polna napetih momentov. Šivic (Ilirija) je zmagal s 21 : 1(1 in 27 : 25, kar priča o trdem in izenačenem boju. Zagrebčan Slavi na je s svojo igro takoj pokazal, da ima na več šans pa 1. mesta. V siuuifinale so se plasirali: Zagrebčan Nlnvina; Ilirijani Treo, Dečman, Gerzinič L., Nagy; od LSK Zajec iu Blei-weis 1 ter Gosak od Jadrana. Semifinaloe tekme so izločile finaliste. Treo je po trdem odporu podlegel Slavini, Dečman je moral dvakrat poraziti Zajca, ker jo bila prvotna zmaga anulirana, kar je bilo povsem nepotrebno. Trd boj je imel najmlajši udeleženec turnirja Gerzinič l.eo, ki šteje komaj 13 let, /. Mironom Bleivveisom. Četrti fiualisl ije postal Nagy z zmago nad Gosakom. Vse partije v semifinalu so bile izredno zanimive iu so vedno podlegli igralci s slabšimi živci, ker so za vsako ceno boleli izsiliti zmago. V doublu gospodov so se plasirali v finale pari: brata Bleiweis, Piccoli-Gosak, Slavina-Zajec in Dečninn-Gerzinič. Lepo igro so pokazali zadnji trije pari. V nedeljo so se tekmovanja zaključila. Vse finalne igre so se odigrale po sistemu na točke best of five. Pri gospodih ] (Ilirija), t. Korenetova-Zajec (Jadran-LSK). Prvenstvene nogometne tekme Hermes : Svoboda 2 : 1 (0 : U). Hermes je po trdem boju odnesel zasluženo zmago. Tekma obeh moStev jc bila zelo fair, kar je predvsem zasluga sodnika, ki je pred lekmo epo-zoril obe moštvi, da bo brez opomina izključil vsakogar, kdor bo poizkusil cslreje igrali. Domneva, da bo ta tekma srečanje dveh čisto enakovrednih nasprotnikov, se je uresničila, V kolikor je bil Hermes bol si v napadu, je bila Svoboda močnejša v obrambi. Hermes je predvedel lepo kombinacij-sko igro; napadalni igralci so pa pozabili streljali. Radi neodločnosti v 16 me ler-kom prostoru je cbramba Svobode gladko čistila. Svoboda je igrala dobro. Steber moštva je obramba. Golman je trenutno gotovo eden najboljših naših vratarjev. Najtežje > trele lovi občudovanja vredno mirno in sigurno. V splošnem je biln igra zelo fair in športno na precejšnji višini. Sodnik g. Pevalek ni imel težke naloge, je pa malo preve• ?>šarik z 11 metrovkami. Občinstva je bilo zelo malo. Pred tekma rezerv je končala <8:1 v kcrisl Hermesa. Ilirija : Jadran t : 2 (1 : 2). Ta predzadnja tekma bi prinesla Iliriji skoro presenečenje. Jadran je že od nekdaj trd oreh vodilnim klubom, jmrkrat so favoriti le s težavo odnesli obe točki. Tak je bil tudi včeraj. .Skozi vso igro je igral Jadran neverjeino požrtvovalno, v napadu manj uspešno, zato je pa v obrambi podal prav dobro igro. Ilirija gotovo že več tel ni igrala tako siabo. Ne ene dobre lučke ni bilo v moštvu, »zanimivo igro, ki je spravila pristaše Ilirije skoro v obup — šlo se je vendar za dragocene točke — je sodil g. Cimperman, v stilu igrajočih moštev. Tudi lej prireditvi je prisostvovalo zelo malo občinstva. Predtekmu rezerv je končala s 5 : 0 v korist Ilirije. ssK Maribor : SSK Svoboda II : II (4 : II). Prvenstvena tekma med Mariborom iu Svobodo je končala z izrazito zmago SSK Maribora. Maribor je kljub težkemu terenu predvajat vzorno igro ter je v vsakem oziru nadkriljeval nasprotnika. Svoboda je igrala zelo požrtvovalno, ni mogla jire-vladati nad Izvrstno razpoloženim nasprotnikom. Sodil je g. FUcber. S lo tekmo si je SSK Maribor priboril prvenstvo mariborskega okrožja. Na drugem mestu je SK Rapid. na tretjem Železničar, na čelrlem Svoboda. SK Rapid : SK Železničar 1 : 8 (!) : 2). To je bila /ndnja prvenstvena tekma, ki ae je odigrala na igrišču SK Železničarja in jo prinesla Rapidu zasluženo zmago. Rapid 'je tokr; t nastopil s spremenjeno postavo, ki pu se ]e le deloma obnesla. Zmaga v razmerju 1 : 8 je upravičena. Železničarji, ki so v prvem polčasu pri napadu prevladovali. ni^o znali izkoristiti položaja, ki bi jim bil eventualno prinesel zmago. Sodil je iako dobro g. \Vagner i/. Celja. SK Železničar rezerv« : SK Rapid rezerv« 7 : 2 (5 : 0). S lo igro je postalo moštvo SK Železničarja prvak rezerv mariborskega okrožja. Tekme \ Zagrebu. Zagreb, (i. aprila, n. Pri današnjem Iretjem kolu spomladanskih prvenstvenih tekem so zma-galixHašk. Concordia in Sparta. Ilašk je premagal Železničarja s 5 : 1, Concordia z 8 : 3 Viktorijo, Sparta •/, 2 : 0 Croatio. Spurla je z današnjo zni;:go prišla na peto mesto, pr^koračivši Železničarja. Sirci- se vrslni red zmagovalcev ni spremenil. Lepa zmaga Ilirije Zagreb, 0. aprila, n. Danes se je vršila tekma 7.a prvenstvo Jugoslavije v cross countryju na 10.000 m. Za to tekmo jc kljub deževnemu vremenu vladalo veliko zaniman>. Nastopilo je šesl moštev, in sicer iz Zagreba Hašk, Maraton in Concordia, iz Ljubljane Ilirija s špornom, Kumrom, Ko-vačkom, Tinto, Majdičem, Vračkom, Osvv-.ildom in Vidmarjem, iz Belgrada pa sta prišli moštvi Sokola in Jugoslavije. Kot posamezniki so nastopili vsi člani BSK in Podpečan iz Maribora. Ob I je začela tekma 40 tekačev. Prvi je bil Predanič skupno s Kumrom, nato si slede Sporu, Podpečin, Stefanovič, Leščan, Valentekovič, Kunier, Zemljak Kot moštvo je zmagala ljubljanska Ilirija. Po tekmi je izročil polkovnik Stevnn Kneževič prvim trem zmagovalcem spominske ure vojnega ministra generala Hadžiiča, zmagovitemu moštvu Ilirije pa je dal okusno izdelano spominsko plaketo. Patentne divane, spalne fotele, otomane, modrace v različnih vzorcih kupite najceneje pri tapelniku FRAN JAGKR Ljubljana, Sv. Petra nasip st. 29. Hazemi Ilirija : Maribor Ki : 13 (S : 11). Družina Ilirije se boljša cd lekme do i. me, zlasti napad. Tako efektne in koristne igre, kakor jo jo včeraj predredla napadalna vrsta Ilirije, že dolgo nismo videli. Vsi napadi so končali s štirimi streli. Poleg napadalnih igralk je biln dobra še desna krilka. Za vratarico -e je pričela igra šele v drugi polovici, v prvi pa ni ubranila ne enega strela. Mariborčanke niso več družina, ki si je osvojila državno prvenstvo. Kdina, ki je še ostala v stari formi, jc branilka. Tekmo je sodil g. l)o-berlet. Priznal je več golov, doseženih s prestopom. z.i|o pa razveljavil pravilno dosežene. Oster tempo v drugem polčasu je potegnil s seboj ludi sodnika, ki je radi tega izgubil pregled igre. Glavna napaka je pa bila, da je dovoljeval ostro igro. Inozemski stori Dunaj: Na Dunaju radi trajnega deževja ni bilo tekem. Segedin: Soniogv : Bastya 2 : 0 (0 : O). Miškolc: Atila : Hungaria 1 : 0 (0 : 0). Pcfuh: Ferenczvaros : Pecs Baranya I : 4 (8 : 3). N1IN0VHS0 IZBIRO pomladanskega moškega in damskega blaga nudi po zelo konkurenčnih cenah 0DLACILN1CA za Slovenijo v Ljubljani, Mhlošičcva 1 . 1 omogočen vsakomur! V drugič stopamo s tem geslom pred ceni občinstvo z namenom, da omogočimo vsakomur brez izjeme poslušati radio ter biti s tem deležen vseli ugodnosti, ki jih nudi poslušalcem ta iznajdba. V želji, da postane vsakdo naš naročnik, oddamo v času od 7 aprila do 7. maja 1930, po sledečih senzacionalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate: 1000 komadov linili detektorskih aparatov, kom« pletnih s kristalom, eno slušalko ler materi-ialom za zunanjo anteno za 60 Din ter štirikratno mesečno plačilo po 45 Din. 200 komadov enoelektronskib aparatov komplet-nili i dvomrežno elektronko, z baterijami, eno slušalko ter materijalom za zunanjo anteno za 90 Din ter osemkratno mesečno plačilo po 72 Din. 100 komadov troelektronskih aparatov z uvdi|o-nom ter dvema nizkofr. stopnjema, kompletnih, z akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, angl. zvočnikom Amplion AC 11 ter materijalom za zunanjo anteno za 200 Din in desetkratno mesečno plačili po 185 Din. 50 koniaduv itirieiektronskih aparetov z visokofrekvenčno elektronko, avdijononi ter dvema nizkolr. stopnjama, kompletnih z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt ter finim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 za 380 Din in desetkratno mesečno plačilo po 320 Din. Radlm LiMbižčma Ljubljana, Miklošičeva cesta Maribor, Gosposka ulica 37. rt ^ Zagonetna smrt 200 kaznjenccv na Hudičevih otokih Francija, kot edina evropska država, in t se staro uredbo, po kateri se pošiljajo težki zločinci v posebne kazenske kolonije, od katerih je posebno znana kolonija Guajana iu pred njo ležeči Hudičevi oloki v južni Ameriki. O grozotah le kazenske kolonije se pripovedujejo sedaj naravnost neverjetne reči in bivanje v njih se opisuje kot pravo peklo. BnS sedaj se zopel francoska javnost mnogo bavi z razmerami v teh kolonijah, zlasti z dogodki v (itta-jani. Tako se trdi, da je sedaj pred kratkim umrlo 200 kaznjencev. Pred mesecem dni je bilo na Guajani 023 kaznjencev, od katerih so bili nekateri zelo znani. Cela tretjina njih jo sedaj mrtva. Med njimi tudi draguljar Me-storino, ki je bil obsojen na dosmrtno depor-tacijo, ter morilec Baratand, čigar proces je svoječasno razburjal vso francosko javnost. Na grozne razmere v tej kazenski koloniji so opozorile predvsem nasprotujoče si vesli o smrti Mestorina. Najprej se jo reklo, da je bil ubit v obupnem boju s pazniki, ko je skušal pobegniti, nato pa se je reklo, da so ga požrli morski volkovi. Po zanesljivih zasebnih vesteh pa so kaznjenci zasnovali obsežno zaroto, si preskrbeli strupa in zastrupili pel nezanesljivih kaznjencev, med njimi ludi Mi slu-lina in P-nratanda, in nekatere paznike. Nato so se polastili pušk iu med njimi in vojaki je prišlo do krvavega boja. V teiu boju so bili kaznjenci premagani in kdor ni padel v boju, je bil pozneje ustreljen. Sedaj zahtevajo pariški listi strogo preiskavo o dogodkih in lo-meljito spremembo razmer v kazenskih kolo nijali. Hiše beže pred davki Mestecu Mauville v Wyoniingu (Združene države) ne gre preveč dobro. Njegove finance že nekaj časa trpe za lačno jetiko in l>o, pn vsem sodeč, moral guverner proglasiti nad mestom konkurz. Davkoplačevalci Mnuville-a se sedaj opravičeno boje, da bodo morali tudi sami precej prispevati k ozdravljenju mestne blagajne. Skoro vsak mauvillski prebivalec pa je obenem tudi hišni posestnik in zato se je j /tlelo, da se prebivalstvo ne bo moglo izseliti pred lomi grozečimi posebnimi davki. Najprej so poskušali nekateri prodati svoje hišo, nli nihče ni nasedel tem kupčijam. Končno se jo spomnil neki hišni posestnik rešilne ideje i/, te zadrege. Naročil je stavbno podjetje s traktorji, pomožnim moštvom in valji ter sc izselil s svojo hišo vred preko nicslne meje. Tu •/.gled je našel posnemalce. Sedaj i/: ubija malo mesto povprečno po štiri hiše tedensko.. Tu jo pravi beg pred davki«. Mi dni župan sc je obupan obrnil na guvernerja /,;i pomoč, ta pa je izjavil, da v Wyomingu ne poznajo tio-iienili zakonov, ki bi prepovedovali Mnuvill-čanoin, da se ne izselijo s svojimi hišami vred. Programi Kadio-Ljut*rqana i Ponedeljek, 7. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina. 19.00 Dr. Ivo Pire: Hrana in bolezen 19.30 Ga. Orlhabcr; Angleščina. 20.00 Prenos kon-; certa iz Berlina. 22.00 Časovna napoved in po-ročila._ tA- Oospa, vareujte * Vašim zdravjem in sve-žostlol Vsako delo je lažjo, ako se pravilno uredi, tako tudi pranje. Oitajte današnji oglas GAZELA l in ravnajte sc po njem. Leto strahote 1793 Gauvain je stal pred strogim sodnikom, pred sodnikom, ki ne pozna usmiljenja — pred svojo vestjo. Čutil je, kako se je v njem vse zakolebalo. Njegovi najtrdnejši sklepi, njegove najsvetejše zaobljube, njegove najbolj nepreklicne odločitve in najbolj neomajna prepričanja — vse se je bilo omajalo. Duša doživlja pretrese kakor zemlja. Čimbolj je razmišljal o tem, kar se je bilo zgodilo, tembolj je zdvajal. Njemu, republikancu, ki jc mislil, da je v posesti absoh.vne resnice, se je zdaj odkrila še višja resnica. Nad republikansko resnico stoji resnica člo-večanska. To, kar se je bilo dogodilo, se ni dalo prikriti ali potlačili; dejstva so bila tehtna; Gauvain je bil tako ozko zapleten vanje, da jim ni mogel uteči. Čeprav je bil Cimourdain rekel: »To se te vse skupaj nič ne tiče«, jc čutil v sebi nekaj podobnega kakor drevo, če ga odžagajo od korenine. Vsak človek je v nečem vkoreninjen, vraščen v neko življenjsko podlago; če se ta zmaje, je človek do dna pretresen. V tej zmedenosti je Gauvain potisnil čelo v obe roki, kakor da bi hotel iz njega iztisniti, kaj naj naredi. Trudil se je, da bi zbral svoje misli, da bi premagal notranje ovire v sebi, da bi presodil po vrsti vsa dejstva in jih razložil. Kdo ni bil v sličnem položaju, da sam sebi poroča, da se v odločilnih trenutkih življenja, ob usodnih obr?.tih življenjske poti sam s seboj posvetuje, da sc vprašuje, ali naprej aH nazaj? Gauvain je bil doživel nerazložljiv čudež. Obenem, ko se je bila vršila bitka na zemlji, se je odigraval boj v nevidnem carstvu: boj dobrega z zlim. V tem boju je bilo premagano kamnito srce. Če je človek pomislil, kakšno je bilo to srce: nasilno, zakrknjeno, ošabno in samovoljno, potem je ta zmaga bila res pravi čudež: zmaga človečnosti nad človekom. In s kakšnimi sredstvi je bil premagan ta velikan, Lantenac, poln jeze in sovraštva? Po treh otročičih! Sredi najhujše socialne borbe, v zbruhu vseh sovražnih in maščevalnih nagonov, v hipu, ko so najbolj divje strasti zadele skupaj, v uri, ko se je zločin dvignil v najjarkejših plamenih in se je sovraštvo razprostrlo v najbolj črni temi — ko se je v najlepši borbi vse zmešalo tako skupaj, da ni bilo več mogoče razpoznati, kie je pravica, poštenost, resnica, kje pa krivica, laž in zmota — je iznenada Neznani posvetil v borbo človeških senc in luči z večnim žarkom bleščeče Istine. Njen obraz se je bil prikazal sredi dvoboja zmote in samo pogojno resničnega z oslepljujočo močjo. Moč slabotnih je z neodoljivo silo posegla v borbo človeškega nasilja. Trije revni, komaj rojeni, nedolžni, zapuščeni, smehljajoči sc čr-vički so premagali državljansko vojsko, maščevalnost, strašno logiko nasilja in krvave brambe, brato-ubojstvo, novo divjanje in neusmiljeni srd. Gauvain je videl, kako se je izjalovil zočinsko zaneteni požar, kako je propadel nečloveški zamisel, kako se je vsa krutost srednjeveških predsodkov razblinila pred plavimi očmi treh nežnih bitij. Nedolžnost je zmagala. In zdaj je bilo mogoče reči: Ne, ni državljanske vojske, ni barbarstva, ni mržnje, ni zločina, nobene teme ni več. Zadostuje jutranja zarja detinstva, da se preženejo vse pošasti. V nobeni borbi se ni tako očitno pokazal Satan pa — Bog. Bojišče je bila vest, vest Lantenaca; zdaj pa je zavihrala borba v drugem srcu, v srcu Gauvai-na. Borba, morebiti še hujša od odločilnejša! Kakšno bojišče je človek! Izročen je bogovom, pošastim, velikanom — svojim lastnim mislim — in kolikokrat nam ti divji borci raztrgajo srce! Vedno globlje se je Gauvain pogrezal v svoje misli. Od vseh strani oblegan in obkrožen, v kletki ko lev, v kleščah ko žebelj, obdan od zidu iz ognja in železa, je Lantenac čudežno ubežal. Zopet je postal gospodar gozda, da se v njem skrije, selišč, da se za njimi zabarikadira, teme, da v njej izgine. Gauvain je odnesel zmago, Lantenac pa svobodo. Zdaj je bil zopet popolnoma varen, imel je pred seboj neomejen prostor, izbiro med tisoč skrivališči in se ni dal več vjeti. Lev jc bil ušel iz pasti. In se je zopet vrnil vanjo. Marquis Lantenac je bil prostovoljno, iz lastne svobodne pobude zapustil gozd, temo in svobodo, da se neustrašeno poda v največjo nevarnost; prvič, ko je planil v goreče poslopje, tvegajoč, da ga plameni zagrnejo in zadušijo v ognjenem objemu; drugič, ko je stopal nizdolu po lestvi, ki je za ene pomenila rešitev, njega pa izročila smrti. In zakaj je bil vse to storil? Da reši tri otroke. In kaj ga je zdaj čakalo? Giljotina. S S OSI o. N Ow. _ „ £3' □B.2T ra = o■ Es-S-gas1 bs., eS§: ni 5* n to S* ■*■»«<• n SfclTa » « C(/)< S g, 5-faS.P ii.- o • _ »: j— e -uNP o- _ to* , OS. 1 s ON SL ° Č EjS-P " — JT 01 OfTIK- [J [/1 ^ r* (K* g p M g ^ P 1 :•< w P-P IO — < M 2 | "S nS o- 3 N MO^S ' P-r-,-0 H. ,. „ DsTN - O _ M _ , M (5 g)P Hg Bf 1 pfas«! p