•>..,:...	'v •	• ' V p-.-:- .	;
f*
Prvi slovenski dnevnik v
Z:edinjenih državah. Izhaja > vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
i>

4
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v oAmeriki.

first Slovenic Daily-in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays


	Eittral m ftacoid-ClaM Hatter, September 21. 1903, st the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Ooafrcn of March S, 1879.	
ŠTEV. 133.	NEW YORK, V SREDO, 7. JUNIJA 1905.	LETNIK XIL
- 1 1		
Veliki izgredi in
nemiri v Ljubljani,
kranjski in štajerski nem-
čurski pevci so izzivali po mestu in dobili zasluženo kazen.
Pri "paradi" so jih Slovenci raz-gnali. — Policija je posredovala z golimi meči.
par o sob je ranjenih.
Nove obravnave v
Ljubljana. 7. junija. Včeraj je prišlo tukaj do velikih izgredov, ktere so prov-ročili tukajšnji Nemci, oziroma nemCurji iz raznih slovenskih pokrajin.
Nemci so slavili — v Ljubljani svoj letni pevski praznik. Ker se pa na ulice niso smeli posamezno prikazati, so kasneje, ko so se v kazini dovolj na-
IZ chicaga SE ZOPET POROČA O korakih SKLENITVE MIRU MED DELODAJALCI IN VOZNIKI.
Odvetnik Mayer zahteva pismena pooblastila od delavskih zastopnikov.
SHEA ZOPET ARETOVAN.
Chicago. 111.. 0. junija. Včeraj zvečer so -e zopet pričele obravnave v svrlio končanja št raju-a tukajšnjih voznik, i v in spočet ka je vse izgledalo tako, k:ik< r .la bi bil štrajk v krat-ui'm končan. Zastopnik Mayer od organizacije delodajalcev sedaj naznanja, da nima z vozniki česa opraviti. Sedaj so pa štrajkarji. od nosno nji-bova unija, vprašali organizacijo de-! laialc v. bi-H bet t la < >bčevati s po-
hajlali ic napili slovenskega vina, pri- -.,':;rm . Iborom unije Štrajkarjev, da čeli irir-o slovensko občinstvo izzi- kon»n.. neprijetnemu štrajku -tori
* 1 V	kiitcp. Odvetnik Maver .)e strajkar-
da so v tolpah ocsli na	- '	.
I jem odvrnil, da bode občeval z de-
!av.-l;.:m cil'innm. a ko dobi v to p

vat. s
ulice in pričeli mime slovenske meščane v svoje j pijanosti s tulenjem in hajlanjem izzivati.
To je pa bilo domačinom naravno
meno p<> teri sam ku kone ":e
»blastilo noj
. nima
, kajti z ljudmi, ka-ravičeni storiti štraj-kaj .praviti. On je
>reiela in
. , ..	, t večkr 't kai sklenil z odbori unije,
preveč, kajti od pritepencev se ne pu- ■	■ , J )V1 t_,.e '
t<v«ia lini]:-KO VllilntVO je	r-Kilj«..
sti izzivati tudi najpohlevnejši narod, i ( ^ ^ rJ'/veijavilo.
Radi tee a so nemčurje naskočili, jih j T<	;trnjicnijj
poster.o namlatili in razkropili. Pri \	^, ,'1)(iru pr<1}y\n
tem S3 je rabilo na obeh straneh ka- ..-.H.	-e Mayer zabteval.
menje in Nemci (•]*> drugih zatrdu-
vali Sv- ' ■ -o celo streljali. Pri	... l^i.^v-, nrio
. v...... -i	rcisn >eura pred>»•• In..».a an.,je
tc-m je lilo več otrok, kterx so mirno ---------- -	•» !
gledali nemško druhal. teiko ranje-
ra
nih.
Končno policiji ne preostalo drugo, nego z 'olimi meči napraviti mir in red, k?.r se je zgodilo s tem, da je razgcrli tako izzivalce, kakor tudi domačine.
Avstri-ko '"a.- pis je naravno zoj>et be-ni in jtri]»:- i.je vso krivd« coni, toda česar, ker pričeli z Neme i nr iskati.
(Natančneje tozadevno poročilo in p«ln.l);i -ti nam p» Mje naš poseben jH»r. i \ i/. Ljubljane. Ured.)
Yf-er:>. i roi*ntra, j :z:uko\. Zaprli : i-ua brek« xvanja m a je tajniSk
ni; any ponudil $10,000 za . v« - izori štrajk
zaprli Alberta
t vi vike
>ven-
tem ne bode doseglo ni-je dokazano, da so Nemci •i:i 1 k( r ves svet ve, da Sio venskem nimajo česa
Izreden tornado
ob SiisqueSianni.
DEL mesta BINGEAMTONA JE RAZDEJAN. — K SREČI PRI tem NI BIL NIHČE USMRTEN.
Vsled deževja nastala je v Fond du Lac, Wis., povodenj, kakoršnje še ne pomnijo.
V MICHIGANU.
N. Y-, 6. junija. Vče-v jednein delu tukaj-
Binghžrmto® raj zvečer je
twijetra mesta razsajal tornado, kteri je razdejal več hiš. Baje je bilo tudi več asob u sni rt enih.
Bingl.nmton, N. Y-. 6. junija. Tornado, kteri je včeraj razsajal južno od rek«1 Susquelianne, zlasti pa v tukajšnjem mestu (Binghamtonu), razdejal je štiri velike hiše. dočim je nad eto tako poškodovanih, da so za stanovanja nesposobna. Vihar je izruval velika drevesa in odnesel vse polno hiš. Ledeni trotoar je dvignil v zrak in ga odnesel po par sto Čevljev daleč. V nekej hiši se je pri tem pripetila razstrelba, tako da se je hiša na mestu podrla, toda stanovniki so se še pravočasno rešili.
Pravi čudež je, da v viharju ni bil nihče n smrten. Tornado je razsajal v širini od 60 do 100 čevljev po vsem južnem delu mesta. V bližnjem Harvey Westcottu je vihar razdejal več hiš.
Pond du Lac, Wis., 7. junija- Vsled dolgotrajnega deževja nastala je tukaj talka povodenj, kakoršnje tukaj-finji prebivalci ne pomnijo. Dosedanja škoda znaša $300,000. Voda še vedno narašča.
Detroit, Mich., 7. junija. Iz raznih krajev Michigan a se poroča, da sta dež in vihar napravila vse polno škode. V Grand Rapids je 500 hiš obko-]jenih z vodo.
radi krimmel-je govoril, da M mtgomerv <k uča.i-
voznikov pri ne-■ tvrJki, ktera tekmuje z Mont^o-M. y & O m r any. Young je sedaj
: -t p'd $5000 jamsčine.
Nadalje >■» danes tudi zaprli vodjo -t i ajka, sedanjega predisedniika unije voznikov. Shea.
Neunijski vozniki so tu pa tam še vedno v nevarnosti. Na vogalu 14. ulice in Ashland Avenue so štrajkarji naipadli voznika Albert Johnsoma in ra do nezavesti pretepli. Zdravniki dvomijo za njegovo življenje
Nesreča v plavžu.
Pittsburg, Pa.. 5. junija. V plavžu '■'d:*:;r Thompson Steel Plant v Brad-doeku sta se vsled plina onesvestila Mihael Hajdol in Ivan Jaeko. Oba sta padla v peč. Njuna tovariša Vincenc Nehert in Andrv Nemee, sta ju slcu-"ala rešiti in sta bila pri tem nevarno ranjena.
$10,000,000 ostavil.
V Cbieami je zadela srčna kap lastnika bakrenih rudnikov Petra Kim-berleva. Pokojnik ostavlja premoženje v vrednosti $10,000,000.
Sedaj zahtevajo $100.000.
Kakor smo že včeraj v "Gl. N." natančneje poročali dobiva milijonar John Jav Tonkin iz Oswego, N. Y., neprestano grozilna pisma z kterimi mu nepoznani pisalei groze da mu bodo odvedli 121etno hčerko Rosa-mundo. ako jim ne plača $50.000. Danes je pa dobil zopet jedno pismo z ktero zahtevajo $100.000 ker je milijonar stvar objavil po časopisih.
Dvojni sprejem v Londonu.
Dne 5. t. m. Londončanje niso vedeli kedo je kraljevi gost iz Španjolske in kedo je zastopnik ameriške republike. Alfonza so sprejeli iskreno, in isto tak sprejem je bil oni, katerega so priredili novemu poslaniku Zjed. držav. Razlika med obema došlieema je bila le ta, da so bili poslanikovi diamanti'izdatno večji, nego Alfonzovi.
Vbegli kaznjenci.
Wilmington, N. C., 6. junija. Iz zaporov tukajšnega countyja všel je po-narejalec denarnih nakaznic Jimny Bnrus zajedno z 11 zamorskimi jetniki. Nek jetnik se je javil bolnim, in ko je prišel ključar z zdravili, ga je "bolnik" pobil na tla, na kar so vsi jetniki všli.
Samomor matere in hčere.
Milwaukee, Wis., 6. junija. V svojem stanovanju na Jackson Str. 805, sta danes 21 letna Florence Belliger in njena mati Ana Meyerjeva pili strup in sta kmalu na to umrli. Hči je umrla par ur pred materjo. Na mizi sta samomorilki ostavili listek: "Prodajte vse in priredite nam pošten pogreb.
Linjevič v ofenzivi.
General Linjevič je prepričan, da bode v prihodnjej bitki v Mandžuru zmagal. Radi tega prične vsa ruska vojska z napredovanjem proti Japoncem v nadi, da jih porazi. — Zadnji Rusi iz Port Arthurja.
JAPONSKE TORPEDOLOVKE V WOOSUNGU. — TAMKAJ SE JE POJAVILO TUDI SEDEM RUSKIH PREMOGO-VIH PARNIKOV.
Trepov pri carju. Nastop proti izgredom.
KONFERENCA GLEDE NASTOPA RUSKIH OBLASTI PROTI REVOLUCIJONARCEM.
Buljigin in Aleksejev nameravata odstopiti, toda car ne sprejme demisije.
DELO POBJEDONOSCEVA
Nesmiselni japonski mirovni pogoji.
Prelaz Gunshu, Mandžur, 7. junija. General Linjevič nikakor ni izgubil poguma radi Rožestvenskovega poraza in je za trdno prepričan, da bode v prihodu jej bitki zmagal. On energi-<-no zahteva, da se z vojno nadaljuje do ^krapu sti in jo prepričan, da je njegova voj-tca dovolj jaka, tako da zamore nričeti z ofenzivo.
General je danes sprejel dopisnika Associated Press", kteri ;_ra je vprašal, je-li oa (Linjevič) za nadaljevanje vojne ali za sklenitev miru. In vrhovni poveljnik je odgovoril odločil ne da bi premišljal:
" Naravno in gotovo >e mora vojna :ta laljevati. Jaz sem vojak. Carjeva viil ja je seveda za mene zakon, toda m< j «rlas je sedaj, kakor jxipreje, za na Ialjeivauje vojne.
"S |n>: azirm našeira brodovja so naravno zgisiole na.de onih. uteri so ]k»-če. kom vojne želeli sklepati mir v Ti kiju. imla pifraz na morju ni uničil nn jih nai-rtipv. Sedaj nisem le dovolj jak. da obdržim m<>j teren, temveč zarnorem eelo pričeti z ofenzivo.
"Jaz rišem ]>rorok in tudi nimam želje, da pistanem, tuda docela sem oreprifan. da zamorem in da bodem -Tap nce v Mandauru porazil.
"Vojno ministerstvo sem naprosil, <la mi oi-šlje rezerviste mlajših, ne pa starejših letnikov, in sicer ne radi teira, ker so starejši sla hej i vojaki, temveč zgolj vsled teiza. Iker ni umestno jrmaii starejšo proč od njihovih rinl-bin in poklica, dokler je množica mlajših ogromna.''
('lief )o. 7. junija. Semkaj je dospel! iz Port Arthurja general Balašč >v s
ilovki M.irasame in Sasanami od bro-dovja admirala Urin. Japonci javljajo, da bodo jiluli v Woosuug, kjer ostanejo 24 ur.
Washlrigton, 7. junija. Naš konzul brzojavija iz Shanghaia di*žavnemu oddelku:	<
1" Pred Woosungom je sedem ruskih premogovih pomikov, kteri bodo morali najbrže tam ostati. Rus^a torpe-
lolovka Bodri doepela je v Shanghai. * * *
London, 0. junija. Vesti o even t u-
eLnej skknitvi miru prihajajo iz Be-ndina j':> Washmt< na. ti.da iz teh vesti ne more nihče d .'biti niti najmanjše nade /a kako intervencijo v sedali jej vofai.
Aiigležka vlada ni dosed a j storila niti najmanjšega koraka v j-rid sklenitve miru, d a si ravno so tulca j ja-■jxvnski mirovni potroji natančno znani. —-
Japon.-ki mirovni pogoji so: Rusko vojaštvo naj ostavi Mandžur in vrne vso deže;o Kitajskej, ktera naj izroči upravo .Tapomskej: Japonska naj dobi pokroviteljstvo nad Korejo; Rusija naj proiliee najemno pogodbo za Port Arthur in okolico ter spremeni svojo mandžursko železnico v mednarodno, in končno naj razoroži vladivostoške t rdnja ve.
Toda Rusija v to ne bode nikakor privolila, še manj pa plačala kako vo iodškodnino, ali celo Japoncem jrtuuuiila mir. In tako se bode morala Jaj-onska na mil. st in nemilost udati ri:s kim zah teva m.
^.fani'la. 6. junija. Ameriški gene-ral-major Čorbi n je danes uradoma
svojim štabem in bode potoval po i •'irskr.l- ruskega admirala Enquista, kopnem v Rusij i via Tiesit«:n. Bala- kteri je s svojimi tremi križankami Šč).v je dovedel sc'ioj balzami rano še vedn.» v Manili. Amiral še vedno tiT.pl;> jK,kojnejra srenerala K ndra- ni dobil navodil iz Petrograda in ne tenka, kteri je bil duša obrambe Port ve. naj-li razoroži svoje ladije in Arthiurja. Kondratenkovo truplo bodo otstane v Manili, ali naj odpluje. La-I>os.iali p<i morju v Odjeso.	dije so že pričeli popravljati.
Shanghai, 7. junija. Na tutajšnjej Severno od Lirzona se je pojavila višini sta se pojavili japonski torpe- neka japonska vojna ladija.
NAŠLI IZPOSTAVLJENEGA OTROKA.
Porfirio Diaz v Evropo.
Predsednik soSQdne republike Me-| xieo Porfirio Diaz kjer ga imajo že dolgo vrsto let za vladarja bode letos obiskal Evropo. Tudi Avstrijg in cesarja Pran Josipa ? ?
"Mi" smo vedno prvi.
Da imamo Američani najhitrejšo
vachto, se je ravnokar pri medna-
,v _ . . rodnem prekoatlantskem tekmovanju IvnsLega mo^tu in pncel čistiti ba-, dokazaIo_ gedaj pa dobimo tudi naj_
---^	---večje in najhitrejše ladije na svetu v
Na brooklynskem mostu.
Ivo je včeraj popoludne vratar, stari Ed. McManamv, do\TŠil svoje delo na manhattanskej strani brook-
krene držaje stopnic pred kočo prodajalca železniških voznih listkov, spod-taknil se je ob ličnej košarici, ktera je bila popolnoma nova. dočim je bil pokrov pritrjen z lepim tralkom.
Stari vratar je nato gledal krog sebe. da vidi, kedo je pozabil košarico, toda nikjer ni bilo videti žive duše, razun na navadnem mostnem potu, kjer je vednO mnogo ljudi.
McManamy ni hotel odpreti košarice in je pozval svojega tovariša odi druge koče vožnjih iistJkov.
"Ah, g'wan an' open it", dejal mn je tovariš, kteri v takih stvareh ni tako delikaten, kakor Old Ed.
In tako je McManamv odvezal tralk, odprl košarico in našel v njej krasno dete, ktero je mirno spalo. Stari vratar je skoro padel, tako se je začudil, kar velja tudi o njegovem tovarišu. Stari Ed je vrgel proč eu-nje, s kterimi je hotel čistiti držaje pri stopnicah in je šel po kolenih bližje, da si ogleda otroka. Ker pa ima vel fee brke in ker je deteta pogledal povsem blizo, se je mali probudil in tako zakričal, da sta se oba vratarja prestrašila.
Toda dete se je takoj umirilo in se je skoraj smejalo, ko mu je Ed pokazal -steklenico mleka, kojo je našel v košarici in jo dal najdenčku.
Vratarja sta nato izročila dete nekemu policaju, kteri ga je odnesel v bolnico Bellevue.


obliki oklopnic Michigan in South Carolina. Tako smo vedno za par nosov pred ostalim svetom. Naš prvi uradnik je strenvozen, z našimi trus-ti ne more nihče tekmovati naše ženske so najlepše na svetu: naši konji so najhitrejši; hiše so najvišje:.naši roparji so nedosegljivi; obrežje je največje; vina najbolj kisla; nesreče najimpozantneje; tudi naši zdravniki so najboljši — le razne bankarske kuče so dvomljive.
Trije konji zgoreli.
V	hlevu 143 Knickerbocker Ave. Brooklyn Borough v New Yorku je včeraj napravil požar za $500 škode. Pri tem so trije konji zgoreli.
Zamorci in beli.
Augusta, Ga.. 6. junija. Iz Turnar-ja. S. C., se poroča da je prišlo tamkaj med belimi in zamorci do boja. Pri tem so bili beli, imenom Mc Lane in trije zamorci vsmrteni. Mc Lani-jev sin je bil ranjen.
Umor iz ljnbezni.
V	Rgekfordu, HI., vstrelil je far-merski delavec Dell Passo, gospodično Belle Harrisonovo, ktera ga kljub prošnjam ni hotela ljubiti in se peljala z svojim novim ljnbčekom Chors Peetoni na sprehod. Passo je pogodil svojo žrtev v usta, in je streljal tudi na Peeta. Oba sta smrtno ranjena Dell Paso je všel.
Petrograd, 6. junija. General Trepov je včeraj obiskal carja v Carsko-jem selu, da se mu zahvali za imenovanje pomožnim -ministrom notranjih zadev in da se s carjem dogovori radi njegovega najnovejšega ukaza, s kte-r in je podelil Trepovu diktatorsko oblast. (Glej včerajšnje poročilo v '"Glasu Naroda".) Trepovo imenovanje še ni uradoma razglašeno, tako da se o stvari kot uradoma potrjenej še ne more poročati. V uradnih krogih smatrajo najnovejšo carjevo odredbo kot samoumevno, kajti car je moral tako odrediti, ako ni hotel, da se temeljni principi carske vlade ne zpremene v neke vrste ustavne monarhije po zaipadnje-evropskem kroju. Odkar je postal Trepov generalni iru-bernator PeterbnrS'.ce gubernije. vzdržuje mir in red brez prelivanja krvi: on je tudi preprečil obnovitev nemirov z dne 22. januarja in tako dokaza!. da je kos položaju, ne da bi rabil ■ na sr-'dstva. vsled kterih je pokojni Ph live p stal tako nepriljubljen med ljudstvom.
Biezd'.otmno bode sedaj Trepov preprečil <iii>d socijalnih demokratov v Mrskvi. kteri se ima vršiti še tekom teira tedna istodobno. Ikakor shod zem-stev. h kter.im bodo poslala razna mesta svoje zastopnike.
Pet.ro^rfd, 6. junija. Tukaj se zatrjuje, da je car imenoval Trepova p-niožnbn ministrom notranjih zadev v.qled priporočila generalnega proku-ratorja s ve Lega sinoda. Pobjedonos-ceva, kteri je kljub svojej bolehnosti minoli četrtek obiskal carja v Car--Ijojem selu, kjer se je dalj časa posvetoval s carjem.
Takoj nato je bil Trepov imenovan pomožnim ministrom, ne da bi bili o tem obveščeni drugi ministri.
Minister Buljitrin je naprosil za odstop. kar namerava tudi storiti admiral Aleksejev. Car ni sprejel demisije. Buljigin je storil to vsled tega. ker je dobil Trepov večjo oblast, nego je njegova.
Moskva. G. junija. Zborovanje ru--klh zemsiev, ktero bi se imelo danes vršiti, je zalbranjeno. Semkaj je že dospelo 2S0 delegatov raznih zemstev in 25 nač&lučlkov raznih mest.
Delegarje so vsled te odredbe zelo nejevoljni in nekteri nameravajo kij nib ■ prepovedi zborovati, radi česar je pričakovati nemirov.
Petrograd, (5. junija. Cifutski agitatorji zopet agitirajo za generalni štrajk, kteri naj se prične v soboto. Delavci se za agitacijo ne zmenijo. 7 e m s k i sabor. Petrozrad, 6. junija. Ljudstvo se sedaj ne zanima za podrobnosti pomorske bitlke pri Tsushimi, niti za eventuelno sklenitev miru, temveč edino le za imenovanje Trepova pomožnim ministrom notranjih zadev. Njegovo imenovanje diktatorjem še ni vse. kajti stvar je z nečim drugim v zvezi. Jutri morda že izide carjev manifest, ko je carjev rojstni dan, — s kterim bode car naznanil ljudstvu o ustanovitvi zemskega sabora, ali paiilamepta, kteri bode obstal iz dveh postavodajalnih zbornic.
Dolenja zbornica se bode imenovala c' Gosudarstvenaja Duma" in gorenja 4' Gosudarst vennyj Sovjet''. Parlament bode imel prarvico interpelirati ministre, Ikteri bodo nadalje za svoje čine odgovorni.
Ljudstvo dobi volilno pravico. Posestniki zemljišč v mestih in na deželi volili bodo svoje zastopnike v zemstva. Car si pa pridržuje popolno kontrolo postavodaje s pravico parlament razpustiti in razpisati nove volitve. (Kakor v Avstriji.) Dolenjej tabornici bode predsedoval po carju imenovan predsednik. Poslance bode volilo ljudstvo za dobo treh let. Ministri in predstojniki uradov iste stopinje, kakor ministenstva bodo ex officio — člani postavodaje.
Tulkajšnje časopisje ne ve, kako bi komentovaio imenovanje Trepova diktatorjem in s tem v zvezi ustanovitev parlamenta.
Petrograd, 6. junija. Policija v Rigi je našla tovarno bomb in zaplenila 50 bomb ter mnogo strelnega orožja. Mnogo o sob je aretovanih.
Compagnie Generale Transatlantique
(French Line)
naznanja tem potom slavnemu občinstvu, da tvrdka FRANK ZOTTI Co., 108 Greenwich St., New York, kakor tudi v podružnicah, ni več opravičen prodajati parni&ke listke za njo, ker- ni več njen pripoznani agent.
New York, 3. junija 1905.
Compagnie Generale Transatlantique.
Novosti iz inozemstva.
SRBSKA MINISTRA PAŠIČ IN NI-KOLIC STA SE NA JAVNEM PROSTORU PRETEPALA.
Francoski minister inostranih del, Deleasse, odstopil. — Ogrski ministerski predsednik o izseljevanju.
UPOR NA ULTONIJI.
66
KOMAR
99
[je izšel in to zelo ličen ter zanimiv. J Vsak naročnik "Glasa Xaroda" ga dobi na ogled. Velja do konca leta 1005 LE 50 CENTOV. Upravništvo: 100 Greenwich St., uredništvo: SO Greenwich St., New York.
List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov.
List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala ga bode tiskarna "Glas Naroda", kamor bode nasloviti vsem po-šiljatvam.
Bdgi-ad, Srbija, 7. junija. Bivši ministers1-: i predsednik Paši? in pravosodni minister Niko-Iič sta se včeraj na javnem trgu pretepala. K.i sfa se srečala, sta se par mi mt piepirala, na uar .je Nikolič s palico udaril l'a-siča po davi. Pasle je pri tem svojega nasprotnika prijel za vrat in bi ga gotovo na mlatil, ako bi ju pasantje ne ločili. Prepir med obema ministroma je nastal vsled zadnje ministersk0 ki I-ze. Minister Nikolič je podat ostavko. —
Paris, 6. jnuija. Minister inostranih del Deleasse je vložil prošnjo za odstop. Presenile L^ubct je resignaeijo -prejel. Njegov zakasni naslednik bo ministorr-lVi predsednik lvuvvier. — 1'zmk njegovemu odstopu je politika p?*oti sultanatu v Maroko.
(Delcn-se je bil najboljši in naj-uglednejii med vsemi evropskimi diplomati, kar so vse države sveta pri-]X)znale.^
London. 0. junija. Iz Kodanja na Danskem se brzojavija, da se bode Norveška v kratkem popolnoma ločila od Švedske in se spremenila v republiko.
"Budimpešta. G. junija. Pri seji po--lanskeora odbora za izseljevanje naznanil je danes minister, predsednik, da je snmničenje. da vlada sama agi-tira meil ljudstvom, naj se seli v A-raeriko. da talko družba Cunard Line več zasluži, — nesmisel. ("!) (Tn kljub temu se je samo leta 1004 izselilo iz Ogrske v Ameriko 63.000 o sob brez potnih listov. Ured.)
Reka. 6. junija. Na parniku Ultonia od Cunard Line prišlo je na poti iz New Yorka v Reko radi štrajk a ku-rileev in nakladalcev premoga, koji so hoteli delati po 4 mesto 6 ur naenkrat, do upora. Kapitan je ukazal avstrijskim mornarjem, naj zavzamejo mesta štrajkarjev. toda Hrvatje tega niso hoteli storiti. temveč so ffeušali angležke častnike pre tepsti. Uporne Hrvate so zaprli, dočim so ostale z revolverji prisilili na delo. Angležka "kultura"!
Misterijozen umor.
Ilillsboro, 0., G. junija. V liisi Ed-warda Dinesa našli so gospodično Nettie Hartovo, Madjre Dinesovo in (Jeorge Baldwina. kteri vsi še niso stari J.S let vstreljene. Kedo je izvršil umor ni znano to<la ve se, da je, liahviu odšel zvečer v Dinesovo hišo, da varuje deklici pred napadom.
Nove rezervacije.
Washington, 6. junija. Predsednik Roosewelt je odredil vstanovitev nove gozdne rezervacije v Californiji, pod imenom Lasson Leak. Rezervacija se nahaja v severnem delu Sierre Nevade in je velika 000.000 oral. ktero zemljiše je obraščeno z najkrasu-joČimi cozdi in se nahaja od .">000, do 30.400 čevljev nad morsko jrladino. V gozdu prevladujejo večinoma smreke in borovci.
Nadalje je predsednik odredil da se gozdna rezervacija Wichita v Oklahomi spremeni v rezervacijo za divjačino.
$5000 za zlomljen nos.
Okrožno sodišče v Jersey Citv, N. J., je včeraj prisodilo Pridi Lipper-tovy $>000 odškodnine ktero svoto jej mora plačati Chas. L. Peters, kte-ri jo je pretepal in jej pri tem zlomil nos. Peters je bogat in mu ne preostane drugo, nego plačati. Ko je prišla do boja med toženim in tožiteljico-sta se prepirala padi ljubezni.

Hurra for McCormick!
Naš novi poslanik v Parizu, ekse-lenca McCormiek se odlikuje kot diplomat. Njejrova žena nosi najdražje obleke in njene soareje stanejo mnogo denarja. Tako se poroča iz Pariza.
PROTI PATENTOVANTM ZDRAVILOM.
Tednik "Collier's Weekly" objavlja pretresljivo sliko: na jednej strani je posoda, iz ktere teče strup, a na drngej strani je alkohol, kteri teče v steklenice patentovanih zdravil, katera povzročajo smrt med siromašnimi sloji ljudstva. Večkrat smo že opozarjali naše Čitatelje na dejstvo, da v domačem zdravilu ne sme biti niti strupa, niti alkohola. Kadarkoli je potrebno, da se odstrani kaka mala nerednost, tako izguba teka in slično, rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono j« pravo, domača zdravilo, napravljeno iz čistega vina in grenkih zelišč, ktero ugodno vpljiva pri vsa-kej želodčnej bolezni, pri nervoznosti in pomanjkanju krvi. Priporočajo je prvi zdravniki, kteri so vino preisku-sili in priporočajo je na tisoče rodbin, ktere eo bile po vinu ozdravljene. Jamčimo, da v njem ni strupa, niti alkohola. V lekarnah. Jos. Triner,
799 So. Ashland Ave., Chicago, HI.
KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli so:
Kaiser Walhelm II. 6. junija iz Bremena s 1387 potniki. Cretic 6 junija iz Genove z 2360 potniki.
Astoria G. junija iz Glasgowa s 5S0
potni1'::.
Finland U. junija iz Antwerpena s 1643 potniki.
Dospeti imajo:
Georgic iz Liverpool a.
Bovie iz Liverpoola.
Friedrieh der Grosse iz Bremena.
Weimar iz Genove.
Majestic iz Liverpoola.
Caronia iz Liverpoola.
Rhaetia iz Hamburga.
La Savcie iz Havre.
Cedric iz Liverpoola.
Lueania iz Liverpoola.
St. Louis iz Southamptona.
Columbia iz Glasgowa.
Moltke iz Hamburga.
Vaderland iz Antwerpena.
Victorian iz Liverpoola.
Grosser Kurfuerst iz Bremena.
Odpluli so:
Oceanic 7. junija v Liverpool. Statendam 7. junija v Rotterdam.
Odplnli bodo:
La Touraine 8. junija v Havre. Barbarossa 8. junija v Hamburg. New York 10. junija v Southampton. Umbria 10. junija v Liverpool. Finland 10. junija v Antwarpen. Astoria 10. junija v Glasgow. Pennsylvania 10. junija v Hamburg
■ ■ . L1' j-" * _______ . ....
"GLAS NARODA"
uist slovenskih delavcev t Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. i-astniK:	Publishes
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Proti poljubom.
Ni nam mano, oemn je na svetu
tako urejeno, da vsakdo, nekako iz
In-tneira nagona črni vse ono, kar je
sijajno, in da hoče tehtati ono, kar
je vzvišeno. In sedaj, v stoletju pare
H 7~ T. I-" I a-, in elektneitete smo prišli končno tudi Na leto veli a list za Ameriko . . . $j.00	, „ „ 1 ...
m pQi jeia..........................tauo dalee, da želimo, da bi se tudi
Za. Evropo, za vse W.o....... 4.50 »kljubovanje prenehalo, dasiravno je
*' P0* le,ta..............to sveta inštitueiia ljubezni, ktera ne
44 44 44 četrt leta...... 1.7o	.	Š • \ ~
' m j t?	.... , i	j	*e:ra le v prvo zgodovino, temveč v
V Evropo pošiljamo Ust skupno dve	, , 5. „ ~ .
Številki.	prvo dobo v.ovestva. Pri vsem tem je
ur-T \ cz vn^m-.-i. •	~ Pa zopet značilno, da je baš Amerika
"GLAS NARODA * izhaia vsaki dan iz-	'' „ , , , .	, , .
vzemši nedelj in praznikov.	, ona de^la. ktera je pričela z bojem
—--- proti poljubovanju. V državi Connee-
LAS NARODA" , tieut riskira soprog, kteri poljubi na C"vroice of the People")	javnej uliei svojo drago boljšo polo-
Issued every dav, except Sundays and vieo. da je tako počasti — 14 dni za-Holidays.	pora. Še bolj značilen za sedanje čase
Subscription yearly $3.00.	praktičnih uporab je pa zakonski
predlojr rtecega zdravnika v Virginiji, kteri, ako postane zakon, sploh za-Za oglase do deset vrstic se plača 30 branjnje vsako poljubovanje. Vrhu centov.	te:ra bode tudi pesnikom prepovedano
Dopisi biez podpisa in osobnosti se pi^ti * Jie pesni in romane, v kterili ne natisnejo.	.. .. ... . .
Denar naj se blagovoli pošiljati po se ?JlldJe P»1jubnjejo. Money Order.	Kakor vsaka socijalna reforma.
Pri spremembi kraja naročnikov ^ h a tudi odprava poljubevanja prosimo, da se nam tudi prejšnje bivalj-	'	L ^	*'
Iče naznani, da hitreje najdemo naslov- nsjiela. Ah pa vendar ne? Da se pre-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite žene poljnbovanje raz glediški oder, 01 •	ni nova ideja, kajti pri temi se nam
je treba opomniti le na stari Shakes-pearjev oder. Y onih starih časih je zadostovalo, da je navaden lepak nadomeščal gozd in druge podobe. Na lepak so z velikimi črkami napisali, da to pomenja gozd. In tako nam dan-1.1 nnŠnji ni potreba draco, ne<ro da sexemo v minole čase, da z njih po-močjo dovolj i mo zahtevam novih časov, Radi teca bi mi svetovali rav-
Advertisement on agreement.
'Glas Naroda"
309 Greenwich Street, New York City.
Telefon : 3798 Cortlano.
0 štrajku v Chicagu.
Večkrat smo v "Glasu Naroda" povdarjali. da je večji štrajk, kteri obsega	gotovi poklic, nemogoče ■ nateljstvom naših gledišč, da bi na
dohiti,	p->misl'n". da so delotla- mestu in v trenotkn. kjer so se po
jalei svoj stari način bojevanja proti * t a rej nemodernej šabloni igralci ill strajkarjem p »vsem spremenili. — Štrajk je le takrat dobljen, kadar so
igralke na n.lru poljubovale. v nadalje mesto poljuba — jeden od druzega
k.mar m>. bežali, d .čim bi prišla na onem mestu delodajalci v^led svejih nujnih po-lov iz odprtine odra visoka palica z ru-pris ljeni ug*uliti delavskim zahtevam, deeim ali roza lepakom, na kterem bi Pri štrr-jku chieaških voznikov pa o|bil° zapisano: To je poljub! tem ne n :■ tr.ff i. kajti vsa od Pri preganjanju poljubov bode se-t.jnkaj prihajaj -'-a p.ročila javljajo, daj gotovo nastala taikozvana kratka da s.» dr i -lajale', klonili z bojem na-. prehodna doba desinfieiranih poljubov daljevati. naj že velja kolikor hoče. | kteri hod© po želji zdravnika iz Vir-In d. godki. kteri so se vršili v Chi-j gimje dišali po odolu, lysolu in kar-cagu .»d takrat nadalje, ko >mo <.1 ja- bolu. tako da ne bodo več tako sladki, vili Banek "Konec Štrajka Chiea- J kakor pišejo o tem še vedno nemočni", ter sedanji položaj z oralom najderni pesniki. S tem bode pa udovo-šliajk potrjujejo naše zgoraj navede- Njeno vsem zahtevam moderne higije-no mnenje.	ne in potem nam ne preostane drugo,
Toda danes želimo, da na tem me- nego da se poijubovanju smejemo kot stu enkrat za vselej pri h jemo dej- • starelemu ostanku iz časov naših stvo, da vodje delavskih unij in or- dedov.
ganizacij. kadar odredijo člane svo- Toda bodo-li taki časi kmalo nasto-jih unij na štrajk, le redkokedaj po- pili? Kajti prepovedani sadovi so bili mislijo, je-li v njihovej uniji jamčen vedno najboljši, o čemur sta eelo A-uspeh potom štrajka. Povdarjamo ■ še <}am j„ Eva vedela. In Radi tega smo enkrat, da se delodajV.fi dandanašnji | prepričani, da bode i v nadalje v nabore z izredno m-■črnimi sredstvi,; gej republiki še vedno dovolj ljubečih ktera podpirajo vsi Činitelji državne p:u-ov. kteri bodo v skritih kotih in m'-tne mori. Pn ti takim mo'em, proučevali preix)vedane stvari.
se je naravno težavno boriti, toda j _ ______
kljub temu je Strajkarjem še vedno mogoče dohiti zmago. Treba je le, da delavski vodje, kteri dobro in udobno žive od delavskega denarja, pred štrajk m dobro premislijo, so-li raz-) mere v resnici talke, da bodo deloda-j jalei potem, ko štrajk že nekaj čaea traja, n" da bi ga bilo mogoče za-treti. nri volil i v njihove zahteve, ali
Pismo iz Hrvatske.
Zagreb, IS. maja
Povodom konference naših škofov
v Rimu se je zopet pojavilo na povr
. m , išje vprašanje o arlagolici. pa sa ] - denili kompromis. Tu pa tam	. .....
se naravno pripeti, da prično delavei	dijaki so se te dni po-
iznenada štrajkati, ker se je kakemu ^etoVak ° ^ vprašanju, na nedeljo
izmed njih z-odila velika krivica, to- -1" 1ma^v	pa je sklican
i • • i-, i j -i >'liod meščanstva, na kterem se ima no-da to le izjeme. Pri vseh druz;h	....	1
• ,	,	v	, svetovati, kako bi tudi nase meščan-
strn ;kih -=e pa o vseh vprašanjih, ka-1 .	v . , ..	v uu
, ,	. » . _ stvo zaix>eelo aicno za naše staro
t era so za delavce važna, ze dolgo ea-	.	r ,	BUI°
, ...	„	, . pravo: u vedenje "-lasroliee v cerkev
sa pred pneetkom štrajka posvetuje,, , . ... J Z „ . . v , , - ,	-j -i i .'mesto jiitin-ke mase. Zanimivo ie
tako da iz teira i>osvetovanja delavski , ,	. . . ..	je,
t , i, ■	i 3 v • i kako se med intelisrenco poraia važen
vr,d;e 'ahko izvedo, bode-li strajk i , .	v . \ , J
,	t. t *	-i preobrat o vprašanju glede jrlasro-
uspel ali pa ne. Radi tega je brez- i	1	J °	"
dvomno slaba taktika, ako	se ikak i 1 '
...	-	,	iN asi klerikalci se seveda od nek-
strajk pr.cnp, ne da bi ?e pri tem je- , . .	. ,,...„
____l	daJ najodločneje protivijo, ka^or vsi
male eventuelne posledice v poštev in kljub temu, da bi se zamoglo mirnim pot; m mnogo %"eč doseči, nego s štraj-
k°m'	. .	v	nje.
Vse to, *-?lja do pičice za štrajk. y
chieaJkih voznikov, kteri bode že radi
samega sebe izgubljen.
njihovi bratje na svetu, temu, da bi lajki posegli v to, kakor oni zatrjujejo popolnoma cerkveno vpraša-
. .Dobrotljivi kralj. Pred nekoliko dnevi se je vozil mladi španski kralj Alfonz s svojim avtomobilom po nekem klancu, ki J3 bil še poln snega. Tu je videl gručo jjudi. na ktere je bil opozorjen. Bili so trije možki in dve ženski, od kterih je držala jedna v naročju malo dete. Kralj veli vstaviti in vpraša ljudi, kam frredo. Povedali so mu, da srredo v Madrid iskat si zaslužka. Peš so krenili na dolgo pot, proseč od sela do sela. Ubogi siromaki so se kralju zelo smilili; imeli so slabo obuTalo in raztrgano obleko, da so se vsi tresli mraza. Kralj poseže ▼ žep ter jim da ves denar. kar ga je imel pri sebi. Potem povabi k sebi v kočijo ženski z otrokom, obžalujoč, da ne more povabiti cele družbe, ker ni prostora. V kočiji je kralj dal ženkama jedil, kar jih je imel pri sebi. Žene era seveda niso poznale. Ko pa je kočija dospela v neko planinsko selo. kjer je kralj dobro poznan, so pričeli vaščani navdušeno pozdravljati kralja. Ženski sta bili silno iznenadeni, da je njnjin dobrotnik, s kterim sta se celo pot prostodušno razpovarjali. sam španski vladar. Alfonz je plačal za njiju in za njnjine može stanovanje ter obljubil, da se bo za nje pobrigal, da dobe delo, ko pridejo v Madrid.
Zemeljski plaz je podsul blizu Rouemta neko hišo, v kteri so bfle tri osobe.
se je treba prepustiti milosti Rima, zau je treba pokorno in ponižno čakati na njegovo odločitev, čim pa izreče Rim svoje mnenje, bode seveda stvar po oni stari rečenicd "Roma loeuta..." končana.
Naši narodni duhovniki, ki pa sicer ginevajo vedno bolj in bolj, in naša stara politična generacija proglašajo glagolico za narodno pravo, za ktero se je treba bojevati z vso odločnostjo. Med mlajšo generacijo pa vedno jasneje sili na dan nazira-nje, da bi balo najbolje se takoj vnaprej izogniti te "(borbe*
Najprvo ni sploh nobene nade, da bi Rim priznal pravo "glagoljati" vsemu hrvatskemu narodu, če bi pa priznal, do gotove meje in pod raznimi omejitvami, bi pri tem pridobili največ kapitala — klerikalci.
Nedotojno je za narod, ako prosjači za svoje pravo, kalkor je takisto smešno, ako se grozi Rimu, ko končno vendarle priznavamo temu latinskemu Rimu pravico, da odločuje nad nami, in ko se bodemo vendar ob koncu koncev foot ''dobri" katoliki sprijaznili in pokorili kakoršnjikoii odločitvi papežke stoliee.
Sporoči naj se raje Rimu. da smo se emaneipovali njegovih vplivov, da ne maramo več služiti nj^ovim političnim interesom, marveč samo svojim lastnim kot samozavesten in popoln narod.
To stališče zastopajo naprednjaki (glailo "Pofcret") in ta dva nazora ta trčila drug ob druzega na dijaški skupščini pretekli ponedeljek.
Zanimivo je, da dalmatinski dijaki najbolj zagovarjajo to naprednjaško stališče.
V	Rim je odpotoval tudi nadškof Posilovič, znani spletikar in zaščitnik klerikalnega pokreta; splošno se naglasa : ako donese s seboj domov glagolico, jo bode dal v prvi vrsti v dar — klerikalizmu, da s tem okrepi stališče svojih jezuitov med narodom.
Že se je mislilo, da nastanejo tudi pri nas malo po malo urejene politične razmere, toda, vidite, že zopet se z vsem ne porom sli v javnost že splošno za kadaver proglašena (thrvatska stranka prava". Znano je, da naj bi že preteklo leto biia ta stranka tisti plašč, ki bi pod svojim okriljem zakrival najrazličnejše opozicijonalne struje. Ta nesrečna in vseskozi nepolitična misel fuzije in vseobče "sloge' se je docela izjalovila.
Taikoj izprva niso vstopili v stranko Starčevičanei (dra. Franka), potem so jeli rovariti klerikalci, dokler si niso osnovali svojega glasila, nato so izstopili iz stranke realisti, ki so se o rga nizov ali v dva stranki — v napredno in kmetsfco stranko, nazadnje pa so jo zapustili tudi obzoraši, ki so si zopet prisvojili "Obzor"; tako je tekom niti leta dni razpadla vsa velika "stranka" in je naenkrat ostala celo brez svojesra organa. Ostal je samo še "saborski iklub". V tem klubu ima sedpj prvo besedo bivši "krščanski socijalee" župnik Zagorac.
Najprvo je le ta hotel združiti klub s klerikalci, kar bi bilo najnaravneje. Iker bi s tem postalo "Hrvatstvo" glasilo "hrvatske stranke prava".
V	to svrlio se je poslala k nadškofu Posiloviču posebna deputaeija, da bi
pogajala z njim v tem oziru. Sprva je bil nadškof naklonjen temu načrtu, ker se je hotel tako na najložji način rešiti velilkega irmotnepra bremena, ki mu ga provzrcČa izdajanje "Hrvat-stva". No, ko pa je k njemu prišla deputaeija po končni odgovor, so med iem na eni strani zmagali pri n.jem ultramontanci. ki hočejo "Hrvatstvo" obdržati popolnoma za-se. na drugi strani pa je zmagala njegova kuka-vost in odvisnost od vlade, zato je tudi odgovoril deputaciji: "A kaj bi na to rekli eni zgoraj?" t. j. aiko bi <>n bil zaščitnik skozinskoz opozicijonalne stranke.
Tako se je v onem času razbil pakt s klerikalci, no. zato pa je zgradil Zasrorae v proglasu te obnovljene "hrvatske stranke prava" naravnost zlat most za klerikalce; v njem se namreč nahajajo čiste klerikalne zahteve, kakor — borba proti "brez-verstvu". obramba "katoliških do-TPra'kristjanska vizgoja itd. Da ulovi čim več lahkovernih dušic, ki bi jim zamazal oči. se je Zagorac lotil najnemoralnejšega sredstva, podpisal je sam več najbolj znanih imen pod proglas.
Kako je postopal pri tem nesramno, dostojno samo za Rderikalca, mu je dokazal "Pokret". Id je priobčil izjave četvorice (enega vseučiliščnega profesorja, dveh odvetnikov in enega podžupana), da niso podpisali programa. od petecra — znanega veleposestnika — pa obelodanil pismo, v kterem se je že preteklega meseca najodločneje izjavil proti klerikalnem programu te stranke — a vendar tudi ta fi gurira kot podpisatelj.
S takim gnusnim činom je stopila obnovljena "hrvatska stranka pra va" v našo javnost.
R«azun tega je njen vaditelj Zagorac prejel mesto v ravnateljstvu novo ustanovljene banke za parcelacijo posestev, pri kteri sodeluje z 42% čisto madjarsiki kapital in v ktere ravnateljstvu sede sami Madjari in madja-roni. Ta banka bode parcelovala posestva hrvatskih kmetov (z dobrim dobičkom), da se bode tem lažje pri nas šopiril oholi ptujee — in v taki banki sedi vodja rodoljubne stranke!
"Hrvatska stranka prava" je razglasila, da si osnuje svoj dnevnik, toda vsa ta akcija se je izjalovila radi nedostajanja ne samo zadostnega kapitala; marveč tudi časnikarskih moči; zato postane "Narodna Obrana" v Osjeku. kalkor sem poizvedel iz zanesljivega vira, ako ne glavno, pa vsaj jx>sebno izrazito strankino glasilo.
Danes sem se razgovarjal z nekim odličnim članom madjaronske vladi ne stranke ter poizvedel, da res nameravajo naši madjaroni že 1. junija t. 1. pričeti z izdajanjem svojega glasila. (Dosedaj so rabili v to uradne "Narodne Novine".) To hočejo storiti neodvisno od vlade z namenom, da bi "narodna stranka" postala v resnici stranka, kakor mi je rekel dotični ugledni član. Potrebni kapital je baje že naložen v hipotekami banki.
Šef lista bi imel biti dr. Tomašič sam, največ upanja pa ima, da postane š< i novega lista, poslanec dr. Ga-▼raiiič.	S. N.
Oklic.
Jezuite (redemptoriste) je poklical vBrno škof Huyn, ki je bil sam izšolan pri jezuitih.
Odbor vaclavske hranilnice je bil
pozvan pred trgovinsko sodišče, da priseže, da je bila bilanca prava in da se ni ničesar iz posojilnic nega premoženja odstranilo. Možje pa imajo tako slabo vest, da si niso npaU priti, vsled česar se obtožijo zaradi krive prisege.
Pamik se je potopil. Med Ldsabono in Bremenom se je potopil parnik Marseille s 27 možmi posadke.
Dne 5. julija se bode praznoval zopet med slovenskim svetom narodni praznik sv. Cirila in Metoda. Skoro brezpotrabno bi bilo omenjati podrobno, kako velikega pomena je za nas Slovence praznik teh dveh slav-janskih blagovestnikov, ker je dolžnost vsekega rojaka ali rojakinje, da pripozna in ve, da sta baš ta dva slavjanska apostola zanetila in prižgala mr 1 našim narodom luč sv. vere in spoznanja do našega pre milega slovenskega jezika.
Ze naši pradedje so jih radi tega častili in proslavljali, kaj naj pa mi, njih potomci, spimo?
Znano bode -vsakomur, da se je pred več leti ustanovila od požrtvovalnih in rodoljubnih mož na Slovenskem prekorisfcna "Družba sv, Cirila in Metoda" v "Ljubljani, ki ima blag namen vzpodbujati slovenski svet do domo- in rodoljubja s tem. da deluje v prospeh slovenskega šolstva, in to po onih krajih, in mestih, kjer preti narodni poerin slovenskemu naraščaju in svetu. Po obmejnih krajih, n. pr. v Trstu, na Koroškem in Št ajerskem, imamo mn^o naših brato-v Slovencev, ki so. žalibog. 'brez najpotrebnejšega izmed i -otrobnega — brez svojih domačih narodnih šol. Niti dežela, niti vlada si* ne brigajo za nje. Nikedar nenasiti nemčurski ali iredentovski mol oh jih hoče popolnoma zatreti. Ne. tega ne smemo pripustiti!
Družba sv. Cirila in Metoda je pa v ta namen ukrenila že mnogo in mnogo koristnega. Sezidala je iz mi!o-darov svoje lastne narodne obmejne Šole. Otroci jih obiskujejo vedno bolj m bolj; a to velja mnocro denarja ^a vzdrževanje podtika in šol.Ravno letos potrebuje naša velekoristna družba ogromne svote in je v skrajnej sili ter pomoči potrebna.
Da smo pa mi ameriški Slovenci v tesni zvezi s predrago nam staro domovino, to je samo ob sebi umevno. Naše rodoljub je pokazalo se je že čestokrat napram rodnim bratom onkraj oceana. Posedaj smo ameriški Slovenci nabrali še ne pred dolgo časom cele tri stotake krone. Te je Družba sv. Cirila in Metoda z dvojnim veseljem zahvalno sprejela. Radi tega ne smemo n'kakor te družbe zapustiti.
V svesti s,, da so naš rojaki in rojakinje v novej domovini v gotovih slučajih vedno milega in radodarnega srca. obračamo se toraj do vseh rodoljubnih Slovencev s prošnjo, da naj vsak po svoji moči kaj malega daruje korist Družbe sv. Cirila in Metoda. Res je, da imamo že nekaj krone zopet skupaj, a manjka nam še precej centov, da bodemo zamogLi odposlati četrti stotak v podporo.
Jednako apeliram na razna narodna in podporna družtva, slovenske trgovce in gostilničarje itd., da vsak po možnosti storijo svojo rodoljubno dolžnost.
Vsak cent za družbo dobrodošel, sosebno Se sedaj. Iko mislimo poslati vodistvu zopet malo darilce ameriških Slovencev o priliki godu sv. Cirila in Metoda.
Imena nabiralcev in nabirateljev bodo priobčena v našem dnevniku "Glas Naroda".
Kar boste žrtvovali, žrtvovali boste sebi in našemu milemu narodu. Na delo toraj z geslom:
Mal položi dar Domu na oltar!
New York, začetkom junija 1905.
Frank Sakser.
JONE
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poklali v staro domovino poFR. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijeden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.

* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
517 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uiežano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegiliče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošlil Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča	m
• Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
NAZNANILO.
, Rojakom Slovencem in Hm* ' tem, kteri potujejo čes Duluth, namanjam, da sem k preselil s * mojim saloanam, in sicer prav bli-s kolodvora.
M48AUOON sessfc^s psd it.1 409 W. Michigan St.. I in ie samo pol bloka oddaljen od I kolodvora. Kadar pride! iz dipe, I krmi a« demo in si takoj pri menu ZakvaJJ«)oč se xa vso dosedanjo 1 naklonjenost rojakov, se sa nadalje najtopleje priporočam in vsa-I k em a najboljio posSvetbo sago-■ tavljam.	v
S spoštovanjem
JOSIP SCHARAB0N,
'<409 W. Michigan SU,
OULUTH, MINN.
K U S Z.
Za 100 kron avstr. veljavs treba js dati $20.45 in k temn še 10 centov za poitarino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
POZIV.
Opozarjam vse rojake in prijatelje po Zjedinjenih državah, kteri mi še kaj dolgujejo na stanovanju, hrani, pijači ali v gotovih denarjih, da naj vsak dolžnik poravna svojo svoto prej ko mogoče; drugače bodem vsacega polnim imenom naznanil v prihodnjem listu "Glasa Naroda", kakor tudi v vseh ostalih slovenskih listih, ki izhajajo v Ameriki. Naslov za pisma ali denarne pošiljatve:
Frank Blatnik,
P. O. Box 1253, Durango, Colo. (1-12-G)
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hr-ratoin so priporočam najtopleje tar naznanjam, da prodajam raznorratn« parobrodns listka, msnjavam »oves, ter odpošiljam denarje v ataro dosno-rims.
Postrežba solidna in psi+wm. Z veleepoštovanjeai
BOŽO GOJZOVIC
51J Ghssfcam, St„ JOHHSTOWW, PA-
Slovensko katoliško
psdp. društvo
G=
=0
svete Barbare
u
Zjedlnjene države Severne Amerik*
Sedež: Forest City~, Pa.
cine 3U januarja I902 v državi PennsytvanipL
-0-0-
ODBOENIKE:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City. Fa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon En* pi L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City pL ' D. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City	—
Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Fa
NADZORNIKI;
JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON FIRNAT, Box 81, Duryea Pa. FRANK SUNK. P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR: KAR0L ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa, .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
naj se pošaljajo L tajnika: Ivan Telban, P. O. Box 6t7, Fstsk
Društveno glasilo je 44GLAS NARODA".
Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice«'
Vozovi za tuiiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
44 CONTINENT AL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. ari popolutlne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Torka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacuma in vsemi točkami onstraa srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih een, oskrbljenja Pullmanovih in turiiti-5kih vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St.. Boston. Mass.
CUNARD LINE
F>arinik:I PU1UJEJO AIED
TRSTOM, BEKO IN HEW TORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0TU ZJL ŠETANJE P0THIX0Y TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New York a dne 27. junija 190 5.
odpluje iz New Yorka dne 6. junija 1905.
odpluje iz New Yorka dne 11. julija 1905.
U1T0NIA, SLAT ONI A in PANN0NIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladir" za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na daa pci mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščali agentjo Jn
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago,
Slovenci naj ne dvomijo več
o vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan na dan
============ mnogo poverjenih priznanj, ==^=====—=====
OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI.
Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku!
Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela dolgo na kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeka; že sem mislila, <Ia je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špceijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej.
S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporoči*vala vs, . ki so bolni.
Dovoljujem, da se ta moja izjava zajeduo z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina.
X. MARIA LOSIČ, 103 East 104 St., 2. nadst., New York. A. GALLO, priča.
OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA SPOLNE SLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor!
Naj Vas sam Vsegamogoeni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem.
Sluga ponižen.
PASKU AL PANIGEVIO,
Bos 32, Lookport Station, Penna.
Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da s« na ta način izkažejo hvaležnejše onim kteri so jih ozdravili.
Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni.
AH trpite za kako izmed navedenih boleznijf
KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — ORLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEBOIDI — TRIPER — SIFILIS — IMPOTEJU TNOST — NERVOZNOST NADUHA —	— ZDRAŽLJIVOST
— ZAPRTJE — BOLEČINE V KXItU IN HRBTU?
Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo.
V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vale bolezen ia ▼ kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi oaobno, ker pozna že vae boleol iz dolgoletne skušnje.
Bratje, nič ne stri, ako Vaa nikdo ne more ozdraviti; nič na stri, ia.niste v New Torka, aapak rana j, ker bodete vsejedno ozdravljeni
Pišite t svojem materinem jezika, in opišite po možnosti natančno trojo bolem. Zdravila Vam pofljsmo po ekspresu. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljno* in sraea. Če pa afwats denarja je pa bolje, da na pišete.
NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
20 West 29th Street, blizu Broadway,	New York: City.
Uradne vre: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in soboto od 10. do 12. dopoldne, od 2. de 6, popoldne in od 7. do 8. mre zvečer.— V nedelja od 9. dopoldne do L ura


Jugoslovanska
Xnkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, AlIINJINESOXA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O, IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 111, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne p Ciljat ve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
zadnji i	Ii Sest
	Antoi
Atev. 2	s. pr»»,
	Marti
pore 1?!	210 in
SV. IlUi	L1 JeZi
	Jurij
lo, I>a.	, prej*
Assessment št. 24, za mesec junij.
Za umrlega brata Fran Prclesnika, uda društva sv. Ime Jezup, štev. 2."». v E vel tli, Min., umrl dne 19. aprila, 1905; vzrok smrti: operacija vsled zlomljene noge. Opravičena podpora: $700 za usnirtnino in*l«M) za pogrebne stroške, svoto $1<>0 je bil prejel kot izplačilo za mesečno podporo.
Za umrlo N.-žo Mulej, soprogo brat Jakoba Mule j, uda društva sv. Ime Jezus. štev. 2,"», v Eveleth, Minn., umrla dne 29. aprila 1905. vzrok smrti: želodečni krč. opravičena podpora soprogu je £300.
Z;) umrlo Johano Gross, soprogo brata Anton Gross, udadrušt. Danica, iter. 28 v Cnmlmdaiid, Wyo., vzrok smrti: vročinska bolezen. Opravi<Vua podjM»ra soprogu je $300.
i Skei j tn<- prejel podpore $100, Titus Podkov prejel podirati Pndesnik prejel pud pore §100. Vsi trije udi društva
štev. 2-j v Eveleth, Minil. M ihal.Vvič, ud društva sv. Petra in Pavla, štev. 35 v Dun-l pod poru v znesku £80.
Iv.m Kibič prejel podpor«* v znesku $60, isti je ud društva sv. Cirila in M--tod.i. štev. 10 v Johnstown. Pa.
Ant« ii Petrou*- ud društva sv. Alojzija, štev. 18 v Iiock Springs, Wyo., prejel podpore v znesku £120.
Josip Stanba prejel podpore v znesku 855, Stefan Gršič, prejel podpor, v znesku 10 in Ivan Butala prejel podporo v znesku £120, vsi trije udi društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, v Ely, Minn.
Josip Kom sir prejel podpore v znesku $20, isti je ud društva Marija Zvezda, štev. 32 v Black Diamond, Wash.
Vsa svota za izplačilo iz tega assessmenta je £2535.
Ta assessment je razposlan na 2537 udov, vsaki ud plača po en dolar (£ I) za vsmrtnino in bolno podporo.
Z bratskim pozdravom
JURIJ L. BROŽIČ, I. tajnik
Opomba I Vsako društvo je uljudno prošeno poslati vse ;e to<"no in ne kasneje kakor do zadnega dneva v mesecu, kon-ga meseea izdelujem šestmesečni in ob enem dvaletni račun Je-dnote, torn j upain dobiti vsa poročila pravočasno.
Vsi zastopniki, kteri še niso poslali svojega mnenja glede pre-niembe ensu glavnega zborovanja Jednote, so uljudno prošeni da to kmalu store, poziv je bil tiskan v glasilu Jednote od predsednika.
done cem
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
BB9BNQST!
KRANJSKE NOVICE.
Koze v Lnbljani. Pri domobranskem polku štev. 27 po v soboto nenadoma oboleli trije rezervisti na ko-zaK '/,f pred štirinajstimi dnevi se je zgaeil slir-en slučaj. Kakor takrat so tudi >••;;: i i/. <loti'"-nih pob vso postelj-i » opi avo se "-.šali. Bolnike so pripelji;! v rni/ij<ko bolnišnico. Moštvu i/. s« i. k -r st» je pojavila bolezen, je prej>ov< la io hoditi v kantino, istota-ko i.f >? • ni- 'e na izprehod. Včeraj popohlnc so vojake prekopali in jim dali novo obleko. Čudno ni, če se v stari eukrarni pojavi epedemija, ker je ondi vse trhlo, vlačno in jrnjilo.
Vlomil je dne 13. maja noznan tat v stanovanje Franceta Masristra, posestnika v Zagradiščn pri Dobrnnjah, in ukradel 54 kron denarja, nikelnas-to uro 7. arabskimi številkami, dve stari dvajsetiei eno petieo in oklopno verižico. Skoda znaša 87 kron.
Zopet laški dinamitni napad? Di-namit je počil dne 10. maja zvečer ob 10. uri pod železniškim viaduktom na Boh. Beli. Pok je bil tako silovit, da se je Stresla vas in se je ljudstvo, ki je ravno leglo k počitku, silno razburilo. Strel ni napravil škode. Morda je kak Italijan hotel pokazati da imajo tudi na Boh. Beli dinamit pripravljen da po/.eno železnico v zrak, kadar se jim bode umestno zdelo.
Najden skelet. Dne 17. maja so na-Sli pri izkopavanju starin na bivšem bolnišničnem vrtu ob Dunajski eesti ▼ Ljubljani v globoeini 1 metra človeški skelet ki je imel obraz obr-nen proti zahodu. Skelet je fotograf Muller fotosrrafoval, potem pa so ga prenesli ▼ "Rudolfinum". Poleg skeleta je bilo tudi nekaj lončenih svetilk za na grob.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. "Biriea pa policaja se bolj boj kot hudiča.*' Tako je učil oče svojega sina Jožeta Zoreta, hlapca pri Ranzingerju. Zore je pa na ta nauk popolnoma pozabil. Dne 1. maja je imel v "Wolfovih blicah v Ljubljani tako naložen voz, da konja nista mogla speljati . Radi te«»a je prijel za uzdi ter tolkel konja z glavami skupaj. Ker je bil stražnik Vrhunc opozorjen da Zore konje trpinči, je

stopil k Zoretu ter mu dejal, Če misli dst bo det a konja govorila, ako ju z d a vam a buta. Zore pa se je zadri nad stražnikom, rekoč: "Bodite tiho! Vi ni nate nič govoriti, kako jaz konje topem! Kaj Vizastopite?! Vas gleda! Obsojen je bil na en dan zapora s postom.
- led mešetarji. Zadnji semanji dan se je zbralo več konjskih in govejih m< : t a rje v na dvorišču pri f*Fi«ov-en."' v Ljubljani. Tukaj sta se meše-t;i .ja Frane Kodeli in Fr. Vizjan "malo bolj trdo pogovarjala'' kakor pravi mešetar Matija. Druga priča pa potrdi, da je Vizjan kričal na Ivn-■lela rekoč: "Ti si naiveč.ia šema. kar ji-' je v Ljubljani! Enkrat sem ii že < i > dal okrog nšes. če bo treba ti bom dal pa še eno!" Vizjan je bil obsojen na dva dni zapora katera kazen -o ie spremenila na 20 kron denarne globe.
Gad v vinu. Da se gostilničarjem očjta. da deva jo v vino tobak, špirit itd. to je vsakemu znano. Saj se je že I primerilo, da je krčmar natočil svojim c-ostoin pol klobase za eikarje. Da bi pa bil na svetu kje kak#krčmar, ki bi v vino deval gade, to je gotovo vsem vinskem bratcem neznano. Tak crreh se je očital gostilničarju Povše-tu po domače Štrausu v Štepanji vasi. To novico je razširjal zlasti Štrav-sov "prijatelj" Jakob Lampič, tesar in bajtar v Štepanji vasi. Lampič se (je pri obravnavi na vse mogoče naei-ine izgovarjal, toda dokazalo se je, da je tesarje kranjske stavbenske družbe s pripovedovanjem o tem gadu tako razburil, da je hotel tesar Leben (kar k orožnikom teči, da bi Štravsa naznanil. Lampič menda ne bo nikoli več očital kakemu krčmarju da deva gade v vino, kajti obsojen je bil na 10 dni zapora, poostrenega s tremi posti. J Revolverji in — izobraževalno društvo. Na Glincah v tako zvani Rožni dolini imao izobraževalno društvo, ki izobrazuje svoe člane s tem, da jih uči po noči popivati, razgrajati in streljati. Janez Žnidaršie iz Dobre-polj, sedaj posestnik in tov. delavec na Glincah ter njegov pastrk Leopold Kuhar pravita da je navada, da se po noči v Rožni dolini strelja. Kdtf mladeniče k temu navaja, ne bo težko u-ganiti. Dne 29. aprila okrog 9. ure zvečer se je zopet streljalo. Ker je bil opravičen sum, da sta streljala Žni-

daršič in Kuhar, se je izvršila pri njima hišna preiskava, pri kateri sta se našla dva revolverja. Žnidaršie in Kuliar imata pri izobraževalnem prav posurovljajočem drštvu veliko besedo, zato ni čudo, da se po noči v Rožni dolini strelja. Za sedaj sta si-eer luknji ušla, ker se ni moglo dokazati, da sta ona dva strelaia, če bode-ta pa še kaj dolgo prevračala kozolce po Rožni dolini, se lahko pripeti, da bodeta kmalu prišla na cesarski ričet.
Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Franc Vovk je dne 2. maja t. 1. ko so sekali pomaranče, grbastega Janeza Stmpi-ja iz Žalovca dražil z besedami: "Pu-klež, se greš metat?" Strupi mu je jezen zapodil poleno v nos. da mu je počila kost. Obsojen je bil na štiri tedne ječe.
Zubic France iz Vimuš je bil obsojen na 6 tednov ječe in tri trda ležišča. ker je pred sodiščem v Krškem krivo pričal da ga mati ni pošiljala k Janezu Račiču po denar na posodo. Ker je izmed izvabljenili 40 kron zapravil 20 kron, mora tudi izvabljeno vsoto povrniti.
Zaradi krive prisege je bil obsojen tudi Miha Krieger iz Krškega na 2 meseca težke ječe z enim postom.
Janez Arlco iz Sodražiee je šel pred naborom v Ameriko. V Ameriki ni zaslužil nič ker se je pobil. Obsojen je bil na osem dni strogega zapora z ednim postom in 10 kron denarne globe.
Janez Butkovič iz Ivočne pri Krškem je udaril z molkom nespodobno se vedočega Ant. Janea po glavi tako močno da se mu je kri pocedila. Ker <ra je že prej opominjal z molkom in ker vodstvo šole daje 121etnemu dečku slabo nravstveno spričevalo je bil Butl covič obsojen le na 10 dni strojje-ga zapora radi motenja vere in 4 krone za zdravniško spričevalo.
Jože Kramaršič iz Jurke vasi je v noči na 1. aprila vzel pijanemu Janezu Puslju 4 bankovce po 20 kron. Bil je obsojen na G mesecv težke ječe z enim postom mesečno.
Jože Cešnjevar, .Tanez Jane st. in ml., iz Raven pri Krškem so v cerkvi sv. Duha s kora metali pesek na dekleta. da so se ozirale, in s tem motili j lužbo božjo. Obsojen je bil Češnje-1 var na 10 dni strogega zapora z dvema trdima ležiščema, Janea pa vsak ! na S dni z enim trdim ležiščem.
Magazzini Caesare in Kastelic A- i lojzij sta nastopala kot trgovca kot cupca in prodajalca. Na semnju v Mokronoga je eden M. Lindič vzel iz žepa IG kron in 16 h. ko je drugi ogledoval njene voli. Akorflvno že izgnana iz Trsta sta bila vse eno tam. Obsojena sta bila vsak na 15 mesecev težke ječe in 1 post mesečno in trdo ležišče po prestani kazni pa prideta pod policijsko nadzorstvo.
Grobišče v Kranju. Na ju«?ozapad-nem delu mesta Kranja med kokriš-ko mlinsko strugo in Savo, ob okrajni in občinski stezi, v tako zvanem Lajhu" se nahaja prostrano grobišče. največja v Avstriji izza dobe preseljevanja narodov. Zasledili so ta znamenit ostanek iz davnih časov menda 1. 1S9S, ko je tovarnar T. Pav-šlar prekopal svet na nekem, njemu lastnem zemljišču. G. Pavšlar je takrat izkopal precej drapocenosti. Po posredovanju konservatarja in profesorja pokojnega Simona Rutarja, je kustos dvornega prirodopisnega muzeja na Dunaju J. Szombatv prekopal po leti 1901. občinski pašnik, kjer stoji sedaj nova klavnica. Našel je pač mnogo kostnjapov ne da bi bil dobil posebnih znamenitosti. Večjo srečo je imel v jeseni istesra leta Sehulz. ki je za deželni muzej raz-islcaval svet pod občinsko in okrajno cesto. Izkopal je prav lepe zgodovinske najdbe, katere sta kranjska občina in okrajni cestni odbor prepustila Rudolfinumu. S prav tako nerodnim uspehom je prekopaval konservator dr. Zmavc profesor v Kranju v letih 100?. in 1004. Pavšlar je v vrt. S. t. m. je ok r. .cestni odbor jel regulirati okrajno cesto v Lajhu in pri tej priliki se je zopet pričelo znanstveno preiskovanje irrobišča pod okrajno ter občinsko cesto in na občinskem pašniku ležečem med obema cestama. Kranjska občina in cestni odbor sta rade volje privolila v to delo, katero vodi s posebno vnemo kustos deželne-, jra muzeja dr. V. Šmid. Razkrilo se je dosedaj 12 gomil ki so bile večinoma izredno bogate. Našli so se ostanki naličij, pretkani z zlatom, lepo izdelane srebrne igle, različni bronasti srebrni in pozlačeni okraski, srebrni okovi na nožnici (posebno redki), več železnih, bronastih in srebrnih zaponk (zlasti ena srebrna je- izredno lepa in popolnoma ohranjena), dva (87 in 89 cm.) dolga dvorezna meča, železni noži, osti, pušice, koščeni glavniki i. t. d. Prekopavanje se bo nadaljevalo in opravičena je nada, da bo dr. Šmid izkopal še mnogo znamenitih najdb.
PRIMORSKE NOVICE.
Ujet goljuf. Rihard Perini iz Vidma je delal na jesenicah pri železnici in je odnesel svojemu predstojniku, ki mu je dal več denarja, da poplača mesarja, ves ta denar ter jo popihal. Pred par dnevi je prišel v Gradišče na Goriškem, kjer so ga orožniki prijeli
HRVATSKE NOVICE.
Nov dnevnik vladne stranke bo pričel izhajati v Zagrebu pod naslovom "Dnevnik". 1 Narodne Novine" bodo samo službeni list. Urednik novemu dnevniku bo Per6 Gavranie.
1?
M
10
i'
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU,
31—33 Broadway, 4. floor.
Daje nasvete na infor* marije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore.
Pisarna odprta: od 9. ure (jutra j do 5. ure popoln dne km* vzemSi nedelj in praznikov.
I
H 1
'A
h
4% i n
Med dijaki. Zagrebški vseučiliš-čniki v soboto niso prišli k predavanjem, ker je bila obletnica smrti bana Jelačiea in ker jim še vedno ni dano nikako zadoščenje za provalo policije v univerzo.
Otrpijenje tilnika. Ta bolezen, možganska menengitis se je pojavila tudi v Zagrebu. Obolel je neki deček, ki je v bolnici umrl.
Stavkajo delavci v zagrebški tovarni papirja. Stavkajo tudi pleskarji in slikarji.
BALKANSKE NOVICE.
Dogodki v Macedoniji. Sofija 21.
maja. Car je poslal vojnemu ministru Savovu in načelniku generalnega štaba Dimitrovu visoka odlikovanja, kar se spravlja v zvezo Maeedonijo. Znano je namreč, da imata odlikovana dostojanstvenika največje zasluge, da ne prehajajo čete čez mejo ter skrbita s tem za splošno pomirjen je, kar je v smislu Rusije. Obenem pa je tudi Sultan odlikoval bolgarskega generala Andrejeva, ki se mudi v Carigradu zaradi ureditve meje. Shodi in demonstracije proti Grkom se nadaljujejo po večjih bolgarskih krajih. Povsod se oznanuje Grkom bojkot.
Solun 2. maja V bitoljskem vilaje-tu med Serfidžem in Ivošano so naleteli turški vojaki na močno grško četo. Grki so razobesili belo zastavo v znamenje da ne goje sovraštvo do Turkov. Vkljub temu je zapovedal turški častnik streljati. Sedaj so začeli streljati tudi Grki ter so ubili 25 turških vojakov. Turki so se morali končno umakniti, a Grki jih niso več preganjali.
Carigrad 20. maja. Izjemno sodišče v Drinopolju je obsodilo dve osebi, med njima enega duhovna, na smrt. 21 obtožencev pa je dobilo po več let ječe.
Zemun. 2000 Albancev je obkolilo Cicljane, kamor so hoteli udreti. Iz Skopi j a je odšlo vojaštvo. Cesta v Totovo je zasedena od Albancev, ki ropajo potnike.
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
Francoski brzoparnik
LA TOURAINE odpluje dne 8. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Nemški parmik na dva vijaka BARBAROSSA odpluje dne 8. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Nemški parnik na dva vijaka BLUECHER odpluje dne 8. junija ob 9. uri dopoL iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 10. junija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KAISER WTTiTTELM H. odpluje dne 13. junija opoldan iz New Yorka v Bremen.
Avstrijski parnik
ERNY
odpluje dne 14. junija ob 1. uri pop. iz New Yorka v Trst in Reko.
Veliki poštni parnik RYNDAM odpluje dne 14. junija ob 10. uri dop. iz New Torka t Rotterdam.
Kdor aagnani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe t New York, pričakuje ga naš Taluibeaee na postaji, dovede k nam v piesrro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete ▼ New York, n« da bo nam Važ prihod naisnamili, nam lahko iz peetaje (Depot) telefonirate po iter. S79S CerUaadt in takoj po ebveetžfa pošljemo našega wlu£benea po Vao.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri liso anožni angleškega jezika, »ogrniti ederako. m, aieparjrr r UTaw Yorku.
Vožnje tirtfce ea —ndw parsTke prodajamo po isti ©eni, kaker v glavnik yiinwh pwrsbradnih družb.
FBAHK IAJUXK, 1M Greenwich Street, Few York City.
Kje sta JOSIP AVSEC, doma iz Vrhnike pri Ložu, ter JOSIP GRIMŠIČ, doma iz Uševka, fara Lož na Ejranjskem? Za naslov prosi rojake: JOHN J., Box 13, Harts, Potter Co., Pa.	(6-8—6)
CITAJT
Katero je
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vcak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o cutihh o človeški naravi ah temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali zene V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevaaju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih,
f^to Ii zdravi ali J>olni pijsito po to l^nfi^o ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej ne<ro se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
, , Zato smo d"15lli veIiko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
20 tisoč; knjig- zasloni razdeli med naš narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 2G.OOO. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in' takoj se Vam knjiga posije zastonj.
Xiidiiio Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno m koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
13erite knjigo pazljivo in bodete sprev ideli kauo zamorete a slueaju bolezni iiajliiJ reje zadobi nazaj prvotno Z1>11AV.1 Z^.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
>ZOI*! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo toliko easa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreci, ker so knjige

POZOR!
da so mog še Ie sedaj gotove.
NAZNANILO.
Dmžtvo sv. Ivana Krstu i ka št. G" J. S. K. J. v Clevelandn, Ohio, im? naslednji odbor:
Predsednik: Fran Spelko. 1130 St. Clair St.; podpredsednik: Ivan Po-. 35 Diemer St.; I. tajnik: Ivan Avsej. 1234 St. Clair St.; IL tajnik: Eudoii Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1795 St- Clair S: Odborniki: I. I'r^n Krašovec, H. Ka-rol Jarc, I3X Ivan Anzelc. Preglede-valci knjig in račmiov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in Fran Kranjc. Mar tal: Miha Pintar; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: Ivan Lurar in Josi Zupančič. Društveni zdravnik: E. J Kehrea. St. Clair St., Cor. WH30L Avenue.
Družtvene seje se vrse vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union. 1696 St. Clair St.
Naslov za pisma je: Ivan Avsee, 1234 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino po starosti, in sieer: od 18. do 25. leta $1.00, od 25. do 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00 od 35. do40. leta $3.00, od40. do 45. leta $4.00. Pristop k jednoti znaša $1 za vsako starost.
Cenjenim rojakom nazna-
rjam/da so	g^r
I harmonike,	ff
jg ktere jaz izdelujem, v Washing-
•s tonu patentirane za Ameriko.	£5
itš Delojeizvrstnoinsolidno.ee-	SS-
^ ne so zelo nhke in sem prepri-	ie
^M čan, da bodo odjemalci zado-	Šg
voljni.	>3 Jrj Najtopleje se priporoča

•John Golot*, 293 Bridge St., Juliet, I!l.
j.^tjip^jiV«»>• •!■}>. '1 ,ViV; -»SPi in W'- -Tyi' .
Rojakom v Coloradu naznanjamo, da nimamo v Pueblu nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agent je pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za brzojave. Zato rojaki v Coloradu bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni kupiti listek za parnik, kupite tam le železniški listek do New Yorka.	Frank Sakser.
Slovensko=Hrvatsko zdravišče. T
334 W. 29th St., New York.
Na tisoče ljudi bcit:je na obi=t?h fledicah) pa o tej bolezni prav nič neznajo. Slabe in boln^ obisfi so uzrok nnjrazlič-nijših bolezni in noben or^>n človeškega tek sa nima toliko in tako napornega dela kako ravno ol sti. zato je treba da se posebno na nje pazi. Da ste na obisuh bolni sposrate najlažje ako pustite svoje vode skroz 24 ur u časi ali steklenici stali in če najdete na dnu usedek podoben grisu ali ako je Vaša voda maglcnn in .'.irr.nsv — je to znak Vaše bolezni na obistih in Vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistih, jetrah, mehurju, potem za \rtoglavico, slabo prebavo, nervoznost, uzburjenost, reumatizem, za vse kožne bolezni, proti slabosti in hujšanju itd. so Dr. THOMPSONA zdravila za obisti in jetra najboljše sredstvo in da se vsak o njih dobroti prepričati more: Pišite na Slovensko-Hrvatsko zdravišče
Dr. E. THOMPSON
334 W. 29th St. = = = = NEW YORK.
da vam pošlje jedno steklenico brezplačno za poskušnjo in priložite v pismo samo znamke (marke) za poštnino.
Rojaki MKbjte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK
"GLAS NARODA",
kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * + +
Telja za vse leto . « $3.00 " pol leta . . 1.50 " 3 mesece . 75 ct.


" j !......

Nesrecnica.
POVEST.
Da. «la. začel je pripovedovati Peter Gavrilovič — to so bili žalostni dnevi ne maram se jih spominjati. — Pa ob ljubil sem vam. tedaj moram pripove dovati. Poslušajte!
I.
Bival st-m takrat (bilo je po zimi leta) v Moskvi pri svoji teti pestri moje pokojne matere. Spolni! sem bil uprav osemnajsto leto, ter prestopil sem baš i/, druzega v tretji letnik slovstvene falkutete (takrat se jo tako imenovala) na Moskovskem vseučilišči- Moja teta 5«ko tiha in krotka ženska, bila je u<lova. Stano vala je v velikej les. nej liiši na Osto-Ženki. ki je bila tako topla, da take nikier drucje ne najdeš, kakor v Moskvi: ona skoraj k nikomur ni hodila, in tudi k njej ni prihajal nikdo; ves dan sedela je v salonu z dvema tovar-šicatnn. pila eaj iz cvetja, premetavala kvarte in ukazovsla kaditi po sobi. Tovaršici bo/ali sto v<c!. j v predsobo: in r-rez nekaj minut prinesel je sluiia bakreno t a so. v katerej je bil rokovet mete na razbeljene j opeki, katero je on počasi na ozkih preprogah stopajoč polival z i- sihom P>eli s..par obdajal i.' ni- -m.v nosmbani obraz, on se je pa k rem žil in obračal proč. kanarčki a- obednici so ž*r<>lelit razdraženi od
evrearja
.lil«
Tel: vala. i
ti očrt »red 11 j Moje jene. i spalni, zairrin reči n mojem poniže
n e je jako ljubila in razvaje-nibr'e zato. k< r nisem imel ni-i. riti matere. Oddala mi je vse nadstropje v razpolaganje. He bile so jako okusno opravl-ikakor ne po dijaški, v mojej i visela so dratroeena rudeča :i]a z raznimi natiki. Ti natiki iram. so me malo dražili: po mnenji so me take nežnosti .'ile jire.l svojimi tovariši. Vsaj so mo uže tako imenovali šolsko dekle: kajti nikakor -e nisem mogel privaditi puš; nju toha k a. I"čil sem se slabo, kar bi bilo creh tajiti, posebno v začet k m 1< t t : rno-o -.-m se skital. Teta ni ie t>odarila : i roke generalske sani 7 medvedjo odejo in dva lepo re-jena konja. Obiskov:) 1 -eni le redko boli:,- biie. v gledališči s-m bil pa ka-V-»r iliir-a — in no -lašči«"aniicah sem 1	« n,-;zr« -V' O veliko piroffov.
Pri vpem tem nisem bil nikdar nere-»1« T ol ■ :!-"■•' 1 - • • «e 1 oil!" ><». "lin 'PU-ne bomme »h- bonne maisonT'. Nika-l-o,- ' bil r r/ afil oie d- bre tete. p..V-, t. ■ • ;i je kri dovelj mirno tekla TKI Žilah.
da/ seru r .- , ..ni': letih jako ljubil šah : .. teoriji nisem imel nikake-pa pojn •>. igral po nisem slabo. Je-d»nl- r-' bi! sem \ kavami priča šaho-v" ' he mej dven a izurjenima igral-eeii a. i;'!; < i kat rib -e mi je eden. be!. I,:s • ': -1	k 1 r kMi pet in dvaj-
s- t ]. / 1 - !i • < ». je dobil il:to : ja ' >etu - i 'i bil ponudil da se po-sknsir: nii u. S »rejel je ponudbo, in v jedrej uri zmagal me je trikrat zaporedoma.
Vi in,;>1e s]>o>.,bi:ost za igranje iz-precrovoril je z uljudnim clasom. naj-br/e je zapazil, <la je trpelo moje sa-moljubje. — samo pravil ne znate. Vi morate prečitati kako knjiiro o ša-bovej iirri —• Ahjiverjevo ali Petrovo.
—	Ali mislite? Kje bi pa dobil tako knjigo?
—	Pridite k meni: jaz vam jo dam. I mi je svoje ime in stano-
e. Pniri dan ^el sem k njemu, in jeden teden bila sva vže najbolj-
Poi
,ia.
TTT.
M Alel P
modi no u laska mehi
Jenn pljiv no h vnel
mi novemu znancu je bilo ime der Davidovi«* Fustov. Živel eojej materi, državnej vetnici. jako hogatej ženski, v posebnem prizidku popolnoma svoboden kakor jaz pri svojej teti. Bil je v službi pri dvornem ministerstvu. Še nikdar v svojem življenju nisem videl bolj simpatičnega mladega človeka. Vse na njem bilo je prijetno in prikupljivo; njegova lepa postava, hoja. glas. j »osebno pa majhni tenki obraz se svitlimi ni očmi. z lepo rezanim koket-varjenim nosom, z neprestanim im smehljanjem na ustnih in z mi kodrastimi lasrninad ozkim sne;? belim čelom. Fustovljev se je odlikoval po ne navadnej omernosti in vzdrži j i vej priku-■li; nikoli ni bil zamišljen, ved-je zadovoljen, nikoli se ni razmaka nezmernost, tudi v dobri čustvi bila mu je zoprna: "tu je surovo, surovo", rekel je ob takih prilikah. zmajeval jedva z ramama in mežikal z očmi. Zares čudne oči imel je Fustov. Vedno so izraževale soču-vstvo, prijaznost in udanost. Še Ie pozneje sem opazil, da je izraz njegovih očij bil samo zavisen o njih skladu, da se niso spremenile, ko je jedel juho ali zažigal smodko. Njegova stara mati bila je Nemka. Priroda pra je obdarovala z raznimi sposobnostmi. Izvrstno je plesal, gizdalinski jezdil, odlično plaval, mizaril je, stružil in limal. vezal knjige, izrezoval podobe, naslikal z vodenimi barvami Napoleona v temnomodrej uniformi, s čuv-svom sviral na citre, znal je razne umetnosti s kvartarni in glumstva, imel je tudi nekaj znanja in mehani-fizike in kemike, če tudi le površ-jezikov se ni mogel naučiti, govoril je jako slabo.


V	naših dijaških društvih je le malo govoril, udeleževal se jih je le bolj se svojimi živimi pogledi in smehljanjem. Ženskemu spolu je jako dopa-dal, pa v tej za mlade ljudi tako važ-nej stvari se ni širokoustil, zaslužil je popolnoma ime: "skromnega Don Juana". Jaz nisem občudo\al Fusto-va; občudovati ni bilo ničesar na njem, cenil sem njegovo prijateljstvo, če tudi je obstajalo samo v tem, da sem ga smel obiskati kedar sem ga hotel V mojih očeh bil je Fustov najsrečnejši človek na svetu. Življenje mu je teklo tako gladko, kakor bi bilo namazano. Mati, bratje, sestre, tete. strici, vsi so ga obožavali, živel je ž njimi v nenavadnej prijaznosti, po pravici veljal je za izglednika sorodnika.
IV.
Neko jutro Šel sem k njemu jako zgodaj, in nisem ga dobil v njegovej stanici (kabinetu). Pozdravil me je •z sosednje sobe: puhanje in ploskanje slišalo se je od tam. Slednje jutro se je Fustov oblival s hladno vodo, potem se pa čet vrt ure vadil v telovadbi, v katerej se je jako izuril. Nepotrebnih skrbij za zdravje telesa ni imel, a ni pozabil potrebnih. ("Ne pozahi samega sebe. ne vznemirjaj se nreveč. temveč delaj zmerno", to je bilo njegovo treslo.) Fustov se še ni hi! prikazal, ko so se na stežaj odprle iuri sobe, v katerej sem bil. in prišel ie kakih pcdeset let star. koren jaški •lovek v uniformi, z belimi očmi. rit-dečirn obrazom in gostimi sivimi kodrastimi lasmi. Ta človek je obstal pred menoj, pogledal me je. široko raztegnil usta. zahohotal se je z glas-uodonečim hohotanjem in močno se ie udaril z dlanjo po stegnu, pri če-• er je vselej visoko privzdignil nogo.
—	Tvan Demjanič? vprašal je izza Iliri moj prijatelj.
—	Prav on je, odgovoril je prišlec.
V	kaj pa vi narejate si toaleto? Tako je! tako je! (Glas tega tloveka. kateremu je bilo ime Tvan Demjanič, /.venčni je kovinski, kakor tudi njetrov
ine'i.) Sel sem poučevati vašega bra-ca. pa <»n se je prehladih in vedno ki-!ia. T V-i t i se ne more. In prišel sem k vam, da se pogrejcm.
Tvan Dimjaiiovič se je zopet zasme-r»I z ravno istim čudnim smehom, u-larit se je zopet po stegnu, vzemši iz :epa pisan rohce, začel se je usekova-i i ' o 'rlasno. 7 izrazom nejevoljno-li v očeh in pljuvajoč v robec, zadri e je na vse grlo: Pftij!
Fustov je prišel v sobo. podal je nana obema roko in vprašal je naju, če e poznava ?
—	Nikakor ne. zagrmel je brzo Tvan Demjanič — veteran dvanajste-
■ i leta nima te e;isti.
Funtov je najprej imenoval mene, »otem je pa rekel, pokazivši na "ve-era?ia dvanajstega 'eta*': "Ivan Jemjanič P a tč, učitelj. . . . raznih rt' Vllrf iov 1 \
—	l>a. jirav pravite, raznih pred-ictov, poprijel je besedo gospod at ". — Kaj s" i uže vs" učil in še u-;:?i! ^Matematiko, zemljepis, statisti-o. italijansko, knjigovodstvo, ha-lia-a! in f.idlio. Vi morda mislite, milo-
<tljivi gospod da ni res T rekel je zo-h t nieni. — Povprašajte Aleksandra Davidiča, kako se jaz odlikujem na fa-ji'tu Aki> bi ne znal. kakšen pe-e<- — to se reče Ceh. bi pa bil ? Da, ospod. jaz sem Ceh. in moja domovi-a je stara Praga!	Aleksander
Pavidič uže dolgo ni bilo pri nas. Kmalu pridite kaj. da bodeva zasvi-rala duet . . . lia-ha! Dobro!
—	Vsaj setn bil predvčerajšnjim nri vas. Tvan Demjanič. odgovoril je Fustov.
Ko se je smejal TJatč. begale so njegove oči čudno in nemirno z jedne strani v drugo.
—	Vi ste. kakor vidim mlad človek in se čudite mojemu obnašanju. To prili a j odtod, ker še ne poznate mojega značaja. Povprašajte o meni vašega dobrega Aleksandra Davidiča. Kaj bode on vam povedal ? Povedal hode, d je starec Rate priprost, a trd Rus. če tudi ne po rojstvu, pa po duhu. Krstili so me za Janeza Ditriha, •i pravijo mi — Tvan Demjanič. Kar •utim v srci. to imam na jeziku, etikete ne poznam in je tudi poznati ne-"em! Pridite kedaj k meni zvečer, bo-lete sami videli. Moja stara — to se ■ »ravi. moja žena — je ravno tako pri-orosta: a kuhati in peči pa zna .... la je jo j! Aleksander Davidovič. ali ne govorim resnice?
Fustov se je samo nasmejal, pa molčal je.
—	Ne zamet ujte povabila takega starca, le pridite, nadaljeval je Ratč. — A zdaj . . . (Potegnil je debelo srebrno uro iz žepa in nesel jo k široko odprtemu desnemu očesu.) Zdaj mi ie, mislim čas iti. Drugi ptiček me čaka . . . Tega učim. vrag vedi kaj . . . mitologijo, za Boga svetega, mitologijo. In ta tepec biva daleč od tod. fam pri rudečih vratih! Nič ne de; kar peš pojdem, ker je vaš bratec lenaril, mora petiea za izvoščeka ostati v mošnji! Ha-ha! Prosim ne zamerite trospod, do svidanja! A vi mladenee le pridite k nam . . . Duet morava tudi svirati, zakričal je gospod Pate iz predsobe, kjer je s šumom oblačil kaloše (vrhnje čevlje) in poslednji-krat razlegal se je njegov glasni smeh.
V.
—	Kako čuden človek je to? rekel sem Fustovu, ki je uže začel nekaj stružiti. Ali je res tujec? On tako dobro govori ruski.
—	Da, tujec je, pa je uže minolo trideset let, kar je prišel v Rusijo.
; Leta 1S02. ga je nek knez seboj pripeljal ... ali ložje si je misliti za 'slugo. A ruski govori jako gladko.
—	Prav brez liapafce, in tako pravilno zavija, da bi nikdo ne verjel, da ni Rus, utaknil sem se jaz v besedo.
—	No! To je naravno. Taki so vsi poruseli Nemci.
—	Vsaj je on Čeh?
—	Ne vem; morda. Ž ženo govori nemški.
—	A čemu se povzdiguje za veterana dvanajstega leta? Ali je bil pri deželni hrambi?
—	Kaj, pri deželni hrambi! Ob požaru ostal je v Moskvi in izgubil je vse premoženje ... To je vsa njegova služba.
—	Zakaj je pa ostal v Moskvi?
Fustov prenehal je stružiti.
—	Sam Bog ve! slišal sem da je služil za ogleduha, pa to je najbrže prazno govorjenje. Da je dobil za izgubo odškodovanje, to je res.
—	On nosi uniformo . . . Tedaj je uže moral biti v državnej službi?
—	V kadetskem oddelku bil je za učitelja. On je višji dvorni svetnik.
—	Kdo pa je njegova žena ?
—	Tukajšna Nemka, hči nekega klobasa rja . . . mesarja.
—	Ali ti zahajaš pogosto k njemu?
—	Da, zahajam.
—	Ali je zabavno pri njemu?
—• Dovolj zabavno.
—	Ali ima kaj otrok?
—	Da. Od Nemke troje, od prve žene pa jednega sina in jedno hči.
—	Koliko let ima starejša hči?
—	Pet in dvajset let.
Meni se je zdelo, da se je Fustov bolj nagnil k stružnemu kolovratu, in ko lo začelo hitreje vrteti.
—	Ali je lepa?
—	Kakeršen okus ima kedo. Njen obraz je jako živ in vsa je . . . znamenita oseba.
"Olia." mislil sem, Fustov je pa iadaljeval svoje delo s posebno marljivostjo. Na sledeče vprašanje odgovoril je le z ropotanjem svojega kolesa.
"Moram se seznaniti s to zname-nitosto," mislil sem sam pri sebi.
. ad 30 let o obnašat IP Dr. RiCHTERJEV
SVETOVNI, PP-ENOVIJENJ i & * Mu r'j)
ran
Naznanilo.
Slovensko, katoliško, podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12, J. S. K. J„ Allegheny, za Pittsburg Fa., ia okolico, ima svoje redne seje vsak« drugo aedeljo v mesecu. — Društveni-kom se naznanja, da bi se istih v polnem števila udeleževali, ter redno do-sašali svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed izvršn-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do pošiljaj o.
.Predsednik: Muško Jos., 254 Spring garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St., Allegheny; I. tajnik: Povše Nik, 28 Tell St., Allegheny; H. tajnik: Strniša Franc, 254 Springgarden Ave., AI-lehgheny ; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell St., Allegheny, delegat: Volk Ferdinand, 122-42 Pittsburgh. Odbor: Krese Franc, 4820 Plum Alley, Pittsburg, Šercelj John, 918 Main St., Allegheny, Kolar Anton, 818 Pery St.: Allegheny, Borštnar John, 105 High St., Allegheny; Drasier Anton, 1126 Maple Alley, Braddock, Golob Franc, 1019 Higkot Ave., Braddock.
Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo H. tajniku Francu Strnišu, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Pa. (24-8-04 24-^8-05)	Odbor.

USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKS£#
GLAVNA PISARNA:	^ J
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
Sedaj pošljem 100 kron za $20.45
Podružni
1778 St. Glair St., Cleveland,
ZASTOPNIK
VSEH PAROBRODNIH
DRUŽB.


Pošilja denarje y star?
-----domovino najceneje in najhitreje.
Parobrcdne listke i,roanJa
--po izvirnik c en ali.

SIDRO"
Eipelier
kot n-iibnlHi lek zoper
? HEUHATIZEKL
F0Z0ST3TIC0, \ P 0DAG210 itd.
in rsizne reituiar.idn** 2u prilike.
" ti ; 25cf. In fiOct. * v+cb '.cKarnaB ali prt
v F. Richter a Co
215 Pearl Street, York,
NAZNANILO.
Od Mestne hranilnice ljubljanske; -mo prejeli večje število letnih obra-("unov za leto 1904, v kterih je vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dee. 1904 z obrestmi vred ozna-! i*ena.
Vsem onim, ki imajo kaj denarja i naloženega pri gori omenjeni hranil-' niči, dopošljemo na željo jeden obračun. Plačati je le poštnino 5c.
Upravništvo Glasa Naroda".
Ako	dobro "CCtresi&D
z mesom m grocenjo, F
tako se obrui na	f
Martin Gcržiča, | 301-303 E. Northern Av.( t PuebSo, t'olo.	i
Xudi naznaniam, da i*n»m I* v zalo^ vsakovrstno suho iae- ^ so, ^&mret:	f
I
klobase, rebra, jczike9 & šunue »td.	a
Govorim v vCeb slovanskih p jf.zikih. Prii v.točim e.9 sa cVjiA | ni obisJc,	fe
AZX AXJXO.
Podpisani naznanjam rojakoiii ■ jlovencern in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL
Vedno točim -svežo pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni -whiskey ter brandy, fine Kiaodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo.
V obilen obisk so priporoča:
(aide)	doto
VSAK SLOVENEC najbolje ston"> ako se obrne na lne? ^cw York
je najpripravneje mesto za naseljence 111 delujem že Tiud 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v Xoav York na k ik kolodvor, poklieite me in se slovenski pogovorite.
Z velespobtovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND,

r
9>
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
NA PRODAJ
je lepo posestvo na Veliki Loki pri Trdbnjer" na Dolenjskem. Isto se na-liaja tik deželne ceste ob vodi preko mostu, oddaljeno le 4 minute od že-ieznične jx»staje in potšte. Hiša je zidana in za vsako obrt. kaikor trg-ovi-no ali g-ost-ilno pripravna; o-bstoji iz ~> sob, kuhinje in kleti. Ivrita je z ^>peko. Pele? hiše je na novo s slamo i><»kriti pod v prav dobrem stanju. Njiv je za 10 mernikov posetve in Tozd. Njive so z vsem potrebnim obsojane, katkor s krompirjem, fižolom, koruzo, /.pijem, ovsom, pšenico in ržjo.
Xa željo se dobi lahko tudi več njiv ali gozda.
Jako ugodna prilika za kupca.
Več pove lastnik: Alojzij Šlajpah, l>o«est!iik na Veliki Loki pri Trebnjem, Dolenjsko, Austria. (6-12—6)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naznanjam cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo
NARODNO GOSTILNO
(National Saloon)
na št. 306 Pine St., Hibbing, Minn.
Ob jeanem zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo, kakor: vedno s ežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji.
Poleg gostilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod jaiko zmernimi cenami.
Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v "Narodnej gostilni".
A. M. GERZIN, lastnik, 306 Pins St.,	Hibbing, Minn.
Opomba. V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in slovensko banko g. Frank Sakserja v New Yorkn.	(3-6—3-8 v d)
. Ro;«kom, Slovencem. in bratom Hi vatom v Miiwau kee, Wis., in okolici peri poro čam naj topleje svoj
SALOON,
na 17_ 'c»% v Milwaukee Rojaki dobro došli!
Wis. Postrežba točna.
JAKOB RAKUN,
lastnik.
(19-jun-05 3xw)

w
•Vir

ZASTONJ l
5>sl se naSi občeznani
"Jersey električni pasovi'
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo V j one kraje in pri onih sirankah, kjer so . bili dosedaj še nepoznani, smo priprav i ljeni na željo vsakomur jednega z a- j stonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše reel ne tvrdke. Za pas uaui ni ireba ničesar p j- I giljati, ker to jc darilo.
Kedai~ zgubljate vašo telesne moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, boleč:nf? n.*». hrbtu, če ne morete prebavati, imate spridon želodec, ter ste se ze naveličali nositi denar ■zdrav- i nikom, ne da bi vam. mogli isti pomagati, j tedaj boste pc uporabi '*Iersev~ električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna prlznunja.
VaS električni pas je toraj vse učinit, kar »te. mi obljubili, in še več, pas meje iinova zopet pomladil. F'an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicaeo, 111.
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem Mdaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite i	e*
Jersey Specialty Co., 125 Cedar St.,	New York, N. V
ROJAKOM
priporočamo našega zastopnika M: JANKO PLESKOTA ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal ce njene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročni no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravništvo "Glasa Naroda"
Compagnle Gemie Iraiisatiantique,
(Francoska parobrodna družba,)
©*©o"To S'tossxxoii.,
89 E. Madison Street, - _Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno dro za gospode. 18 Sire Screw B navijak
Cena uram:
Nikel nra.......$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna "ira.. ... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, poten priložite $2.00 navedenim cenami
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
m 16 Size 7 kamnov $15.00 11 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 (h 6 Size nra za dar\n w 3 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam
Jacob Stonich^
89 E. Madisca Street, CHICAGO, XJLL.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠViGE, JNOMOSfA fIi UU8UAHL
poStm parniki so. na dva vnaka............
"La Lorraine' "La Savoie"
"LaTouraine" « " " ............
"L'Aquitaine" M ^ " ............
"La Bietagne".........................
"La Chan-pagne"............-..........
MLa Gascogne".........................
. l2,OOton.
_. 10.000 • ...io;ato 8,000 *« ... 8.OCO 8,OUO "
25,000 konn kin m< 25,000
i2,au 16,000
O.uCKJ 9r000
Glavna agencOa; 32 BROADWAY, NEW YORK.
ParnSd od plujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. uri dopoludo*; iz prists nišča 42 North River, ob Morton St.. New York;
•La TOURAINE *LA SAVOIE La BreVaame *LA LORRAINE La G-ascogne
Pxrnik*
8. junija 1905 *LA SAVOIE 15. junija 1905. La Bretagne 22. junija 1905 "LA LORRAINE 29. junija 1905 *LA TOLRA1NE 6. julija 1905 La Gascogne
13. julija 1905. 20. julija 1905. 27. julija 1905. 3. avgusta 1905. 10. avgusta 1905.
a * ves do zaznamo v trn imaja d^a njairi
NAROČUJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1.50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — "GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTL NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK ČAS.
NEB1ROS ASTRO MEDICAL CURE . (INES J ROS ASTEOLOGlfeO SDBATLJENJB)
Slavna egipčanska vedeževalka Agnlia-rept L. Nebiros zdravi po no vej astro-logičnej medicinskej metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in unii-rnje obsedence.
Za zdravila uporabljale razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jihjsama pripravlja.
Obče znano je, da se zamore s posre-uuwaijtu Liutijja 12. zveitu ali astrologije jako imenitno in edino nspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njej njegovo preteklost inpribodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu proroku je kako ženo bode dobil ali pa deklet am, o njili ženinih. — Ona daje najboljšo nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
NASLQV: 214 E. 25. ST., NEW YORK, MEP2 in3- AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja.	TeL 4524 Madison Sq