Naročnina mesečno 2"> Din. ia možem* sivo 40 Din — ue-del|ska izdaja celo k-1 nn lib Din, za iiio/einsivo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.O, lil EOVENEC ček. račun: Ljub« 11 a nn št. 10 bV> ia 10 141 za inserat«; Sarajevo šiv 7">bJ, Zagreb itv. VMIIt, l'ra^a-1 )unaj 24.7 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 iu 2050 U |> r h v a : Kopitarjeva b, telefon iVil Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Načrtno gospodarstvo Odkar je v gospodarstvo uveden sistem svobodne konkurence, opazujemo, da se približno vsakih deset let pojavi neka čudnu gospodarska depresija, ki vedno zajame, vsaj v svojih posledicah, več držav hkrati. Takšne »periodične gospodarske krize« so se javljale 1815, 1827, 18:10, 1847, 1857, 1800, 1873, 1882, 18U0, 1900, 1907, 1913 in po vojni 1920, 1921, 1930, 31, 32 — kdo ve? Morda tudi še 1933... To je ravno! Med tem ko so bile vse dosedanje krize ciklične in se jih je smatralo za mira,-en proces v kapitalističnem gospodarstvu, ki prinašajo potem še večji gospodarski razmah ili blagoslov, in torej proti kapitalističnemu redu kot takemu niso nič bistvenega dokazovale — so poznavalci obstoječega gospodarstva spričo sedaj trajajoče krize mnogo bolj skeptični. V go-podnn-kih krogih je ikoraj euodušno splahnela vera v fatalnost kriz. Prav malo jih je, ki bi z g. Julia om v »Tempsuc delili upupolui optimizem: »tout s'arrangera< — vse se bo uredilo... Kdaj in kako? Ti dobrodušni optimisti so se očividno zadovoljili z nekaterimi zunanjimi simptomi, ki so obetali zboljšanje nezaposlenosti, dvig cen. laltiiu poživitev trgovine... Toda vse to le mimogrede kakor prijetna sanja. Ze se čujejo glasovi drugih, ki gledajo globlje in ti so mnenja, da bo gospodarski red na sedunjih temeljih, {e bi tudi začasno okreval od obsloječe bolezni, ie v kratkem stresla še vse liu ša mrzlica. Ze dokazujejo natiiiično in s številkami, da bo še vedno milijone ljudi ostalo brezposelnih na cesti. Čeprav bi se obnovilo go-podarstvo v celotnem nekdanjem pogonu. Novi izumi in novi stroji so tisoče delovnih rok izločili iz delovnega procesa. Ne bo dolgo, pa bodo sklud'šča zopet polna in sedanja tragedija delovnega ljudstva se prične znova v še atrašnejši obliki. Sredi tolikšnih gospodarskih stisk se pojnvlja ideja o »načrtnem gospodarstvu« (1'čconomie diri-gče — PlnovvirtM-hiift) kol rešilna gospodarska formula. Ob tein magičnem odkritju je naenkrat vse navdušeno, ie zato. ker si vsakdo predstavlja pod tem izrazom od njega zaieljcno gospodarsko obliko, >ki bo vse uredila«. V resnici tudi ulegne biti kn-kih dvajset gospodarskih sestavov, ki se nam predstavljajo kot »nnčrlno gospodarstvo«. Vendar pa je večinn tistih, ki se navdušuiein za takšno načrtno gospodarstvo, mnenja, naj bi drinvu bila tista, ki bi vodila gospodarsko iivljenje po trdno določenem, vezanem načrtu. Predvsem se za takšno ureditev gospodarstva navdušujejo socialisti kakor seveda iudi komunisti, ki so izločili svobodno konkurenco na ta način, dn so vse prebivalstvo prisilieno organizirali In razdelili v dve trospodnrski državni panogi: konsumno in produktivno, pri čemer je Rusija zaenkrat v tnko srečnem položaju (ker njeno gospodarstvo še ni polno razvito kakor v drugih dr-iavah), da lahko leko vsi stroji in «o vsi delavci zaposleni, ne dn bi pri lem prevef producirala. Vendar gospodarsko krizo občuti in še zelo bridko tudi sovjetska Rusija. Kaj naj torej sodimo o stvari? Samo po sebi se razume, da je vsak razumen Človek za red v gospodarstvu. Kapitalizem je s svobodno tekmo sil razrval red v gospodarstvu, pokazalo »e je, da svobodna tekma, dasi je v nekih mejah dopustna in gotovo koristna, nikakor ne more ravnali gospodarstva, kar je tudi izkušnja zadosti dokazala, ko so se kriva načela individualističnega duha uveljavila v življenju. »Zato je nujno potrebno, da se gospodarstvo zopet podvrie in podredi pravemu in uspešnemu vodilnemu načelu«, kakor pravi Pij XI. v »Qadr:igesimo anno«. Toda. ali naj bo država tista, ki na] vodi gospodarstvo? Da in ne. Namen in zadnji cilj države je dobrobit driavljanov. Zalo je gotovo tudi njen namen oziroma naloga njenih organov, da pazijo na tnko važno Eivljenjsko panogo, knkor je gospodarstvo, da ga nadzirajo in usmerjajo k njegovemu namenu, to je obči dobrobiti. Popolnoma zgrešeno pa bi bilo. ako bi kdo hotel državi odmeriti v gospodarstvu isto vlogo, kakor jo ima n. pr. ravnatelj v podjetju in kakor si stvar zamišlja socialistična dok'rina. ki zre v državi nekakšnega vsemogočnega podjetnika. — Država ima že danes mnogo preveč funkcij, da bi mogla vse res smolreno in s pridom vršiti. K lej vsemogočnosti, ki jo država že danes uživa na vseh mogočih področjih, ji je gotovo mnogo pripomogla neka prav izrazita duševna lenoba sodobnega rodu, ki ob vsaki priliki in spričo vsake naloge, ki se pojavi, pa naj bo na kateremkoli področju, mirno in apatično beseduje: to je slvar države, to naj uredi država. Morda je ta po.iav, ki je prav specielna oznaka sodobne družbe, šele drugoten: da je namreč država baš radi tega, ker je potegnila vse funk-eije nase in vzela posameznikom in manjšini edini-cam vsako samoraslo delavnost, ubila prepotrebno iu prekoristno privatno iniciativo. Toda če je kje potrebna privatna inicintiva, je gotovo v gospodarstvu. Naloga države pa je, da zasebne gospodarske podvige nadzoruje, čuva, sili, tabranjuje, kakor nanašajo prilike in zahteva potreba. Pozdraviti je treba vsako iniciativo državnih organov, ki hoče usmeriti gospodarstvo po enotnem načrtu in urediti organizirano gospodars.vn v nasprotju z neorganiziranim gospodarskim kaosom, ki je lako značilen za kapitalistično gospodarstvo. Taki načrti morajo biti vsaj zelo koristna gospodarska orientacija. Znanstveno delo, ki so ga na lem polju izvršili n. pr. sovjetski pa tudi faš.stični gospodarstveniki, lahko služi kot teoretična podlaga in orientacija za gospodarske načrte tudi po drugih deželah. Zato pa Še nI Ireba, da bi si država prilaščala kak monopol na gospodarstvo in si ga kratkoinulo lastila kol izključno, njej pripadajočo domeno. — Mnogo bolj nujno, kakor da država na takšen centralističen način »vodi« gospodarstvo in pri tem /so gospodarsko moč združi v rokah nekaj družb Zakaj je bila konferenca M A potrebnat Velesile proti „matim državam" Angleški načrt: Kako krotiti „male" Belgrad, 20. dec. 1. Konferenca male antante je končala svoje delo. Tiho, brez hrupa se jo odpelju! dr. Beneš domov v Prago, nocoj mu sledi tudi Titulescu. Nekaj izrednega, kar se je splošno opazilo, je bila skrajna molčečnost češkoslovaškima zniiaiicga ministra, ki je sicer vedno dob e volje in vedrega razptdoienja. Topo« je bil tih in listi oblak, ki ga je prinesel s seboj iz Žeueve, ga ni zapustil ia rasa ujegovega bivanja v Belgradu. Časnikarje je oilkla-ajal ili ni i svojim kolegom ni dovolil, du bi odgovarjali na vprašanja, ki so jih časn karji pripravili. Tudi Titulescu, ki zna razgibali vso Ktropo in na katerega je bil Belgrad najbolj rad vvdeu, se je nekam tajiastreno plazil od hotela do luuanjcga ministrstva. On je razoke drtave zalezel prav tol ko, kot pa glas kakšne vric«ile. Mus«< lini je od tvoje strani |to i pri stališ?« angleškega preinierjn. ki hoče napraviti konee tej neupravičeni demokraciji pri Zvezi narodov in uvesti zopet hierarhično podrejenost malih driav velesilam v vseh velikih vprašanjih steotiiega značaja. Male države da imajo sicer pravice, kaicre jr treba ščititi, toda ne sme se jim dovoliti, ila bi stremele ia vodilno vlogo. V ivezj g tem stališčem, ki ga je angleško zastopstvo v Ženevi načelno in dosledno ie dolgo izvajalo, ker se je vprašanje nemškega moratorija ia reparaiije kakor tudi vprašanje nemške enakopravnosti v oboroževanju rešilo brez prisotnosti malih driav, ki so čakale v predsobi in ka eriin so velesile nato kratko sporočile rezultat svojih posvetovanj, v zvezi s tem stališčem torej se je sproiila tudi misel, da bi »i velesile nekako podelile Ktrapo v interesne cone. Male driave je treba krotili in vsaka velesila bi si rezervirala v K*ropi en ko«, nad katerim bi izvajala varušlvo. Mussolini bi m rezerviral Podonavje in Balkan do Bottpora, severni del Ivi rope pa bi bil prepuščen Nemčiji. MarDonald i Mussolini sla v tem pogledu telo konkretno izrabi svoje stališče. Herriot je l ogorčenjem, tako se liši, utrnil takšen načrt, a se ni protiril do-ti energično predlogu, naj »e male ilrtave prisilijo, da se pokoravajo odločitvam velikih. Načrt Je torej ostal in lo je med drugim odločilo malo anlanto. da ie sklicala izreden sestanek, aa ka erem je predvsem in v prvi vr»«i hotela manifestirati, da je drnjrn organizem, ki zastopa 60 milijonov ljudi, torej da je njegov glas enak glasu kakšne velesile. M a a antanta - velesila la slednja točka je tudi razvidna It uradnega komunikeja, edina, ki je vsaj nekoliko jasno izražena. 1'ntanovil se I mi stalen meddrtavoi svet ia •talno tajništvo male antante. S tem se je hotelo povedali Iole: v vprašanju razoroiitve, v vprašanju vojnih dolgov, v vprašanjih, ki s« tičejo varnosti dosedanjih meja, kakor luili v boja proli revizioni« ič-nim »tiujani f Kvropi ne obstojajo več ločene driave Češkoslovaška. Romunija in Jugoslavija, ampak ena sama velesila, ki »e imenuje mala auunia. spadajo semkaj: zakljuiitev medsebojne trgovin-ske pogodbe, sklenitev veterinarske in konzularne konvencije, zgraditev mostu preko Donave, dogovor o Sipakein kanalu, likvidacija |>ovrnčila za premoženje banatskega dobrovoljskega polka, povračilo odškodnine za izvršene agrarne reforme v Romuniji in Jugoslaviji bodisi državljanom bodisi institucijam in še nekatera druga manj važna obmejna vprašanja. Razen tega je bilo na današnji Italija bi segla po Balkanu Rim, 30. dec. Rezultati konference mate antante v Belgradu. ki se izražajo predvsem v permanentni komisiji treh m in tet rov in ki pomenijo očividno okro|4jenje prijateljskih vezi mod Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo, so zelo sabo vplivali na politično razjtoloženje v Rimu. Tam »o naninč s pretiravanjem aaanega incidenta v Trogiru in s poskusi, o 14 ujet i mali anlanti Romunijo, katero so straš li s popolno osamljenostjo, ako bi b'la napadena od Rusije, hi teli |*>vzročiti r.izijs-ko v sta\bi ma-le antante — »o se [>a sedaj morili prepričati, da je la trud fašistične zunanje polili k e bil popolnima zaman. Zato sc seveda ta nejevolja rimskih krogov obrača sedaj v prvi vrsti proti Franciji in seveda tudi proti goapodu VVickham Steedu, ki je v znatnim članku razkril faftstiftni načrt i t a. i ja n sko -a vst r ijsko-madijanske antante v aporazumu z Nemčijo, ki naj v Evropi ustanovi italijansko-nen e>ko hegemonijo ln prevrne c-bstojoče mirovne pakte. Faš:stični tisk se nad lom bolj ogorčuje. ker je sedaj tudi oficiozmi »Tempi* Slecdava odkritja vet ali manj izrecno potrdil kot resnična in spričo tega pozval države male antante. da čim bolj utrdijo svoje medsebojno zavezništvo, da se italijanski načrti paralizirajo. Zlnsti pa je zadel rimske kroge Pertinaxov članek v »Eoho de Pari««, v katerem ta ugledni žurnalisi trdi, da ni iz.k''ju>eno. da ni bil znani trogireki incident, kjer so jiorušili nekoga benečanakega leva. povzročen od agentov provok iterjev, na vsak način pa da je ta dogodek služil Italiji sanvo kot pretveza, da priklopi k izvajanju svojih aiitifrane -.'k:h In ant»mirovnih načrtov. »Echo de Pariš« pravi, da sla si Italija in Nemčija hoteli razdeliti sferi vpliva v centralni Evropi im na Balkanu, in opominja države male arotante, naj se še bolj strnejo m*xl seboj, sporninijaijoč se besed, ki jih je leta 1073 naslovil benedki dež Mocenigo senatu: »Čeprav je treba stremeli za mirom, pa je škodljivo za vsako državo, ako ie ljubezni do miru gre lako daleč v svoji pasivnosti, da izgubl-ja iz vida nevarnosti, ki grozijo v bodočnost i.« Razumljivo je, da se tako pisanje fnflisliftilm krogom ne do|rade. in to tem in .m j, ker konferenca male antante v Belgradu po svojih rezultatih po-tiM-ni velik finsko politike goapoda Mussoiinija. Titulescu v Belgradu Dveurni avdrenca pri hral u Belgrad, 20. dec. I. Romunski zunanji minister Titulescu, ki je po končanem izrednem zasedanju Male antante oslal še t Belgradu, je hil danes dopoldne olt 11 sprejet t avdienco pri kralju, ki je trajala polni dve ari. To avilienci je hil Tilulesiu na intimnem kosilu pri princa Pavla. V popoldanskih urah so obiskali visokega gosta na romunskem poslaništvu najprej tukajšnji francoski po-sl inik Naggiar. za njim tukajšnji nemški poslanik Dufour-Feronce in poljski poslanik Scliuarzliurg-liiinther. Z vsakim poslanikom je oslal Titulescu v daljšem razgovoru. Ob 4 popoldne «e je odpeljal romunski zunanji minister v nase zunanje ministrstvo. kjer sta skupno konlerirala z nasiin zunanjim ministrom Jevtičem. Zvečer ob 8 je priredil v čast Titulescu in njegovemu spremstvu pomočnik zun. ministra Folit večerji, na katero je bilo povabljenih več uglednih osebnosti. Tituleseu ostane no-oficielno v Belgradu tudi še jutri in bo odpotoval z jutrišnjim večernim brzovlakom. Uradno obvestilo o spstanku Belgrad, 20. dec. 1. Sedanji izredni sestanek Male antante je nudil ugodno priliko zunanjima ministroma Romunije in Jugoslavije zn podrobnejše razgovore o celi vrsti vprašanj, ki do sedaj med obema državama Se niso bila rešena tako, kakor to zahtevajo prijateljski odnošaji. V razgovorih, ki so se tozadevno vodili danes med Titu-leseom in Jevtičem, se je ugotovila z obeli strani najboljša volja, da se najde primerna rešitev in da se vsa vprašanjn, ki so več ali manj sporna po razmejitvi in sprejetju mirovnih pogodb, likvidirajo v duhu prijateljskega sodelovanja, s katerim sta prežeti obe državi. Kot najvažnejša vprašanja Titalivru konferenci sklenjeno, da se cerkveno In versko vprašanje reši na ta uačin, kukor lo zahtevajo obojestranski interesi. Z obeh strani se je v leku razgovorov pok«-zala izredna uslužnost, ds se za vsa ta vprašanja najde čim ugodnejša rešitev, kakor je to pač ie navada med Romunijo in Jugoslavijo, da rešujeta vsa svoja sporna vprašanja sporazumno, kakor je J bila ie praksa v preteklosti Vsekakor bodo načelni sporazumi v vseh gornjih vprašanjih omogočili zunanjima ministroma obeli držav, da bosta imela na razpolago več čns^ za proučevanje vpra-ianj splošne politike, a katerimi so v zvezi interesi obeh držav. Kaie, da bo lemu načelnemu sporazumu. ki Je bil danes doseien med obema zunanjima ministroma, v najkrajšem času sledilo ims-novanje posebnih strokovnih komisij, ki bodo imele nalogo, da realiziralo vse to, o čemer »ta s« danes načelno sporazumela Tilukscu in Jevtii. Sedež tainištva H1A Bukarešt. 20. dec. i. Današnji »\deveml« poroča. da ho novo ustanovljeno lajmitvo male antaal« imelo svoj staliu sedel v Ženevi. Demonstracije na Reki Reka. 20. dec. i. Snoči je bila v fašističnem domu komemoraeija za lasistom Lurianom. ki je umrl na Krka. IMino»ti je prevzel novi pokrajinski tajnik fašistične s muke Catalini. l'o spominski slav-nosti so fašisti nosili italijanske in dalmatinske za-Kave po mostnih ulicah ter i najgršimi besedami vzkl kali proli Jugoslaviji. Pred jKidopjeni jugoslovanskega konzulata in pred iih>s«nm. ki veie Reko s Sušaknm. «o demonstranti ponovno burno kričali proti naši drtavi. in poedincev, česar uničujoče posledice smo znova in znova morali tudi pri nas na lastni koži bridko občutiti — se nam zdi potrebno, da s primernimi zakoni upostavi pravico in zalre zlo in nered v gospodarstvu. Ni treba nobenih enket. poglejmo samo v obraz realnosti, pa vidimo, kako kapital tudi še danes služi ogromne, nezaslužene dobičke, kako se po laslnih izrazih Pija XI. »ne kopiči samo bogastvo, temveč se kupiči Iudi strnšna moč, gospodarsko samosilje in samodršlvo, in sicer pri nekaterih, ki po večini nili niso lastniki kapitala, temveč le skrbniki in upravniki, a ravnajo z njim po svoji volji.« Najhujše samodršlvo je pri tistih, ki gospodujejo nnd posodo in kreditom po mili volji »in nekako upravljajo kri, ki po njej vse gospodarstvo živi«. Povsod vidimo, kako nova plulokrarija >biie hud boj za moč v državi, dn polem državne sile uporablja za tekmo v gospodarstvu«. Plutokrariia je tista privilegirana družabna kasta, ki jo najče- šče najdemo pri državnih krmilih, ili ki zna, ker ima denar, s časopisjem pa Iudi drugnče z raznimi lepo donečimi patriotiSnimi gesli, ki jih spravlja v javnost, skrivati svoje prave, umazane dobičkar-ske namene, ki jih ima z državo. Prav in pravično bi bilo, ko bi države zlasti v časih takih velikih gospodarskih kriz, kakor jo sedaj preživljamo, s trdimi zakoni preprečile lo nezaslišano kopičenje bogastva v rokah nekih družb in posameznikov. ■Takšna čisto navadna pravičnost bi bila bolj učinkovita socialna reforma kakor pa vsi poskusi »državnega načrtnega gospodarstva«. Ce je v kaki sineri potrebna državna intervencija, je gotovo tukaj. — Res, da prave reforme v gospodarstvu ni pričakovali brez preosnove duš in srca, česar nikakor ne preziramo. A vsaj neka količina tudi snovnih dobrin je potrebna, da more človek živeti primerno človeškemu dostojanstvu in kultiviratl svoio duhovnost Driu. Bombe v Za'ečarju Belgrad, 20. decembra. A A. Prošlo nof okoli 23. ure so neznanci vrgli v »meri proti T«Jašniei, ki stoji zunaj mesta, 11 ročnih bonih, od katerih 2 nista eksplodirali, l-lksplnzija ni napravila ni-kakšne škode. Bombe so sisten a »Odrin«, kakršne rabijo holcarskl četaši. Oblast je uvedla preiskavo za storilri po sledovih, ki vodijo proti bolgarski moji. Bat nn dopustu Ljuldjana. 20. dec. A A. Ban dr Miri-š č ie n« stopil z današnjim dnem Irilid ieki redni dopust. Za odsotnosti ga bo nadomeščal |Hiniočiiik hnna dr Pirkmajer, ki bo sprejemal stranke ob torkih in petkih od 11 do 13. Hišni pr>st's'ni(ti v Bcifirodu Belgrad. 20. dec,. 1. Tukaj se mu lijo za-lopnio hišnih posestnikov iz vse države. V teiiu današnjega dneva so poselili mero I ijtie osebe ter jim izročili obširno spomenico, v kaleri protestira o proti novim davščinam, ki »o predvidene v na.kina Inih in izrednih kreditih, o katerih bo ravno jutri razprav Ijal senat Radi lega so zast opniki hišnih ] < sečnikov izročili spomenico tudi senatu. Iz Ljubljane ji v deputaciji g. Frohliich. „Haarglan*" je enaUe^a r®" mena za lasno higieno. Kako ostanejo lasje zdravi? Z rednim Izpira-njem s sredstvom »Orna glava« — Hnar-glanz« po vsakem umivanju glave. Sredstvo -Haarglanz« ravna in orožl omehčane lase in odstrani vse alkalične ostanke v laseh. Lasje se na ta način nevtralizirajo, postanejo prožni ter zablestijo v čistem sijaju. Za lase je to prava po-mlajevalna kopel. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku »Črne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, ki omogočajo umivanje glave z od-nrUmt oCmL ® k prazniku krasno božično dozo s kavo Hag Darilo, katero vsakesa razveseli. Dozo dobite brezplačnol Ako Vai trgovec teh dos za darovanje kave Hag ne prodaja, prosim obrnite se na: Kava Hag d. d., Kaptol 10, Zagreb. Vprašanje beneških levov v Trogiru in zaslužen odgovor Rimu Kdo ruši kulturne spomenike? - Ne mešajte se v naše zadeve! Belgrad, 20. dee. 1. Danes popoldne je violi! napolni poslanec dr. Angje.linovič interpelacijo na runianjega ministra Jevtica radi govora predsednika kr. italijanske vlade lienita Mussoiinija radi inci d 011 to v v Trogiru. Interpelacija obsega sedem strani l>r. Angjelinovič pravi v uvodnih beeedah, da so neznanci ,poškodovali pred nekaj dnevi v Trogim grb inozemske srednjeveške države, ki je že pred 110 leti prenehala obstojati. Tu je govor o nekih kamenitita levih, ki jih je nekdaj beneška republika kot simbol svoje ohlasti in kot svoj državni grb postavil« na javna in državna poslopja ter objekte z isto pravico, s kakršno je poa.noje Avstrija postavila svojega črnožoltega dvoglavega orla. Dr. Angjelino-vič pravi dalje, da m v Jugaaiaviji nobenega intelektualca niti med Srbi, niti med Hrvati in ne med Slovenci, ne med pravoslavnimi in ne med katoliki in niuelrmani, ki ue bi obsojali takih brezsmiselnih izpadov, kakor eo to bili v Trogiru. Nihče ne oo-rcka, da ni Benečija vladala v Dalmaciy», kakor tudi nihče ne odreka, da ni Turčija vladala v Srbiji ali v Bosni, prav tako kekor tudi v Italiji oiliče ne za-n-ka dejstva, da je Avstrija vladala v Lombardiji, Benečiji »li v Treotmu. V Dalmaciji iiri 8000 do 4000 Italijanov med 700.000 Jugoslovani. Sereniesi-ma ne živi več in je umrla od slabosti pred 140 leti. Nadalje govori obširno v svoji interpolaciji o teh dogodkih in navaja razmerje, koliko Jugoslovanov iivj v Italiji hi koliko Italijanov v Dalmaciji. Največji sovražniki italijanske kulture so oni Italjani, ki mislijo, da številčno razmerje 4f»*) : 700000 la- menikov je poru&ila ItaHia na svojem področju ter navaja al e« teče: 1. Porutiila je epoinenik pesnika \Valterja von der Vogelvveide v Boznu. 2. Porušila Hj sj>amenik cesarice in kraljice Elizabete v Trstu. 3. Porušila je spomenik cesarja Maksimilijana mehiškega v Trstu. 4. Trikrat je bila odbita glava cesarice in kraljice Elizabete v Merami. 5. Porušen je bil velik bronael kip borcev za svobodo Tirolske is leta 1809 v Untermaisu. 6. Porušen je bil spomenik bojevnikov iz svetovne vojne v Brixnu. 7. Porušen je bil spomenik borcev Iz svetovne vojne v Rrunnecku. 8. Poškodovan je bil spomenik junaškega in simpatičnega borca za svobodo svoje domačije Andreja Hoferja » Meranu. f). Z dinrfmitom je bil razstreljen spomenik tirolskih Kaisorjagrov v lkjznu; kamenje tega spomenika so Italijani upora bili za apomenik italijanske zimage. »To eo le, v kolikor se spominjam, kulturni spomeniki velikega nemškega naroda, kaitere so porušili in uničili odgovorni faktorji Italije, fteniu še potem spominjati eponienllt pesnika Vilharja v Postojni in komponista Colariča v Kobaridu, ki sta bila prav tako porušena. Mar naj ponovno omenjam veličastne palače Narodnih domov v Trstu. Paainu, Pulju. Sv. Ivanu in BarkovLjah, ki so bile zažgane? Z bolestjo v duši »e spominjam tukaj davnega proglasa Nj. Vel. kralja Italije, ki je vreden naslednik svojega velikega deda; t Dovoljujejo se slovanske Šole s slovanskim učnim jezikom. Vaši otroci ne bodo nikdar pozabili svojega lepega materinega jezika. V Italiji bodo uživali Hrvati in Slovenci ab- hko nadomestijo ka meniti s;>onieni-ki osvajalue dr- eolutno pravičnost.* Kaj se je vse zgodilo? V Istri nive. Dr. Angjoiinovič našteva nadalje, koliko sj>o- ' je bik) 530 javnih ljudskih in 16 privatnih ljudskih Sod a hrvatskim in slovenskim učnim jezikom. V te šole je zahajalo 90.000 jugoslovanskih otrok. Na teh šolah je bilo nameščenih 827 učiteljev. Imeli smo dve gimnaziji in eno učiteljišče. In sedaj? Jugoslovani so imeli 617 zadrug, ki so bile organizirane v treh zadružnih zvezah. K temu še 116 denarnih zavodov. In sedaj? Niti ene šole ni, niti ene edine zadruge. •> da o predstavnikih v javnem življenju pokrrjine in države sploh ne govorim. 0 Gorici, ki je t* eklatantnejši primer, sploh nočem govoriti. ■Smatram, gospod minister, da je razprava v senatu kraljevine Italije absolutno prekoračila meje, ki jih diktirajo obziri sosedstva iu dobr! odnošaji ene države do druge. Napačno le mnenje, da ee eme po avstrijskem cesarskem receipitu vmešavati J naše not rao !e zadeve tuja država. Tako je delala svojčfs Avstrija v Italiji, toda doživela je nezaslišan krab svoje politike. Mi smo eno, in sicer predvsem eno dc tujca. Zato se bo bridko razočaral oni. ki bi v tem vprašanju računal na kakršnokoli razdvojenost med nami. V zvezi z vsem tem. kar sem spredaj navedel, si dovoljujem na Va« gospod minister, nasloviti sledeča vprašanja, na katere Vas prosim odgovora na eni prvih sej narodne skupščine: 1 Ali je res, da je bil incident v Trogiru predmet protesta kraljevine Italije v Belgradu? 2. Kakšna je pravna in moralna podlag« m ta protest? 8. Na kikšen način ste. gospod zunanji minister in kraljevska vlada, reagirali na to vmešavanje v naše domače zadeve?< Izjava nove Irancoske vlade Ureditev financ Pari i, 20. dec. »g. Vladna izjava Paul-Bon-evourja bo imela tri poglavja: splošno, finančno in glede zunanje politike Prvo poglavje označuje formula, da se bo nadaljevala Herriotova politika. Drugo poglavje bo iinelo Cheronove načrte o načrtih reda in varčevanja. Finančni minister hoče modernizirati državno upravo in objavljati vsak mesec izkaze o dohodkih in izdatkih itd. Ne bo se pa dotaknil plač in pokojnin. Njegovi predniki so proračunske izdatke za leto 1933 že znižali od 56 na 50 milijard. Delicit, ki še ostane, pa hoče Che-ron pokriti tako: z novimi odredbami za varče- vanje 1.5 milijarde, z novimi zvišanji davkov 2.5 milijarde in z novimi posojili 3.5 milijarde. Go-vori se, da namerava Cheron naložiti enkratni krizni davek v višini 10 ali 20 odstotkov povprečne dohodnine zadnjih treh let. Zunanje politično poglavje pa obravnava vprašanje dolgov. Paul Boncour bo zelo na kratko izjavil, da smatra nova vlada glasovanje poslanske zbornice, po katerem je Herriot padel, za gotovo dejstvo. Kljub temu pa bo vlada poskušala obnoviti pogajanja z Ameriko. Drugi kabinet de Brocquev:lla v Belgiji Katoliško-tiberalna koalicija Bruxelles, 19. decembra. Gospodu de Broqucvillu, vodji katol. stranke, ae je jkj dolgih iu težavnih pogajanjih posrečilo, da seslavi vlado, ki predstavlja koalicijo med Katoliško stranko in liberalci. Ker so bili pri zadnjih volitvah novembra meseca liberalci poraženi (dobili so namreč 24 mandatov mesto prejšnjih 28, dočim so dobili socialisti, ki so imeli v prejšnji zbornici 71 mandatov, 73, katoličani pa, ki so imeli v prejšnji zbornici 76 poslancev, 79), se ta rešitev zdi nekoliko nenaravna. Bila pa je neizogibna, ker se katoličani s socialisti niso mogli sjiorazumeti glede temeljne linije vladne politike. Zato je rešitev položaja prešla v roke gospoda Devčze, šefa liberalne Btranke, ki je v sporazumu z de Broque-villom skušal ustvariti takozvani nacionalni blok lz vseh treh strank. Socialisti, ki očividno hočejo ostati v načelni opoziciji, so porabili okolnost, da jim je stavil ponudbo za vladno koalicijo Devčze namesto Broquevilla, za to, da so vsaka pogajanja a limine odklonili. Zaradi tega so sklenili katoličani kompromis z liberalno stranko, ki omogoča vlado na podlagi onih smernic, ki so bile merodajne že v prejšnjem kabinetu od oktobra 1932, kateri je predstavljal katdisko-liberalno kolaboracijo. Glavne črte tega sporazuma so: 1. da se delavska postavodaja ne ume spreminjati in da ostanejo brezposelnostne podpore, ki so podjetnikom trn v peti; 2. nadaljevala se ho jezikovna reforma v smislu avtonomije za Flamce, posebno na polju justice in vojaštva; 3. preprečila se bo tako protidomovinska propaganda komunistov kakor tudi poizkusi onih Flatn-cev, ki stremijo za odcepitvijo od Belgije; 4. kon-fesijonnlna šolska politika slej ko prej vsaj v glavnih potezah ostane in ee liberalcem dovolijo nekatere manj znatne koncesije v tem oziru. V novem kabinetu so ostale povečini iste osebnosti kakor v prejšnjem kabinetu grofa de Broqueville. Glavna sprememba je v tem. da je vstopil v knbinet šef liberalne stranke gospod Devčze, ki je prevzel ministrstvo narodne obrambe. Razmerje med katoliškimi in liberalnimi ministri je 8:5, dočim je bilo v prejšnjem kabinetu 7:5. Iz katoliške stranke kot take so v kabinetu 3 krščanski demokrati, ki tvorijo skrajno levo krilo katoliške stranke in so topot prav tako kot zadnjič, posebno po prizadevanju episkopata, nastopali pri volitvah solidarno s stranko. Flamci so v novem kabinetu zastopani po dveh članih. Naloga novega kabineta ne bo lahka fn se glasi kakor povsod drugod po svetu: finančna reforma na podlagi maksimalnega varčevanja, ravnovesje izredno deficitnega proračuna in zdravljenje socialne mizerije. Socialisti, ki so mesto odgovornosti za razmere. katere so po velikem delu zakrivili sami. prevzeli sedaj demngoško vlogo opozicije, pišejo seveda, da je vlada gospoda de Brootievilla »najbolj reakcionarna, kar jih je kedaj videla Belgija po vojnic. Bo} za Tkojeo je Franc Gabri-jelčič, učitelj v Murski Soboti. Belgrad, 20. dec. 1. Preteklo nedeljo je bila v Belgradu seja plen uma Narodne odbrane, na kateri je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal na predsedniško mesto dosedanji predsednik Narodne odbrane, upokojeni general Ljulbomir Milijič. Za novega -predsednika je bil »oglasno izvoljen Ilija Trifunovič. Na seji plenuina so nato razjiravljali še o nekaterih internih društvenih zadevah. Dunajska vremenska napoved: Se nobene bistvene izpremembe vremena ne bo. Seja senata Za prehrano siromakov Belgrad, 20. dec. L Današnja seja senata se je pričela ob 10 dopoldne. Na njej je bil prečitan tudi dopis zunanjega ministra, s katerim obvešča senat, da je kralj 30. novembra podpisal zakon o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo ter zakon o projektu konvencije o prisilnem delu. Nato so prešli takoj na prvo točko dnevnega reda: na konvencijo o označevanju teže na tovorih, ki se prevažajo po ladjah. Konvencija je bila soglasno sprejeta. Druga točka dnevnega reda je bil zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o jjodpiranju siromašnih slojev s hrano. Poročilo odbora, ki je proučeval ta zakonski predlog, je podal senator dr. Sava Ljubibratič, ki je med drugim poročal, da je bil finančni minister po zakonu o prehrani od 3. marca 1928 pooblaščen, da po rešitvi ministrskega sveta stavi na razpolago ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje 150 milijonov Din za prehrano naroda. Ta znesek se je imel razdeliti med narod v hrani in gotovini, in sicer na področju vse države. S čl. 360 finančnega zakona za proračunsko leto 1928—1929 pa je bilo določeno, da se mora 50% gornjega zneska uporabiti za javna dela, in sicer za graditev ce9t in mostov. Tako je minister za socialno politiko in narod, zdravje izplačal za prehrano 79,237.042.25 Din, za javna dela pa 40068.678.96 Din. Državni blagajni je bilo vrnjenih 11,915.196.27 Din. S posebnimi pravili je bilo nato določeno, da se dodeljena brezobrestna posojila /rnejo v denarju v petih letih, in sicer prvi obrok Jo 31. decembra 1928 v višini 10%, drugi obrok do 31. decembra 1929 v višini 15%, tretji obrok do 31 decembra 1930 v višini 20%, Četrti obrok do 31. decembra 1931 v višini 25% in peti obrok do 31. decembra 1932 v višini 30% od celotnega zneska. Ker so ostale velike vsote, okoli 67,320.845.93 Din, še med narodom, bi se morali ti zneski izterjati izvršilnim potom. Da ne bi prišlo do tega, predvideva predloženi zakonski osnutek, da se lahko plača dodeljena podj>ora v naravi po vrednosti blaga ali pa v denarju po borznem tečaju onega dne, ko se vrača dodeljeno [Kisojilo Za njim je j>odal krajši eksjioze o predloženih spremembah in dopolnitvah zakona o prehrani od 3. nuirca 1928 minister za socialno politiko in narodno zdravje, nakar je bil predloženi zakonski osnutek soglasno sprejet. Tretja točka dnevnega reda je bil zakonski predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o dovolitvi olajšav gozdarski industriji radi krize od 23. julija 1931. Poročilo finančnega odbora, ka je proučeval ta zakonski osnutek, je podal senator dr. Ljubibratič ter pre«!lagal, da se radi tega, ker se razmere v gozdni industriji niso nič zboljšale, predloženi zakonski osnutek z malima spremembami podaljša za leto dni. Po ekspozeju ministra za goedove in rudnike je bil predloženi zakoniki osnutek soglasno sprejet v načelu. Pri j>od robni razpravi Je govoril nato še senator Atanasije Šola, nakar je bii zakonski predlog sprejet tudi v podrobnostih. S tem je bil današnji dnevni red senatne eej« Izčrpan. Prihodnja suja bo jutri dopoldne. Na njej bodo pretresali poročilo finančnega odbora o zakonskem predlogu o naknadnih in izrednih kreditih k f»roračunu državnih dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1932-3. Znižan e uradniških plač v CSR Praga, 20. dec. tg. Poslansika zbornica je danes ob velikem hrupu sprejela zakon o znižanju plač državnih uradnikov. Med glasovanjem eo komunisti razgrajali in žvižgali, metali razne spise in skušali z ropotom onemogoči ti razpravo. Le s težavo so preprečili dejanske spopade. Zakon je bil končno sprejet z glasovi vladnih strank. Izjava poljskega ministrskega predsednika Vsepovsod mir, red, zaupanje Varšava, 20. dec. ž. Ekspoze, ki ga je imel te dni predsednik poljske vlade Prystor o gospodarskem položaju v Poljski, Je povzročil veliko zanimanje v vsej javnosti. Predsednik vlade se je izogibal v svoji izjavi besede: kriza, ki je bila že tolikokrat vedno in vedno ponavljana od vseh plati. Hotel je praktično orisati pravi razlog sedanjih go-sjiodarskih težikoč. Primerjal je stanje trgovinskega prometa v |>rvam polletju 1929, ki se je v 48 državah zmanjšajo za okrog 60%. Tudi Poljska je stalno čutila padanje trgovinskega prometa. Prystor je naglasil, da se Poljska z usjieiliom bori s krizo iin ni dopustila, da se desorganizira gosjiodarski aparat. Vzdržala je stabilnost valute in ni vpeljala deviznih omejitev. Zato je Poljska doživela ludi ugodne trenutke. Predvsem v njej ni panike, mir vlada vse- povsod in zaupanje naroda do vlade je resnično. Ta mir je zelo važen za nadaljnje delo v borbi proti gospodarski krizi. Predsednik vlade Prystor je predvsem opisal današnji položaj kmeta, ki predstavlja 70% poljskega prebivalstva in ki je posebno močno občutil težko gospodarsko depresijo. Prystor ne predvideva Skorajšnjega zboljšanja cen poljskim proizvodom in naglaša, da ni najhujše zlo v nizkih cenah teh proizvodov, temveč v razmerju med temi cenami in cenami industrijskih in drugih proizvodov. če bi se dosegla med temi proizvodi prava harmonija, bi se pokazale takoj velike olajšave v gospodarskem življenju. Prystor je kritiziral visoke cene kartelov in previsoke socialne dajatve. Vlada bo delala z vsemi silami tudi v bodoča, da zagotovi državi potrebno deilo in mir. Nemška notrania politika V Nemčijo se vrača mir? Amnestija v Nemčiji Berlin, 20. dec. tg. Državni predsednik Hindenburg je danes izdal že napovedano zasilno na-redbo za ohranitev notranjega miru. Ta naredba ukinja pred vsem proti-terorsko naredbo iz meseca avgusta in izjemno sodišče proti političnim nasilnostim ter navaja kot razlog, da je med tem nastalo politično pomirjenje. Ukinjene so tudi naredbe o omejitvi tiskovne svobode in zborovalnega prava. Tudi javni sprevodi in manifestacije so zopet dovoljene. Samo še do 2. januarja veljajo predpisi notranjega premirja z ozirom na božični mir. Zakon o varstvu republike, ki poteče koncem leta, se razveljavi takoj. Nasilnosti ali zasramovanja državnega predsednika pa se bodo še nadalje kaznovala z zaporom ne pod Iri mesece, če ne bo izrečena ostrejša kazen. S kazensko pravnimi določbami so zaščitene tudi državne barve in ustava. Obdržita pa se dve omejitvi javne svobode, t. j. pravica policije, da sme pošiljati svoje pooblaščence na javna zborovanja in pravica najvišje deželne oblasti, razpuščati društva, katera bi kršila paragrafe o veleizdaji. Končno zahteva tudi še zakon o zlorabi orožja, da sc izreče najmanjša kazen proti onim, ki bi oboroženi v politične svrhe prihajali skupno na javne kraje. Berlin, 20. dec. tg. Amnestija za delikte, storjene iz zunanje-političnih nagibov ali radi gospodarske stiske, bo stopila v veljavo še pred božičem. Državni svet je danes popoldne sprejel zakon o amnestiji s 44 glasovi proti 19 glasovom Bavarske, Wurtemberške in Badena. Po Berlina ropajo Berlin, 20. dec. tg. Dames je bilo v Berlinu zopet več napadov na trgovine, posebno za živila v vzhodnem delu Berlina. Napadalo! so odnesli veliko število perutnine, pripravljene za božič. Škoda je precejšnja. Skoraj ob istem času pa je bi! izvršen tudi napad na konfekcijsko trgovino v predmestju Schoneberg, v katero je vdrlo 25 mladih ljudi, ki so zastrašili trgovca z revolverji, se oblekli v nove obleke, jih tudi pobasaM v ovoje in potem odšli. Policija izjavlja, da pri teh sistematičnih napadih ne gre za dejanja obupa, temveč da gre za očividno po načrtu dogovorjene napade. Policijsko predsed-ništvo jo Javilo, da bo nastopalo proti takim napadom z najoslreišimi aredsitvi Slovenska krščanska prosveta na Koroškem Občni zbor slovenske kršč. soc. zveze v Celovcu Celovec, 16. dec. V četrtek, dne 15. decembra ee je zbralo prav lepo Število narodnih delavcev na Koroškem v Mohorjevi hiši. Vršil se je občni zbor Slov. kršč. soc. zveze za Koroško. Ka&en enega so poslala vsa društva svoje zast. ipiiiike, nekatera društva so zastopali kar po trije zastopniki, iz Zahomca jih je prišlo kar še\*t. Ta kipa udeležba mladiih in živalino sodelovanje vseh navzočih dviga v nas upravičen up im trdno nado v lepo bodočnost naših bratov tam ta Karavankami. Po otvoritvi je sledilo najprej globoko zasnovano in zelo lepo razpredeno predavanje »o narodnem in n e n a r o d n e m delu«. Govornik je izvajal nekako sledeče misli: Vsakdo je včlanjen že po rojstvu v ta ali oni narod. Toga naroda olain je in naj po božji volji ostane. In vse, kair on dol>iog:i in pozitivnega stori, vse je delo za narod, je narodno delo. Sem moramo šteti vse z enako pravico: prosvetno, goispcdaa-iko, socialno, karitativno, .politično in versko delo, kajti vse to delo skupaj in vsako zase begati na redov organizem iin pospešuje narodovo življenje. Kdorkoli zida, zida za naro.l, kdor kjerkoli podira, podira narodovo last in mu s tem Škoduje. Dober gosj>odar in skrbna gospoiinja množita narodovo premoženje, prosvetni delavci oblikujejo in plemenitijo narodoi dušo in srce, in učitelji, ki uče mladino v pravem narodnem duhu, so še po;ebno važni narodni de-tavoi. Prav lako vršita vnžmo narodno delo politik nn eooiatai delavec, ki ju vodi pri delu za narod le nesebičnost in skrb za obC-o korist in blagostanje. Najvažnejše delo pa vrši med narodom oni. ki seže najgloblje v globine človeške duše, ki obrazi človeku srce in razum. Repgiozno delo je, ki v narodu ohranjuje in množi fiziične in moralne sile. Vse delo. ki je omenjenim osnovani nasprotno, ki izvira iz sebičnosti in dobičkaželjncsti, je nenarodno, ker narodu škodi. Te iskrene besede so spreeli navzoči s toplim srcem in globokim razumevanjem, bilo bi jih škoda, če bi izzvenele v poeabnost, zato bo prav. če predavatelj izpolni željo predsednika in objavi predavanje, da ga bodo imeli tudi ona. ki niso bili navzoči. Sledilo je jedrnato predavanje društvenega tajnika o »p o t i h in ciljih naše mladine«. Stara zapadna Evrooa romanskih in germanskih narodov izmira in izgublja prožnost idej. izgubila je v stoletjih preveč svojih fizičnih in moralnih moči. Prepogosto je ubijala verski čut narodov in ga skušala nadomestiti s civilizacijo in individualnim ugodjem. V svojem socialnem življenju je razdirala ob-fieatveno narodno in stanovsko zavest, v njenem go-ar»<*iarslvu jo je vodila sebičnost in dob:č>'cariija. Zato je danrs v razkroju in se brez vsake odporne Bile predaja bližnji katastrofi, fiodečnost bo pripadla onim narodom, ki so ohraniti svoje fizične in merilne sile. ki so si znali očuvati svoje duševne vrednote. Bodočnost bo onih narodov, ki jKianijo nesebičnost in ljubezen. Teh notranjih sil pa je največ v slovanskih narodih, zato bo bo'o?nost — s'o-vanska. Stara Evrona se izživlja v razmah lašiimih In sceial'7ini:;h. a vsi ti je ne b~do rešili, treba je tidravih fizičnih im krepkih duševnih sil. Kar je tdravega, bo preneslo vsak, še tako hud eksperiment boljševizma. Nova doba. ki prihaja, pa nc bo jdqba snvrašitva, temveč doba ljubezni in bratoljnb-fn. Naše mladine naloga pa je, da pripravlja na to dobo sebe iu svoj narod. Mladina mora naioovedatii neizprosen boj vsemu, kar razdira in ponižuje, vse njeno delo mora služiti le najvišjim narodnim vrednotam. Prežeta teiffa zdravegi duha. mora rasti v močne, zdrave osebnosti, priboriti si mora spfito-varnje vseh sovrstnikov in vsega naroda, v pravi požrtvovalnosti mora graditi s podrobnim dolom, družiti in zbirati narodove drobce v eno krepko telo in eno dušo z enim srninim srcem. To naj so naši mladini pota in to nični cM, naj naša mladina nikdar ne pozabi, da more rasti v velikonočno vstajenje nove dobe le iz polne vsebine božiične noči. Globoko zajete besede so krenko odjeknile v srcih navzoče mladine, žareči obraz.i so vidno ka-tali, da so padle na rodovitne njive. V obeh govorih je bil podan lop kos novih načrtov prosvetnega dela, zgovoren dokaz, kako krepko poganija kleno snuje onstran Karavank. Predsednik je najprej podal nekaj splošnih mi-ali iz drušitvenega dela v preteklem letu. l*osebno Banimanje je vzbujalo njegovo pojasnilo o pevski turneji zborov, ki je bila zaenkrat preložena. Soglasno je bila sprejela resolucija, ki obsoja vse one Faktorje, ki so zasnovano turnejo zaenkrat preprečili in g tem kršili najelementarneijšo pravico nnše manjšine. Zelo hvaležno je bilo sprejeto poročilo o fijrodni iskrenosti in ljubezni, s katero pričakujejo prihoda pevcev braitje v Jugoslaviji. Razveseljiva je bila novica, da je turneja od strani meraelajoiih faktorjev v principu dovoljena. Tajnikovo poročilo je pokazalo, da je centrala delovala v preteklem letu precej živahno v smereh, ki so se nudile iz mladinske prosvete. ker je ona prosvetna centrala, je bila njena naloga, da poenoti in poglobi mladinsko udejstvovanje na kulturnem polju in poživi v vsom narodu narodno-občestveni duh. Pri tem delu so ji služili razni fantovski večeri, voditeljski tečaji, razni poučni članki v »Koroškem Slovencu«, večje in manjše pevske prireditve, proslave velikih slovenskih mož, stro-kovno-grspodarski in gospodinjski tečaji. Zavirala pa je to delo splošna kriza, pomanjkljivo šolstvo m ne najzadnje tu in tam pomanjkanj primernega idealizma im nezavednost našega ljudstva. Vendar je kljub vsem tom oviram prosvetno življenje koroških S'ovencev — poleg verskega — najvidnejši in naihvaležnejši delokrog narodno obče*tve"ega udejstvovanja. Hvalevredna je v tem o^.ii-u zlasti izredna pomoč požrtvovalnim prosvetnem de'avcem po vseh krajih in še posebej duhovščini, ki s pra- vim heroimmom vztraja v hudih bojih in tem plo- donosnem delu. Zveza je imela zelo živahen stik s Pevsko zvezo, manj pa s Prosvetnima v Ljubljani in Mariboru. O lbornica dekliških odsekov je podala o dosedanjem dekliškem' gibanju j»reodrobnega dela zdravo, mogočno gibanje slovenskega ženstva od Brda do Pliberka. — Po blagajniškem poročilu je bil odbor razrešen svojih dolžnosti. Zastopnik iz Ljubljane je pomdravrl navzoče v imenu slovenske pevske armade in želol zlasti, da bi čim prej prišli koroški pevci k nam. ki jih nestrpno pričakujemo. Ko je bilo sprejetih še veliko misli o novi organizaciji pevskih zborov, je bil iz-volosredne naloie. Mislim, da je jasno za vsakega brala, da delamo hudo napako in kaznivo malomarnost, ker vprašanj, sodobnih in v našem krogu odlično obdelanih, nc rpravljamo v javnost ter na njo ne vplivamo, da bi se pribl zala našemu pojmovanju. Za sedaj mi ta vpliv izvršujemo / zelo omejeni meri po svojih bratih, ki so r javni službi. Ze davno bi se o značaju in ciljih 3vobevlnega zidarstva tudi v naši državi izkristaliziralo pojx>lnoma laskavo mišljenje, ko bi mi s svojim Jrhovnim delom prišli pred široko javnost. Potrebno bi bilo ludi, da krijemo svoje brate -f kraljevski vladi, v obeh zakonodavnih telesih, državnem svetu, sodstvu in na drugih vielnih položajih. Po naši ustavi nimamo pravice vplivati na ni-kako politično ali versko prepričanje, pač pa imamo pravico in dolžnost zahtevati od svojih bratov v javni službi in na vsakem mestu, da najskrbneje varujejo ugled naše ustanovo ter da delajo v duhu naš h vzvišenih načel; če pa tega ne delajo, da jih prepričamo, da morajo drugače delati. En pojav nas more pos.bno zadovoljiti. To je, da je število in duhovna kvaliteta naše sredine narasla. Na ta način jugoslovansko svobodno zielarslvo postaja močan duhovni činilec in solidna moralna moč v vrstah svetovne masonerije. Posebno je Ireba poudariti v naši sredini močan interes za javno vzgojo in šolstvo, njene pravice in metode. Naši strokovni bratje so v tem vprašanju izdali odlične razprave. Temeljita izobrazba in nepristranska vzgoja mladine so nnjkrepkejši ste-bri države in nae je. Na tem polju je treba pobijati vsak drugi nepoklican vpliv. Svetovni mnsoneriji se je posrečilo ustvariti nnj-epohalnejšo zamisel vseh sloletij. Edino njej sc je zahvaliti, če se je za orginizacijo svetovnega miru ustanovilo Društvo narodov. . Jugoslovansko svobodne zidarstvo najbolj zanima usoda našega naroda. Ta je dovršil svojo ožjo narodno nalogo ter se z vso silo vrgel na delo za blagostanje in kulturni napredek. Toda mi uvide-vamo. da je nastopil zgodovinski trenotek, ko mora svetovna masonerija razviti svoje zastave in po- Božiček je vedel da je nova VoigtlSnderjeva Brillant-kamera najlepše darilo za božič. Kajti — na t.hem si staro in mlado želi le — prvovrstno kamero. Ravnanje z njo je tako enostavno, da more snimati vsak brez predizobrazbe. In poleg tega predstavlja po svoji sijajni izdelavi — darilo trajne vrednosti. Popolnoma neobvezno, ne da bi morali kaj kupiti, si lahko ogledate to kamero kakor tudi vsako drugo v drogeriji GRE GORIC Ljubljana Prešernova 5 Stane le Din 440- Veliki Besednik govori Poučna in zanimiva knjižica — Govor prostozidarskega mo slra v Somboru šoli so VaJi malčki bolj kot pa kje drugje izpostavljeni nevarnosti nalezljivih bolezni. Varujte jih • [Oanflaviri' / PAST1C4MI nesti skozi razburjeno človeštvo propoved miru in ljubezni. Ne po verskem zanosu, kakor so brezuspešno poskušale krščanske cerkve, ampak po sili razuma in resnice Pri tej priliki moramo dati polno priznanje tistim našim bratom, ki živahno sodelujejo pri telesnem razvitju in viležki vzgoji našega naraščaja. ' . . .1 ^ ... svobodno zidarstvo imata važne skupne točke nn polju ustvarjanja moralne . osebnosti in razvijanja konstruktivnega patriotizma. Ko globlje razmotrivamo vprašanja, ki so v j teku lanskega leta prišla pod kladivo, moramo po-! hvaliti delo posameznih bratov, ki so delali za orga-| nizacijo miru, ki so proučevali razmere pri onih | nacionalnih vejah, katere so ostale pod tujo ob-; lastjo. ki so zbirali zgodovinske podatke o vlogi , jugoslovanskega svobodnega zidarstva pri osvobo-1 jenju in zedinjenju našega troimenega naroda, ki 1 so Jelali na lo, da se pri nas uvede civilni zakon, da si - tem pospeši nsimilacija naših plemen. Pri izbiranju državljanov za našo zvezo mornmo ' biti krajno j>revidni. Jugoslovansko svobodno zi-! darstvo je označilo svoje stališče do političnih, kul-i turnih, etičn h in materialnih odnosov v našem na-lodu. Neomajno stoji na stališču, da so Srbi, Hrvati in Slovenci eden Iroimenj narod v eni nedeljivi skunni domovini. Verujemo, da je samo tako mogoče doseči edinslvo duha in [»ogledov na potrebe naštp? naroda, in vseh državljanov brez razlike | vere in narodnosti. Noseč plamen svobodno-ziderske svetlobe j>o i vseh deželah naše širne domovine izpoveelujemo mir in ljubezen med vsemi državljani. Tu se mo-; ramo z občutjem posebnega zadovoljstva ustaviti nu zadnjem markantnem uspehu naše misli, v sre-i d šču katoliške nadoblasli. Ustanovitev venčka — | »Valentin Voelnik« uOr: Ljubljano — znnči važno i prekretno točko v kulturnem napredku našega naroda To je pravično in naravno povračilo za obrekovanje, ki ga je nad nami zagrešil »Slovenec«, i Izza rojstva ilirske misli v Ljubljani je to nnjzna-. menitejši dogodek idejne vrste pri naših bratih Slovencih. Imena prvih borcev za duhovno svobodo na Slovenskem bodo ovekovečena v našem naroelu. V neenaki borbi s kleriknlizmom morejo naši bratje računali na našo vsestransko jiomoč. Nikjer drugje duhovnišlvo ni zvesteje služilo slovanskim tlsči-| teljem kakor na Slovenskem. Sedaj nam ostaja i zadnja etapa: pohod v viteško Črno goro. Zeli se mi, da mora masonerija prav v tem j trenotku, ko svet po svetovni vojni in v veliki du-1 hovui zmučenosti bega za novimi oblikami živije-; nja in vere, pokazati mu pravo pot, da ne bo iskal lažnih pribežališč. Zaradi n< krščanske in nečloveške odločbe katoliške duhovščine, ki noče sodelovali pri pogrebu naših bratov rimskokatoliške veroizpovedi, zaradi obrekljivih stavkov v katehezi proti svobodnim zidarjem, da bi pri otrocih vzbudili mržnjo proti svoj m staršem, zaradi resnega nastopa jezuitov v naši državi in njihovega vpliva na vzgojo mladine, zaradi vsega tega je jugoslovansko svobodno zidarstvo prisiljeno stopiti iz rezerve... Naša vera je v vesti in spoznanju, vaša v čudežih in v nad-čutnem svetu! To je spopad znanosti z vero! Mi nočemo dovoliti, da bi naš narod padel v brezupno duhovno suženjstvo, v duševni mrak. Vsak prostozidar, ko stopa v zvezo, priseže, da bo spoštoval državne zakone. Ne vem, kaj delajo oni, kj so v nacionalnem smislu sad brez korena in katerim je vera več kakor narod in domovina. Verujem, da bo naš trezni narod v interesu svojega duševnega miru nekega dne izročil znanstveni in objektivni reviziji vse verske zakone in iz njih odstranil vse preživele 6e, smešne in nemoralne pojme. Vse te stvari bodo nekega dne prišle pod udarec zdravega razuma in elržavne vesti. Trdil sem, kar se je nekaterim bratom zdelo neverjetno, da je zbor vrhovnih svetov I. 1775. v Laussani revidiral prostozidarska načela in črtal misel, da je duša neumrjoča. Velika napaka bi bila, ko bi tega tedaj ne bili storili. Svobodni duhovi se ne morejo vživeti v mišljenje Tomaža Akvinskega, ki je trdil, da je vera dovršenejša obl ka znanja. Kadar govorimo o verskih skrivnostih in abstraktnih pojmih, se mora prostozidar osvoboditi vseh sugistij in v korenu potlačiti vsako dvomljivo mi-seL ker le tako bo mogel jiomagiiti tudi svojim bližnjim, da bejdo razbili okove laži in neumnosti, ki oklepajo Človeški duh ter duše svobodo vesti. Dragi bratje! Naša dolžnost je, da svoje prizadevanje prenesemo v družbo, v sreelino, v kateri živimo v državljanskem poklicu. Zato se zavedajte svoje častne besede, da boste storili vse, kar je od vas oelvisno, ela svojim soljudem strgamo obvezo z oči, da boelo tudi ti mogli vdeiti svetlobo svobodnega zidarstva in biti deležni vere v orjaško silo človeškega duha.« Božična prošnia V največji potrebi se zaradi vsestranske krize nahaja »Dom sv. Terezije w revne otroke« v Zagrebu. še več sto tisoč Din je plačati za zgradbo, kar se s silo zahteva še pred koncom leta. Gos[>odarica tega Dohm, mala »v. Tero/aja od dot ela Jeausa, išče jiomoči evd svojih zvestih prijateljev, bodisi g j»eojilii ali mtloHnri; ona bo Vam isaj>rosila zato preobilnega ble^joslova od božjega DeUOa. Dom »v. Terc*ijf »a »apnščene otroke, £ugrob, Vrhov«« 36. Dovoljeno od Min. sociji'ne pol. in nnrol-n ga zdn.vja S št. 15051 od 26 8 19J2. G. nadškof Jeglič se počuti prav dobro Gornji grad, 20. decembra. Prevzvlšeni g. nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič se je [vočutil danes prav dobro. Temperaturo je imel 37.4, pula 96, subjektivno stanje: zelo povoljno, objektivno stanje: zadovoljivo. O zdravstvenem stan/u Ih-en-zvišenega ne bomo več poro-| čali, razen če bi nastopila kaka sprememba, kar pa pri sedanjem stanju ni verjetno. Zato z vseim srcem zaupamo, da ram bo ljubi Bog g s;>oda uadškola še dolgo ohranil čilega ia zdravega. Kaj \e demagogija? Ljubljana, 19. decembra. Danes smo v ljubljanskem jutrniku »Jutro« in večerniku »S.ov. Narod« zopet brali nekaj o nekaki »demagogiji«: »Zavrnjeno demagoško hujskanje uradništva« — je zapisano v »Jutru«, »Dema-goško zavijanje« — pa se bere v »Narodu«. Ker smo natančni ljudje, smo se hoteli prepričati, kaj je to »demagogija«. Šli smo gledat v učene bukve, kjer je zapisano, da dandanes pomeni beseda demagogija početje politikov (in kajpada tudi časnikarjev), ki hočejo ljudske množice zapeljati na stran pota. Ker oba napredna časopisa ne imenujeta tistega, ki ga obklada a z očitkom demagogije, zato ne vemo, koga gospoda s tem misli. Vendar pa je v teh člankih obeh listov nekaj trditev, ki so kakor nalašč napisane za.o, da »množice zapeljejo na stranpota«, kar bi po gorenji definiciji bila tudi demagogija. V »Jutru« namreč beremo tole trditev: »Uradniški zakon iz leta 1931 so sopodp'sali oni, katerih glasilo sedaj potuhnjeno toži, kako je uradniški položaj negotov.« V »Slov. Narodu« pa stoji črno na belem takole: »Sedanji uradniški zakon Iz leta 1931 (ko j« bil minister tudi dr. Korošec), se s tem zakonom ; prav nič ne izpremin a, marveč se samo tolmači ta člen uradniškega zakona.« Te trditve je treba zaradi resnice popraviti in lako preprečiti zlonamerno zavajanje množic, to se | pravi, razbili »demago-Sko hujskanje«, ki tiči v pisanju teh dveh ljubljanskih 1 stov. Najprvo naj ugotovimo, da je v času »dikta-i torskega režima« — kakor se izraža »Jutro« — zakone podpisoval poleg predsednika vlade le resorni minister, ki jih je izdajal in za nje bil od-| govoren. Uradniški zakon je podpisal leta 1931 ; tedanji minister pravde gosp. Ljotič poleg predsednika vlade gosp. generala Z i v k o v i č a. So-| podpisal ga ni nihče, tudi ne »oni, katerih glasilo sedaj potuhnjeno toži. ..«, kakor demagogira »Jutro«. V tej zvezi moramo ugotoviti še drugo neres-! ničnost, ki je zapisana 7ato, da zlonamerno zavaja množico: Ko je aprila leta 1931 bil podp san in objavljen novi uradniški zakon. dr. Korošca že več ko pol leta ni bilo več v vladi, zaradi tega ga ni mogel ne podpisati ne sopodpisati. Tudi ta demagogija je s tem zgodovinskim dejstvom do golega razkrinkanal Ne razumemo pa, zakaj se je piscem teh člankov zdelo primerno odgovornost za uradniški zakon valiti na osebe, ki z. njim nimajo nobenega stika in ga nikdar imeli niso. Kdo pa se je drznil kdaj javno ziniti, da je ta zakon sploh slab? Saj ne more biti slab, ko pa sami zagolavliate, da se z novim zakonom ne bo izpremenil, marveč, da se bo člen 110 le avtentično tolmačil. In v tem je res jedro vprašanja, o katerem je tudi »Slovenec« že pisal. Člen 110 uradniškega zakona se glasi: »Odločba oblastva o pr&stanku službe (ločka 16. § 104.) se sme izdati, če po pristojnosti iz § 103. minister, ban ali pooblaščeni starešina smatra, da je uslužbenec nesposoben ali nepr meren za službo, ali fe to sicer zahtevajo službeni interesi. Za odločbo glede uradnikov je potrebna soglasnost predsednika ministrskega sveta.« Zgorej citirana točka 16 § 104. pa določa: »Civilnemu državnemu uslužbencu prestane služba: ... 16. če pristojno oblastvo odloči, da mu služba prestani.« Državni svet je doslej v slučajih pritožbe po svojom prepričanju razsojal, ali ie bil kak uradnik odpuščen na podlagi zgorej cit:ranih zakonsKtn določb upravičeno ali ne. Državni svet sc je postavil celo na stališče, da mo-a minister utemeljiti, zakaj je odpustil ali upokojil kakega uradnika. Zato je državni svet nekatere upokojitve tudi razveljavil, kakor je znano. Po novi avtentični interpretaciji pa poslej pritožba na državni svet sploh ne bo več mogoča. Saj »Jutro« samo priznava, da je j>oslej »odločitev o teh vprašanjih r>rav s čl. 110 izrecno pridržana popolnoma svobodni oceni pristojne državne oblasti in torej izrecno izvzeta od revizij kakršnekoli sod'e instance.« Iz navedenega je torej jasno razvidno, da bo poslej odpust uradnikov izvzet od vsakršne pritožbe. Drugače pri nas na Slovenskem tega tudi nihče razumel ni. Tako |e stvar razumel gotovo tudi gosp. senator Ivan Hribar, o katerem poroča »Jutro«, da je »našel mnogo lepih besed za to, da bi se končno uvedla stalnost državnih nameščencev kot ena največjih jamstev dobre in objektivne uprave.« Z ozirom na vse to je potem g. senator Hribar z drugimi gospodi vred glasoval za tako avtentično interpretacijo, kar pa kajpada čisto razumemo. Vendar pa bi z ozirom na vsa la pribita dejstva le radi vedeli, zakaj obadva ljubljanska napredna in svobodoumna dnevnika po vsem tem in takem še očitata demagogijo nekim neznanim ljudem .medtem ko sta sama v isti sapi zagrešila naj-grio demagogijo na račun čiste in obiektivne resnice, poslužujoč se v ta namen docela izmišljenih taii is potvorU t \ ' Ljubljanske vesti t SimuUansha šahovska produkcija dr• Vidmarja Dr. Vidmar dobil 28, izgubil 5, remiziral 9 partij Ljubljana, 30. dec. Kakor smo že poročali, je priredil včeraj Ljubljanski šahovski klub v svojih prostorih hotela Metropol, šahovsko simultansko produkcijo jugoslovanskega prvaka dr. Vidmarja, ki je igral hkrati proti 42 najmočnejšim igralcem iz Ljubljane in drugih krajev. Prijavljenih je bilo okoli 60 igralcev za si-multanko. od katerih se pač žal ni moglo rzeti več kot 42. Točno ob 8 zvečer je vstopil dr. Vidmar, burno pozdravljen od navzočega občinstva, katerega je bilo blizu 300. Zanimanje za kraljevo igro je torej v Ljubljani zelo veliko in Ljubljanskemu šahov klubu čestitamo k tako lepemu uspehu ob otvoritvi nove zimske sezije. Pred pričetkom simultanke je predsednik Ljub. šah. kluba, arhitekt Costaperarin, otvoril simul-tanko s pozdravom na navzoče udeležence, med katerimi je bilo zastopanih zlasti mnogo dam. Nato je zaprosil dr. Vidmarja, da prične s simultanko. Prvo partijo je izgubil proli dr. Vidmarju Anton Zmazek ob 23.01. par minut pozneje ob 23 15 je padel drugi igralec Ivan Bizjak in ob 23.38 tretji po 19 potezah, g. Jeromen. Prvo partijo je dobil proti dr. Vidmarju ob 2 3S ziu'raj, Jurij Aksejev, prva remis partija pa je končala ob 12.40 proti Ivo Šivicu. Zadnja partija te velike šahovske produkcije — simultanke je končala ob 6.05 zjutraj. Rezultat simultanke je bil sledeči: Dr. Vidmar je dobil 28 partij, izgubil 5, re- Kn! bo danes ? Drama: »Kar hočete«. Red sreda. Opera: Zaprta. Prosvetno društvo Trnovo: V društvenem domu, Karunov.i ul. 14.: IV. prosvetni večer: »Vojna na Balkanu«, predava g. dr. Kari Capuder. Ob 8 »večer Kino Kodeljevo ob 20: »Mož brez imena«. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoezy ded., Mestni trg, in mr. Ramor. Miklošičeva. DANES OB 20 V KINU MATICI KONCE GRAFIKE S SODELOVANJEM GRAF. ORKESTRA O Zima in šport je naslov predavanju, ki ga bo imel danes zvečer g. prof. Marjan Dobovšek v verandni dvorani hotela Union. Naši športniki nestrpno pričakujejo snežne odeje, da pohite o božičnih počitnicah v naravo s smučkami. Zato bo zgoraj omenjeno predavanje zelo korislno za slehernega smučarja in prijatelja prirode, kjer bo predavatelj pokazal raznovrstne panoge zimskega športa. Predavanje bo bogato ilustrirano s skioptič-nimi slikami, kakor tudi s filmom. Začetek ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 5. O Pozor na sleparje! Zvedeli smo, da neki ljudje neopravičeno nabirajo darove za krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani. Za nabiranje darov nismo nikogar pooblasti in je to zloraba TVRDKA JOS. REJCU NAJNOVEJŠE? GnAPIOrONI! Model His Master's Voice št. 101 (glas svojega cnoda> . Din 1.500*. Blodel His Master's Voice št. 102 (glas svojega gospoda) . Din 2.400*« Model Polyphon št 17......................Din 1.300-- Model Co'umbia št. 100.....................Din 1.000*- PLOŠČE VSEH VRST V VELTKI IZBFRT! PRIPOROČA TVRDKA Ivan Bona€, Lfabliana. Šelenburgova u fca 5 mizirnl 9. Proti dr. Vidmarju so zmagali: Jože Koračin, Aleksejev Jurij, Vekoslav Iskra, Julij Gabrovšek in Milan Longer; realizirali pa so: Mirko Kragelj, Andrej Berčič, Ivo ftivic, Boris Likovšek, Stanko Banič. Janko Arnsek, Franc Arebuze, Vojko Kitek in prof. Vinko Bernik. IPo obsegu in jakosli posameznih igre, je to bila ena največjih šahovskih simultanskih produkcij v Ljubljani. Posamezne partije, kakor znano, pri simultankah niso na posebni višini, dasi je bilo nekaj precej interesa ritnlh In se bodo ob priliki preigrale v našem radiu pri šahovskih urah. , Kibici — med njimi tudi dnine — ki jih je bilo izredno mnogo, so vztrajali do konca Ob zaključku je občinstvo in igralci priredilo dr. Vidmarju burne ovacije, nakar je predsednik arh. Costaperarin zaključil ob 5.15 zjutraj šahovsko simultanko. Pri tej priliki pripominjamo, dn prične z jutrišnjim dnem Ljubljanski Šahovski klub z rednimi igralnimi večeri vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto v posebni sobi hotela Metropol. !s'o-tam se sprejemajo novi člani: prijavijo se tudi lahko pismeno. Takoj po božiču se prične splošni turnir, za katerega se že vrše priprave. Ljubl tn ealki bo treba tlakovati z asfaltom ali bazaltoidom ki ne bo povzročal ropota. 1* ,e ne bo motil .ouk in študij. — Nujno potrebi:« tj :e indaljnje tlakovanje Poljanske ceste od Marijanišča do mestne klavnice in Gruberjevega Kanala. - H .Kovanje navedenih cestišč je preračunano ua 8,5(10000 Din. Navedeni stroški naj bi se razdelili na več i proračunskih let. — Tlakovanje Vidovdanske ce ste je do gostilne »Možina« dovršeno, tlak je po ložen iz drobnih Kock. Vozni promet povzroča velik ropot, kai slabo in dražljivo vpliva na veliko število bolnikov, ki jih oskrbuje Zavetišče sv. Jožefa. Zato je potrebno, da se ronot omili s tem, da se špranje med kockami zalijejo t asfaltno smolo. Med slabe ceste v našem mestu spada zlasti Knrlovška cesta, ozka je in deloma močne visi. Hodniki so deloma pod cestiščem Podobno je tudi na Dolenjski cesti nasproti gostilne Krn mar. — Karlovška cesta se bo defiritivno uredila ko se bodo polagale nove tramvajske tračnice. - 1 Na Dolenjski cesti pa se bodo pričeli urejevati 1 hodniki, kakor hitro se doseže sporazum z drž. ! cestno upravo in dovrše pogajanja z nekaterimi ; posestniki za odstop cestnega sveta. DO PETKAOPOLDAN oddane obleke v kem čnoCiščenie. barvan e, pl'siranie prame in svellol'kan e perila iz-jetovi zanes jivo do BOŽIČA Velika božična prodaja raznih ostankov in vsega manutakturnega blaga pri slaroznani tvrdki ANTON SCHUSTER - „Pri Tončku" Luhljana. Mestni trg 25 © Bohoričeva ulica je prava pepelka med ljubljanskimi cestami. Polna je blata, katero venomer gazijo in mešajo vozovi in avtomobili. Ker pa ima blato to slabo lastnost, da rado daleč zleti, če kdo po njem hitro vozi, zato so vse hiše ob Bohoričevi ulici na debelo ometane s cestnim blatom. Ne le zidovi, tudi okna in vrata, celo do streh sega ta novi omet. Jeseni je mestni magistrat dal postrgati blato s ceste, sedaj pa se nihče ne zmeni. In vendar tudi v Bohoričevi ulici stanujemo občani in davkoplačevalci, ne le tam v sredi mesta, kjer vsako konjsko figo za to postavlieni možie kar sproti ujamejo ter vsako pergišče blata takoj po-strgaio. Mislite tudi na nasi — Občan iz Bohoričeve ulice. Unrlnn naihflli$n in "»JeeneJA* nornvioe, knkor VBU"U "fllUlJUSB tinti v e modne eotr tiVIne prt ■!■»■! III __________ M. »trn«!. Sg. Petru C. •>!. O Zimsko perilo, damsko in moško, in razne pletenine, kupite najugodneje pri tvrdki Miloš Kar-ničnik, Stari trg 8. ® Puinparce, obleke, trenrheont najceneje A Presker. Petra cesta 14 Točiln co S. 1 Sv Petra cesta 18. — Tam nudi za praznike izborna vina: Haloško belo 6 Din, cviček 8 Din, portugal-ka 8 Din. rizling Q Din, burgundec beli 10 D n — Pristno žganje: Tropinovec 28, slivovka 30 Din. Celje k> Praktično katoličanstvo je bil naslov predavanju ki gn |e imel na tretjem prosvetnem večeru KPD z ponedeljek zvečer bogoslovni profesor dr. Jakob Alek-sič iz Maribora. G. predavatelj je navzočemu občinstvu na podlagi svojega večmesečnega študijskega potovanja po Holandiji orisal razmere v tej mali evropski državi kjer so katoličani številčno r veliki manjšini (od približno 8 milijonov pre-bivaloev je 2.700.000 katoličanov), a so si znali v dolgotrajnem boju pridobiti toliko pravic, da jih zato danes lahko zavidajo katoličani no drugih bolj katoliških državah. Občinstvo je bi o g. predavatelju za njegova izvajanja zelo hvaležno in ga je ob koncu nagradilo z dolgotrajnim odobravanoroč;'mo. L. Ž. Elegantna po opremi, tehtna in jedrnata po vsebini je prva številka »Bogoljuba« za I. 1033. Navedemo samo naslove razprav: Dr. Fr. Jaklič: Dete, v plenice povito in v jasli položeno. — Kanonik J. Vole: O bratovščini sv. Družine. — Dr. Anton Zdešar C. M.: Naša ptitvost. — Dr. Ivan Orafenauer: Možje, kako je z vašo vero! — Vita! Vodtišek: O sveti daritvi. — Kanonik dr. M. Opeka: Z doma za sedem let. (I. poglavie knjige: Iz mojih rimskih let). — J. Langerholz: Na Marijinih potih. (Pri družbi —■ v službi.) — Uredništvo: Iz življenja Cerkve. — Katoliška akcija. — Marijine družine. — Duhovne vaje. — Opazovanja. — Dobre knjige. — Odgovori. Odpustki za januar 1933. Idr. številne ilustracije v bakrotisku. Glasnik fugosl. prof. društva Letošnje leto je prineslo z redukcijami sred. šol in profesorjev precej občutljiv sunek v naše srednješolstvo vobče, zlasti še v vrste profesorjev in učiteljev. Stanovska organizacija srednješolskih profesorjev se je na vso moč trudila, da prepreči Kakorkoli te redukcije. Njen predsednik Nedeliko Divac je v »Glasniku« in še zlasti v samostojni brošuri z izredno skrbno in zelo podrobno sestavljeno statistiko o srednjih šolah vseh evropskih držav dokazal, da pri nas še nismo in še dolgo ne bomo dosegli povprečnega stanja srednje-šolstva in da naj bi torej ostalo vse pri starem. Seveda je bila redukcija izvršena, vendar se je posrečilo — in tu ie imelo gotovo njegovo dokazovanje z neizpodbojnimi argumenti svoj uspeh, da so večino srednjih šol zopet otvorili. In v 1. šte- vilki letošnjega stanovskega glasila je isti pisec nabral zopet nekaj te snovi in govori med drugim tudi o velikem navalu mladine na srednje šole, ki je posledica zlasti dejstva, ker nam manjka še prav veliko meščanskih in strokovnih šol. Radi tega sili vse, ki se hoče količkaj izobraziti, na srednje šole. In ni se treba bati tega navala. Mladini je treba vsekako omogočiti priliko izobrazbe in gotovo ni utemeljen strah, da se s tem že začenja, ali prav za prav nadaljuje in veča nad-produkcija inteligence, saj veliko učencev ne pride preko 2. ali 4. razreda. Članek je krepak kot je vse krepko, kar objavi imenovani pisec. Sledi daljši podrobni sois Božidarja Kovačeviča o Branislavu Nušiču in njegovem delu. Dušan Jelkič ojx>zarja, da bi bilo treba zavzeti se za stenografijo, ki je danes pozabljen predmet na srednjih šolah. Včasih je bila prost predmet, sedaj država ne jilača nobenih prostih predmetov, kjer so pač razmore za to, plača nagrado banska uprava. Prav pa bi res bilo. ko bi imeli učenci priliko naučiti se stenografije. ki jim v vseh stanovih prav pride. Med drugim piše inž. Ivo Zobec »O srednji šoli, gospodarstvu in kulturi« in se utemeljeno zavzema za to, da naj naučimo mladino spoštovati ročno delo in ji dopoveimo. da je tudi za ročno delo treba duševne izobrazbe, da bo znala prav ceniti duševno delo rokodelcev. V oglasniku prof. društva izkazuje fond za zidanje doma 1,305.984 Din nabranega denarja, na kar sledi 15 resolucij, ki so bile sprejete na zadnjem občnem zboru te organizacije Iz nadaljnih poročil je razviden načrt, po katerem naj bi in so zbirali profesorji med seboj podporo za reducirane tovariše. Iz 2. številke naj omenimo uvodni članek dr. Jelačiča »O krizi intelektualnih poklicev« v katerem opozarja na beg z dežele v mesta (urbanizacija), na veliko število slušateljic po raznih univerzah. na velik naval na šole vsled brezposelnosti. Maribor □ Dobrodelen koncert. Včeraj popoldne se ji vršil v mestni posvetovalnici pod predsedstvom mestnega načelnika dr. Lipolda sestanek delegatov mariborskih pevskih društev in glasbenikov. Razpravljali so o dobrodelnem koncertu v korist brezposelnih. Sklenilo se je prirediti koncert v istem obsegu in obliki, kakor lansko leto. Prireditev se bo vršila začetkom januarja. □ Za božič — vijolice. Šopek vijolic nam je poslal g. Simon Horvat v Mariboru. Kljub decembrskemu mrazu so se vijolice razcvele na njegovem vrtu tik pred božičem. □ SSK Maraton. Drevi ob običajni uri trening plavalne sckcije v mestnem kopališču. □ Upniki Slavenske banke so sprejeli z veseljem vest, da sc je konkurzni masi te banke še pridružila čedna vsota enega in četrt milijona dinarjev. Na ta znesek je bila obsojena državna uprava kot odškodnino za uporabo bivše dragon-ske vojašnice, ki je bila last Slavenske banke. □ Nezgoda književnika. Pisatelja Josipa Ko-stanjevca je zadela v ponedeljek pred kavarno Astoria nenadna nezgoda. Radi starostne oslabelosti se je zgrudil nezavestno. Poklican je bil reševalni avto, ki ga je prepeljal na dom. □ Promoviral je na graški tehniki inž. Emil Bregar za doktorja tehničnih ved. Mladi doktor je sin uglednega mariborskega trgovca in hišnega posestnika g. 1. Bregarja. — Čestitamo! □ Gledališče zaprto. Od danes, v sredo do božičnega dne ostane mariborsko gledališče zaprto. □ Drva se delijo. Mariborskim ubožcem delijo na socialnopolitičnem uradu mestne občine drva za kurjavo. Razdeljenih Ko za 3 vagone drv, ki so jih darovali ubožcem dobrotniki. Vsak obdarova-nec dobi kubični meter drv. □ Načrti naših letalcev. V ponedeljek zvečer se je vršil v društvenih prostorih v Grajski ulici občni zbor delegatov oblastnega Aerokluba. Vodil ie občni zbor predsednik ravnatelj dr. Tominšek. Izvoljen je bil zopet dosedanji odbor s predsednikom dr. Tominškom na čelu. Zborovale! so med drugim sklenili v bodočem letu z vso intenzivno6t- pospeševati razvoj letalstva na področju svojih ubov. Mariborski klub si bo nabavil na pomlad lastno letalo, zgradil bo pa še eno jadralno letalo. Skušal bo organizirati na Pohorju nekak center našega jadralnega letalstva; v ta namen se bo postavil na Pohorju hangar. Tudi letališče na Teznu se bo uredilo. Klub se bo iznova obrnil na oblasti, da se zgradi v Mariboru mednarodni aerodrom. □ Hodnike treba nasuti. Zadnji čas hi bil sedaj, predno zapade sneg, da se urede hodniki ob nekaterih prome/iih mariborskih cestah, ki še niso tlakovani. V poštev pride predvsem kratek košček hod nika od pričetka Meljske ceste mimo Vlahovičeve hiše do železniškega podvoza. Ta komad hodnika bi moral biti že zdavnaj asfaltiran. _ Po nasutju s peskom pa naravnost kriče hodniki ob Dvoržakovi in v prvem delu Frankopanske ceste. Ob vsaki mokroti se ti hodniki izpremene v morje blata, katerega morajo gaziti dnevno tisoči pasantov iz majjdalenskega predmestja. Par vozov peska, pa bi bilo prihranjeno mnogo jeze in zabavljanja na račun občine. □ Sviniska kuga. V obeh mariborskih okrajih se je pojavila v številnih krajih svinjska kuga, ki hudo mori ščetinarje. Bolezen se je doslej pojavila v osmih občinah. Oblasti so podvzele energične mere, da to škodljivko našega kmeta omejijo in zatro. □ Plemenit dar. Za ubogega invalida v Studencih je darovala neimenovana dobrotnica znešelt 50 Din. Posnemajte! □ Končane poravnave. Poravnalna postopanja Jelovška Josipa, trgovca v Ljutomeru, Neumanna Gvidona, trgovca v Turškem vrhu in Rada Polaka, trgovca v Ormožu razglaša mariborsko okrožno sodišče kot končana. — Potrjena pa je poravnava med mizarjem Vivodom Stankom iz Ormoža in njegovimi upniki. □ Smuški tečaji v Rimskem vrelcu. Smuške tečaje v Rimskem vrelcu organizira letos SSK Maraton. Posebno zanimanje vlada za tečaje od božiča do novega leta; vršili se bodo v tem času trije tečaji: začetniški, nadaljevalni in tekmovalni. Prva dva vodi priznani smtiški učitelj g. Cerič iz Ljubljane, tekmovalnega pa g. Joško Janša, naš najod-ličnejši mednarodni tekmovalec. Rimski vrelec bo med prazniki torišče nadvse živahnega zimsko-sportnega živlienja ter bo tvoril med našimi smu-škimi jKistojankami gotovo najprivlačnejšo točko. Prijave za tečaje se še sprejemajo. laviti se je pismeno na SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova 6. □ Ne zaklepaj svojih najemnikov. Bridko izkušnjo je napravil včeraj pred okrožnim sodiščem posestnik Franc G. iz Kungote. Prišel je pred sodnika, ker je v jezi zaklenil vrata v stanovanje svoji najemnici, da je morala slednja iti po orožnika, ki je dobil ključ od hišnega gospodarja. Pri tem je G. razžalil tudi orožnika, češ. da je vlomilec. Sodnik mu je za oboje prisodil 2! dni strogega zapora in 60 Din denarne kazni, oboje pa le pogojno za dobo dveh let. □ Rabite nageljne, vence, Šopke, kličite telefon it. 27-65. Vrtnarstvo, Jemec, Maribor. V Nemčiji je število akademsko izobraženih brezposelnih naraslo že nad 70.000 in še vedno raste. To ogromno število seveda vpliva slabo tudi na vse poklice in stroke; lekarnarjev je krog 4000 brez posla, profesorjev in učiteljev na Saškem 1800, na Pruskem 6000. Ta splošna kriza je segla seveda tudi k nam in treba bo iskati pota Iz nje. Dr. Djurič je priobčil dolg članek o Aristotelovi Katarsi, ki je enake vrednosti za klasičnega filo-Ioga kakor za filozofa. Pešičev načrt o ocenjevanju učencev je sicer zanimiv in, ne da se tajiti, zelo podrobno razvrščen, a ni verjetno, da bi se ga več učiteljev oprijelo. Zanimivo je tudi poročilo o mednarodnem kongresu za pouk na srednjih šolah in o delu dijakov izven šole v dijaških društvih. Menda najzanimivejši članek v letošnjih številkah je jx>ročilo Mil. Nediča o nemških sred. šolah v 3 številki. Bavarske sred. šole imajo po 9 razredov, gimnazije so le dveh tipov: klasične in redne, klasične so izredno dobro obiskane, bolje kot realne, uradniška in bogata dcca se šola vsa v klasičnih gimnazijah, ki so v dobri večini, le 7 je realnih. Vobče ima Bavarska 68 klasičnih, 7 realnih gimnazij in 70 realk. Ce bi hoteli dvigniti pri nas število srednjih šol na isti procent, bi jih morali imeti 271, a danes jih je nekaj čez 100. Povprečno znaša število učencev za vsak zavod 330. Učni načrt je tako zložen, da ima vsak razred v tednu po 30 ur. Zanimivo je. da je n. pr. latinščine v realnih gimnazijah po 8 tedenskih ur » 1.—3. razredu, po 6 v 4. in 5., po 4 v 6.-9. razredu, risanje in telovadba se poučuje v vseh razredih po 2 uri na teden. Enako pregledno poroča O francoskih srednjih šolah, ki se zopet od nemških precej razlikujejo. Gjurič nadaljuje o Aristotelovi Katarzi. VI. Junkovič razpravlja v daljšem članku o šolski telovadbi, na kar sledi poleg nekaterih krajših sestavkov podrobno poročilo o podporni akciji za reducirane, društvena poročila in več ocen Naznanilo otvoritve! Cenjenemu občinstvu se priporoča novo otvorjena ter moderno opremljena mlečna pivnica in prodajalna mlečnih izdelkov v pasaži nebotičnika. Vedno na razpolago toplo in mrzlo mleko, jogurt, navadno kislo mleko, kisla in sladka smetana, prvovrstno čajno maslo, navadno surovo maslo, kuhano maslo ter vse vrste sirov kot: ementalec, edamec, trapist in priznane specijalitete kot: Ro-madour, Imperial, Liptauer itd. Nizke cene; vsak dao sveže blago! OSREDNJE MLEKARNE V LJUBLJANI Dnevna kronika Zborovanje Slomškove družbe Kakor že objavljeno, bo zborovanje Slomškove Jružbe dne 27. decembra t. I. v Ljubljani. Potrebno sc mi vidi, da opozorim javnost na to zborovanje, ker jih je še mnogo, ki mislijo, da je Slomškova družba le za učitelje, kar pa je zmotno. Slomškova družba je za vse, ki jim ie kaj za krščansko vzgojo mladine. Da ima odbor, ki obstoja po veliki večini iz poklicnih pedagogov, izvira odtod, ker imajo narodni učitelji veliko večino v Družbi. To bo seveda ostalo dotlej, dokler števila učiteljev in učiteljic ne presežoio pripadniki drugih poklicev. Vzgojni problem je tako splošen, važen in potreben da ni dovolj, če bi se zanj zanimali le uči-telji-ice narodnih šol. duhovščina in profesorji. 7anj se mora zanimati vsa javnost, vsak posameznik ki po svojem delu in življenju pomaga ali pa ruši pri vzgoji. Nikakor ne odrekam javnosti zanimanja za vzgojo, ker vidim pojave, ki pričajo, da ni javnost apatična za vzgojne probleme. Priča za to sta društvi: Krščanska šola in Sola m dom. Obe društvi pa se mi vidita le kot dva čuvarji, ki nastopita v akcijo šele tedaj, ko se že pojavijo hibe v šolskem organizmu in postanejo vidne. Namen Slomškove družbe je globlji. Družba gre za tem da bi bilo šolstvo urejeno na vekovitih in ne-izpremenliivih krščanskih načelih, fundirauih na znanstvenih bazah religije. Tudi pred novimi vzgojnimi zahtevami si ne zapiramo vrat, vendar moramo vse novo premotriti po krščanskem pedagoškem načelu, ki nam je geslo. Na letošnjem zborovanju bomo čuli o načelih, ki so jih zavzeli zbo-rovalci na svetovnem kongresu v Niči. ki sti mu prisostvovali tudi dve članici Slomškove družbe. In kakor nam ne smejo biti neznani svetovni pojavi na pedagoškem polju, tako tudi ne smemo preko ran ki razjedajo naše narodno telo. In ta grda rana je tožarjenje, ki se pojavlja v družini, v šoli, v organizacijah in v življenju sploh. Skrajni čss je že, da si to rano ogledamo z moralne in etične plati. Treba jo je osvetliti tako. da se je bo vsak človek sramoval v dno svoje duše. Program letoš-niega božičnega zborovanja je tedaj zelo aktualen. Zato no vsej pravici pričakujemo častne udeležbe ne samo od učiteljsske, temveč tudi od duhovske m svetne inteligence. Dobrodošlo tudi dijaštvo krščanskega mišljenja in hotenja! Zborovanje bo v inionski beli dvorani. Pred zborovanjem pa bo iv maša pri frančiškanih za vse člane Slomškove družbe, ki so umrli v tem letu. Udeležimo se je vsi! -nt'____—- KLOBUKE ca Božič v lepih modnih barvah in oblikah, dobre kakovosti — ter razne Športne in zimske čepice dobite v trgovini klobukov MIRKO BOGATAJ - Ljubljana Stari trg št 14. Cene jako nizkel Solidna postrežba! Sprejemajo se popravila._ Priznanje dekanu Fr. GomiIšhu Sv. Benedikt, 18. decembra. Včeraj so nas obiskali gostje iz Maribora in Jarenine ter se oglasili pri 60 letniku slavljencu gosp. dekanu Francu Gomilšku Iz Maribora so prispeli bivši mariborski župan dr. Juvan, bivši narodni poslanec F r. Ž e b o t, oba podjvred-sednika mariborske Prosvetne zveze dr. Josip J e r a j in dr. Fran V a t o v e c, iz Jarenine pa g. kaplan Ignacij M alej in vrli društveni delavec Franc Š p ari. V imenu mariborske Prosvetne zveze je izročil slavljencu lepo spominsko diplomo dr. Fran V a t o v e c „ gosp. kaplan M a 1 e j pa diplomo častnega predsedstva od kat. prosvetnega društva v Jarenini, kjer je slavljenec kot kaplan s tolikim uspehom zaoral ledino katoliškega pro-ivetnega dela. Krasne besede priznanja, hvaležnosti in globokega spoštovanja do siavljenca so potem govorili dr. Jeraj, Malej, Fr. Žebot in svetolenarški župnik in duhovni sveinik Franc Sinko. Z njemu lastnim mladostnim zanosom je potem slavljenec spregovoril prisrčne besede zahvale in združil v ta svoja izvajanja nekatere važne programatične misli za bodoče naše prosvetno delovanje. Na Štefanovo pa priredi naše tukajšnje prosvetno društvo slavnostno akademijo na čast vrlemu in mno^ozaslužnemu slavljencu ter ljubljenemu svojemu duhovnemu očetu. Na akademiji govori slavnostno besedo bivši narodni poslanec in Gomilškov učenec Franjo Žebot. Kolektivna pogodba na Jesenicah opravičeno odpovedana Ljubljana, 20. decembra. Kakor smo pred časom poročali, je delavstvo odpovedalo kolektivno pogodbo s KID na Jesenicah. Družba pa se je postavila na stališče, da je odpoved kolektivne pogodbe bila neopravičena. Zaradi tega je nastal spor med KID in delavstvom. Sestavljeno je bilo pod predsedstvom okrajnega načelnika dr. Vidmarja Iz Radovljice razsodišče, ki naj ta spor razsodi. V tem razsodišču so bili zastopniki Delavske zbornice — za delavce ln zastopnik j Trgovske in obrtne zbornice — za delodajalce. Prvi so zastopali stališče, da so delavci pogodbo opravljeno odpovedali, drugi pa so branili stališče, da razmere niso tako Izredne, da bi bila odpoved pogodbe opravičena. Razsodišče se torej ni sporazumelo. Odločitev je bila v rokah okrajnega načel- Ulkabanefl je okrajni načelnik dr. Vidmar kot predsednik razsodišča pri deljenem mnenju članov razsodišča odločil, da so za odpoved kolektivne pogodbe bili dani izredni pogojL S tem je razsodišče izreklo odpoved za ojiravt-i-eno, vsled česar nam je pričakovati novih pogajanj med KID in delavstvom. Popolna razprodaja! 20 do 25% popusta! — Lastne cene! Za praznike ugoden nakup raznih finih likerjev, konjaka, ruma, desert-n h španskih vin v originalnih steklenicah in tudi odprlo v sodčkih. Dalje nudim žganje, butetjska vina, razne esence za likerje in rum, razne dalmatinske in francoske sardine, skuše, tunine in druge konzerve, cvetlifni med v kozarcih, kcmpote, kumarre in gobice, sen( v ko/arčkih i. t.d., čokolado in bonbone ter vsakovrstno drugo delikatesno blago. Delikatesna trgovina T. Štrukelj, Ljubljana Židovska ulica št. 5 Koledar Sreda, 21. derembra: Tomaž, apostol; Severin, škof. Novi grobovi •f" V Gornjem gradu je umrla gospa Marija Tičar, nadučiteljeva vdova. Naj v miru počival Osebne vesli = Poročil se je g. dr. Tono Ravnikar, zdravnik v Vidmu ob Savi, s filozofinjo gdč. Vero Bo-hiučevo, hčerko bivšega šolskega upravitelja v Brežicah. Obilo srečel = Iz vojaške službe. Imenovana sta za vršilca dolžnosti poveljnika pehote šumadijske divizijske oblasti peh. polkovnik Blaž Vrbič in za voj. in pom. atašeja v Rimu topniški podpolkovnik za ge-neralštabne posle Žarko Popovič. Napredovali so v čin podpolkovnika pehotni major Otmar Kodeli in lekarniški major Jožef Pokorni; v čin kapetana fregate kapetana korvet Ivan Kober iu Anton Kli-nar; v čin majorja topniški kap. I. razr. za gene-ralštabne posle Franc Stropnik in peh. kap. I. raz. za generalštabne posle Peter Tome; peh. kape-tani I. razr. Armin Grlln, Jernej IPauliČ, Anton Rigi, Josip Kopačin In Branko Pahak; topniški kap. I. razr. Vladimir Vrankovič; konj. kap. I. razr. Miroslav Nežmah; niž. kap. I. razr. Edmund Turnaj in Dragotin Gaberšik ter zrakoplovni kap. I. razr. Ferdo Gradišnik, Gustav Koračin, Jerolim Novak in Zdenko Gorijup, v čin kap. korvete poročniki bojnega broda I. razr. Zdenko Helenbach, Anton Lenarčič, Julij Saks, Zdenko Papež in Karel Levičnik in v čin strokovnega majorja kap. I. razr. Otmar Ditrich. Ugodnost! Damske zimske usnjate rokavice (podložene) št. 6 do 6% z gumbom ..... Din 45.— št. 6Y\ do 7V, z gumbom.....Din 55,— ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva 1—3 Oslale vesti — Opozorilo gg. delegatom Kmetijske družbe. Vsi delegati za izredni občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani, dne 29. decembra 1932 se obveščajo, da ie prometno ministrstvo z odlokom od 13, decembra 1932 št. 29.262 dovolilo polovično železniško voznino z veljavnostjo od 27. do 31. decembra t. 1. Gg. delegati naj kupijo na odhodnih postajah celo vozovnico, katera velja potem za brezplačni povratek, zato istih pri izhodu ne smejo oddati. — Poverilnice za vse pravilno izvoljene delegate za-leto 1932 (to so vsi oni, ki so bili že vabljeni na družbeni občni zbor dne 8. junija) se razpošljejo dne 22. decembra, zato morajo biti v božičnih praznikih vsi delegati že v posesti istih. Reklamirajte pisma pri svojih poštah in ne pri Kmetijski družbi, ker je bilo iz Ljubljane vse točno odposlano. — Kmetijska družba v Ljubljani. — Ob priliki odhoda misijonarja p. Viktorja Sedeja v Indijo smo poslali č. misijonski sestri Miriam Zalaznik, ki tam uspešno deluje na misijonskem polju, nabrane darove v znesku 137 dolarjev. Darovali so sledeči dobrotniki (v dinarjih): Ga. Kotnik 200, 2 učiteljici 100, gdč. Podržaj 100, stolna cerkev v Ljubljani 2000, g. Marij VVessner 100, gdč. Jani Ranzinger 30, zbirka učiteljic 2256, akademska zve/.a 345, ga. Zalaznik 635, neimenovan 100, g. Milan Kalan 300, g. Janko Mlakar 100, ga. dr. Zina Kodre 300, škof. ordinarijat 370, od prireditve na čast škofu Baragi 541, ostali darovi 153 Din. Vsem Bog povrnil — Misijonska pisarna v Ljubljani. bila po predavanju prirejena vefcrja. Tudi arer je bil v Bratislavi prisrčno sprejel, med drugimi od staroste inesta. od deželnega predsednika in rektorja univerze. Priprave za čim veličastnejši sprejem slovanskih pravniških kongresistov so v polnem teku. Zlasti je že izdelan znanstveni program in so razdeljeni relerati (nn 07 poročevalcev). Bratislava bo zopet pokazala, da je mesto »bratov Sla-vov« ob Donavi. Tudi blondiranje las j« |«redno deilkatna r.«d«T«. rfi/kiiSeua »p*cl jutim ioj.i tudi m to delo J« Olira Oo-rar.it. lastn. rfVmilutre .Venna", I!rtthu>iiova nI (buaav). — Dr. Sušnikovi »Akademski poklici« so tako po vsebini kot po obliki najlepše in najprimernejše darilo za mladino v šolah — zlasti še ob tem času (za božič iu novo leto). Delo se dobi že v 2. izdaji pri SKA Starešinstvu v Ljubljani, MikloSičev« 7, pritličje. Cena elegantno v platno vezani, okoli •»00 strani obsegajoči knjigi, je samo 40 Din (po pošti 5 Din več). — Avtomobilska nosrefa sagrebškega potnika. Med Veliko Kikindo in Bečkerekom se je te dni pripetila huda avtomobilska nesreča. Oton Frank, trgovski potnik iz Zagreba, se je peljal s svojim avtomobilom proti Vel. Bečkereku. Ker je bila cesta blatna in spolzka, je avtomobil na nekem ovinku zdrsnil naravnost v obcestni jarek in se prevrnil ter pod seboj pokopal Franka. Frank je ležal nevarno ranjen pod avotmobilom in si ni mogel pomagati. K sreči se je kmalu nato pripeljal mimo neki drug avtomobil, čigar potuikl so izvlekli Franka izpod avtomobila in ga prepeljali v bolnišnico. — Žalostna smrt stareea skopuha. V vasi Gatu pri Novem Sadu so odkrili strašen roparski umor. 70-letni starec Lazar Ordinašev je, čeprav zelo premožen, živel sredi vasi pravo življenje samotarja. Iz satno skoposti si ni privoščil hlapca ali dekle, čeprav je imel precej živine, katero je sam opravljal. Te dni Lazarja ni bilo dolgo časa nič na spregled. Sosedje so ga šli iskat in ko so stopili v hišo, se jim je nudil strašen prizor. Na tleh je ležal starec mrtev, udarjen s sekiro po glavi, poleg tega sta mu goreli obe nogi do pasu. Orožniki so takoj začeli preiskovati in ugotovili, da je Lazar dobil za prodano zemljišče 40.000 Din m sicer dan pre«l •inKicm. še istega dne popoldne je obiskal starca neki mlad ekonom iz bližnje vasi in ga pro-sil za večje posojilo, katerega mu pa Lazar ni hotel dati. Vsi znaki kažejo, da je starca ubil in nato hotel zažgati hišo omenjeni mladi ekonom ali pa kak njegov plačanec — Pri motenjih v želodca in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se 1 doseže olajšanje ~ dnevno čašo naravne »Franz-Josei« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidib. »Franz - Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Vestnik Prosvetnih zvez, št. 11—12 je pravkar izšel. Obsega sledeče članke: Prosvetna zveza v I. 1031-82, Koroška bo vstala (zelo primerno predavanje za koroški večer), Ljudske igre. V tem članku je važen sklep odbora Prosvetne zveze, po katerem sinejo včlanjena društva vprizarjati le take igre, drame, opere, operete in burke, ki odgovarjajo našim prosvetnim načelom in ciljem. Igre morajo biti versko n ravno neoporečne in ustrezati ! našim narodnim težnjam. Ako društva prekršijo ta sklep, se izključijo iz Prosvetne zveze. — Naslednji članek: Zimska sezona v prosvetnih društvih, obsega navodila za stanovske sestanke fantovskih in dekliških krožkov. — Za vsa druživa važen pa je zadnji članek: Zakon o taksah. — Tej številki je proloženo tudi kazalo in naslovna stran za Vestnik 1932. Vestnik Prosvetne zveze se naroča v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5, in stane 15 Din za vse leto. — Sedem starih božičnih pesmi. Za tambu-raški zbor priredil prof. Bajuk. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din. — Priznani strokovnjak na tem polju, prof. M. Bajuk je b to zbirko naredil veliko uslugo našim številnim tamburaškim zborom. Priredil jim Je za igranje sedem najbolj znanih božičnih nnpevov: Sveta noč, Slava na višavi, Glej zvezdice božje, Pastirci iz spanja, Angelsko petje, Zveličar nam je rojen in Poglej — tu čudo se godi. NaSa društva bodo s temi komadi dala božičnicam res pravo božično razpoloženje. Segajte pridno po njih. — Zobni kamen Vam lahko odstrani samo Vaš zobozdravnik, toda nastanek istega preprečite z redno uporabo Chlorodont zobrfe paste. Tuba 8 Din. — Da si nabavite DR. ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR je sedaj zadnji lns, zaloga se lrrli. — Din 30.— v trgovinah. LETOŠNJA NOVOST: Petričkove božične potice (mandlove, lešnikove, orehove, rozinine), sadni kruh (Kletzenbrot) in okraske božičnih dreves priporoča slaščičarna Petriček, Aleksandrova 6. Samo lastni izdelki!!! v Kranju se vrši v sredo 21. t. m. ob pol 5 pop. v Narodnem domu. Zborovanje sklicujejo vse gorenjske goslilničarske zadruge. Razpravljalo se bo o vseh perečih vprašanjih gostilniške obrti. Vs« gorenjske gostilničarje ponovno vabimo k udeležbil — Za pripravo I. kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi, ki se bo vršil 8.—10. septembra 1983, je Imel 16. t. m. na ondotnl pravni fakulteti dekan naie fukultete g. dr. L a p a J n e Informativno predavanje »0 razvoju in sedaniem stanju državljanskega prava v Jugoslaviji'. Predavanje, ki so ga posetili najodličnejšl bratislavski pravniki, zlasti predavateljevi kolegi s fakultete, je trajalo dobro uro in napravilo vlis, da je jmeno-iila Jugoslavija relativno že ninoao prava. Predavatelj je žel Dolno zahvale in pohvale, in mu je Radio frograml Radlo-UabHona t Sreda, 21. decembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17-30 Otroški kotiček: Božični prizorček (gdč. Vencajz) — 18.15 Fonetični poizkusi dr. Fr. Vebra — 10.00 Literarna ura: Bož. Jakac: Odmevi z rdeče zemlje (Silv. šlterl) — 20.00 Prenos opere iz Belgrada — 22.30 čas, poročila. Četrtek, 22. decembra: 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Italijanščina (Dr. Leben) — 1.9.00 Umetno povzročanje dvojčkov pri živalih: transplantacija organov, prof. Pengov) — 19.30 Pogovor s poslušale (prof. Ku-ret) — 20.00 Pevski koncert ge. Thlerry-Kavčni-kove — 20.30 Vijollnski koncert ge. Fan. Brandl — 21.30 Prenos iz kavarne Zveftln _ 22.30 čas, poročila, plošč«. DrugI programi* Četrtek, 22. derembra: Zagreb: 20.00 Ljubljana — 22.10 Prenos ton-filnia. — Milano: 201«) Prenos opere. — Stuttfart: 19.30 Božične melodije — 20.10 Schwarzwalska božična ura. — Toulouse: 19.45 Božični koncert — 21.00 Simfonični koncert. — Belgrad: 20.00 Ljubljana. — Rim: 20.4") Koncert. — Beromlinster: 20 15 Koncert. — Umjtetibere: 20.30 Berlin. — Pra?a: 19.20 Koncert — 19.45 Narodne pesmi — 22.25 Moderna glasba. — Dnnaj: 19.25 Klavir — 21.05 Plesna glasba. — MUnrlien: 19.30 Radio orkester — 21.00 Robinzon. — Budapest: 19.30 Opera. — Vari-ava: 20.00 Lahka glasba. Brile* za one. hI hoCe|o bili dobro obriti! Ptuj Ii zdravniške službe. Banovinski zdravnik dr. Novoselski, ki je imel svoj sedež pri Sv. Marjeti niže Ptuja, je ruzrešen svoje službe kot Šet zdravstvene občine Muretincl. Del območja te zdravstvene občine je prevzel začasno banovinski zdravnik dr. Stuhec iz Ptuja. Pobegel fantek. Od nekega neznanca je bil ptujski policiji izročen 11 letni šolar Bruno Vert-nik iz Pobrežja pri Mariboru, kjer stanuje v Gozdni ulici 55 njegova mati in očim Florjan Vidovič. V cerkvi sv. Petra in Pavla spremlja vsako nedeljo sv. mašo ob 6 zjutraj pevski zbor »Cecilija«, ki je prav dobro iz.vežban in napravi na vernike najlepši vtis. Tajinstvena smrt V petkovi številki smo prinesli pod gornjim naslovom vest, da so prepeljali v ptujsko bolnišnico z bolečinami v črevesju Matijo Peršuha, posestnika iz Apač, ki je pa že po treh urah umrl. Sodna komisija, ki je truplo ekshu-mirala in obducirala, je ugotovila, da so smrt Peršuha povzročili udarci v trebuh in na glavo. V zvezi s tem, je orožništvo aretiralo in oddnlo v sodne zapore C. P. in J. M. Nagla smrt. Umrl je danes popoldne vpokojeni policijski stražnik Konrad Komac v «2. letu starosti. V hipu, ko je hotel oddati neko pošiljko na kolodvoru, mu je postalo slabo in v nekaj minutah je izdihnil. Pred vojno je služboval v Gorici pri državni policiji. Blag mu spomin, žalujoči družini pa naše sožalje. Šmartno ob Paki Proračun občine za I. 1933 je razpoložen. Izkazuje povišek v osebnih izdatkih in up nit i. Zvišala se je plača tajniku od 2500 na tiOOO Din; plača obč. slugi od 3000 na 3300 Din, izdatki za ujiravo od 3900 na 4100 Din in nepredvideni izdatki od 1628 Din na 2000 Din. Znižale so se pa postavke za javno razsvetljavo od 5000 Din na 1000 Din^ prispevek gasilnim društvom od 1000 na 000 Didg prispevek za vzdrževanje cest od 2000 na 1000 Din. Občinski odbor je precej znižal razne postavke v izdatkih. Dočim je predvideval predlog župana zvišanje doklad na neposredne davke od sedanjih 75 na celih 120 odstotkov, je sklenil obč. odbor pobiranje doklad na 94 in j>ol odstotka. Uvedlo se Jo nadalje nekaj novih davščin in taks ln sicer na zaklano živino, biciklje, motorje in avtomobile. Zvišala se je tudi taksa na pse od 10 na 20 Din. Zvišane doklade na neposredne davke pomenijo občuten udarec našemu kmetu in obrtniku. Tatinski popotnik Kamnik, 20. decembra. Tovarniški zastopnik Franc B. iz Zagorice pri Stahovici je šel pred kratkim fiopoldne z doma. Kot čuvar doma je ostal samo 8 letni sinček Mirko. Pa se je oglasil pri hiši 37 letni popotni možakar in prosil podpore, češ, da je brez posla. Mirko je bil nepreviden in je priznal tujcu, da ie sam doma, ker sta šla oče in mati v mesto. Možate je izkoristil lo priliko, ki se mu je ponudila sama od sebe. Grdo je pogledal Mirka, da je ta v strahu pobegnil pred neznanim tujcem. Nato je stopi! v sobo, da pogleda, če imajo kai denarja pri hiši. Na harmoniju ob steni je zagledal gospodarjev suknjič, v čigar žepu je na svoje veliko veselje otipal debelo listnico, v kateri je bilo več dokumentov in 12 bankovcev po 100 Din, en tisočak in cel šop kovačev. Vsega denarja je bilo skupno za čedno vsoto 250o dinarjev. Ko se je gospodar vrnil domov, je takoj pogrešil denar, sinček pa mu je natančno popihal tujca, ki je vdrl v njegovi odsotnosti v ?obo. O tatvini so bili takoj obveščeni orožniki. Ko je Frane B. prihodnje jutro odšel v Kamnik, je na glavnem Irgu srečal moža, ki je bil po popisu popolnoma identičen s tatom. Pozval ga je, naj mu sledi k orožnikom. Neznanec je bil po daljšem obotavljanju prisiljen, da se odzove pozivu. Na hodniku na orožniški postaji si je pri vratih brisal čevl:e in v trenutku, ko je Franc B. odprl vrata, je skrit ukradeno listnico pod slamnjačo za čiščenie čevljev pred vrati. Pri-telesni preiskavi orožniki ni«o mogli ničesar najti pri njem, čeprav so ugotovili, da se je prejšnji večer zadrževal v kraju tatvine in je lahkomiselno zapravljal denar. Tudi tatvin? ni prtfznal, dokler ni orožniški komandir slučajno našel pod slamniačo pred vrati listnico, v kateri ie bilo le ?e 347 Din. Prebrisani tat je povedal, da je Štefan N., doma iz Kamne gorice, stanujoč nekje pri Homcu. Ker je že delj časa brez posla in mora preživljati ženo in 4 otroke, je izrabil priložnost in vzel listnico iz žepa. Od velike vsote mu je po enem dnevu ostalo samo 347 Din, kam je dal ostali denar, ni hotel priznati. Orožnik so ugotovili, da je kupil čevlje in nekaj perila, nekaj denarja pa je lahkomiselno zapravil v veseli družbi. Zeni ln otrokom menda ni ničesar poslal. Zdaj čaka v zaporih okrožnega sodišča v Kamniku na sodbo. Cerhvenl vestnih Izvenrerkvenl sestanek K rižanske moške kongregacije drevi ob osmih v družbeni dvorani. Ne pozabite prinesti seboj »Božičnega daru«. Naznanita Predavanje podrulnire 8PD v sredo zaradi splošnih priprnv na praznike — odpade. •ui Mesfo v Fontijshih močvarah Leto 1932 je pri kraja... Gasparrijev jubilej Bil« najmankaintinejših osebnosti v kardinalskem kolegiju, Jri je do nedavna minila državno tajništvo v rvojih rokah, jo Peter Gasparri, kii je 16. decembra obhajati 25 letini kardinalaki jubilej. Kardinal Gaei>arri, ki se odlikuje zlasti po I odločni volji in bistroin duhu, je prišel s trdih • Aibruz^ev, kjer jo živel svoje detimstvo kot ovčji ! pastirček. Med teiniii trdimi ljudnii, ki nimajo vs k-| danjega kruha dovolj in živijo samotno življenje ; med 'zemljo in nebom, si je utrdil voljo in usposobil duha za veliko ^loslancjlvo, katero je vodi! ped | divema papežema. IV) duhovniških študijih se je posvetil oeikve-' neimu pravu, katero je predaval na pariškimi »Institut Catholilq'Ue<, tcla kaj kanala ga je potoval k sebi papež Leon XIII., pa ga poslal kot nuncija v Peru, seveda je bil prej posvečen v škofa. Po treh j letih ga je 7,nova klical v Rim, kjer jc prevzel tajni-| šho pri kongregaclji za izredne cerkvene aadeve. 1 Ta shr/Jba je imela pač veliko politično veljavo in j je stala v tesni z\'o®i z državnim tajništvom. Leonu XIII. je sledil Pij X.. ki je hotel urediti veliko delo celoten, roga kanonskega prava, kar je l 'bilo pač orjaško delo. a izbral je za predsednika 1 teh delavcev Petra Gasparrija. Ta občudovanja vredni cerkveni zakonik je bil končan šele pod Benediktom XV. — V božičnem konzetorijiu 1007 i mu je podelil papež Pij X. kardiimal-ko dostojanstvo, 7 let pozneje pa si ga je iabr.nl Benedikt XV. j za državnega tajnika. Kot državni tajnik je storil Gnsiparri več po-1 membnlih del. Cela vrsta konkordalov med posa-! mezniimi državami, ki padajo v čas po svetovni voj-I ni, je Gasparrijevo delo. Vsekakor pa je krona vsega njegovega delo vamja lateranska ]>ogxiba ia leta i 1929., ko je prenehalo rimsko vprašanje in je na-; stopila sprava med- Riimom in italijansko krono. Po tem delu pa je začutil Gasparri. da je tre-j ba novo moči za nadaljevanje njegovih smernic, za-| torej je odstopil od državnega tajništva, pa prevzel i komisijo za pretežko delo kodiLkacije orijemlalske-I ga cerkvenega prava. Osemdeset!elni kardinal Gasparri je še danes | marljiv kol Čebelica. Med ■svojci je izredno priljuib-! • Ijen. ker je ohranil do svoje sive starosti čar kmeč-kega humorja, odkrite besede in poštenega pogleda. L VVolfgang Goethe, katerega stoto obletnico smrti je to leto obhajal ves kulturni svet. 2. Trup šolske ladje »Niobe«, ki se je 20. julija potopila, z o jo je leglo v morske v-alove 69 mladih življenj. 3. IVivel Hindenburg, ki je bil 10. aprila drugič izvoljen za predsednika Nemčije. 4. Po strahotnem potresu na Halktdiiki, kjer je našlo več sto ljudi smrt pod razvalinami 5. Profesor Piccard, ki se je z drugim balonom spustil v stratosferno obmiočje (C), kjer je dosegel višino nad 10 000 m. 7. Potapljaški poskusi na mestu nesreče, kjer se je potopil angleški U-čolm »M 2«, a hkratu z njim poeadka 55 mož. 8. Nemški letalec Bertram, ki je moral pri nekom'poletu na vzhod pristati na neobljudeni za-padnoavstralski obali, kjer je pretrpel s svojim tovarišem nedopoveJuia pomanjkanja, dokler joi pač niso našli. 9. Izbruh enega izmed kordiljerskih velikanov, ki so opustošili ves zapadni del Amerike ob znani katastrofi. 10. Notranji nemški minister dr. Bracht in pruski min. predsednik Oton Braum (1.1), kateremu je Papenova vlada porušila kabinet. 12. Iz strašnih japonsko-kitajtkih bajev: japonski okloprn vozovi drve v šanghajako predmestje. 13. Dr. Briining, drž. kancler do intseca maja. 14. Pa-I>en, Briinlngov naslednik. 15 Schleicher, d-osedanji vojni minister, je v dccembru prevzel kanelersko službo. 16. Gronau (sj»odaj desno) s svojim nioštivom, s katerim je preletel okrog sveta. 17. Ogromna vhodna vrata na prostore glavnega stadiona v Los Angelesu. 18. I>r. IwLng Langmiuir (USA), tolelni Noblov nagrajenec za kemija. 19. Franklin Roosevelt, novoizvoljeni predsednik Združenih držav. 20. Te dni se je izvršila posvetitev novega mesta, lci je zraslo na Pontijskih močvarah. Sem so se namreč naselili bivši vojaki, da bi izsušili pokrajino in jo oplodili s svojim trudom. Ln t ifko se je dobrih 60 km od večnega Rima dvignilo mestece Littoria, ki ima okrog 10.000 probvalcev, samih hivših frontnikov. Mussolini je ob tej priliki rekel: Kar so 25 stoletij zaman poskiuSali Rimljani 'n njihovi naslelniki, to smo dosegli mi... Zatorej naj bo to mesto simbol fašistične močL Goreči hlev V Lflbertyville (Newyonk) se je vnel požar v hlevu, kjer je bilo 21 dragocenih konj-dirkačev. In vsi so pogiaili v ogn ju. Z njimi je šila v ogenj vrednost lOuoOO dolarjev. „Car Peter Veliki" V kratkem bodo začeli z dviganjem ruske bojne ladje »Car Petor V oliki«, ki se je potopi la v Bvotovni vojai v bližini Umskega arhipelaga. Na tej Jed ji je zilata za 350 milijonov dolarjev. Proti zimskim viharjem. Na obali morja pleto okoličani li zike lese, katere naj bi zmanjšale nroC vetra, da ue bi rušil obale iu naa.pov. Na'Jiitreiši vlak I/ Berlina poročajo: Včeraj je najhitrejši vlak NeiiKije, motorni vlak Berlin-Ilamburg opravil svojo prvo vožnjo po načrtu. Za progo, ki meri 290 km. je i>otreboval 2 uri 21 minut. Vozil je s povprečno hitrostjo 150 km in tudi na ovinkih še s 100 km. Lokomotiva je dolga 42 m in ima 2 strojevodji, katerih vsak oskrbuje po en Dieselov motor ? 12 cilindri. Ko se je vlak vračal iz Hamburga v Berlin, je potreboval za svojo pot 150 minut, torej 10 minut več kakor pri vožnji v Hamburg. Zadnjo priprave za božič: Ko legajo otroci spat, izdelujejo njihovi starši darove za svoje ljubljence. To je pač najslajše občutje slehernih staišev, ko se bližajo božični prazniki. Plavajoči opij FVancoska policija je zaprosila pomorske oblasti v 'loulonu, da bi ji pomagile izslediti skrivne uživalce opija na Riivijeri, zakaj sama ne zmore prepreoiti toliko tihotapskih podjetij. Gre namreč I za neke mlade finančnike, ki ne vedo kam z de-i narje.ni, pa naročajo Skrivaj zaloge opija, katerega ; potem uživajo v družbi nemoralnih pajdašciv. Ker i pa jim policija sledi na vseh potih po Rivijeri. 1 uijioraOljajo ti naveličanci posebne trike, s katerimi brišejo sled za seboj. Izvrstne jadrnice sloje mirno i.n pošteno v lIkHlotmusit« na Dunaju. H on zal je tudi voditelj proti katoliškega gibanja za reformacijo zakona, kar je že premnogo zla povzročilo Dunaju in celi Avstriji. Zmerom pač vidimo, kako stopajo slehernemu proti;kalolišikeinvu gibanju na čelo vodilni prostozidarji, Iii zmerom z broitalaiejšo brezobzirnostjo n;,siloipKaj je tvoj oče?« > Bolan.« »Neumim.jtl Hočam vodcitii, s čim se bavi, kaj dela?« »Kaft^ja.« »Ne bodi nori Kaj vendar dela, kadar jc »Irav?« »Takral ne ka.šlja.« »Ali si v resnici tok o nor alii p« se delaš. Vpra-i Sam te, kaj tvoj oče dela, če ui bjlau iu če ue J kušlja?« I »Potem je zdravi« Tirni torpedo. Voz nenavadne kon.-truJccije ki t. če jio želeaiiiišlci progi. Te dni so dali v Bati le Creek (USA) v promet izre cilindri. Vožnja bo mnogo cenejša kot z vlakom. Hitrost -»kopnega lonprda' zuiaša 110 lun na uro. Te dni so preizkusili učenjaki, v kako daljavo segajo valovi izvestnega zvoka. V Severnem ledenem morju leži rusflci otok Novaja zemlja in na tefj so razstrelili lUA) kg aniona la. na dvajsetih različnih krajih Evrope pa so čakali učenjaki s posebnimi pripravami, s katerimi bi merili zvok. Posebno gre za to, da spozna jo vzroke in bistvo talko-zvane zone molika. Pod tem fenomenom se raziuene dejstvo, da zvoka v izvrstni razdalji od svojega začetka nič več ne slišimo, v večji dalji pa ga znova slišimo. Ker pa ima zvt'k hitrost 300 m na sekundo, traja seveda nekaj ur, da doepo zvoonii valovi v Srednjo Evropo. Slika: Merjenje zvočni!i valov v Poiskanim. Ta aparat se imenuje undograf. Tu se do-^pe-vši tok fotografsko reg;strira s pomočjo svetlobnega žarka in majcenega zrcalca. Sv. pismo v Rusiji Vill.jei:n Fe'ter, znani ameriški misijonar, kii se je pred kratkim vrnil iz Sovjetske Rusije, piše, da se tam zadnje čase Skrivno prodaja sv. pisuno od vasi do vasi, od hiše do hiše. Nekaiteri tihotaoijo te knijrge čez mejo in jih razipečavajo med tmižikii. ki željno bero Kn-is'ui-sov evangelij. Zdi se, da je prevzel kmelstvo nov ver.-fld duh. V nobeni državi se danes tolikošteviilno ne čita sv. pisuno liot ravne v Sovjetski ltiusiji. Lebrun, franc. državni predsednik po umoru Dou-merjcvrni. 21. Poljak Zvvirko, zmagovalec evropskega krožnega poleta za 1. 1932. je liedolgo po sivoji zmagi treščil z letalom na tla. 22. Gerhart 1 lauijrt-niann. katerega 70. lelnico rojstva je vsa Nemčija praanovala. 23. Gladovni pohod angleških brezposelnih delavcev v London. Poslabšanje svelovne g spadansike krize je dovedel ves svet do nemirov. 24. John Ga!s\vorthy, veliki angleški i-omanopisec, ki je prejel letos Noblovo literarno nagrado. 25. Razdejana tovarna v Prerniaitzm (Brandenhurg), kjer .je radi eksiilozije našlo smrt 12 csob. 20. Novoizvo-lflend irski državni predsednik de Valera, ki nadaljuje politiko popolne osamosvojitve Ireike o:l Anglije. 27. Atentat na Douimerja Težko ranjenega Doumerja neso v njegov avtomitibld. O operacijah mandljev Olede na članek »O operacijah mandljev«, priobčen v »Slovencu« dne 8. decembra 1932, sem se ua pritisk svojih bolnikov, katerim sem »štuca-ne« mandlje totalno odstranil, ter več kolegov odločil, samo znanosti na ljubo ter bolnikom v prid, da bo tudi laikom razumljivo, pribiti v popularni obliki sledeča dejstvu: Vse operacije se v medicini vrSe po matematično striktnih indikcijah, lo se pravi, vzrokih, radi katerih smemo bolniku nasvetovati v interesu njegovega zdravja operacijo, brez katere bi bilo ozdravljenje dotiČne bolezni popolnoma izključeno. Te indikcije so postavili možje-znaustveniki, ki ne-glede na svoj materijelen plus posvetijo svoje življenje znanosti ter s tem v prvi vrsti koristijo bolnikom. Znanstveni zavod za proučevanje indikacij (vzrokov operacije) pa je bil, je in bo klinika in jasno je, da pridejo evropske, posebno pa nemške klinike kot staiv še, v tem oziru na prvo nieslo. Mi praktični zdravniki, zasebno in v bolnišnici, absolutno nimamo pravice po svoji volji postavljati svojih indikacij za operacijo, ker moramo, če smo v svoji široki res dobro podkovani, izvršiti operacije eksuktno in točno po indikcijah, podanih nam od znanstvenikov. Ce bi praktični zdravniki, bodisi v bolnišnici ali pa domu, operirali po svojih posebnih indikacijah, ki se seveda prilagodijo: 1. njihovi operativni zmožnosti; 2. pekunijerni zmožnosti bolnika, bi napravili dva velika greha; prvega, ker bi profauirali znanost, in drugega nasproti bolniku, ki bi mu recimo, ker more manj plačati, samo odščipnili mandlje, kar pa njegovemu zdravju niti najmanj ne bi koristilo, .le torej za vsakega praktičnega zdravnika postavljanje lastnih indikacij za operacijo nezaslišana domišljavost, ker bi se hotel postavljati kot praktični višilec dela znanstvenikov v njihovo kategoriijo, obenem bi pa bolniku samo škodil. Kakor je napredovala tehni ka v zadnjem desetletju, prav tako je napredovala zuanost, posebno na operativnem medicinskem polju. Zato izvajanja v članku >0 operacijah mandljev« ne odgovarjajo ne v znanstvenem, ne v ope-rativno-tehničnem oziru današnjemu stanju. Ker medicina torej ni trgovina z bolniki, temveč je vse, kar se v njej napravi, fiksno in točno indicirano, so si učenjaki v novejši dobi absolutno edini, dn spadajo bolni mandlji ven, vseeno ali pri otrocih nli pri odraslih, zdrave mandlje pn naj se pusti v miru. Ker ie skoraj enkratno akutno gnojno obolenje (angina) izključuje popolno ozdravljenje istih, je pri ponavljajočih se anginah indikacija za totalno odstraniiiev te absolutno podana. Da nastanejo pri anginah potom krvnega obtoka še druge bolezni, kakor sepsa (zastrupljenje krvi), revmatizem, vnetje ledir in srčne napake (vnetje irčnih loput, endocarditis in vnetje srčne mrene, pericarditis) lokalno takozvani peritonsilarni ab-eeei, kakor tudi, da se pri že obstoječih specifičnih pljučnih boleznih (Lungenspitzenkatarrh), tuberkulozi, ves bolezenski proces potom angin močno pospeši, prav tako nastane tudi vnetje srednjega ušesa itd. itd., omenim samo mimogrede, ker spada to r strokovno glasilo. Ce se pa v lem slučnju, ko komplikacije, recimo vnetje ledic, že obstojajo, šele odstranijo bolni mandlji, je pa ozdravljivo«! komplikacije več ali manj dvomljiva, ker so tačas v obolelem organu, recimo ledicah, nastale take spremembe, da niso kljub prepozno izvršeni operaciji več ozdravljive. | Vsi učenjaki so si 1. edini v tem, da niso pri zdravih mandljih, to se pravi pri ljudeb. ki niso nikdar oboleli na angini, mogli opaziti njih funkcije in 2. da operativni izpad zdravih mandljev, torej nikdar na angini obolelih v nešteto slučajih, v znanstvene svrhe izvršenih, ni povzročil nobenih slabih posledic, ne pri otrocih, ne pri odraslih. Zato ogromna večina učenjakov funkcijo zdravih mandljev sploh zanika. Do istega zaključka je prišel lanski kongres vseh slovanskih učenjakov in sicer lar.vngologov, bakteriologov, specialistov za olroške bolezni ter patoloških anatomov, kateri so v Zagrebu obravnavali la problem. Naj navedem samo par veličin: prof. dr. D. Mašek, bivši šef zagrebške klinike, prof. dr. A. Šercer, sedanji šef iste klinike, prof. Precehtel, šef klinike v Pragi, prof. Vulovič, šef klinike v Belgradu, prof. H. Se-emann, Praga, prof. B. Wiškovskv, Bratislava, prof. 3. Belinov, Sofija itd. itd. Fiksno pa stoji, da pri najmanj 20 milijonih ljudi, katerim so se mandlji radi obolelosti totalno odstranili, niso nastopile nobene slabe posledice, pač pa ravno obratno. Absolutno pa ni res, da so podvrženi otroci in odrasli, katerim so se odstranili bolni mandlji. različnim boleznim sapnika in pljuč, res pa je, da to taki olroci proti prehladom mnogo bolj odporni, dosti bolj živahni in močnejši v rasti in da veliko laije prenesejo infekcijozne otroške bolezni. Ni res, da nastopijo po totalni odstranitvi bolnih mandljev še angine; res pa je, dn lak človek nikdar več angin ne more dobiti, radi česar se tudi v prvi vrsti mandlji odstranjujejo, ampak samo totalno, to se pravi v celoti izluščijo. Res je tudi, da je po takozvanein »štucanju« (okr-ujenje mandljev) bolnik, bodisi otrok ali odrasel, prav tako bolan, slej ko prej, da prav tako dobiva angine in vse njene komplikacije. Zato na nobeni kliniki v Evropi (ne v Zagrebu šef prof. Sercer, ne v Gradcu šef prof. Ilofer, ne na Dunaju prof. IIayek in prof. Neumann, ne v Pragi prof. Precehtel ter v neštetih dunajskih bolnišnicah, katerih šefi so prvovrstno izobraženi kliničarji, prav tako ne v celi Nemčiji, kjer imajo že posebne klinike ta otroke, pod imenom »Kinder-Mandel Kliniken«, aiti v Franciji) ne »Stucajo«, okrnjujejo, temveč lamo totalno izluščijo mandlje, pri otrocih v elrovi Uporabljajte tudi VI z zaupanjem naše domače praške za pecivo znamke »ADRIA* saj jamčimo za najboljšo kakovost Naše zadružništvo omotici, pri odraslih pa v lokalni anesteziji. Seveda je tehnika za operaterje pri otrocih mnogo težja kot pri odraslih, katere se je pač treba priučiti. Vsak od Ljubljančanov, kateri ni zaupal domačim zdravnikom, temveč je šel v svrho operacije v inozemstvo, vč, da mu mandljev ni nihče ščipal, temveč, da so jih vsakomur po striktnih indikacijah bodisi otroku, bodisi odraslemu, izluščili, ker je lo edino pravilno. Vse drugo pa je delo, ki res nima nobene indikcije, ker če je mandelj zdrav, ga pusti nn miru, in če je bolan, ga vzemi ven. Islo kar velja za nepevce, velja tudi za pevce. Poznam na Dunaju kakor tudi v Ljubljani prominentne operne pevce, katerim so odstranjeni bolni mandlji in kateri so vsi po njih lastni izjavi po operaciji ne samo na zdravju, ampak tudi na obsežnosti glasu pridobili. Da ni povečana nebuica bolniku v dobroto, ampak v škodo, je prav tnko dokazano, zalo je edino pravilno, da se tudi ta v celoti odstrani. Totalna odstranitev vseh mandljev pri otrocih je absolutno neboleča zadeva, ker se vrši v etrovi omotici (Aelherrausch) ter traja odstranitev vseh treh pri verzirauein operaterju dve minuti. Totalna odstranitev pri odraslih je pri pravilni anesteziji prav tako neboleča ter traja operacija sama kvečje- i mu do 5 minut. Bolečine pač nastanejo nekaj iu po operaciji, ko popusti anestezija. Po pre<<° 'i enega tedna lahko odrasli in otroci jedo vse. Krvavitev pri otrocih sploh ne pride v poštev, pri odraslih pa pride maksimalno na vsakih 500 oseb en slučaj, vendar se ista pri dobri tehniki z i lahkoto ustavi. Žalibog je slučaj, v katerem se , bolni mandlji ne morejo odstraniti in ta slučaj 1 je takozvana haemophilia, po nemško Bluterkrank-iieit, pri kateri bi bolnik plačal odstranitev, vsled izkrvavljenja, z življenjem, kar se mu pa tudi lahko I zgodi, če se na tej bolezni bolehajočemu odstrani samo zob. Toda to je izredno redek slučaj. Videl , sem tekom cele svoje specijalizacije na klinikah samo enega. Vsa tn izvajanja niso izšla iz moje glave, ker si ne domišljujem, da sem kaj drugega kot praktičen strokovnjak, temveč sem se vsega tega naučil na klinikah, kjer sem bil, teoretično in praktično, ter vam to najmodernejše znanstveno stališče razložim radi tega, da ne bodo laiki po nepotrebnem begani ter se plašili »slabih posledic odstranitve mandljev in važnega izpada njih funkcije«. Takšno je znanstveno stanje v Evropi — v Ameriki so šli še korak naprej. Tam je totalna odstranitev mandljev skoraj obligatna kot tudi odstranitev slepiča, imajo pač vzroke za to. Ne more pa nihče trditi, da so zato Amerikanci postali sami >kripelni«, ker nimajo mandljev in slepiča; skoro bi rekel obratno. Dr. Janko Hafner, špecijalist za ušesa, nos in grlo. Spori NACIONALNA LIGA Redno zborovanje JNZ, ki se je v nedeljo nadaljevalo pozno v noč, je sklenilo, da se osnuje uacijonalna liga, v kateri bo letos 11 klubov, prihodnje leto pa samo deset. V ligi bodo tekmovali: BSK, Jugoslavija, Bask iz Belgrada, Vojvodina iz Novega Sada, Slavija iz Osjeka in Sarajeva ter Gradjanski, Hašk in Concordia iz Zagreba. Iz Slovenije pride zmagovalec kvalifikacijske igre ined Ilirijo in Primorjem. Poleg nacijonalne lige se bodo ustanovili še dve ligi, vzhodna in zapadna. V to ligo pridejo ostali prvorazredni klubi. Oba zmagovalca v teh dveh ligah preideta prihodnje leto po končanih liginih tekmah avtomatično v na-cijonalno ligo, deveto- in desetoplasirana kluba izpadeta. Enajsti klub je pa itak vzet za letos na podlagi kompromisa. Torej bo imela uacijonalna liga v resnici le deset klubov. Zanimivo je, da morata ravno kluba iz Slovenije igrati kvalifikacijo, medtem ko pride tretjeplasirani klub Belgrada in obe Slaviji ter Vojvodina brez kvalifikacije v ligo. Belgrajska »Politika« piše, da tak moralni fiasko še ni doživelo nobeno zborovanje JNZ. Delegati, ki stoje na čelu posameznih podzvez so s pomočjo svoje pozicije pritisnili na manjše klube in dobili njihove poverilnice in z njihovimi glasovi ignorirali delo zborovanja. Za kritiko, ki je bila upravičena, se niso menili, in so lepo sedeli v sosednji kavarni. Ko je prišlo na vrsto glasovanje, so se pojavili v dvorani, glasovali in zopet odšli. Manjši klubi so dali svoje glasove podzvezam, ld so potem po svojih delegatih Izrabili te glasove v svojo korist Da je to nezdravo, bo menda vsakomur jasno. Saj v vodstvu raznih podzvez ne sede ljudje izven klubov, pač pa klubski pripadniki, ki znajo boljše agitirati med manjšimi klubi. Posledica je, da Zveza lahko dela kar hoče. No pa končno bodo le morali enkrat sami plačati račun svojega delovanja. Poleg načina, kako se bodo igrale tekme za državno prvenstvo, je vladalo veliko zanimanje tudi za sodniško vprašanje. Ker prejšnja leta niso sodniki vselej delali tako, kakor so nekateri klu-baši želeli, je lani večina sklenila, da prevzamejo delegiranje sodnikov v roke podzveze. Po nekod je bilo to dobro, drugod je pa to močno škodovalo, zlasti v Sarajevu in v Ljubljani. Radi tega je bil na zborovanju stavljen predlog, da se sodnikom zopet podeli popolna avtonomija. Toda večina je sklenila, da se sodnikom odvzame celo odbor za kaznovanje sodnikov. Mesto avtonomije so jim še to odvzeli, kar so imeli. V debnti, ki se je razvila, sta igrala zelo čudno vlogo, kakor pravi »Politika«, delegata belgrajske in ljubljanske podzveze (g. Kuret). Ta dva sta stavila predloge in jih zopet umikala. Ko je bila s pomočjo teh dveh delegatov potem odvzeta še tista dosedanja predpra-vica sodnikov, je nastalo med delegati veliko razburjenje. Priznan naš državni reprezentant Petko-vič je izjavil, da noče biti več sodnik pod takimi razmerami. Sodnikov ue smejo voditi interesi klubskih pristašev. Posledice tega poslovanja tudi pri nas čutimo. Tudi naši sodniki protestirajo in nočejo sodelovati. Zborovanje so potem v znak protesta zapustili vsi sodniki, med njimi tudi delegat iz Ljubljane Zupan. Ta protest sodnikov je izzval veliko presenečenje. Kajti precejšnje število delegatov, ki so glasovali, niso vedeli za ozadje tega sklepa. Po situaciji na zborovanju bodo vsi sodniki izatopili iz zbora sodnikov. Potem bodo morali zastopniki raznih podzvez soditi igre kakor jim bo prijalo. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se osnuje v Banja Luki nova podzveza. Ker je zborovanje trajalo pozno v noč, je bilo proli koncu prisotno prav majhno število delegatov, ki so povečini vse predloge in prošnje vrnili upravnemu odboru » rešenje. Foioamaierji! Po podatkih Glavne zadružne »veze, o kaiterih smo že deloma poročali, je bilo konec leta 1981. v naši državi 7488 organiziranih zadrug z 855.836 Člani. V Sloveniji imamo 4 Zadružne zveze, med katerimi je najmočnejša Zadružna zveza v Ljubljani, ki je imela na koncu leta 1991. 650 članic s 154.48-1 zadružniki ter je znašala njena bilančna vsota 206.6 milij. Din. Zn njo sledi Zvewi slovenskih zadrug s 318 zadrugami, 76.185 člani in bilančno vsoto 31 milij. Din. Nadalje ima Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani 71 članic s 21.000 zadružniki, Revizijska zveza pa 40 članic s K400 zadružniki. Zadrug po zakonu o kmetskem kreditu iz leta Novo publikacije Zveze narodov. Prejeli smo dve novi zanimivi publikaciji Zveze narodov: Študija o novem pravnem položaju kartel^ itd. v Nemčiji iu ua Madjarskein, kar je pripravil za gospodarski odbor znani poznavalec razmer dr. S. Tschierschaky. Knjižica prinaša zanimive podatke o nemškem kartelnem zakonu iz leta 1930. ter o zadnjih zakonih iz leta 1981., nadalje obsežno razpravlja o novem madjarskem zakonu o kartelih od 15 oktobra 1932. Obsežnejša je razprava o gosjio-darskih svetih v raznih državah sveta, katero jo sestavil dr. Emil Lindener. Knjiga natančno obravnava ustroje gospodarskih svetov posameznih držav, jih primerja v posebnih sestavkih itd. V knjigi je obravnavanih 28 evroj>skih in 11 izvenevrop-skih držav, med njimi tudi naša država. 150 let knjigarne Kleinmaver. Dne 20. decembra 1782 je mestni magistrat "v Ljubljani podelil Ignacu Alojziju Kleinmayerju v Ljubljani pravico za izvrševanje knjigotrške obrti. S tem je bil položen temelj tvrdki, ki torej danes praznuje 150 letnico svojega obstoja. Pozneje se je tvrdka izpreme-nila trgovsko družbo pod firmo Ig. Kleinmaver & Fed. Bamberg, od leta 1922. dalje pa je družba z omej. zavezo. Založništvo je bilo ozko zvezano s slovenskim kulturnim življenjem ,saj so pri njem koj začele izhajati tudi slovenske knjige. Tako je bila prva založena slovenska knjiga že leta 1784.: Zerkvene pesmi. Za temi je Bledita cela vrsta drugih knjig, med katerimi omenjamo: Linhartovega Matička, Wolsteina O boleznih goveje živine itd., Japljeve pridige, Vilharjev koledar, Zbrane sjiiso Franca Levstika, Stritarja, Tavčarja, MeSka, dela Aškerca, Gergorčiča, Funtka, Cankarja, Šorlija, Zupančiča, Novačana, Moleta, Puglja, Majstra, Prešernove poezije v več izdajah, jirevode iz svetovne literature itd. V tem delu za slovensko kulturo jo tudi največji pomen založništva za slovenski na rod. Oddaja zakupa restavracije na postaji Novo mesto se bo vršila na licitaciji dno 16. januarja t. 1. pri ravn. drž. žel. v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ravnateljstvu.) Borza Dne 20. decembra. Denar V današnjem deviznem prometu so 6koro vsi tečaji bili nižji. Edino Curih je ostal neizpremenjen, London jia je nekoliko narastel. Ažio je v raznih kliringih ostal neizpremenjen. Na ljubljanski borzi je šiling notiral 8.93—8.09, na zagrebški pa 8.80—8.90, zaključenih je bilo 10 tisoč šilingov po 8.85. Grški boni so notirali 35 do 39 brez zaključka. Ljubljana. Amsterdam 2311.51—2322.S7, Berlin 1367.91—1378.71, Bruselj 796.91—800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 190.58—192.18, Newyork 5731.86—5760.12, Pariz 224.65-225.77, Praga 170.-15 —171.31, Trst 204.01—290.41. | Promet na zagrebški borzi je znašal brez kom- i penzacij 51.090 Din. Curih. Pariz 20.2575, London 17.25, Nevv vork 518.87, Bruse!i 71.875, Milan 26.55, Madrid 4135, Amsterdam 208.10, Berlin 123.575, Stockholm 94.2"), Oslo 89, Kopenhagen 89.25, Sofija 3.76, Praga 15.39, 1925. je sedaj 1479 (krajevnih) s 108.105 člani. Te krajevne zadruge se razdele naslednje: Oblastna zadruga v Belgradu 873, v Cupriji 451, v Skopljti 183, v Zagrebu 112, v Sarajevu '.'(KI in v Splitu 148. Bilančna vsota v vseh omenjenih oblastnih zadrugah za kmetski kredit po zakonu iz leta 1925. je znašala 234.6 milij. Din, pri zvezah, včlanjenih v Glavni zadružni zvezi 715.54 milij. in pri neorganiziranih zvezah 60.2 milij., skupno torej 101(5.4 milij. Din. Pri samih zadrugah pa so hranilne vloge znašale 2346.2 milij. Din, posojila pa 2160.8 milij. Din. To so podatki /. 1; 30, leta 1929. pa so znašale hra-nilne vloge 2060.6 milij., posojda jia 1776.1 milij. dinarjev. Varšava 58 275, Atene 2.78, Carigrad 2.49, Bukare-šta 3.085. Vrednostni papirji Današnji tečaji državnih papirjev so bili nekoliko nižji kot včeraj, edino vojna škoda je nadalje čvrsta. Promet je postal znatnejši in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 2500 kom., 8% Bler 2000 dol. in 7% Bler 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 50 kom. delnic Priv. agrarno banke in 10 delnic Narodne banke, ki sta obojni čvrsti. Ljubljana. 7% inveet. pos. 50 den.. vojna škoda 239—242, 8% Bler. pos. 41—42.50, 7% Bler. [kis. 37-39, Kuše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7/o invesrt. pos. 51 d., agrarji 2« den., vojna Skoda 210—241 (289. 241), 12. 236—238 (286, 237), 2. 210—225, 6% begi. obv. 35—37, 8% Bler. pos. 40.50—41.50 ( 41.75), 7% Uler. [Kis. 38—3K50 (38), 7% pos. DHB 45 bi. — Delnice: Narodna banka 4250—4550 (4300), .Priv. agr. banka 255—260 (252.50, 255), Nar. šum. 30 bi., Guttmann 80 bi., Sečerana Osjek 182 bl„ šečerana Bečkerek 700 den., Osj. Ijev. 175 den., Impeks 50 den., lsis 20—35, Split 160 den., Dubrovačka 140 do 155. Belgrad. Narodna banka 4430—4150 (4410, 4430), Priv. agr. banka 259—200 (260), 7% inv. pos. 51.50—52 (52), agrarji 27.50 den., vojna škoda 240 —241, 12. 236—238, 2. 210—225, 6% begi. obvez-35.25—36 (36. 85), H% Bler. pos. 41 den., 7% Bler. pos. 38—38.50, 7% pos. DHB 44—40.",0. Dunaj. Podon.-snvskn-jndran. 61.20, Aussiger Chemische 118.25, Alpine 11.25, Trboveljska 20.50, Leykam 1, Rima Murany 19.50. Žitni trs Na žitnem trgu je bila pšenica nadalje zelo čvrsta iu so zahtevali zanjo: 76 kg 162.50, 79-80 kg pa 165. Koruza in moka sta ostali v ceni neizpre-menjeni. Novi Sad. Pšenica bač.. okol. Novi Sad, Sombor 156—158, srednja 157—159, gornja 158—160, potiska 160—162, ladja Tisa 164—166, ladja Begej 162 —164, ban. gor. 154—156, bač. srednja 78 kg 160— 162, moka b.:č„ ban. ()g, G-jg 255—265, 2. 285— 245, 5. 215—225, 6. 172—182.50, 7. 125—135, 8. 80— 82.50, fižol bač. beli brez vreče 115—120. Tendenca za pšenico vzdržana. Ostalo neizpremenjeno. Promet 81 vagonov. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 151—156, gorbač. 156—158, slavonska 158—155, sremska 154 —156. potiska 162—164, ban. potiska 160—162, ban. 151—153. Ostalo neizpremenjeno. Promet: 40 vagonov. Chicogo. Pšenica marec 46, maj 462o, dec. 48.5, koruza marec 27. maj 28.25, Winnipeg. Pšenica dec. 37.375, maj 42.625, julij 43 375. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 7261 pršutarjov in 4329 špeharjev. iz Jugoslavije 3294. Na kontumačneni trgu pa je bilo 505 pršutarjev iu 2940 Špeharjev. Cene: špeliarji najboljši 1.70. I. 1.64—1.68, II. 1.56—1.60, kmetski prašiči 1.50—1.65, najboljši 1.68. Pršutarji 1.40—1.65, najboljši 1.75— 1.80. Tendenca: špeliarji so se pocenili za 8—12 grošev, pršutarji pa za 3—5 grošev. bomm darila g; po ceni dobite v | TRPINOVEM BAZAR3U MARIBOR, Vetrlnjska ulica 15 %llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIH ^"^.jfVfrtl Zavese, posteljna pregrinjalo namizne prte, prtiče itd., krasno vezene m do nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKEš, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Vezenje opretn za neveste, monogrami, gumhnice, entlanje, ažuriranje in predtiskanje Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del. Pozor! Gostilničarji in privatniki! V hlevih mestne klavnice so naprodaj tovljeni domači prašiči, kateri se prodajajo izven vsake konkurenčne cene. trpežno zimsko jabolko na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI PA Marice Bajt roj. Filipič Vam, ki ste prihiteli od daleč in blizu, da ste jo spremili na zadnji poti in obsuli s tako mnogobrojnimi venci in cvetjem, najprisrčnejSa zahvala. Prav izredno zahvalo pa dolgujemo g. dr. R. Neubauerju, Sef-zdravniku zdravilišča na Golniku, za vej trud in požrtvovalnost ter častilim sestram, ki so negovale blagopokojnico v njenem dolgem trpljenju z najpožrtvovalnejšo ljubeznijo. Bog plačajl Kri k o, dne 19. decembra 1932. Žalujoči ostali. Stran B. »SLOVENEC«, dn« SI. decembra 1001 Bto*. aa Slabotne osebe in otroci bi morali redno jemati pravi Zagorski sok »Elsa« za prsa in proti kašlju od lekaruurja Fellerja, zlasti v spremenljivih dneh pomladi in jeseni, dočim bi ga morali oni, ki so stalno zaposleni v prašnih, zaduhlih in slabo zračenih prostorih, uporabljati vsak dan. Zagorski prsni sok »Elsa« je prijetnega okusa in tako brauijiv, da ugodno upliva na telesno moč in odpornost. 2 steklenici Din 50.-, 4 steklenice Din 92*. z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134. (Savska banovina). Odobrauo od Min. aoo. pot. in nar. zdravja Sp. br. 509 od 24/111 1932 teKi&^-im&Rtvi'-. -- iitm-T- -rnanmain V malih oglasih velja vsaka beseda Din l*—; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonskn, 3 mm visoka pelina vrslica po Din 2 50. Z« pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. Služkinja z dobrimi spričevali, vešča meščanske kuhe in vseh gospodinjskih del — išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Takoj ali z novim letom' št. 18.096. la) Kmečko dekle eanesljivo, želi službo pri boljši krščanski družini. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1S.092. (a) Blagajničarko pošteno, čedne zunanjosti mlajšo moč iščem za bar-buffet. Dopise na upravo »Slovenca« pod značko •Silvester« 18.075._(b) Prcvizijske potnike vpeljane, za Dravsko banovino, sprejmemo. 14 'o honorar. Ponudbe prosimo na F. Korošec, Maribor, Frankopanova ul. 15. Priložite znamko. (b) »A « poštenih staršev, spreten, dober računar, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Antonu I avre, Slovenjgradec. (v) Pekovski vajenec poštenih staršev, zdrav in zanesljiv, kateri ima veselje do te obrti, se išče za pekarno v sredini mesta. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 18.049. v t rmmt Za svojo osamelo sorodnico starejših let, ki poseduje do 200 000 Din, prijetne zunanjosti in ne-omadeževane preteklosti, 1 š čem dobrosrčnega in miroljubnega moža, drž. nameščenca ali dobro si-tuiranega gospoda nad 46 let. Na neanoninino se ne odgovarja. PonudVie pod »Miroljubna« 17.991 na upravo »Slovenca«. (ž) Brez kavcije morete dobiti stalno delo, ako le hočete. Pišite takoj na: Raoid, Liubliana, poštni predal 245. Priložite za pojasnila 3 Din v znamkah! (z) ijTVm Šoferska šola E. Ceh biv;a CarmeniMiva šoferska Šolal Ltubl s a, O ii na ska c. 36 šo'n /a poklicno Soferle 111 •iinnt. r o. l'ro»|iekli in no-d->uiv 11 mn^vo nriiene Slovenčev na/man/i' inserut Božično darilo! Krasen pianino, nov, lep glas, poceni naprodaj. — Muzika, Sv. Petra cesta št. 40. (g) Drsalke o 90 Din dalje, in san-j ke kupite ugodno le pri i tvrdki F Stupica. Želez-! nina, Ljubljana. Gosposvetska cesta 1. (II Lepe jaslice pastirčke, ovčice, hlevčke, dobite poceni na Sv. Petri c. 8, trafika. (1) Nouovice, roKavice in pletenini! Vam nudi v veliki izberi naiugodneie in naiceneie tvrdka Kart Pieioa Liubliana Zidov ska ulicB in Stan trg (l| ter koruzno moko kupite le pri Pavel Bertoncelj, valjčni mlin, Domžale. Odpadki od žage dobro osušene in kratku žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ulica 4. (1) Orehova jedrca brinje in fige nudi najceneje: Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (II »*•»>»»»«»»»•••••*»«•««« ("ifajle in širile »Slo\ »Mira«! Lanene rraoiM io ririicn krmil* nnrti nm -*tiet VfiriiKnvina >it« m moke A VOLK LJUBLJANA Modroce; otomane divane fotelie in vse tapvtniške i/delke vam nudi naiceneie lonacil lMctrot>«> Liubliana Gosposvetska cesta št lb Ipri Levul Pos'eiine žitne vlooe v lednih ali >tlrrril< okvirjih ter zloiljivr lt'.tmr po>lcl(e izdeluje tolidno totno po narofiln tvrdka Pavel Slrguiec L)iiM;ana. Gospo.velik« cest aCl Zahtevajte hmplatni cenik! Telefon 2059 SMUČARSKE ČEVLJE prvovrstn? in najnovejše fazone izdeluje najceneje JOSIP 2AKELJ Stara vas ŠL 36, p. Žiri Zahtevajte ceniki Božičn < darila M na izbiro pri J. K4RIO Morit« o r Trii Svobode 6 Za zimo in slabo vreme so Krois-ovi čevlji najboljši. Maribor, Koroška 1& Premog siihii ilrva rogačom, Bohoričeva ulica S ftosieline mrelf s peresi, podožene in na vadne elastične izdeluie najceneje od 65 I>m na prej po velikosti A'of7 AnflFoviC Komenskeea ul. U4 in Mestni ti g 9 po eir SknliHriii'1« i Sprcemiio se eo r ivila. Dostava brezplačna. Nalfiip in prodajo vroč ter jute d. Dunaiska 36 Krušno moko in vse mtev^ke izdelke vedno »veH dobite ori A & M ZORMAN I lubliana Stari trg št 32. ■ BIBBBHaHHHBP Lov na Doone Itoman iz Esmonra 106 Tedaj sem nepričakovano zadel na drug oddelek vojaštva, ki ine ni hotel pustiti naprej. Pred neko krčmo so mi fi sodi zastavili pot in mi prišli s polnimi kozarci naproti. »Vikloria, izvojevali smo zmngo svojemu kralju in moramo jo dostojno proslaviti! Žlezi s konja, dolgi puntar, in pij z nnmiU >„Jaz nisem puntar. Meni je ime John Ridd in sem kraljev pristaš. Lačen sem in bi rad zajtr-koval.t Pivo sem sam plačal, drugače so pa bili vojaki zelo gosloljubni do mene. Napravili so mi ocvrto jajčno jed, ki mi je po tolikšnem naporu nadvse teknila. Gostili smo se. kadili in ee pomenkovali. Dali so mi tobaka in me trepljali po ramenih, češ, da takega hrusta še niso videli. Vse bi se bilo dobro izteklo, da se niso po naključju pritepli k nam junaki, ki sem jih bil razkropil pri kolnici. Zdaj je bilo konec miru in pričeli so padati udarci. Moji gostitelji so trdili, da nisem ujetnik, ampak zvest podanik kralja in najboljši vojni tovariš na svetu Prilepenci iz koln;ce so se pa rotili, da sem preklet upornik in moram na vsak način na vešala. Pričeli so se prepirati in si nato razbijati glave. Medtem bi bil lahko skoč.'l na konja in jim pobegnil. toda to se mi ni zdelo dostojno. Ko som neodločno premišljal, kaj mi je storiti, je skočil proti meni višji častnik 7, golo sabljo v roki. »Ohole je vpil plamteČ od jeze in vihteč sabljo nad pijanimi vojaki, »tako tratite čas, namesto da bi H;n!i ujetnikov, zn katere bj mogli dobiti mastno odkupnino I Kakšnega dolgina imate tukaj? Govori, dečko, kdo si in koliko bi mogla tvoja mati plačati zale?« »Nisem upornik blagorodje, ampak pošten kmet in zvest državljan. Moji materi ne bo treba plačati nikakršne odkupnine.« »Kmet si? Ha. ha, ti najlaže plačajo. l'ot"gnite ga na onole suho drevo, da bo visel na njem namesto sadu.« Polkovnik Kirke je namignil svojim vojakom in še preden sem mogel misliti na odpor, so me povezali z močnimi vrvmi, na kar me je šest vojakov vleklo k bližnjemu drevesu. Polkovnikove poteze so ostale nespremenjene in trde. Gledal je tako mrko, da se ni nobeden mojih gostiteljev upal Izpregovoriti besedice v moj prid, ampak so kar najbolj nategnili konopoe, da bi pokazali svojo gorečnost. Potemtakem sem se sam obrnil do pol-kovn ka in ga rotil, naj si ne omadežuje slave s pravičnikovo krvjo. Namesto da bi mi odgovoril, je pa polkovnik ukazal svojim vojakom, naj me bi,jejo po ustih. Ko se je moj stari sovražnik Rob pripravil, da bi to storil, sem mu pomolel zobe naproti, tako da si je do krvi ranil pesi. Še enkrat je dvignil pest name, teda baš tedaj sem si opros'il desnico ter ga tako krepko pobil na tla, da je obh ž il Bog mi oprosti ta greh! Polkovnik Kirke je bil ves zelen in rumen od jeze. Kričal je, naj me ustrelijo ko psa in vržejo v jarek. Vojaki so prijeli puške, jih naperili in pomerili vame, čakajoč samo še na ukaz. Jaz nisem niti utegnil pripraviti se na smrt, misli na Lorno in mater so se mi nejasno motale po glavi in z rokami sem si zaslonil oči. Ves oblit z mrzlim znojem sem stal pred gotovo smrtjo in polkovnik je pričel šteti: »Ena — dve — tri — ogenj!« Zdajci so zatopotala konjska kopita in ko je imel Kirke še zadnjo besedo na ustnicah, je planil med puškine cevi in mene neki jezdec. Ena od pušk se je sprožila, da se je konj preplašil in rilnil s sprednjimi in zadnjimi nogami. Celo polkovnik je preplašeno odskočil nazaj. »Kaj pa mislite, stotnik Stickles,« je zakričal besno; »kako se predrznete stopiti med meue in mojega ujetn ka?« »Poslušajte trenutek, gospod polkovnik,« se je odrezal moj stari prijatelj Jeremija, čigar glas mi je zvenel ko najslajša godba. Napravil je tako resen in pomenljiv obraz, da je polkovnik namignil moštvu. naj malo počaka, na kar je stopil s Sticklesom na stran. Nisem mogel razbrati, kar sta govorila, ampak zdelo se mi je, da sem večkrat slišal ime nadsodnika Jeffreysn. »Izročam vam torej svojega ujetnika, stotnik Stickles,« je dejal polkovnik tehtno, »toda vi mi jamčite zanj.« Obraz mu je bil ogabno spiičen. kajti neznansko ga je bolelo, da se mu je njegov namen izjalovil. Stickles se je resno priklonil: »Prevzemam odgovornost. gospod polkovnik. Pojdite z menoj, John Ridd. zdaj ste moj ujetnik.« Vojaki so me rnzvezali in kakor hitro sem imel proste roke, sem spoštljivo pozdravil polkovnika, kakor se je spodobilo njegovi častni stopnji. On se pa ni niti ozrl name, ampak je hitel naprej iskal drugih ujetnikov, ki je upal od njih izsiliti odkupnino. Hvaležno sem sesel Sticklesu v roko in on ni bil nič manj ginjen. »Milo za drago,« je dejal, »ti si me nekoč rešil pred Doonekimi kroglami, a jaz sem te danes rešil še hujših rokovnjačev. Povej to Anki, kadar se vrneš domov.« Moj Brcak je bil prav lako malo podoben Tomovi kobili kakor moški ženski. Sprevidel je sicer, da sem bil v nevarnosti, toda nikakor mu ni prišlo na um, da bi se zame žrtvoval. Misli! je rajši na ! svoje polno jasli v Ploveru Barrovvsu, pa jo je naglo ubral domov. Ne sinem mu zameriti tega, kajti celf od ljudi zaman pričakuješ hvaležnosti, kaj šele od živali. Bolj me je vznemirjala misel, kako se bo prestrašila moja mati. ko bo zagledala na dvorišču konja brez svojega gospodarja. Ko sva potovala proti Bridgewateru. bi me bil Jeremija rad izpustil, da bi zbežal, toda, ker se nisem zavedal nobenega pregreška zoper kralja in državo, nisem hotel lega storiti. Nemara nam bi vprav tedaj zaplenili imetje in nas zapodili z naše grude. Potemtakem sem sklenil ostati Sticklesov ujetnik in pričakovati sodbe. »Priti morava čim prej v London.« je dejal Stickles, »k-^jti tukaj obešajo ljudi brez zasPšinja in obsodbe. Obrnila se bova na generala Churchilla, ki m,i je naklonjen, nemara nama bo pomagal, da doseževa svoj namen.« V Bridgevvateru sva naletela na mladefra plemiča, ki se je pozneje kot vojvoda proslavil v inozemstvu s svojimi zmagami. Sprejel naju je zelo vljudno in me kratko zaslišal. Moji odgovori so inu bili nedvomno povšeč. kajti ukazal me je brez odlašanja odvesti na Westm!ns!ersko sodišče. Bil sem popolnoma zadovoljen, samo materi sem še želel poslati poročilo, tla sem zdrav in ujetnik samo po imenu. Iskal sem narednik'.! Bloxliama, da bi izvršil moje naročilo. Na žalost ga pa nisem mo?el najti in sem moral izročiti svoje pismo nekemu vojaku, ki mi je proti dobri nagradi obetal narediti to uslugo. Nato sva se naglo odpravila na pot. Stickles mi je preskrbel konja ln sva še dosti hitro dospela v London, čeprav sva se še ponekod malo zamudila. V srečo si moram šleti, da nisem bil priSa vseh onih grdih, krvavih prizorov in kazenskih izvršb, ki so jih v bližnjih tednih v nnšj nesrečni deželi izvršili. Saj »o se mi lasje ježili, ko sem samo slišal o njih. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cef Izdajatelj: Ivaji Kukove*. Urednik: Frane Krnmžar.