{$Z45k
V Uubtlanl, v pomMMt 28. lulila 1919.
Leto III.
ir.«m ».cde*I ia mm****** «*«& aeti ^»poldan.
UtudešUro j« v Ljubljani*
s^iaSfiamoaka tiTiea St. 6/1, O&iteljaka tiskarna.
Dopise franbirati in pod«' pisati, »icer se jih ne pri* .obSi, Rokopise se ne vračal
/
jjnserati: Enostolpna petit»’ Vrstica 60 vin., pogoje^ prouiot 1 K 5 ra*gla8i iq| poklano vrstica po 1 Kj tvoikratne objave po <io* Ogovora primeren popusti
Glaslto« Juflosfov.-’ sodfafne - damokratKna stranke.
Posamezna itiev. slan« >— 46 vinarjev. —»
jflaroSnina: Po poiti alt * dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol ieta 36 K, ga četrt leta ■18 K, za mesec 6 K &a Nemfijo celo leto 77 K, ssa ostalo tujino in Ameriko $4 K. — Reklameoije z* Hat so poS‘.nino proste.
IJpravnlltvo j« v Ljubljani, frančiškanska ulica St. 6 L, OSiteljeke tiskarna.
?s!«fontks št. 31%
Osnovi našega ujedinjenja.
Bled, Jula 1919.
Dragi druže urednlče, Vi ste došli na jednu vrlo zdravu i korisnu misao kad ste otvorili stupce »Naprej«-a za izlagauje različitih mišljenja o pitanju ujedinjenja jugoslovenskov, proletarijata u jednu partiju. i o tak-tici koju za partija treba da usvoji. Zašto je potrebna i nužna načelna polemika, načelno izlaganie različitih pa čak i suprotnih gledlšta u našo j partiji? Zato što u našoi partiji, čija snaga leži u njenim masama, mase, t. j. celokupni sociialistički proletarijat, daje u krainjoj liniji po-slednju reč o svima pitanjima koja se stavljaju pred nas i čekaju naSe rešenje. To je dobro, i utome factu i leži naša spaga, snaga naše partije.
Naše ljude treba zainteresovati što više o svima tekučim pitanjima, podsticati ih na razmišljanje i disku-siju, stvarati kod njih onu revolu-cionarnu energiju i oduševljenje koji su neophodno potrebni za pobedu naše stvari. Ali da bi naši drugovi imali inaterijala za diskusiiu i da bi upoznali svestrano jedan predmet Hi ledno pitanje, potrebo ie dati moguč-ncsti drugovirna koji imaju više slo-bodna vremena da prouče ta pitanja,
—	potrebno je dati im mogucnosti da ta svoja gledišta iznesu preko partiske štampe, te da na taj način zainteresuju radnike c torne pitanju jdadu dovoljno materijala na osnovu koga oni mogu doneti svoi definitivni st;d. i ako se radi, u ostalom. u svi-n?a socijalističkim partijama koje pretenduju na osbiljnost, i kojima je stalo do toga da svoje članove prosvete i vaspitaju, da ih osposobe da sa puno poznavanja stvari rešavaju
0 pojedinim pitanjima, a ne na osnovu »zdravoga razumu«.
Na žalost, kod nas u Beogradu za sada stvar drukčije stoji. Naša partija je, pod specijalnim prilikama kole su vam poznate, udarila novim pravcem, bez dovoljno diskusije i oez hladnog i objektivnog razmišljanja. Današnje vodsivo te partije smatra diskusiju za jednu izlišnu i Jokonu stvar, i stoga u Radničklm Novinama i ne možete danas da vidite da se o ovome ili ovome pitanju, koje interesuje partiju i nlen život, vodi diskusija 1 čuju različna mišljenja. Oni smatraju da su pronašli »end-giiltige Walirheiten letzter Inštanz«,
1 svaki onaj koji ne veruje u te njihove dogme ili je neznalica. ili izdaj-nik socijalizma, ili — nepriiateljski agent provokator, kao što je to bio slučaj sa potpisanim! Razume se da se sa takvom vrstom »diskusije« ne samo ništa ne koristi našoi stvari, nego joj se šteti, stvaraluci nedru-garske odnose u našoj sredini i jednu
atmosfera koja ne treba da postoji medju nama.
No, kao što je sve u svetu pri-vremeno, prolazno, tako če proči i ovo nezdravo stanje u kome se danas nalazi proletarijat Jugoslavije, na njegovu opštu štetu. Pri torne, neophodno je potrebno da svl. prema svojim snagama, doprinesemo da on što pre izadje iz ovoga teškoga položaja u kome se danas nalazi, i da što pre uspe da stvori iednti Jugo-slovensku socijalističku partiju, sa lednim programom 1 iednom taktikom. Zbog toga neka Je i meni do-zvoljeno da u nekoliko reči iznesem svoje gledište o osnovima na kojima bi se mogao ujediniti Jugoslovenskl proletarijat.
Što se tiče, najpre, programa na kome bismo imali da se ujedinimo, drug As je sasvim tačno izneo da to ne može biti nikoji drugi program do Erfurtski. Zašto? Zato što ie Erfurtski program naučna formulacija raz-vitka današnjeg kapltalističkog načina prvizvodnje, što je on. drugim recima, sam naučni socijalisam. Ko bi hteo da dokaže netačnost Erfurt-skog programa, taj bi naipre imao da dokaže netačnost naučnog socija-lisma, kako su ga formulisali naši učitelji Marx i Engels. O torne, stoga, ne treba trošiti mnogo reči, jer, u koliko Je nama poznato. nijedan czbiljan socijalista — marksista nije do taga pretendovao da »popravlja« osnovne misli naših velikih učitelja. (Izužev Bernstein-a, čiju je kritiku Marxizma Kautsky uspešno pobio)
Ostaje nam za diskusiiu, dakle, jedino pitanje taktike I partiske organizacije. Odmah hočemo da izjavimo da za nas taktika ističe direktno iz našega programa, iz naših principa. Sa ovim tvrdjenjem če se, na prvi pogled, svi složiti i reči če da nišam kasao ništa novo. ništa što oni več nisu znali. Doista. Ja i ne pretendujem da kažem nešto »što do sada nije postojalo«, samo hoču da iz te opšte priznate istine izvučem isto tako ledini inoguči logični zaključak, koji do sada na žalost nije bio »opšte priznat«. Na ime, iz naših principa sleduje, prvo, da proletarijat treba da bude organisovan u svoju za-sebnu klasnu partiju, drugo, da vodi svoju zasebnu klasnu politiku, bez kompromisa i mešavine sa burzo-askim partijama, i treče, stole danas čini nam se najvažnije naglasiti: ne može se usvojiti Erfurtski orogram i u Isto vreme poricati evolucija, t. ]. smatrati da se revolucije mogu praviti po porucl, 1 da ie za to dovoijna ledna mala ali odabrana grupa »re-voluclonara«. Takva taktika mogla
se je dopustiti u pred - marksističko doba, u doba kada socijalizam ioš nije bio nauka. Danas pak to je ne-dopušteno: to bi značilo biti alhe-mista još i danas, u doba pare i elek-triciteta, u doba egzaktnih nauka i Razume se, da se mi marxisti ne odričemo »prava na revoluciji«, t. j. mi smatramo da če se i novi društveni preobražaj izvršiti putem revolucije, t. J. putem uzimania vlasti u ruke proletarijata. Da li če ta revolucija biti sa više ili manje krvi, da li če u opšte biti krvi, — to su pitanja od manjega značaja, koja se. u ostalom ne mogu unapred predvideti. Olavno je da mora najpre biti evolucije da bi bila revolucije; drugim re-čima: evolucija i revolucija su dva nerazdvojna pojma, nema evolucije dez revolucije, niti revolucije dez dovoljne prethoane evolucile. Iz našega (Erfurtskoga) programa, iz naših osnovnih principa sleduje, dakle, da je razvitak kapitalizma nužan preduslov proletarske revolucije —* socijalizma. Kapitalizam se mora razviti do toga stepena da omoguči ne samo postavku novih problema
—	socijalisaciju sredstava za proiz-vodnju i razmenu, a isto tako i ra-spodelu dobora, — več da u isto vreme stvori 1 potrebna sredstva kojima če se postiči taj cilj — močnu i
snažnu, dobro organizovanu i pro-svečenu radničku klasu. A za sve to, pak, treba vremena. Naša volia tu ne može mnogo da izmeni. Ona ne može da menja tok društvenog razvit-ka, ona ima samo da uoči njegovu tendencliu i da onda svoju akciju sa-obrazi njoj, da, dakle, malo ubrza društveni razvitak. A mi ubrzavamo društveni razvitak samo tako, ako budemo delali kao zasebna klasa, ako budemo obratili največu pažnju organizovanju i klasnom prosveči-vanju radnika, ako ih budemo upo-znavali, sa zadačama u sadašnjosti i sa našim krajnjim ciljem, — Jednom reči: ako produžimo, mutatis mutan-dis, taktiku druge intemacijonale, koja direktno ističe iz naših osnovnih principa, našu »slavnu i opro-banu taktiku« koja je i dovela proletarijat do ove moči koju on danas svugde pokazuje. Do te je moči ne bi dovela ni politika kompromisa (ministerijalizma) niti još marrte politika anarhisma, anarho-sindikalisma
i	blankisma, politika puča i revolta, več samo planska i sistematska akcija močne i dobiro organizovane so-cijalne demokracije, sa svojom sa-mostalnom klasnom politikom.
(Konec prih.)
Kako drago so plačali avstrijski narodi svojo svobodo.
V	zadnjih dneh Je Izdal ministrski tajnik dunajske vlade, dr. Viljem Winkler, popolno Statistiko padlih in umrlih vojakov bivše av-stro-ogrske monarhije v svetovni vojski. Do konca leta 1917. ie padlo ali vsled bolezni ali ran umrlo nad milijon in četrt mož, od česar pripade na avstrijsko polovico daleko nad 50 procentov. Od posameznih narodnosti je padlih ali umrlih vojakov v avstrijski polovici ( vedno od 1000 civilnega prebivlastva) Nemcev 29.1, Slovencev 27.5, moravskih Ce-hoslovakov 26.7, čehoslovakov iz Češke 22.5, Ukrajinceh 21.5, Rumu-nov 19.2, Italijanov in Ladincev (Furlanov) 18.3, Srbohrvatov 17, Poljakov 16.2. — Na Ogrskem: Ma-
džarov In Nemcev 28, Slovaltov 23.7, Rumunov 23, Srbov 22.2, Ru-sinov 11.9.
Iz te Statistike vidimo, da niso trditve Nemcev, ki pravijo, da so v vojski največ žrtvovali, resnične. Naravnost obupno je Število Slovencev in ne manj Čehov, če pridenemo k temu Številu še žrtve Srbohrvatov, potem Srbov In Črnogorcev, ter Slovencev, v ententnih armadah, vidimo, da se je v svetovni vojski prelilo največ jugoslovanske in če-hoslovaške krvi. Torej ta dva naroda sta morala najdražje plačati svojo svobodo. In če še pomislimo, da so bili ti, ki so padil, naSi najboljši možje, potem si lahko predstavimo koliko smo izgubili.
Brzojavna vesti.
Jugoslavija.
IZGREDI V MARIBORU IN VARAŽDINU.
LDU. Belgrad, 25. Presbiro javlja: Dne 22. t. m. ob 22. uri ie nastala pobuna v dopolnilnem oddelku 47. mariborskega pešpolka. Pri uporu so sodelovali tudi posamezni meščani, Nemci, a pred vsem železničarji. Vsled posredovanja čete karlovške-
ga polka se je vzpostavil še Isto noč okoli 24. ure red. Geta je imela tri ranjence, uporniki Šest mrtvih in nekoliko ranjenih. Del upornikov je bil aretiran, a en del je pobegnil. Kot vzrok za upor navajajo uporniki baje nezadostno opremo, kakor obleko in obutev, in malo plačo.
Dne 23. t. m. se Je uprl savski konjeniški polk v Varaždinu. Vojaki pod poveljstvom so razbili skladišča
in se polastili orožja ter strojnic hi odšli k vojašnici, v kateri so bile na« stanjene pehotne čete. Pešci, ena in pol čete, so takoj stopili pod orožj« ter se postavili nasproti upornikom* Ti so se razdelili v skupine, izognili se srečanju s pešci, zavzeli poštno zgradbo na Trgu Svobode, kjer so' postavili strojnice. Poizkus uporni* kov, da bi se jim pridružili topničarji ni uspel. Ker je pehota zavzela park; Je bil odrejen napad na upornike, ki pa so se razkropili v skupinah po nekoliko ljudi in zasedli posamezne hiše. Njim se je pridružilo tudi nekoliko meščanov, ki so za časa gibanja pehote streljali iz svojih hiš. Okoli 15. ure ni bilo več boja. Del upornikov so prijeli, en del se je sam tidal, a en del je pobegnil. Podvzete so; odredbe, da se vsi poslednji primejo. Izgube pehote znašajo dva mrtva, eit častnik in deset vojakov ranjenih'. Izgube med uporniki dosedai še niso znane. Niti v enem, niti v drugem poizkusu upora ni sodeloval nlu' eden častnik. Obstoje dokazi, da je do upora došlo. vsled agitacije od zuna}.
Po svetu.
MIROVNA POGODBA Z
BULGARIJO.
LDU. Pariz, 25. (DunKU.) (Agen-ce Havas) »Excelsior« poroča: da i« mirovna pogodba za Bulgarijo skoro že dogotovljena. Pogodba bo zahte* vala nad eno milijardo odškodnine, katere največji del dobita Rumunija in Srbija, ostanek pa Grška.
Nemško-Avstrijska vlada.
LDU. Dunaj 25. (DunKU.) Kakor, poročajo listi, vidijo parlamentarni krogi v osebi novega državnega tajnika za zunanje posle ponehanje napetosti položaja ter novo nado, da s$ bodo morda dosegle olajšave v izvedbi mirovnih pogojev. Govori s« tudi, da državni kancelar namerava skleniti koalicijo vseh strank. V parlamentarnih krogih se tudi govori', da se opusti državno tajništvo za zunanje posle in da bo državni kancelar vodil tudi posle zunanje politike, pri čemer bi ga podpiral parlamentarec kot državni tajnik ali podtajnik za zunanje stvari. — Listi poročajo, da dr. Bauer ostane načelnik komisije za socijalizacljo in ima vse pravice državnega tajnika.
Vprašanje zapadne Ogrske.
LDU. Budimpešta, 26. (Brezžično.) Šopronjski delavski in vojaški svet je sklenil resolucijo, da se bo delavski in vojaški svet boril do skrajnosti proti izročitvi zahodne Ogrske avstrijskim kapitalistom. Šopronjski proletarijat se nikakor ne bo uklonil novi vladi in izjavlja, da ne bo odnehal od svojega sklepa niti s silo niti z zvenečimi obljubami. Ako bo-grr~ i ii" i n ■ m mmmm—s-----------i
LISTEK.
Avgust Strindberg t
Bedakova izpoved.
Preložil Eran Allurcfcti (DaUeJ
Pokazalo se je, da je vnovič noseča In spet se je odprl pred mano pekel.
Vendar tokrat nisem mogel dvomiti o svojem očetovstvu. Lahko sem celo presodil natančni datum spočetja; da, izvestne stvari so me spomnile celo trenotka, ko je spočela, In vseli njegovih podrobnosti.
Odpotovala sva v francosko Švico.
Ni-fi to dovoli?
Pravzaprav ni posebna škoda, da bogati mladenič ni vprašal Jezusa, kaj naj stori, da reši zagonetko življenja. Zakaj Jezus bi mu prav gotovo dal isti odgovor kot na vprašanje po zveličanju: »Idi in prodaj vse, kar imaš, in razdaj ubogim!« Pač pa je bilo zelo škoda, da bogati mladenič tega ni storil, in predvsem, da n i doživel nekega žarko-vročega Junijskega dneva leta 1885. in da ni v mali postavi šestdesetletnega kramarja s sočivjem vlekel težkega vozička po avenue de Nenilly, kličoč venomer z glasom, kf je trepetal s posredovanjem gladu in od rastoče starosti.:
Cresson de fontaine!
La santč du corpsl Ouatre Iiards la botte!
Ouatre Iiards la botte 1
Zavil jo je v levi drevored in je obsfajal ob vsakih vratih; in vse vratarice so zmajevale odklanjajoč z glavo, zakaj mlajši in moČneJSt so hodili tod mimo že bolj rano in jih preskrr beli z vsem, kar so potrebovale za čez dan. Dospel je do rnailotskih vrat in se ozrl po cesti, ki je bežala navidez v neskončnost prav doli do Seine. Vzel je svojo črno, bombaževi-nasto kučmo i glave in obrisal z rokavom svoje plave bluze pot s čela. Naj bi se zdaj mar vrnil in šel po desni strani, ali se mar naprtil v Pariz in poskusil tam svojo srečo s veliko srečo, da si prisluži par vinarjev, ki so potrebni, da dobi moči, ko bo jutri zopet vlekel svoj voziček? Naj li svoj poslednji frank riskirA pri carinarnici in se napoti neznanim usodam nasproti? Da, drznil se je, da poskusi tako. Plačal je carinske novce in se napoti! po cesti de la (jrande-Armče.
Solnce se je dvignilo in cestni kamen je še od včeraj ves vroč; pisano mesto ie kakor prepojeno z zrakom, dišečim po spalnicah. Ni vetra, ki bi ^a vzgibal, puhtečega skozi odprta okna spalnic; solčni žarki razžarjajo prah, k; se kadi od krtačnih preprog? na kissoirjih bleste novi cirkuški p Iakatl in diše po dušečem am oni jaku; konci smodk in tobačni izpljunki, konjski gnoj In jabolčne, lupine, salatni ogrodki
in kosci papirja se gomilijo med pozabljenim kupom smeti v gosto reko, ki jo izpušča vodar iz cevi in s katero Škropi proti omrežju kloake.
Starec je kričal, toda omnibusi in tovorni vozovi so ga prekričali; in nihče ni kupil ničesar. Truden in zapuščen se Je vsedel na klop pod platane. Solnce pa ga je skozi zaprašeno listje vendarle našlo in gažlo nanj tod in tam. Kako tožno je videti solnce utrujenemu, ki bi tako rad videl nebo naoblačeno in neznosni žar, ki sesa iz živcev moč in suši mišice, poga-šenega z dežjem.
Toda tudi iznad muk' vročine se javljajo muke gladu in nepokoj pred Jutrišnjim dnevom. Vstal Je, prijel za svoj voziček, in se vlekel v težki klanec proti Loku zmagoslavla, venomer kličoč: »Ouatre Iiards la botte!«
Ob zadnjem uličnem vogalu je neka šivilja kupila dve glavici.
In nato se je napotil po Champs-Elys6es in je srečal bogatega mladeniča, ki se ie sedeč za svojim angleškim kočijažem peljal proti bu-lonjskemu gozdiču, razglabljajoč o zmislu življenja. Palače in vdliki restorani niso kupili ničesar, toda solnce je pričelo žgati na peso in ohrovt je povešal svoja dolga, zelena ušesa, da jih ie pri vodnjaku na Rond-Point moral osvežiti z vodo.
Bilo je poldan, ko Je prekoračil trg de la Concorde in dospel na obrežja. Na trotoarjih so gospodje zajutrkovali; nekateri so prišli že do kave. Videti so bili siti* toda Otožni, kot da
imajo izpolniti neko žalostno in bolestno dolžnost, ohraniti si življenje. Toda starec je zrl v njih blažene smrtnike, ki jim je smrt dala še dokaj ur odloga, dočim je on Čutil, da se krči in grbi njegov jaz nalik posušenemu jabolku.
Njegov voziček je klopotal prek Pont-Neuf-a in čutil je vsak kamen na cesti, ki je zadel ob kolesa in stresel živce in mišice trudnih" rok. Že od ranega jutra ni ne jedel ne pil in glas mu Je postal tenak kakor glas jetičnika, da so zveneli njegovi klici kakor klici na pomagaj, z malimi vzdihujočimi predtakti iz globoke nadušljivosti.
Noge so gorele In roke drhtele; po hrbtu, ga je palilo, kot bi se mu hotel staliti mozeg in tenka kri mu je razbijala v žilah na sencih, kO je zavil proti Cit6 in na Ouai-u de 1’ Horloge iskal sence. Na trgu du Parvis ie obstal pred braserijo in premišljal, ako bi sl kupil kozarec vina za svoje vinarje. Potem pa si je opomogel in se napotil naprej, mimo Notre-Dame irt doli do Morgue.
Ni mogel iti kar tako mimo te tnale skriv.; nostne hiše, kjer je rešenik toliko življenjskih zagonetk. Vstopil je. Kako hladno in lepo je ti? notri, kjer leže mrtveci na mramoriu kakof bogati mladenič in kjer blesti srež po laseh m bradi, kakor ob lepem zdravem zimskem dnevu. Nekateri so videti slabe volje, ker jih bolelo, ko jim je silila voda v pljuča ali ko jm ie sunil nož v srce ali pljuča; ed£tt se smehlja, kot bi bil vesel, da je bilo vse pri kraju; eden
t.1,
•Mi,
Sio avstrijski Kapitalist poizkušali uresničiti namero pariške mirovne konference, bo šopronJsko delavstvo prijelo za orožje ter se raje pustilo upropastiti, kakor da bi dovolilo odtrganje zahodne Ogrske.
Francoska zbornica.
LDU. Pariz, 25. (DunKU.) Zbor*
niča se je včeraj bavila z interpelacijo o ukrepih, ki jih vlada namerava ukreniti, da prepreči poplavljcnje francoske industrije z nemškimi proizvodi. Zbornica je nato sprejela 'dnevni red. ki izraža zaupanic vladi.
Wllson še pride v Evrono.
LDU. Berlin, 25. (DunKU.) Wil-son se bo o priliki, ko se bo zveza ijarodov slavnostno proklamirala. yrnll v Evropo in najbrže šel v Ge-Oevo, da bo predsedoval pri prvi seji zveze narodov.
Splošna stavka v Nemčiji?
LDU. Nauen, 26. (Brezžično.) Delavsko gibanje v Borsigovih tvor-nlcaii za lokomotive v Teglu se ni Spremenilo. Nevarnost, da se v vsej berlinski kovinski industriji ustavi delo, še ni odstranjena. Istočasno je nastalo med brzojavnimi delavci gibanje v korist splošni stavki za vso Nemčijo. Berlinsko višje poštno ravnateljstvo je namreč odpustilo 287 brzojavnih in telefonskih delavcev, ker kljub uradnemu pozivu niso delali v ponedeljek 21. julija. Delavstvo zahteva, nai se takoj zopet nastavijo odpuščeni delavci. Ako se ne bo ugodilo tem zahtevam. bodo brzojavni delavci proglasili splošno stavko za vso Nemčijo.
O razrednem boju.
(Po nemškem izvirniku predelal dr.
1.	Rožman.)
(Konec.)
Konečno pa nastane vprašanje: kaj je pravično in kaj krivično. Kaj je dobro in kaj slabo? Je H kapitalistični družabni red dober ali slab? Odgovor se glasi: je dober In slab. Odvisno je to od stališča. Iz katerega se to presoja. Delavcu, ki Ima v najboljšem slučaju svoi življenski obstanek, se zdi današnji svet neumen, slab in krivičen. Kapitalistu pa, ki postaja vedno bogatejši, se zdi sedanji svet Izboren. On ga celo imenuje najboljšega vseh svetov in ga poveličuje kot ustvaritev vsemodre-ga, dobrotljivega in pravičnega boga. Iz svojega stališča ima seveda prav. Socijalizem ni tedaj problem, ki se naj samo vrti okoli vprašanja o bistvu pravice In krivice, socijalizem ie problem koristi in oblasti. Korist veleva gospodujočim, da iztiskajo In izkoriščajo proletarijat; radi tega se tako trdno drže tega starega družabnega reda, Če tudi ima ta red svoje napake, ki postanejo semtertja marsikateremu kapitalistu neprijetne (n. pr. konkurenca). Ali nikdo ne bode v stanu kapitalistov prepričati, da je nujno potrebno za preustroj človeške družbe, da se njim morajo delavna sredstva (kapital, tovarne, stroji, orodje itd.) odvzeti in oddati
V	porabo delavcem. Delavna sredstva kapitalistom odvzeti Je pa mogoče le na ta način, da delavstvo postane močnejši činltelj kot kapitalizem; delavec mora kapitalista premagati, ker se socljalizma gospodujočim razredom z dokazi in nauk) vcepiti ne da. Socijalizem ie za isp.o-vite sloje v urah brezdelja dostikrat zanimiv predmet za razmišllevanje, a stvar koristi, eksistenčno vpraša-
nje, je pa socijalizem le za delavstvo. Hoče tedaj delavstvo socijalizmu priboriti veljavo — in k temu ga vendar sili njegov gospodarski položaj — potem se mora vzdigniti na Skupen boj proti kapitalističnim razredom.
Ce pa hoče vesoljno delavstvo započeti boj proti izkoriščevalcem z enotnim ciljem, potem morajo biti za to izpolnjeni razni predpogoji. Boji irifd izkoriščevalci in izkoriščanci so bili že v preteklosti. Pa ti so imeli svoj ozko omejen čili; med boji posameznih strok ni bilo potrebne enotne zveze. Delavstvo ni tvorilo v predkapitalističnem času enotne celote, nobenega razreda, kolega člani bi bili Imeli skupne interese. Šele kapitalizem je te skupne interese zbudil; kapitalizem je prvi povzročil v delavcih skupni čut: čut sovraštva napram izkoriščevalcem. Napačna bi bila trditev, da je to sovraštvo šele posledica socijalno - demokratične agitacije. Cut sovraštva do kapitalistične družbe se nahaja naravnim potom več ali manje izražen pri vseh delavskih slojih; izvira vendar iz naravnega nasprotja med kapitalistom in proletarcem, ki se pokaže dandanes že na najmlačnešiem delavcu in ki povzroča temvečii srd čim Jasnejše delavec vzroke tega nasprotja spoznava. To sovraštvo se obrača predvsem na kapitalistovo osebo, s katero ima delavec neposredno opraviti, tedaj proti svojemu lastnemu delodajalcu, ki bi se pravzaprav moral imenovati delojemalec, ker vendar le delo (to je sad delavčeve pridnostf) jemlje in ne daje. To sovraštvo se pa, čimbolj se delavčevo spoznavanje razvija, pretvarja v sovraštvo celega kapitalističnega razreda, v sovraštvo do celega družabnega reda, ki sloni na izkoriščeva-nju. In ta čut preveva delavce vseh panog, ker se izkorišča vendar vsakega delacva dandanes, duševnega in manuelnega.
K skupnemu sovraštvu, ki obvladuje delavce, se še pridružuje vedno rastoče spoznavanje skupnosti interesov v boju proti izkoriščanju, in to Je solidarnost. Da so delavci složni, da morajo trdno in zvesto sodelovati, to Hh uči kapitalizem sam; on Jih je na stotine združil in zbližal v tovarni, v kateri morajo skupno delati. Nobeden delavec vobče ne vstvavja celote dela (t. j. produkta dela) sam, vsaki tvori le del velikanskega mehanizma, katerega vodi le jedna volja. Če se naj delo posreči, je treba discipline, to se pravi skupnega sodelovanja mnogih pod jed notnim vodstvom. Delavec, ki tedaj vidi, kako potrebno je v tovarni skupno sodelovanje, katero brez discipline sploh mogoče ni. bode lahko razumel, da to, kar vella o delu za kapitalista, velja tudi v isti meri o delu proti kapitalistu. Tedaj to delo proti kapitalistu — in to Je razredni proletarski boj — mora biti organizirano U} enotno vodeno. Veliko čuta solidarnosti ln discipline mora Imeti vsak proletarec za boj, Če se naj ta uspešno za njega izvrši. Ce delavec v tovarni oziroma obratu prisiljeno dril disciplino, ki le le v ptld njegovemu sovražniku, jo bode tedaj prostovoljno, iz razsodnosti tem raje držal tam, kjer bode imel sam korist od tega. Tako uči tedaj organizacija dela v tovarni delavca, kako >e naj njegov bol uspešno orga-nlzuje.
Ta čut skupnosti, ki je 'dandanes v delavstvu vkoreninjen. Je tem su-nejši, čim bolj Je kapitalističen raz-
voj razlike v delavskem razredu izločil in podri meje, ki so preje ločile delavske sloje narazen. Kapitalizem je povzročil, da so vse razlike v delavskih razredih, ki bi onemogo-čevale skupen nastop, izginile; za veliko maso delavstva so predpogoji za delo v bistvu isti, in posameznik
jih sam zase ne more spremeniti. Sicer pa tudi razlike v posameznih strokah ne ločijo več dandanes delavce tako kot nekdaj. Veliko število nekvalificiranih delavcev, ki sedaj z jednp, potepi z drugo stroko skupno delajo, je Skupna vez za vse delav- * stvo. In konečno pridejo skupaj delavci najrazličnejših strok vsled predrugačenega načina proizvajanja; delavci, ki niso preje imeli nikdar stika med seboj, postanejo sotrpini In sobojevniki. Kjer n. pr. pripadniki desetih strok skupaj garalo, ni mogoče prakticirati separatizma v gospodarsko - delavskih vprašanjih. Vsaka razlika gine; umiče se solidarnosti in disciplini v svrho trdega In neizprosnega boja, a sigurne zmage. »Proletarci vseh dežel, združite se!«
Novice iz Maribora.
»Boljševlška praznika«. Jako dober želodec morajo Imeti bralci advokatske trobente, če vse to prebavijo, kar se jim servira. Tako prinaša v številki 16. ta list uvodni članek pod naslovom »Boljševiška praznika«, kjer se člankar zopet koplje v krvi ruskih in ogrskih buržo-azijcev, prešteva LJeninove in Ku-nove milijone, po katerih se mu najbrže sline cede in pride tudi do zaključka, da je bil carizem pravo jagnje proti današnjemu režimu. Tega seveda ne pove, kako Je rusko delavstvo trpelo in umiralo pod prejšnjim režimom v naravnost ogromnih masah. Seveda takrat so morili bur-žuji in »Mariborski Delavec« kot organ istih ne sme pisati resnice. Naj se raje zanima za italijansko vlado v okupiranem ozemlju, če že ne zna povedati objektivno, zakaj da se je stavka vršila.
Ta stavka ni bila plačana ne z ruskimi rublji in ne z ogrskimi kro-nami! To naj si pisec zapomni, ker mednarodni proletarijat ni identičen s slavnim uredništvom »Mariborskega Delavca«, o katerem izoregovo-rhno v kratkem še kaj več.
Pokazali smo svetu solidarno, da j nimamo več volje biti poslušni suž-j nji antantinega kapitalizma, ki bi za-! nesel razdor v vrste mednarodnega proletarijata, v katerem je ravno sedaj utrjena nezlomljiva solidarnost, ko korakamo zmagi nasproti. Kajti skalo, ki se je utrgala na vzhodu, ne ustavi nobena sila več na svetu, najmanj pa pisec takih člankov. Delavstvo hoče živeti prijateljsko z vsemi narodi, pa če je to kapitalistom všeč ali fte.
Naše delavstvo ni na Ruskem in Ogrskem ničesar izgubilo, da bi moralo tam kaj z orožjem v roki Iskati. Če pa hoče antantni imperijalizem razbiti syojo glavo ob boliševiške skale, naj to sam stori, toda brez nas! To Je enol Drug razlog za stavko pa Je bil ta, da jugoslovansko delavstvo enkrat Javno pove. da nc misli več prenašati političnih šikan mogotcev, ki so prlŠIj brez volje ljudstva na vladno krmilo, da protestira proti preganjanjem vsake vrste in proti podlemu ovaduštvu, ki se je
V	zadnjem času pojavilo v JDS krogih. Zlomili bomo reakcijo, ki se pojavlja na vseh koncih, nočemo ljudstvu pravice! Jugoslovanski prole-
tarijat je v socialističnem taboru, kamor spada. Tega se tudi dobro zaveda. Niti n$ misel mu ne pride, še enkrat igrati' tisto klavrno vlogo Izza časov pred 1. 1914.! To si naj »Mariborski Delavec« zapiše za ušesa!
Onemogla Jezica. »Mariborski Delavec«, to paduto glasilce mariborskih odvetnikov, piše kot odgovor na razne članke »Napreja«, po-slftr.e iz Maribora, da v počitnicah g. dopisnik »Napreja« mesto nalog popravlja njega (»Marib. Del.«), ki že sicer res za pametnega človeka popolnoma nezadostno piše; to je vse, kar ve odgovarjati. Urednik lista namreč (po imenu je sicer tudi včasih popravljal naloge, pa to nas ne zanima), bi vsekakor imel v Belgra-du dosti popravljati, kar v njegovem klubu v Belgradu slabega skuhajo.
—	Članku smo se mariborski dopisniki — nas je namreč več — prav veselo smejali in smo za enkrat sklenili. da ne bomo še zdaj popravljali onih stvari, ki bi jih lahko: imamo namreč že precej nabranega o različnih stvareh In osebah okrog »Mariborskega Delavca«. Pa zato že še pride pravi čas. Za zdaj nas je preveč strah pušk in strojnic, ki so nam jih spet začeli kazati, čeprav nihče prav ne ve, čemu spet tak teater.
Ali je to jugoslovanska svoboda ali demokracija — ali je samo srbska? Prav veseli pa smo, da imamo ljudi Še v drugih taborih, ki ne soglašajo s tem sramotnim sistemom vojaških pušk. In dr. Ravnihar svojim kolegom v »Slovenskem Narodu« upravičeno bere levite proti podpiranju dosedanje belgralsko-de-mokratske politike.
Draginja v Mariboru ie vedno hujša. Mestni magistrat pa se nič ne briga za cene na trgu. Mleko se prodaja liter po 2 K 40 vin. in 2 K 60 v., sclafa, kumare, krompir, se prodaja po različnih cenah, seveda tudi po zelo visokih. Mesarji kupujejo govejo živino po 4 K do 4 K 50 vin. živo vago, prodajajo pa meso kilogram po 16 kron.
Avstrijski militarizem. Pred enim tednom je bilo mesto Maribor kakor v obsednem stanju. Patrulie peš in na konjih so korakale po mestu, tako so se gotovi krogi bali stavkujo-čega delavstva. Posebno most je bi! zelo zastražen. Tam je opravljal službo celo nek višji oblastnik, ki je naganjal ljudi, da moralo hoditi na levi strani ter pri tem kričal v nemškem! jeziku; »Ich lasse sie erschie-sen. diese socialistische Bande!« Tako obnašanje ni lepo niti za pijanega človeka, še manj pa za dotičnika.
»Denaria vedno preveč!« če prideš pozno zvečer v gotovo gostilno ali kavarno, najdeš gotovo tam več zvezarskih železničarjev, ki bazar-dirajo za visoke vsote. Zadnjič sem opazil, da je neki odlični zvezar zgubil v par urah 500 kron. Od kot dobe tl ljudje denar, sem se vprašal? Morda pa le to pošten zaslužek tihotapljenja?
Prodaia koni. Nedavno se je vršila v topniški vojašnici prodaja zaplenjenih konj. Ker Je bilo to razglašeno po listih s pripombo, da se konji oddajo v prvi vrsti onim posestnikom. kojim so se meseca februarja odvzeli za vojaške potrebe, prišlo nas je čez 100 kmetov. Na oddajo Je prišlo kakih 18 konj, in sicer tako mdo vrednih, da Jih mi kmetie niti marali nismo. Le urednik tukajšnjih klerikalnih listov, Zebot, ie kupil dva (tnl kmetje smo dobili ie po enega) In to najboljša in najlepša ruiavca. za
ceno 50u kron, dočim smo morali mr plačati za stara kljuseta 1)00 do 1000 kron. To nas Je kmete zelo razburilo. Zapomnili sl bomo to postopanje, Če pride ta Žebot zopet na kak shod med nas!
Kmet s Pohorja.
Dnevne vesti.
Za nas delaio.
Meščansko časopisje se repenči že vse te dni na vso silo, in prav težko je slediti vsem njegovim kolobocijam. Se najrajši pa grozi s per-sekucijami. Za liberalno stranko Je nasilje že od nekdaj alfa in omega vsake modre državne politike. Njegova stvar. Na vsak način smemo povedati, da so tudi persekucije nam v korist in vladi v veliko Škodo.
Dokaz: Iz vsesplošnega meščanskega krika in vika se sliši že nekaj dni slastno ponavljanje: »Železniški revident Vencajz je suspendiran« — torej je ob kruh. Sodr. Vencajz je skromen človek, vem, da mu ne bo všeč, če govorim o njem, vem, da se bo jezil, vendar sl ne morem kaj. da ne bi omenil tukaj njegovo pogumno ln inteligentno delovanje v času mornariške protiavstrijske revolucije v Pulju, katere duševni voditelj je bil on, on, ki nas je sodil in podpi-plral na vse načine vzlic njegov! težki službi. Ne pozabim skratka vso ono dobo mučnih iti dolgotrajnih priprav, ko nas je vneto organiziral, nam dajal navodila, nas bodril, da ne bomo omahovali na dan, ko bc treba razviti na ponosnem avstrijskem brodovju v Pulju svobodni prapor jugoslovanske republike! In to se je končno zgodilo, in da se je zgodilo, je to nemala zasluga sodr. Veticajza.
In kakor je sodr. Vencajz delal prej vneto med puljskimi mornarji, prav tako je pridno delal in agitiral tudi v Ljubljani v delavskih vrstah za okrepitev socijalistične stranke, za izobrazbo slovenskega ljudstva. Privedel je do zavesti in spoznanja marsikaterega trpina, vzgojil ga, vcepil mu zdrav zmisel za napredek in disciplino. Izmed tistih eden sem, katere je baš sodr. Vencajz s svojim neumornim, idealnim trudom dvigni! do zavesti, pokazal mu pot v pravo, pošteno življenje. Da ga ni zadržala njegova državna služba, bi bilo njegovo delo rodilo še vse večje uspehe.
No. in sedaj ie —• suspendiran; to se pravi: sedaj je ves naš. ves za delavstvo in za stranko. Delal bo odslej samo za stranko, samo za idejo; uspeh bo vse večji koristil bo organizaciji in delavstvu v vse višji meri.
Prepričan sem, da bo preiskava dognala njegovo nedolžnost na stvareh. ki se mu očitajo, želel bi pa. da se ga ne pusti več na svoje prejšnje mesto, ker nam je zelo potreben ker bi želeli, da bi bil z vsemi močtn: pri nas.
Persekucije ne bodo nikoli nam \ škodo...	S,
Bodite pametni!
Meščansko časopisje ima še vedno veliko opravka z našo generalno stavko. Ali ga je presenetilo! Ker smo modrih hrupnih manevrov meščanskega časopisja že vajeni, nas sicer stara godba vseh teli prestarih fanfar prav nič ne spravi več v slabo voljo. Samo eno nam lic ugaja, in o tem hočemo nakratko spregovoriti.
V	nekem takem članku, v katerem se nas kakor običajno pogumno
leži tu in Je videti čisto ravnodušen, kot da Je vseeno; problem la bil vsekakor rešen: Živel Je, dokler ni umrl. Ni veo treba na obleke, ne Jedi, ne stanovanja! Ne bolesti, ne skrbi. iy®i jo dosegH najvišji delež življenja: pokoj, ki 2* jrfe more prerušltl ne pomanjkanje, ne teiesna pohabljenost, ne bolezen, ne smrtni slučaj, ne vojska In vojne skrbi, na amerlkansko žito, n* trda postava o delavskih plačah, »en brez sani, kako sladko; In brez prebujenja, kako krasno!
Starec jim Je Čisto gotovo zavidat kajti ko je šel, se je še za en trenotek okrenll. naslajajoč se ob pogledu na tiste blažence. ki so na hladnem spavali za velikimi steklenimi Šipami.
Nato se je napotil na drugo stran velike aerkve in prišel do glavnega vhoda. Poprosil Je prodajalca relikvij, naj malce popazi na nle-gov voziček in je šel notri. Z desnico se Je dotaknil blagoslovljene vode ln si osvežil čelo ln ^tnice. Tam notri je lepo sveže in soince ne pjodre skozi barvasta okna. Na lecl Je stal ftiajhen abbf, ki se je bil pravkar obrit in se
Su na koži še pozna poudre de riz: in govoril in starec le poslušal.
—	Glejte lilije na polju, je govoril, ne sejejo hi ne žanjejo, ln vendar Salomon v vsej svoli Krasoti ni bil kakor katera Izmed nllhl Glejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne zbirajo polnih kašč in naš nebeški oče jih ven-d*r preživlja. Kako mnoga niste vi od njih!
Kakq m09&! mirna mr fid njih! je za-S&dihnil stareč^	■	’
Iščite najprej kraljestva božjega in njegove pravičnosti. Je dejal SDbč. vse drugo vam bo navrženo!
— tVse drugo. Je rekel starec. Vse 'drugo 1 Najprej kraljestvo božje tn potem vse drugo.
Ob stebru v stranski ladji stoji bogati mladenič z Bfidekerjem v roki, skušajoč v stavbarski umetnosti prošlosti dognati zvezo in bistvo življenjski!! procesov. On ne venile v kraljestvo božje, toda on razglablja o namenu Življenja ln ne more umetl, čemu bi se človek trudil, ubijati čas, da postane star sedemdeset, kvečlem osemdeset let. Ako bi se spodobilo, bi stopil mladenič k starcu in bi njega, ki Je Imel dobo vegetiranja že za sabo, takole nagovoril :
— Povej mi zagonetko življenja!
In ajco bi starec od lakote in žeje ne pal
V	omotico, bi odgovoril:
— Zagonetka življenja, ki sem jo rešil doslej, je bila zame vzdrževanje življenja.
— Samo to? vprašuje bogati mladenič začudeno.
— Samo?, Ni-11 to dovolj? pravi starec. Samo?
— Midva se ne razumeva, pravi bogati mladenič.
— Ne, midva se ne razumeva, ponovi starec, nikoli se nisva midva razumela.
— Ker sl ti star egoist, ki je živel samo zAse, nadaljuje bogati mladenič. Toda rod, človeštvo s,.
—	Gospod, odgovori starec, tudi laz sem živel za svoi rod; zakaj štiri otroke sem vzredil In vzgojil; problem, ki je bil nemara težje rešiti nego vaš, kojega kompletno rešitev si lahko kupite v knjigarni. Da, gospod, idi in prodaj vse kar imaš in razdaj ubožcem, potem boš videl, ako ti preostaja v Življenju še za kaj drugega.
Toda bogati mladenič le pustil problem rale nerešen in obdržal svoje bogastvo; zato je še nadalje čital v svojih bukvah in ni vp. -
ševal revnega prodajalca sočivja po življens.vl nalogi.
Starec pa, čigar vera se tudi ni omajala. Je šel iz cerkve s tolažilno besedo abbčjevo »Ne skrbite za jutršnji dan«, se je zopet vpregal pred svoj voziček in ga je vlekel proti levemu bregu.
Na voglu Bojilevard St. Michel-a se mu, je nudila prilika, da Je prodal nekaj z dvanajst j vljiarji pod lastno ceno. Nato je šel daije in se j okrenll v Rue Bonaparte. Bilo je že pozno po- j poldne, ob tistem najtožnejšem času dneva, ko j tone soince, toda mrak, pokoja noseč, še ni pai preko trudnih ljudi, ki se moralo zdaj odpočiti in poigrati, predno se predado mučnim natezalnicam sanj ln spominov.
Vsedel se Je na stopnice in preštel svoi denar. Osemdeset sa uti mo v je dvajset mani nego frank, ki ga je moral plačati ob mestnih vratih; kako naj si kupi ledi, kako piiače in kako nai se vrne do večera sl SttEJ&B&Z Jftdel
je pred sabo brezkrajne Champs - Elvsees, dolgo Avenue de la Gravod-Armče, strašno Neuilly-Avenue. Ne, to je predaleč, da bi sc vrnil, predaleč.
Ozrl se je, kot da nekaj išče in njegov«, motno oko Je zamežiknilo v sinje in rdeče steklene tablice lekarnarjeve, ki so na drugi strani ceste bleščale v solncu. Tam stoje celi predali s steklenicami in dozami; droge proti slabemu prebavljanju, krogljice za pomanjkanje apetita, praški za razgrete glave, ki so razglabljale o zmislu življenja; tam leže preventivna sredstva proti prevelikemu obljudenju ali rastoči bedi, Štifti za glavobol za reševalce socijalnih vprašanj, doze s šminko za nočne straže, pa-stilje za živčno bolne in gospodarsko neodvisne. Tam se dobi vse.
Starec se je hlastno dvignil, kot da via. kupca, ki mu je namignil in le stopil v lekarno.
—	Prosim, dajte mi za dvanajst vinarjev laudanum, je rekel, mola žena ima krče.
In da podkrepi svoje besede, Je dvignil desnico, da pokaže in da vidi sam, kle nosi prstan na drugem prstu. Toda tu le bil videti samo bel obroč z vdolbino v rjasti koži. Vendar pa lekarnar, ki je nemara tudi pričakoval svojega kupca, ni opazil tega, marveč je napolnil malo steklenico z zahtevano tekočina, nalepil etiketo, odrezal zamašek, vzel denar irj zopet s6dei nad svojo lekarnarsko knjigo, Ko bi si mislil: kaj me to nekt briga?.,
(Dalje.)
in duhovito napada, čitamo med drugim: »Organ socijainih demokra-tov (»Naprej«) grozi, da bo njegova stranka izvajala posledice za morebitna preganjanja.« »Kakšne bodo te posledice? — Terorizem! Postavite, sodrugi, diktaturo!« Ta ie nekaj vredna, kaj? Ta žabica bi skoro rada trdila, da se more njegovo kasto le z diktaturo vreči ob tla! Večina zdravega in delavnega slovenskega ljudstva naj bi uvedla diktaturo zato, da ukroti peščico politikov, pre-potentnežev in vojnih dobičkarjev ki nimajo nikake zaslombe med ljudstvom? Kakšen nezmisel! To je že Preveč: to presega že vse meje.
Prt, ;■ ačajte kozolce, streljajte kozle, delajte kar hočete, mi Vas ne bomo motili pri vašem imenitnem Poslu. Ali za boga, ne kričite, da vam hočemo zadati smrtni udarec, ko Vendar veste, da ste neslavni umirajoči, s katerim bo obračunal duh novega časa, naravni zakon splošnega razvoja. Tudi brez nas boste izginili! Vi, takozvana »napredna« stranka, boste prve žrtve pravega, zdravega napredka. Novi čas, naš naizvesteJŠi in najstrašnejši zaveznik, vas je že obsodil. Ni več rešitve.
Čemu naj bi mi tedaj izvajali delavsko diktaturo proti vam?
Že iz tega elementarnega razloga le ni treba.	S.
Drobno.
— Tehniško - visokošolski tečaj.
Odobren je bil proračun za II. semester začasnega tehniško - visokošolskega tečaja in določil se le način Pokritja izkazane potrebščine.
— Medicinska fakulteta v Ljubljani. Za anatomični inštitut oziroma Preureditev prosekture v anatomični inštitut in zgradbo stanovalne barake za dva strežaja v deželni bolnici se je dovolil kredit 131.000 K, ki se kot predujem vzame iz vseuči-Hškega zaklada.
— Vseučillški iond. Sklenilo se je dati večjemu delu vseučiliškega zaklada obliko ustanove, ki nai bi služila za štipendije docentom, štipendije akademikom ter za razne inštitute in materijalne potrebščine vseučilišča v Ljubljani. Poverjeništvu za uk in bogočastje je bilo naročeno, da osnuje štatut za to ustanovo.
— Uradniške plače. Deželna vlada je na svoji seji z dne 18. julija pretresala od ministrstva za konstl-tuanto in^za izednačenje zakonov prejeti načrt za uredbo uradniških plač in nekaterih službenih določil. Načrt se more smatrati v splošnem vsprejemljivim. Obširen referat poverjeništva za pravosodje, ki opozarja na nekatere hibe, ki iih je mogoče izravnati, se je poslal 'označenemu ministrstvu v pregled in za Podlago končnemu izdelku tozadevnega zakona.
— Smrtna nesreča. V soboto 26. Julija 1919, nam je zopet za vedne Preminul sodrug Martin Koritnik, ku-nlniški delavec v Zidanem mostu. Ob 6. uri zjutraj je stopil iz službe in ob 6. uri 4 minut ga je pograbil stroj ekspresnega vlaka, ko je vozi! na vertilnico da obrne, v istem času je vozil par korakov pred njim nadomestni stroj po drugem tiru v isti smeri da potegne ekspresni vlak ua-zaJ. Naš sodrug 'je gotovo preslišal Prišli stroj na tiru 4 (na vrtiinico) in hotel stopiti preko tira, v istem hipu P& Je bil takoj mrtev. — Zapustil Je *®no In 7 nepreskrbljenih otrok. Izrekamo naše sožalje ženi. otrokom in sorodnikom!
, — Samomor in požar. Dne 25. ju-
'|a ob 8. uri zjutraj se le začul iz Posestnika Anton Oblaka na v !cu strel in kmalu nato 5e bil hlev v ognju. Na pogorišču se je našel sin omenjenega posestnika vstreljen, samokres poleg njega iz česar se domneva, da se je Franc Oblak, kateri je bil v zadnjem času posebno obupen, Vstrelil in da je pri temu zanetil po-‘ar. Zgorelo je Oblaku streha raz hiše in hleva, škode je 25.000 K.
— Darilo Slovenski Matici. Gg. Pisarniški oficijanti so ob priliki svo-iega imenovanja uradnikom, zložili ha poziv oficijala gosp. Frana Petrovčiča svoto 630 kron in io darovali Slovenski Matici. Vsem skupaj Iskrena hvala!
— Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani javlja, da je ministrovo saobražaja v Belgradu na prošnjo društva za prosto vožnjo dovoli-m za 40 društvenih članov enkratno vožnjo v Zagreb, Belgrad in Sarajevo (tur in retur) za polovično ce-
P.°spodje tovariši, ki se žele po-pužiti te ugodnosti, naj nemudoma ihvijo društvu svoje ime, značaj in zavod s pristavkom, ali nameravajo mskati tudi Sarajevo, da se Jim preskrbijo in dostavijo izkaznice. Po-hbno je, ali se potuje skupno ali po-:amno; takisto je čas potovanja po-‘Juben.
. — Vldiranje popotnih listin za Avstrijo se obavlja v hiši bivšega
avstro-ogrskega konzulata nasproti Kalinegdana v Belgradu.
— Razpis služb fizikov. Razpisano je veliko število služb za okrožne fizike v vsem kraljestvu. Potreba je zelo velika, ker se širijo povsod nalezljive bolezni. Imenovanja izvrši sanitetni oddelek ministrstva za notranje stvari.
— Celje. Društvo trgovskih na-stavljencev in nastavljenk vabi vse svoje člane in članice na Širši sestanek, ki se vrši v torek, dne 29. t. m. ob pol 8. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«.
— Osješki boliševlkl. Dr. Ernst Fischer, Julio Justlg in drugovi, kateri so koncem aprila bili zaprti zaradi boljševiških puččv, so bili privedeni v Osjek, kjer se je zagrebško sodišče Izjavilo nekompetentnim. Izročeni so vojnemu sodišču.
— Kraljevska garda v Ljubljani.
V pokrajinskih središčih, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, se ustanovijo bataljoni kraljeske garde, za katere so že imenovani poveljniki.
— Zahvala. Komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani, so v preteklem tednu za naše invalide došli sledeči darovi: Zavarovalna družba Fonciere, s sedežem v Budapeštl, glavno zastopstvo Ljubljana, Kongresni trg 6/II. 100 kroti, Obrtno pomožno društvo v Ljubljani 100 kron, Kino Ideal, Ljubljana, 200 kron, Anton Luckmann, Ljubljana, Gradišče 4. slednji v spomin na umi-leg graaščaka g. Gilberta Fuchs, na Hribu 50 kron.
Iz stranke.
IZVRŠEVALNI ODBOR JUGO-ŠLOV. SOC. DEM. STRANKE
sklicuje
na dan 3. avgusta 1919. sledeče
KRAJEVNE KONFERENCE
okrajnih političnih org. Jugosiov.
soc. dem. stranke in sicer:
L za gorenjsko-boroveljsko okrožje na Jesenicah: začetek ob 10. uri zjutraj.
2. za trboveljsko okrožje v Trbovljah; začetek ob 9. uri zjutraj.
3. za celjsko okrožje v Celju; začetek ob 9. uri zjutraj.
Lokale določijo okrajne organizacije same.
DNEVNI RED:
1. Politični položaj;
2. Pripravljalno delo za strankin zbor:
3. Strankin tisk
Izvrševalo! odbor pošlje na te konference svoje delegate In sicer na .Jesenice sodr. dr. K o r u n a In Mihevca, v Trbovlje sodr. P r e* p e I u h a, v Celje sodr. P e t e j a n a In Uratnika.
Pri teh okrožnih organizacijah včlanjene kraievne politične organizacije, so dolžne poslati na dotlčne konference svoje delegate.
Vablieni pa so tudi zaupniki strokovnih In gospodarskih organizacij.
V Ljubljani, dne 26. Julija 1919.
Tajništvo.
Raje umreti v zaporu, kakor izdati socijalizem.
(Konec.)
Svet se preobražuie.
Nahajamo se v predvečeru velikih dogodkov. Svet se pred našimi očmi podira In preroja. Rušila je povod pričetka. Sovjet je samo obrazec. V Rusiji so prelivali svojo kri. Storili so mnogo napak — toda meni je ljubo, ker so jih napravili. Kadar premotrite samo za trenutek to, kako je tisk vladajočega razreda preklinjal LJepina in Trockega, pridete do zaključka, da sta to nalvečja državnika sedanjega sveta. V tem kratkem času sta ta dva storila i ozirom na konstruktivno delo mnogo več, nego bi si vlade kapltalističnin držav sploh mogle misliti. Rekli so starim nazadnjakom:	»Popreje	ne
dobite mesta v vodstvu, dokler se ne podvržete koristnemu delu«.
Za časa vsake prejšnje revolucije se je reklo, da delavci niso dozoreli. Rusija ni nikdar znala da ie dozorela.
V tem je nesreča delavskega razreda.
Kaj so storili Rusi? Osvobodili so vse može in žepe cele dežele. Uvedli so mnoge koristne preuredbe. Rekli so: »Nočemo, da bi nas priznale ZgdhiJene države ali kaka druga kapitalistična vlada«. To Je izvrstno!
V Nemčiji deluje danes Isti duh.
Ne vemo, kaj se tam godi. Vesti niso točiie in zanesljive. Ravno tako je na Češkem, Bulgarskem, Ogrskem. Angleškem, Francosken) in V. Zedinjenih državah.
Tu hočejo prepovedati rdečo zastavo. Nositi jo morete edino pod svojo suknjo. Na kaki višini se nahaja državniška modrost vaših politikov in zakonodajcev! Zakaj niste na to ponesni?
Ali veste, kaj se godi v Nemčiji?. Napram vedno večji opoziciji nastaja zmirom večje število junaških' pristašev Karla Liebkneciita in Rože Luksemburgove — teh najslavnejših in najbolj junaških oseb v novi zgodovini. Mrtva sta, a revolucija še živi. In v tem maršu diha tudi njihov veličasten duh.
Vladajoči sloji so rekli v začetku, da so boljševiki pogubili Rusijo. Kmalu na to čitamo, da oni pošiljalo denar revolucionarjem no celem svetu,. Trockijev sin ie ukradel 50,000.000 rubljev, a Trockij ni nikdar imel shta. Ljeninova žena je odpotovala v Italijo s kovčki zlata, pa v svojem življenju nt videla Italije!
Ali je ostala vsaj ena laž. katero niso napisali proti boljševikom? Ali je kaka kletva, katere se ne bi poslu-Žfli proti Ljenlnu in Trockemu r
Odbor Overmana Je izvedel, da se v Zedinjenih državah vodi boljše-viško agitacijo. A ta agitacija naj se konča s tem, da se 46 delavcev pošlje v staro domovino — a brez vsake sodbe in zaslišanja.
To je najsramotnejši io najbrutal-nelši primer, kako se kapitalizem obnaša napram delavcem. Samo primerjajte trde in žuljave roke teh, kateri naj bodo deportirani, z Čistimi hi belimi rokami onih. kateri jih hočejo deportirati! V kom je razlika? V tem, da so ti. ki bodo deportirani — proizvajalci. Če se jih bo poslalo nazaj preko oceana, bi želel iti ž nlimll
Česa vam je pptreha v tem času izkušnje in dela? Solidarnosti delavskega razreda!
Poziv na solidarnost.
Združiti se moramo. Skupno moramo hoditi. Priznati moramo, da nas vežejo sorodne vezi. Proti nam je celi svet. Bili ste tlačeni skozi stoletja, bili ste izkoriščani in ponižani. Kadar greste na delo za vladajoči razred, se morate pokoriti pogojem, Jti Jih stavijo vaši delodajalci. Vi ste njihovo orodje, Vi jim delate dobiček. Ali vam to ugaja? Vidite, to je kapitalizem,
To je zlstem, pod katerim bogatite vaše gospodarje, sebi pa ustvarjate uboštvo, zistem, pod katerim pet delov celokupnega prebivalstva poseduje vse bogastvo zemlle, medtem ko se ogromna večina bori za borni obstanek, pa ne uživa pravega življenja. Kako žalostno je, da se morajo boriti narodove mase za svoj obstanek, v tej naši deželi, ki je obdarjena z neizčrpnimi vrelci bogastva, s stroji in vsem, kar Je potrebno, da sc zadovolji vsem človeškim potrebam.
Kako nezmiselno je kričati, da se ovekoveči tak zistem. Slepo delate vedno, če glasujete za republikance ali za demokrate, ali za kandidate katerekoli stranke, če ne glasujete za socijalistične stranke. Kadar to storite, takrat vas vladajoči razred gleda prezirljivo.
Vi, ki vse proizvajate, vse vstvar-jate, zidate civilizacijo — recite mi, če ni to največje ponižanje za vas, kadar vas štejejo med najnižje razrede? Glejte! To stori zistem, katerega podpirate s svojimi glasovi. In ta zistem lahko s svojimi glasovi uničite.
Poživljam vas, da ostanete v svojem in vsega ljudskega dostojanstva veličastvu. To morate storiti!
Tudi Washingtona so naoadaiL
Poglejte v oči svojega brata In opazili boste tam svetlobo, ki sije v prilog delavskega razreda. BiH ste tlačeni, stradali ste in se mučili. Sedaj pa se združimo in stopimo skupno v boj proti kapitalizmu l
To rdeče cvetje, ki mi je bilo preje podarjeno, predstavlja pomlad, pomlad revolucije! Spoštujem spomine človeka iz Galileje. Pred dvajsetimi stoletji je govoril vsem ljudem. Poslušali so ga z veseljem. Potem so ga priveli pred farizeje in književnike, pope in dohtarje, odvetnike in sodnike. Rekli so: »Razširjal je nevaren nauk. Boljševik ie« . . . In pribili so ga na križ blizu Jeruzalema — kot v opomin bodočemu naraščaju.
Ali vedno so se dobili ljudje *— možki in ženske — ki so se predrznih govoriti resnico. Razumljivo, da so jih preganjali in preklinjali. Mnoge od njih so kamenovatl, mnoge sežgali na grmadi in njihov pepel so razmetali na vse strani sveta. Mi se teh ljudi spominjamo — dolžni srno jim ves naš napredek.
Ne pozabite, da so tudi Georga r& '	‘
WasJHngton vednega fh'
kot neza-. O Jbferšdnii
so rekli, da Je nebrzdani fanatik', o Samuelu Adamu — da je nevarnega značaja, o Patricku Henry-u, da je
—	upornik.
Malo pozneje Je nastopila kopa nasprotnikov sličnega robstva. Vsi ljudje so se borili proti eni ustavi, katera je tu obstojala 250 let. Sedaj jih vsak spoštuje, med tem ko »ugledni« ljudje iz njihovega časa leže v grobu — pozabljeni.
Na tsti način bo triumfiralo tudi veliko delavsko gibanje!
Osvobojenje delavskega razreda izpod jarma vladajočega razreda pride v najkrajšem času.
Onim, ki so se borili za Jugoslavijo.
Sedem l$t je preteklo, odkar se je začelo naše gibanje. Bilo Je sedem dolgih let tajnega ali neumornega dela, preganjanja, trpljenja in velike, neupogljive vere v ono, za kar smo položili svoje življenje na tehtnico. Naši tovariši so napolnjevali ječe, drugi so hiteli v prostovoljske bataljone, tretji so doma desorganizirali avstro-ogrsko vojsko, četrti so v. inozemstvu zastopali s peresom program, na katerega smo prisegli. Doprinesli smo v obilni meri $vol prispevek v krvi. Koliko je naših tovarišev mrtvih!
In nastalo Ip kraljestvo SHS! Nekateri ste se že vrnili iz Ječ, drugi ste se polagoma začeli vračati Iz inozemstva, tretji ste prihajali od solunske fronte, iz Rusije, iz Italije. Vašega križevega pota Je konec, kar ste hoteli, ste dosegli, za kar ste se borili in prelivali kri, se le končno rodilo... Domovina Vas čaka z odprtim! rokami, polna razumevanja za Vaše delo in prežeta hvaležnosti za Vaše Žrtve... O domovina sladkega imena. Ona Vas bo nagradila 8 svojo ljubeznijo... Vi, ki so Vam obljubili zemljo, jo dobite. VI. ki ste željni dela, ga boste našli in z delom pošten zaslužek; Vi, M ste žejni znanja, boste dobili podpore *a nadaljevanje in dovršenje svojih študijev: Vi, ki ste izkušeni, boste sprejeti i največjim veseljem od domovine V. sodelovanje za prospeh mlade države ...
Tako ste prihajali: Iz ječ, iz bitk, iz Rusije, Italije, Iz Franclje, iz Svlce, iz Amerike, od vseh strani v naročje domovini. Ko ste prispeli, ste našli »domovino« že »konstituirano«. VI ste pričakovali mater. V vaše izmučene obraze pa je cinično zarežala staroslavna Avstrija, preoblečena V SHS monturo; pričakovali ste ljubezen in razumevanje, našli ste posmeh in prezir. Popolnoma »organizirana« »domovina« Vas ni več rabila. VI, ki ste bili v avstrijski vojski p. v. ali p. u., ostali ste i nadalje p. v. in p. u. Vaši nekdanji tovariši, zvesti služabniki staroslavne Avstrije, so postali zvesti SHS oficirji, vi ubogi »puntarji« ste ostali prostaki, kaproli, kvečjemu podporočniki. Vi, ki ste prosili za službe, ste našli »ža-libog« že vse zasedeno od »zvestih* elementov; v!, ki ste prosili za dijaške podpore, ste se znašli pred »Že kompletno« listo štipendijašev. yi, ki po pravici zahtevate zemljo, ste zvedeli, da pri nas agrarno vprašanje ni pereče... Nekatere pa so Vas pograbili in vrgli v ječe kot boljše-vike. Jaz pa, ko sem se vrnil domov in Izkazoval na SHS policiji svojo identičnost, sem našel za pisalno mizo istega avstro-ogrskega detektiva, ki me ja enajstkrat aretiral, napravil mi trikrat hišno preiskavo, vodil z osobitim ognjem in navdušenjem mol »akt« tekom cele volne... Ko me je zagledal, mi je stisnil prijateljsko roko in me vprašal, če bo ta en-tenta vendar že enkrat priznala naše SHS kraljestvo.
Istočasno so hiteli avstrijski ministri. kontra- in viceadmirali, konzuli in njim podobni v Pariz zastopat naše interese...
Torej, dopolnjeno je!
Bratje legljonarji, jetniki, degradirane!, emigranti, kaj sedal?
Ostali ste na cesti pozabljeni ali pa kvečjemu zaničevani in prezirani, medtem ko pni, ki so se borili za obstanek avstrijskega cesarstva, sede okoli bogato obloženih miz in si polnijo žepe. Stojite na sredi ceste kot večni romarji in za vas ni počitka, ni pravice, ni belega kruha. Ali ste obupani, ali se Čudite, ali Ste razočarani?
Nikar tako, ker vedite, da naše delo Še ni končano. Mi smo hoteli Jugoslavijo in smo za njo kri prelili. Toda Jugoslavije, kakršno smo hoteli, je še ni. Njo je treba šele stvorih. Kraljestvo SH$, kakršno je danes, je tipična dežela mladostnega ali neizprosnega kapitalizma, kompromis med srbijanskimi in nekdanjimi avstro-ogrskimi kapitalisti. To je težka bolezen. Cela naša država je bolna od nje.
Y	takem kapitalističnem in buržoaznem SHS kraljestvu le čisto logično, da ni pravice, usmiljenja, prd-stora za vas, k! hočete pravico, poštenost, enakost, korlstnč delo, za vas, ki imate čiste Ideale, katere ste dobesedno razumevali in za katere: ste šli v smrt. Cisto logično je in normalno, da uživajo plodove, ki so vzklili iz vaše krvi, oni, ki cinično služijo vsakemu sistemu in se rede. čisto logično je, da smo mi, ki smo s $ s puško in granatami borili za osvoboditev naše dežele, bližji aretaciji, ječi in obglavljenju, nego oni. ki sc) ljubili avstrijskega cesarja. Ali niste se čuli sledečega izreka: »Tisti, ki so bili Avstriji zvesti, so v principu
zyestii JSre| bodo zvestI tudl kralkl
Stvu SHS; tisti pa, ki so Avstriji buf nezvesti in so se Je celo lotili s puškami In granatami, so v principu nezvesti puntarji, torej bodo nezvesti tudi kraljestvu SHS«.
AH ne vidite, da je vse to le do* Sledna posledica neovrgljive logike? Torej ne kolnite!
Cas našemu počitku še ni prišel, še dolgo ne. Sele kadar bo ustvarjena prava Jugoslavija, svobodna Jugoslavija, brez kapitalizma in Imp«-rljalizma, brez parazitov, ona Jugo? plavila, v kateri bo veljalo kaj 1« delo, in sicer Ie koristno delo, tedaj bomo mogli reči: »To smo hotelj, za tq smo se borili, za to smo pre* lili kri.« In tedaj pride tudi za nat čas počitka, t. J. mirnega kulturnega dela.	ivladlslav	Fabjančič.
Iz Slovenije.
Vrhnika.
u- Vn,8kl 0db0r- V glavnffl obrisih Je javnosti že znana afera
župana Tušarja in njegove desni roke, bivšega občinskega tajniki Seliškarja in še par prijetih sokriv« cev. Ta zadeva razburja gotove ljudi. Eni so poparjeni kakor pozebV ia kopriva, drugi nervozni in plašni kakor zajci. Preiskava gre svojo pot naprej. Upamo, da Je v dobrih rokah. Sedaj ho najbrž kupčka in drugih naslad ln te komande teh dveh gospodov In njih kompanjonov konec.	;>
Radi bi Tušarju in Seliškarju povedali, da se Je vrhniško, tako strahovano ljudstvo, oddahnilo, čeprav Je komaj nastopilo pot snaženja Šentflorjanske 'doline. Najmočnejši lori klerikalnega ostroga cele Slovenije vsled te čedne zadeve pade. Odtod tudi ta mrtvaški molk.
Radujemo se, ker se je razgubi) zistem, kakršnega sta uveljavljal« ta dv« gospoda ra Vrhniki in kot ga tudi drugod. Vprašanje je, ali je Vrhnika in okolica že dovolj zrela, da nad takimi In podobnim! ljudmi zapahne politični zaklopec in jim podvrta rdkdar sito korito.
Socijalni demokraciji se gre zato, da se uvede v družbo in javno delovanje pravičnost in poštenost in da se » koreninami vred izrnji krivični zistem družbe. Iz tega razloga je odločno proti sedanjemu občinskemu odboru, od katerega se je dosedaj samo eden uprl zaradi sedanjega načina vladanja in strahovanja In izshadanja. Občinski odbor v katerem je imel glavno besedo: nemškutarski Mullej prav do prevrata, kjer je županov namestnik Nemec Mayer kateri vžlva vse zaupanje vsemogočni SLS s podpor« JDS. in višjih oblasti, pač ne mort biti deležen ljudskega zaupanja — osobito ne, kar nas je od socialn« demokracije. Zatorej: abtreten!
Afera rekviriranlh vojaških b 1 a g aj n ob umiku sošk« armado je zelo zapletena in obsežna. Tresejo se hlačice še mnogirfl ki sp bili dozdaj mnenja, da so kaj »več«, in ta »boljši« na Vrhnilo, Tudi »Slovenec« in »Domoljub« molčita iz globoke žalosti. Res žalostno Je biti doslej »ščit« stranke, Avstrije, Jugoslavije, »ljudstva«, sedaj pa zdihovati v katakombah Ijub-ljanjkega »Žabjeka«!
Opazovalec prevrata na Vrhniki se je moral čuditi zmešnjavi za časa Narodnega sveta, in ko je oblastno vladalo žuo? nstvo. Nekaj vojnih' dobičkarjev in par spoštovanih oseb*, ki sc pa le malo prišle v poštev, ie predstavljalo Narodni svet. Ustanovili so iz par bivših vojakov narodne stražo in delali, kaj in kako, to sam Bog ve. Olavno delo je imel občinski tajnik Seliškar ln župan Tršar, narodnih svetnikov je pa Opravljalo svoj vsakdanji posel. — Množica ti ena, živine, avtov, vojaštva, vse to se je pomikalo skozi Vrhniko. Narodna straža je rekviri-rala spočetka orožje, municijo in dftige stvari in spravljala v posamezna skladišča. Zlasti veliko ;e bilo raznih živil. Boljša živila so se hranila v starem gasilnem domu, druga pa 'drugod. O boljših ni b:m pozneje ne duha ne s|pha, dasira . ao
je imelo županstvo ključe; slabša živila so bila pa razprodana ljudem v aprovizaciji za drag denar. Pohištva je nekaj odkupil Seliškar, ostanek pa Tršar in akt pri ljubljanski upravi ie bil »rešen«. Zaradi blaga-jen se bo resnica že izkazala. Njih vsebino je treba seveda iskati tam, kjer je denarja sedaj v obilici, do-čim je bil pred vojno dolg. Vse to še ni zadostovalo! Treba je bilo še po bajtah preiskati po »vojaškem« blagu«. Tudi ta »korpora delikti« so nekam prešla.
Začelo se je »nobl« življenje, katerega je motilo čitanje člankov o »boljševikih«, zlasti ko se je ustanovila organizacija socialno demokratske stranke na Vrhniki, h kateri ie pristopilo vse zavednejše delavstvo in tudi mnogo kmetskih posestnikov. Kuhala se je velika nezadovoljnost z domačimi razmerami in tudi od »zgoraj« se ni pričakovalo drugega nego pridiga in bič. Vspeh vse-obče nevolje je btl ta, da se je Seliškar z lepim mladim dekletom premaknil v Ljubljano, pustivši tukaj vso družino. Župan Tušar je pa začel barantati z italijanskim blagom. Pravijo celo, da je dobil en voz blaga kar po cesti, Iz česar so ljudje sklepali, da je bila to kaka zamena v sporazumu z italijansko posadko ob črti — ker so ljudje v splošnem stradali moke in cukra.
Proti takemu režimu se je pritoževalo dovolj na vse strani, a vse zaman. Odtod ta molk. Videti je, da nekaterim pobožnjakom nikakor ne gre v glavo, kako morejo zapirati celo župana, ki je po božji volji zasedel usodni stolec. — Bomo videli v kratkem, kdo je zrelejši za vešala, gosposki ali kmetski »boljševiki«.
Vrhniški Invalidi. Vojna nam je vrnila več invalidov s tako odškodnino na mesec, kakršno bi si na dan zaslužil, ako bi imel zdrave ude.
—	Hodili so že od Kajfeža do Hero-deža po Ljubljani, prosili s solzami v očeh in rotili, a zaman. Niti tega se ne da v Sloveniji (predvsem za Vrhniko) doseči, da bi razpisali tistih par skromnh, v rokah bogatcev nahajajočih se tobačnih trafik! Vse to potrebuje težkih študij, morda celo na sloviti enajsti šoli, predno bo padla odločitev. Kaj bo, kaj bc, če bo takol...
Celje.
Ni naš namen, prepirati se z najbolj prebrisanim listom »Nova Doba«, cvetom celjske žurnalistike. Ta listič preliva na eni strani krokodilove solze radi stavke, ter pravi, da se
stavkalo na pritisk socilalistov. Na drugem mestu pa piše, da Je stavka žalostno pogorela. Med drugim piše tudi, da se mora pridno delati in prav pridno trgovine odpirati, da bo blago ceneje! Kaka omejenosti Vprašajte trgovce, zakaj so vendar šli s cenami tako visoko, saj takrat še ni bilo osemurnega dela, ko so trgovci cene vsak dan višali! Radovedni smo, kje so si razni ljudje toliko graščin in hiš pridobili. Ali morda ne na stroške delovnega ljudstva? Zdal pa Jim ni po volli. če zahteva delavec skrajšani delavni čas in boljšo plačo!
»Nova Doba« pripoveduie dalje, da smo štrajkali (čujte!) za nemškutarje in za Nemce! Namesto da pisari take neumnosti, naj bi »Nova Doba« raje pogledala svoje inserate, če je res tako navdušena za narodnjaštvo! Nadalje pravi »Nova Doba«, da se je stavkalo le na Slovenskem. Urednik lista ima menda prav kratek pogled, ker ne vidi prav nikamor čez svoje ognlišče. Torej pojte se solit z vašim Ustom, ker mu manjka soli!
Gospodarstvo.
Dobava blaga Iz Nemške Avstrije. V okviru pogodbe 33/SHS z Nemško Avstrijo s ezamore dobiti dinamit, dinamon, veterdinamon, gumijeve potrebščine za stroje, avtomobile, potrebščine za kopalne sobe in klosete. Kdor hoče katero tega blaga naročiti, mora prositi s kolekova-no prošnjo do jnapozneje 5. avgusta 1919 pri podružnici Centralne uprave v Ljubljani.
Dobava že plačanega blaga iz Nemške Avstrije, čigar izvoza Nemška Avstrija ni dovolila. Med Centralno upravo za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu in dunajskim Warenverke!irsbureau-jem se je sklenila pogodba, glasom katere bo dovolila Nemška Avstrija izvoz vsega tistega blaga, ki je bilo plačano pred 22. marcem 1919. Če pa je blago plačano le deloma, se bo dovolil izvoz le deioma, to ie plačanega blaga. Poživljajo se tedaj vsi interesenti, da vlože do najpozneje 5. avgusta t. 1. tozadevne, pravilno kolekovane prošnje, opremljene z vsemi dokazili, na podružnico Centralne uprave v Ljubljani. V prošnji morajo biti navedeni vsi podatki, t. j. vrsta in množina blaga, natančni naslov prodajalca, vrednost, koliko je plačanega in kedaj.
Dovolitve za nakup živil. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežei
v	Belgradu je izdalo nastopne dovolitve za uvoz živil v Slovenijo: Antonu Kolenc v Celju 10 vagonov koruze in 1 vagon ovsa, tvrdki Franc Vošnjak in sin v Šoštanju 1 vagon ovsa, Francu Lešniku v Celovca
200 q olja. premogokopni družbi v j Trbovljah 1 vagon ovsa, Petru Maj- j dič v Celju 66 vagonov pšenice in | 50 vagonov koruze. Janku Popovič v Ljubljani 100 prašičev, 100 glav goveje živine in 2 vagona masti. Kolinski tovarni v Ljubljani 25 vagonov sladkorne repe, tvrdki Balkan 6 vagonov ječiiiena, tovarni drož v Račjem 130 q sladnih kali, Maksu Lajovic v Litiji 1 vagon moke in 1 vagon koruze, Gospodarsk izvezi v Ljubljani 40 vagonov pšenice, gozdni upra-
vi	grofa Thurna v Pliberku 2 vagona koruze, pivovarni Union v Ljubljani 8 vagonov ječmena.
Blago za Srbijo. Komisija, ki ima prevzeti po ministrstvu za trgovino kupljeno blago, je završila svoje delo. Blago leži v Solunu, odkoder se bo odposlalo v Belgrad. Vrednost tega blaga znaša 6 milijonov frankov.
Sol in petrolej. Monopolna uprava je prepovedala uvažanje soli po-edincem, da se tako izogne špekulacijam grosistov. Razen tega je sklenila nabaviti večje množine soli v Erdelju. Na Reki se pričakuje tri velike parnike petroleja iz Amerike.
HalneveJia poročila.
KRIZA V MINISTRSTVU.
Belgrad, 27. V petek je prišlo med ministri, ki pripadajo staroradi-kalni skupini, oziroma demokratski zajednici, do tako ostrih nastopov, da se splošno sodi, da je nemogoče spor poravnati. Pričakuje se, da stopi sedaj na površje nova koalicija, ki naj bi obsegala staroradi-kalce, Narodni klub in skupino dr. Korošca, čigar stališče pa z ozirom na krizo še ni jasno precizirano. Demokratska zajednica bi imela tedaj preiti v opozicijo. Pakt med sta-roradikalci in Narodnim klubom je gotova stvar, ni pa gotovo, ali obstoja tudi pakt med radikalno in Koroščevo skupino.
ČRNOGORSKA VLADA PROTESTIRA.
LDU. St. Germain, 26. (DtmKU.) ČTongorska vlada je pri mirovni konferenci oficielno protestirala proti temu, da se je vršilo posvetovanje o miru z Avstrijo, ne da bi bili pozvani k temu tudi črnogorski dele-gatje. Pridržujejo si, da bodo zahtevali izpolnitev vseh svojih zahtev pozneje.
KOMISARIJAT ZA GORIŠKO.
LDU. Trst, 25. Uradni »Osser-vatore« št. 163, z dne 23. julija 1919 objavlja odlok italijanskega vrhovnega poveljništva, s katerim določa: »Komisarju za vodstvo samoupravnih poslov dežele Ooriško-Gradl-ŠČanske se poverja vodstvo deželnih samoupravnih poslov za one dele dežele Kranjske in Koroške, ki se nahajajo tostran premirne črte.«
UČITELJSKI KONGRES V BELGRADU.
LDU. Belgrad, 27. Srbsko učiteljsko društvo je pozvalo vse učitelje kraljevine SHS, naj pridejo v Belgrad na veliki učiteljski kongres, ki se vrši dne 6., 7. in 8. avgusta t. 1. Na tem kongresu se bodo razpravljala sledeča vprašanja: 1. organizacija vseh učiteljev brez ozira na vero in enotno društvo, čigar sedež ima biti v Belgradu; 2. padlim učiteljem naj se postavi spomenik in v ta namen naj se izvoli odbor, ki naj ukrene vse potrebno za nadaljnje delo.
VPOKLIC DIJAKOV V VOJAŠKA SLUŽBOVANJA.
LDU. Belgrad, 27. Vsled odredbe vojnega ministrstva se ne bodo rekrutirali dijaki, ki sedaj posečajo šolo, a do danes niso izpolnili svoje vojaške dolžnosti. Vpoklicani bodo v vojaško službovanje šele potem, ko dokončajo svoje študije. Vladna na-redba se nanaša na vso državo SHS in na vsa vseučilišča.
ŽELEZNIŠKA ZVEZA S SKOP-LJEM.
LDU. Belgrad, Včeraj se je Izvršila poizkušnja na Raljskem viaduktu, kjer so dela že končana. Poiz-
kušnja je pokazala, da je viadukt popolnoma v redu. Dne 1. avgusta bo vozil prvi vlak naravnost do Skoplja.
VPLAČEVANJE PRISTOJBIN NA ŽELEZNICAH.
LDU. Belgrad, 27. Ministrstvo za železnice je izdalo naredbo na vsa železniška ravnateljstva, da se v bodoče vplačevanje vseh pristojbin mora izvršiti samo v kronah, ki so jasno žigosane. Ta naredba se je za~ raditega izdala, ker se je v poslednjem času v prometu pojavilo velikansko število kronskih bankovcev iz Avstrije in Madžarske.
BOLGARSKA DELEGACIJA V PARIZU.
LDU. Lyon, 26. (Brezžično.) Bolgarska delegacija, katero so pričakovali v Parizu v petek zjutraj, je dospela v Pariz šele v soboto zjutraj, ker se je v Lausanni zadržala 24 ur. Vrhovni zavezniški svet, ki se je sestal k seji v petek popoldne, je razpravljal o finančnih in gospodarskih klavzulah mirovne pogodbe z Bolgarijo.
BOJ V LOM PALANK1.
LDU. Belgrad, 27. Ko so včeraj popoldne francoske čete korakale j skozi Lom Palanko, so streljali na- | nje bolgarski vojaki. Vnel se je boj j s puškami, v katerCm je bilo težko \ ranjenih 9 francoskih častnikov in 20 francoskih vojakov. Krivce so prijeli in razorožli ves bolgarski polk, ki se je nahajal v Lom Palan-ki. Dogodek je bil takoj brezžično Javljen vojnemu ministru v Parizu in poveljniku francoske armade v Bukarešti.
RAZOROŽITEV BOLGARSKE.
LDU. Belgrad, 27. Na odredbo generala Franchet d’ Esperaya se pošlje na Bolgarsko francoska divizija, ki ima nalogo bolgarsko vojsko razorožiti.
DEMOBILIZACIJA V FRANCIJI.
LDU. Lyon, 26. (Brezžično.) Francoski državni podtajnik v odseku za demobilizacijo, Deschainps, je odredil, da bodo vojaki letnika 1910. odpuščeni od 8. do 15. avgusta t. 1., letnika 1911. od 16. do 22. avgusta in vojaki letnika 1912. od 23. do 29. avgusta. Razen tega se bo demobili zacija letnikov 1913.—1917. vršila polagoma od 31. avgusta do 4. oktobra t. 1.
UMAKNITEV ANGLEŠKIH ČET
V	RUSIJI.
LDU. Budimpešta, 27. (Brezžično,) Povodom neke interpelacije v spodnji zbornici je izjavil Churchill, da se umaknejo angleške čete h Severne Rusije, predno bo vsled mrzlega letnega časa promet po Severnem ledenem morju nemogoč. — Švedska trgovska in brodarska družba že dela dalj časa na to, da
stopi v trgovske zveze z ozemljem, ki je zr.stdeno po ententi in admiralu Kolčaku. »Dagens Nvheter« poročajo, da so s pomočjo Angležev in Kolčaka priprave že tako napredovale, di se promet otvori 2. avgusta čez Severni rtič do Omska. Izkrcavanje se bo vršiio po premijah in s pomočjo vVčilcev. bfužba upa na ob’! i izmenjavanje.
DR. RENNER VODJA ZUNANJIH POSLOV.
LDU. Dunaj, p6. (DunKU.) Narodna skupščina. Skupščina je i vsemi glasovi sprejela predlog glavnega odseka, da se poveri vodstvo državnega ura8«J2a zunanje posle dr. Reonerju. Predsednik Seitz je pripomnil, da je dr. Renner pripravljen prevzeti ta posel.
RAZPUST TRETJE ITALIJANSKF ARMADE.
LDU. Reka, 26. Po najnovejših vesteh iz Rima je razpuščena tretja italijanska armada, ki je imela sedež v Trstu in kateri so bili podrejeni štirje vojni zbori v Istri. Poveljnik armade, vojvoda D’Aosta je postal generalni inšpektor pehote.
TISKARSKA STAVKA V RIMU.
LDU. Trst, 25. Listi poročajo iz Rima od 23. t. m.: Crkostavska stavka traja že 15 dni. Smatra se na vsak način, da ne bo mesto več dolgo časa ostalo brez časopisja, ker se zdi, da bodo podjetniki najeli druge delavce, če se delavci Jutri ne povrnejo na delo. Z druge strani je za danes sklicano zborovanje rimskih časnikarjev, kjer se bo razpravljalo o položaju, ki je nastal za časnikarje vsled črkostavske stavke.
STAVKA V AMERIKI.
LDU. Budimpešta, 27. (Brezžično.) Glasilo levih socialcev »Politi-ken« poroča: V Bostonu stavkajo' uslužbenci mestne železnice. Tudi 100.000 tobačnih delavcev preti s stavko. Radi napovedane stavke strojnikov in kurjačev stoji brez posla v New Yorku 500 parnikov, po drugih krajih pa 700. Skladišča so orenapolnjena in velika množina blaga se je že pokvarila. Če bo trajala stavka le še kratek čas, tedaj b’o stavkalo nad milijon delavcev.
OBSEDNO STANJE NAD NEW YORKOM.
LDU. Berlin, 26. Iz New Yorka se poroča, da so nad mestom proglasili obsedno stanje. Domneva se. da se je ukrenilo to z namenom, da bi se udušila stavka pristaniških delavcev. Po poročilu lista »Chicago Tribune« je proglašeno tudi nad raznimi deli vzhodnih držav Uniie vojno stanje. Na tisoče delavcev in odpuščenih mornarjev pleni vasi in mesta. Vlada je izdala stroge odredbe proti izgredom.
KONEC STAVKE ANGLEŠKIH RUDARJEV.
LDU. St. Germain, 27. (ČTU.) Kakor poroča »Daily Mail«, so vod' je angleških rudarjev sprejeli predlogo vlade in priporočili delavcem, naj začno delati, kar se je tudi zgodilo.
RUMU Ni J A JE PRIČELA SOVRAŽNOSTI PROTI RUSIJI.
LDU. Deutschaltenburg, 26. jut (Brezžično.) Kakor poročajo uradni iz Bukarešte, je rumunska vlada prekinila pogajanja s sovjetsko Rusijo ter je pričela sovražnosti 24. £ m. o polnoči. Ruska boljševiška mirovna delegacija je odpotovala preko Kišineva.
STAVKA V PETROLEJSKI INDUSTRIJI.
LDU. Bukarešta, 26. (Dacia.) Stavka delavstva v petrolejski industriji v dolini Prahove traja dafjfl. Delavci nočejo prej pričeti z delom, dokler ne bodo izpolnjene vse njihove zahteve. Vsled stavke trpi petrolejska industrija nepreračunljivb škodo.
OTVORITEV LADIJSKEGA PROMETA PO DONAVI.
LDU. Dunaj, 27. (ČTU.) Kakor javlja agencija Europa iz Prage, se zopet otvori ladijski promet po Donavi med Dunajem in Bratislavo. Pr ' parnik se odpelje iz Dunaja proti Bratislavi v pondeljek, dne 28. t. m.
Izdajatelj: Josip Petejati. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubllani.
šptšfeTgoiflar msSS S t£2S
obrate v Mežici na Koroškem (kr. SHS). — Profinje s prepisi spričeval, o dosedanjih službah iu strokovni šoli ter o zmožnosti se naj naslovijo na Državno nadzorstvo in upravništvo v Mežici kr. SHS.
Inženir dr. Miroslav Ka^al
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Rilšerjeva ulica St. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, želeaobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko i oporno zidovje in vse druge betonske ifl I železebetonske konstrukcije.
Prev/sina v Btrobovno izvršite v vsenažrte stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo etrav.k v teh* niških zadevali.
Vež
!! Ubil
dobi takoj delo v tukajšni to* bačni tovarni. Zglasiti se je pri
Robert« Smie!owskew,
mestnem stavbeniku, Rimska cesta ‘2.
1-312S
najboljše kakovosti odda po ugodni ceni
Jos. M-s mi Moll
v Hrastniku.
rjg	•	0	prevzamem blago
Za uvoz in izvoz
tero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia* referencami. gmp©Pf IR ©Mport
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21,
Večfe število
železolivarjev
se išče za stalno, dobro plačano akordno delo. Ponudbe naj se pošljejo na:
„SMEV“, tvornica Strojeva u Bjelovaru.
U	■	X.1.	>».♦
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih
0
Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
0
brez odbitka rentnega davka.
Ustanovljena 3. 1881.