Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, nedelja avgusta 1938
Cena 2 Din
»
Včeraj ie bil slovesno otvorjen Mariborski teden. Letošnje prireditve v okviru te vsakoletne revije gospodarskega in kulturnega življenja na naši severni meji imajo posebno poudarjen značaj in namen: z njimi proslavlja slovenski in jugoslovenski Maribor — pač prvi med mesti naše države — dvajsetletnico svojega osvobojenja, dvajsetletnico življenja in razvoja v narodni državi.
Maribor, ki leži na eni najbolj eks-poniranih točk naše države, daje s svojimi proslavami dvajsetletnice osvobojenja svetel vzgled vsem jugosloven-skim mestom. Dve desetletji sta v narodni zgodovini kratka doba, toda v življenju človeških rodov dovolj do1-ga, da se ob poteku dvajsetega leta po veliki zgodovinski spremembi, kakor je bilo osvobojenje, zavemo, kaj smo hoteli s svobodo in kaj smo z njo dosegli. Kajti narodna svoboda ne more biti sama sebi namen: to je samo dragocen kapital, ki ga moramo znati pa-petno in koristno uporabiti.
Naša lepa podravska metropola lahko s ponosom pokaže svetu, kaj je storila in koliko je napredovala v teh dvajsetih le£ih. Izmed prireditev v ekviru letošnjega Mariborskega tedna bo zlasti velikopotezna kulturna razstava razgrnila pred obiskovalci sadove dvajsetletnega prosvetnega prizadevanja na tle*h. ki so že zaradi svojega posebnega položaja zahtevala intenzivno kulturno de'o. Čeprav ostaja še vse polno nalog, ki jih bo treba rešili, zakai ku turni razvoj kar sproti prinaša no re potrebe in nova merila, je vendar rezultat dosedanjih prizadevanj tako očiten, da mora prepričati tu di nasprotnika. Ni samo z orjaškimi koraki napredoval slovenski element v tem mestu, katerega je prevrat zatekel kot nacionalno-politično razvalino avstrijskega ponemčevalnega sistema, marveč je napredova'a tudi splošna. zlasti materialna, socialna in posebej še urba nična kultura v Mariboru. Spominjamo se kniige »Südsteier-mark«. ki so io nred dobrim desetletjem izdali v Gradcu nekdanji eksponenti avstrijskega sistema na bivšem južnem Štajerskem. V tej knjigi so z besedo in sliko opozarjali na veliko civilizacijsko in kulturno vlogo Nemcev v slovenskih krajih, prikazujoč Nemce kot aristokratski in pozneje meščanski sloj, ki je ustvarjal in vzdrževal vso višjo kulturo na teh tleh. Njihovi enostranski in pretirani zgodovinski spomini so imeli očitno tendenco. nrspričati čitatelje, cla bodo poslej. ko je prevladal na tem ozemlju »manjvredni« slovenski kmečki živel j s svojo > zelenjaško« inteligenco, propadle vse višje kulturne vrednote. Hoteli so reči, da se bodo poslej ta. nekoč ponemčena mesta, ki so stala pod vplivom avstrijsko-nemškega meščanstva, spremenila v primitivna mesteca brez večjega kulturnega vzgona, brez višjih civilizacijskih stremljenj.
Prav Maribor lahko ne le s svojimi jubilejnimi razstavami, marveč tudi z vsem svojim bitjem in žitjem odlično ovrže te tendenciozne in namenoma krivične dvome c kulturnih sposobnostih in kvalitetah našega naroda. Vzlic vsem težkočam, s katerimi se je moral v negotovostih in spremembah povojnega gospodarstva boriti produktivno delujoči slovenski človek v naših obmejnih krajih, zlasti v Mariboru, je napredek M
ari bora v vseh smereh tako velik in tako globok, kakor ni bil prej najmanj pol stoletja. V teh dvajsetih letih se je Maribor razširil pro-storninsko. znatno povečal število svoiih prebivalcev, poglobil svojo gospodarsko strukturo v smeri večje industrializacije, ki prinaša mestu nov vir dohodkov in nove razvojne možnosti. Velike lepe stavbe so okrasile in urbanistično povzdignile njegov mestni značaj. Slovenska mestna uprava je zlasti pod prejšnjim vodstvom mnogo storila za regulacijo ulic in trgov, za oepšavo in modernizacijo tega slikovito ležečega mesta. Izpopolnilo se je njegovo šolstvo, Maribor je dobil nove socialne naprave, moderna prometna občila mu dajejo že na prvi videz značaj živahnega in dobro upravljanega mesta.
Če se ozremo odtod na področja duhovne kulture, opažamo, da ie jugoslovenski Maribor zlasti v raznih umetnostih in v znanstvenem delovanju daleč prekosil nekdanje ponemčeno mesto. Zopet moramo poudariti, da se na teh področjih odpiralo vedno nove naloge in da bo treba še marsikaj storiti za povečanje njegove kulturne aktivnosti. Tako bo treba misliti na zgradbo novega gledališča, zakaj nemški režim se je nekoč zadovoljeval .s tioično provincialnirn, tretjevrstno urejenim teatrom. Maribor se nadalje poteguje za svojo radijsko oddajno postajo i. t. d. Mariborske kulturne institucije, ki opravljajo na meji posebno važno na-
ZMANJŠANJE NAPETOSTI
MED RUSIJO IN JAPONSKO
Po japonskih vesteh je bilo v načelu dogovorjeno, da se prekinejo sovražnosti, Rusi pa kljub temu še vedno napadajo
Tokio, 6. avg. AA. Tukajšnji krogi izjavljajo, da je bil v Moskvi dosežen med Litvinovim in Sigemicom načelen sporazum, vendar pa pravno stanje še ni razčiščeno. Litvinov je predlagal, naj se japonske čete umaknejo z vrhov pri Čangkufengu, Sigemicu pa je ugotovil, da so poročila iz Čangkufenga takšna, da se ne da jasno ugotoviti, kao ima prav. Zato je predlagal, naj se predvsem ustavijo sovražnosti. Litvinov je načelno pristal na to in sta se državnika sporazumela, da odide na mejo mešana komisija.
Ko so na konferenci v vojnem ministrstvu proučili odgovor Litvinova, so davi poslali s kablogramom nova navodila japonskemu poslaniku v Moskvi. Na seji so bili tudi zastopniki zunanjega ministrstva. V kablogramu se priporoča nadaljevanje pogajanj. Da se je položaj zboljšal, se vidi tudi iz tega, da listi samo beležijo dogodke pri Čangkufengu, ne da bi jih kakor koli komentirali.
Komunike, ki daje kratek pregled razgovorov med Litvinovom in Sigemicom in ki ga je danes ob 13. objavilo zunanje ministrstvo, potrjuje v glavnem verzijo, ki jo je podala sovjetska agencija Tas 4. avgusta. Obe stranki sta načelno sporazumni, da prekineta sovražnosti, vendar pa zahteva Rusija, da Japonska prej prizna mejo, kakor jo je določila hunčunsika pogodba. Japonska bi bila pripravljena pristati na to, toda le pod pogojem, da tudi Rusi umaknejo svoje čete. Japonska bi pristala na ustanovitev razmejitvene komisije.
Iz tega poročila sklepajo politični krogi da sta obe stranki v načelu za mirno ureditev obmejnega spora. Sedaj delajo na to, da se med razgovori evakuirajo sporni kraji.
Rusija ne odstopi niti pedi svoje zemlje
Tokio, 6. avg. w. Kakor objavljajo, je dobil japonski poslanik v Moskvi nova navodila za pogajanja z zunanjim komisarjem Litvinovom. O razgovoru poslanika Sigemica z Litvinovom je popoldne zastopnik japonske vlade izjavil, da sta oba poudarila željo po mirni ureditvi spora, vendar pa je pristavil, da Rusija ne bo za nobeno ceno trpela zasedbe niti pedi ruske zemlje, ki je pravno njena last. Če bo Japonska umaknila svoje čete z ozemlja, ki pripada po pogodbi iz Hunčuna Rusiji, je Rusija pripravljena takoj ustaviti vojaške operacije na meji. Japonski poslanik je nato še enkrat raztolmačil japonsko stališče glede določb omenjene pogodbe. Japonci zahtevajo namreč s svoje strani nasproti Rusiji, ki vztraja na določbah pogodbe, sklenjene v Cunčungu 1. 1866 s Kitajsko, naj se ustanovi mešana komisija, ki naj še enkrat prouči razmere na meji. Končno je japonski poslanik
ugovarjal tudi ruski zahtevi, da bi morala Japonska prva umakniti svoje čete.
Novi spopadi na meji
Tokio, g. avg. AA. Vojno ministrstvo je izdalo snoči poročilo, da so sovjetska letala včeraj opoldne priletela preko Čangkufenga nad mandžursko področje, japonskemu topništvu pa se je posrečilo pregnati jih preko meje. Obenem je sovjetsko topništvo bombardiralo hrib čangkufeng in kraj Kojo na korejskih tleh.
Davi so sovjetske čete skušale vnovič napasti japonske postojanke v bližini čangkufenga, japonsko topništvo Pa jih je prisililo, da so se umaknile. Poročilo vojnega ministrstva pravi, da se je ta napad pripetil med 6.35 in 6.40. Bataljon pehote je s podporo tankov napadel čang-čin, ob istem času pa je drug bataljon pehote s podporo 60 tankov napadel japonske postojanke severn0 od šaočaopinga.
ToKio, 6. avg. w. Uradno objavljajo, da Rusija kljub zatrjevanju svoje pripravljenosti za mir še vedno zbira čete na spornem obmejnem ozemlju. Danes je prišlo že trikrat do spopadov med japonskimi in ruskimi četami, v katerih so bili napadalci vedno Rusi. Vojno ministrstvo objavlja uradno, da je oddelek ruskih vojakov prekoračil včeraj mejo med Mandžu-kuom ter začel pri Mankienjangu, 20 km južno od Pograničnajs, graditi utrdbe.
Rusi so v teku dneva s 60 letali napadli japonske postojanke na višinah okoli čangkufenga, pri čemer je bilo, kakor ugotavlja japonsko vojno ministrstvo, eno sovjetsko letalo sestreljeno. O japonskih izgubah poročilo ne navaja nobenih podatkov. Danes pozno popoldne so sovjetska ' letala ponovno bombardirala korejska kraja Kocant in Kojo.
London, 6. avg. AA. Reuterjev pos bni poročevalec na sovjetsko.mandžurski meji poroča, da so Japonci pokopali 37 sovjetskih vojakov, padlih v bojih za neko vas blizu Rasina, ko so Japonci z naskokom zavzeli hrib čangkufeng. Japonski major Tanaka je izjavil Reuterjevemu po ročevalcu, da se japonske čete drže defenzivno, vendar pa se trajno ne bodo mogle omejiti na obrambo. Dodal je, da bi moglo japonsko poveljstvo, če bi hotelo, v najkrajšem času pregnati sovjetske čete v tem odseku.
Živahna aktivnost
ruskih letal
Tokio, 6. avg. Po zadnjih v sten s so-vjetsko.mandžurske meje so sovjetska letala povečala svojo delavnost. Dares so ponovno preletela korejsko mejo ter nadzorovala gibanje japonskih čet. Druga letala so bombardirala nekatere japonske vojaško postojanke. Japonci so z močnimi protiletalskimi topovi in s strojnicami sestrelili dvoje sovjetskih, letal. O tem incidentu še ni točnejših poročil.
krilo med Kuanguaem in Taihujem so Japonci umaknili del svojih čet iz Kiukian-ga. Kitajci sedaj ponovno napadajo japonsko severno krilo.
Kominterna za pomoč Kitajcem
Moskva, 6. avg. AA. (DNB). Glasilo moskovske kominterne »Komunističeskij International« objavlja sklep predsedstva izvršilnega odbora kominterne, ki pravi:
Izvršilni odbor kominterne se popolnoma strinja s politično linijo komunistične stranke na Kitajskem in z njenim sodelovanjem s Čangkajškovo vlado. Neobhodno
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo I^H^HBBnMBOB
potrebna je izdatna podpora mednarodnega delavskega gibanja Kitajski. Pristaši kominterne naj organizirajo politično, moralno in gmotno podporo Kitajski, na drugi strani pa skušajo povečati vse težkoče in zapreke na Japonskem. V ta namen priporoča izvršilni odbor posameznim odsekom kominterne:
1. Mednarodno kampanjo v korist Kitajske, zlasti s tiskom in cim intenzivnejšo agitacijo; 2. organiziranje obsežnega protestnega gibanja proti pohodu Japonske na Kitajsko in sicer s shodi, demonstracijami itd.; 3. organiziranje ljudskih množic proti Japoncem za bojkot japonskega blaga itd.; 4. intenzivnejše zbiranje prispevkov za Kitajsko; 5. podpiranje vseh protifašistovskih struj na Japonskem ne glede na težkoče; 6. sporazumno s kitajsko vlado naj se pošljejo delegacije iz raznih držav na Kitajsko, ki naj podpirajo mednarodno kampanjo za pomoč Kitajcem.
V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo v zvezi s tem sklepom, da napoveduje novo daljnosežno intervencijo kominterne na Kitajskem.
Razgovori z sudetskih Nemcev
Lord Runciman je odpotoval včeraj v gradič Zdar
h grofu Krnskemu
Stroški narodnostnega
Kitajci v ofenzivi
Znatno zboljšanje položaja kitajske vojske — Velika
bitka ob Jangceju
London, 6. avg. o. Odkar so Rusi pritegnili na korejsko-rusko mejo velike oddelke japonskega vojaštva, se je položaj na kitajskih bojiščih precej spremenil. V Santungu, Šansiju in Honanu postajajo kitajski četniki Japoncem čim dalje bolj nadležni. Vzdolž lunghajske proge napada sedaj 50.000 četnikov manjše japonske postojanke.
Ob Jangceju je v razvoju velika bitka. Japonci so v skrbeh, da ne bi poplave Jangceja, ki so zopet narasle, onemogočile izvedbo njihovih načrtov za prodor proti Hankovu. Zato so sedaj pritisnili na kitajsko desno krilo, na levem obrežju Jangceja pa so Kitajci v ofenzivi in uspešno napredujejo.
Medtem se je tudi že general Čengsisaj, guverner Sikianga, ki je popolnoma pod ruskim vplivom pripravil za veliko akcijo proti Japoncem. Okrog 20.000 prostovoljcev iz te dežele, ki so jih moderno oborožili, že prodira proti jugovzhodu.
Japonska letala so včeraj popoldne bombardirala železniški progi Kanton-Hankov in Kanton-Kaolung. Zlasti na poslednji progi so prizadela Kitajcem precejšnjo škodo.
Napad na hankovsko
Hankov, 6. avg. AA. Dopoldne ob 11.50 je 26 japonskih bombnikov in 27 lovskih letal srdito obstreljevalo hankovsko leta-
logo, kličejo z vso pravico po izdatnejših javnih subvencijah in podporah. Vzlic vsemu pa je dvajsetletno življenje Maribora in naše meje v narodni državi tako visoko aktivno, da se lahko nekdanje »predmestje Gradca« upravičeno veseli uspehov svoje osamosvojitve in svoje nacionalne združitve z okolico in zaledjem, od katerega ga je nekoč ločila Mariboru vsiljena ponemčevalna funkcija.
Maribor je in ostane trdno zvezan z Jugoslavijo, ki je na njegovih tleh popravila vekovito krivico in mu vzela umetni značaj narodnostnega otoka med Slovenci, oporišča avstrijsko-nem-
lišče in povzročilo več požarov ter terjalo precej človeških žrtev. Kitajska letala niso reagirala. Protiletalska obramba je le malo nastopila.
Ponesrečen japonski napad
Hankov, 6. avg. AA. Danes je 105. japonska divizija napadla kitajske čete, vendar pa se ji ni posrečilo izkoristiti probo-ja, ker so Kitajci po protinapadu zopet osvojili izgubljene postojanke. Severno od Jangceja divjajo hudi boji. Cesta, ki veže Huanghu in Kuangce, je poplavljena. Japonska letala so danes večkrat bombardirala kitajske postojanke med Kiukian-gom in Lunghungom. Japonske čete pri Jangceju so dobile pomoč ter se zbirajo zahodno od Kiukianga. Kitajska letala so bombardirala japonske ladje, ki so plule po Jangceju.
Novo razmeščanje
japonske vojske
šanghaj, 6. avg. A A. Na bojišču pri Kiukiangu Japonci razvrščajo svoje čete za obrambo pred novimi kitajskimi protinapadi. Kitajci so dobili znatno ojačenje. Te čete so zbrali južno od Kiukianga, da bi ubranili Nančang. Po vesteh iz kitajskega vira je ustavljeno japonsko prodiranje v tej smeri. Tudi severno od Jangceja so prenehali boji. Da bi ojačili južno r--— i __________________ ——■
škega mostu na ekspanzivni poti proti Adriji. Maribor je posebno dragocena točka ne le naše banovine, marveč tudi vse Jugoslavije, ki čvrsto stoji za slehernim koščkom svoje nedeljive zemlje. Manifestacije, ki bodo v prihodnjih dneh združile v Mariboru ves. naš živelj brez razlike strank in prepričanj, bodo po dvajsetih letih uspešnega razvoja in napredka znova potrdile energično prevratno akcijo generala Maistra. Na lepih mariborskih ulicah bodo vzplapolali prapori istih idealov in iste sile, ki je Mariboru 1. 1918 določila neizpremenljivo in za veke nepreklicno zgodovinsko usodo.
Praga, 6. avgusta, h. Prvi odmevi bivanja lorda Runcimana v Pragi so potekli v neprestanem delu, danes popoldne pa je lord s soprogo odpotoval na deželo. Svoj weekend, ki ga ne more pogrešati noben Anglež, mora imeti tudi lord Runciman. Sprva so govorili, da bosta lord Runciman in žena odpotovala neznano kam in • nekateri listi so celo objavili vest, da ne bosta šla na partijo goifa, ker so lordove priprave za igranje golfa ostale v hotelu. V teku oopoldneva pa se je zvedelo, da je lord Runciman z gospo odpotoval k bivšemu grofu Kinskemu v Sdar. V ponedeljek ob 9. dopoldne bo lord Runciman spet točno v svoji pisarni, kajti njegovo življenje je tudi zdaj natančno takšno, kakor ga je vajen pri svojem delu v Londonu. Pražani dosedaj lorda Runcimana niso videli drugače kakor na oknu njegovega stanovanja ali pa skozi okno njegovega avtomobila.
Danes popoldne so Runcimanovi sodelavci sprejeli zastopnike sudetsko-nemške stranke in so imeli z njimi daljše informativne razgovore.
Tajništvo misije lorda Runcimana je danes izdalo nasiednji komunike:
Lord Runciman s soprogo je opoldne obedoval v spr mstvu svojega sodelavca poslanca Peta in njegove soproge na angleškem poslaništvu. Popoldne je lord Runciman s soprogo odpotoval na zasebni obisk k veleposestniku Kinskemu.
Runciman išče
„korenino zla"
Praga, 6. avg. AA. O podrobnostih Run-cimanovih razgovorov ni še ničesar znanega, toda po trditvah dobro poučenih krogov je verjetno, da bo posvetil posebno pozornost gospodarskim vprašanjem, da se seznani s tem. kar označuje kot »korenino zla«. Lord Runciman misli, da je današnji politični krizi na Češkoslovaškem v znatni meri vzrok gospodarska kriza. Kriza, ki je rodila nezaposlenost in siromaštvo. je ustvarila ugodna tla za razne propagande in tako so se ljudje v hudih dneh gospodarskega življenja začeli ba-viti s politiko.
Poslanika Wilson in Car pri prezidentu Benešu
Praga, 6. avgusta, h. Prezident dr. Be-neš je sprejel danes popoldne berlinskega ameriškega poslanika Kugh-Wilsona skupno z ameriškim poslanikom v Pragi Čarom. Nato sta oba ameriška poslanika obiskala zunanjega ministra dr. Krofto. Opoldne je priredil angleški poslanik v Pragi Newton lunch, na katerega so bili povabljeni ameriška poslanika Wilson in Car. francoski in švicarski poslanik v Pragi in pa lord Runciman s soprogo, kakor tudi njegov sodelavec poslanec Peto. Ob 3. I popoldne se je ameriški poslanik Hugh-I Wilson z letalom odpeljal v Berlin.
statuta
Praga. 6. avgusta, b. V torek to imel m!» nistrski predsednik dr. Hodža s finančnim ministrom dr. Kalfusoni razgovor o finančni strani narodnostnega statuta. Gre, kakor se doznava, predvsem za določitev primerne postavke v prihodnjem proračunu za izved* bo načela o narodnostnem proporcu v javs nih službah. Po razgovorih z dT. Hodžo bo finančni minister dr. Kalius povabil k sebi zastopnike 6udetskonemške stranke, da se tudi z njimi pogovori o finančni in gospodarski strani ureditve narodnostnega vpra» sen j a.
Incident na praškem kolodvoru
Praga, 6. avg. b. Včeraj se je pripetil v restavraciji na Masarvkovem kolodvoru v Pragi političen incident, o katerem je danes izšel uradni komunike. Slovak Rak-šany, državni uradnik iz Bratislave, se je približal poslancu sudetsko-nemške stranke Ludwigu Eichholzu, ki je sedel v družbi dveh gospodov, in ga vprašal, ali pozna znak prostovoljcev iz leta 1919, ki ga ima v gurnbnici. Eichholz in ostala dva gospoda so imeli na sebi znak sudet-sko - nemške stranke. Ker R? Ainy ni prejel zadovoljivega odgovora, temveč se je Eichholz celo žaljivo izrazil, mu je Rakšanv prisolil zaušnico. Prihod policije je preprečil nadaljnje incidente. Proti Rakšanyju je bilo uvedeno disciplinarno postopanje.
Letalske kršitve nemškega in čsl. drž. ozemlj?
Praga. 6. avgusta, h. V zvezi s kampanjo proti Češkoslovaški, ker so nedavno trije čsl. vojaški letalci preleteli nemško mejo blizu Glatza. se danes uradno poroča, da je v Šleziji nedaleč od Opave v teku današnjega dneva neko nemško letalo preletelo češkoslovaško mejo. V osialem objavlja čsl. tiskovni urad glede na letalske kršitve obmejnih predpisov naslednje uradno poročilo:
Inozemska propaganda je izrabila okol-nost, da so tri češkoslovaška letala nedavno letela nad Glatzem v Nemčiji, za ostre napade proti čsl. repub'iki in vladi, posebno pa proti armadi. Med drugim obtožuje Češkoslovaško ščuvanja na vojno in označuje čsl. letalce kot napol idiote. Glede na to ugotavlja češkoslovaška vlada, da so od 20. maja do današnjega dne\a nem-'ika letala nič manj kakor 74-krat poletela nad čsl. državnim ozemljem. V 71 primerih so se ta letala spet vrnila v Nemčijo, v treh primerih pa so morali letalci celo pristati na čsl. državnem ozemlju. Izmed omenjenih 74 primerov navaja uradno poročilo 20 primerov imensko in z vsemi podatki.
Pred Aibarracinom
Barcelona, 6. avg. o. Po informacijah ! agencije IViited Press iz Alabarracina, prodirajo republikanci z uspel-om in precejšnjo naglico proti temu strateško izredno važnemu mestu. Davi so zavzeli Villar del 'Cobo in več važnejših nacionalističnih postojank na Sierri Guadalaviaru. Tudi po dolini reke Guadalaviar prodirajo naglo proti zapadu. Kolona, ki prodira po tej dolini, je že zavzela Ccrrionto in je le še 10 km oddaljena od Albarracina.
V Villani del Cobo so republikanci v naglici premagali večjo nacionalistično posadko. ki se je spričo silnega naskoka republikancev naglo razpršila in umaknila proti zapadu. Če bo republikancem sreča mila, bo bržkone jutri Albarracin že padci. Od Albarracina je še kakšnih 25 do 30 km do Teruela. Če se bo republikancem posrečilo zavzeti Teruel. bodo onemogočili umik vojski generala Arande, ki se bori za Segorbo. V tem primeru bi se pritisk nacionalistov proti Valenciji silno zmanjšal, obenem pa bi bili nacionalisti prisiljeni umakniti se nazaj proti Tortosi. Vsi njihovi poslednji uspehi v teruelski jn valencijski po-
krajini bi bili s tem paralizirani.
Medtem so Francova letala postala zopet živahnejša. Doslej se je še vedno zgodilo, da so Francova letala pričela napadati španska nezaščitena mesta prav takrat, ko ■na frontah niso mogli doseči nikakih uspehov. Tako je davi šest Francovih bombnikov bombardiralo Alicante, na katerega so vrgli 70 bomb. 250 kg težka bomba je udarila v poslopje angleškega konzulata in ga dccela razdejala. Nevarno je bil ranjen angleški konzularni agent Gabrijel Care-son. Nadalje je bilo porušenih več poslopij v bližini angleškega konzulata. Po dosedanjih ugotovitvah je ta napad zahteval eno smrtno žrtev, 11. ljudi pa je bilo huje ranjenih.
Francovi bombniki so davi napadli tudi katalonsko mesto Sort ob reki Noyuera Pa I la resa, v Pirenejih. Mestece je bilo skoraj docela razdejano. Republikanci sodijo, da so nacionalisti napadli z maščevanja, ker so republikanska letata včeraj razdejala neko njihovo skladišče streljiva tik za fronto.
Madžarska Ist Mala antanta
Na konferenci Male antante na Bledu bodo govorili tudi o vojaški enakopravnosti Madžarske
Budimpešta, 6. avg. w. »Az Est« poroča, da je bila včeraj v Horgošu na madžar-sko-jugoslovenski meji seja mešane ma-džarsko-jugoslovenske obmejne komisije, na kateri so razpravljali o raznih vprašanjih malega obmejnega prometa. List poudarja, da so pogajanja potekala v najbolj prijaznem razpoloženju in v izraziti pripravljenosti za prijateljski sporazum. Z jugoslovenske strani se je poudarjalo, da so delegati topot dobili navodila, naj obravnavajo vsa vprašanja s čim večjo dobrohotnostjo. »Az Est« pripominja, da se mora to razpoloženje jugoslovenskih
oblastev očitno smatrati za dokaz prizadevanja obeh vlad, da tri se slej ali pre] ustvarilo med obema državama prijateljsko razmerje.
»8-Orai Ujsag« poroča danes iz Beograda, da bo na konferenci Male antante na Bledu govora tudi o vojaški enakopravnosti Madžarske. V diplomatskih krogih so naziranja, da je Mussolini že ob priliki rimskega obiska ministrskega predsednika Imredyja govoril o solunskem sporazumu in da je Rim pripravljen podpreti tudi stremljenje za sporazum med Malo antanto in Madžarsko.
Program madžarskih narodnih socialistov
Hubay, eden izmed voditeljev madžarske narodno socialistične stranke, katere šef je sedaj aretirani major Szalassy, je na zborovanju te stranke v Szombathely-ju na zapadnem Madžarskem pred 4000 poslušalci govoril o programu stranke in je izjavil med drugim:
Madžarski narodni socializem hoče zagotoviti nadvlado Madžarske nad vsem ->odunavskim bazenom. Na eni strani hoče braniti neodvisnost Madžarske, na drugi pa hoče nanovo organizirati vse predvojno madžarsko ozemlje. V notranji politiki se bomo predvsem polastili premoženja in
dohodkov Židov, dočim nameravamo na drugi strani čisti dobiček narodne proizvodnje razdeliti v enakih delih med intelektualce, kapitaliste in delavce. Agrarna reforma bo morala biti izvedena tako, da ne bo zaradi nje narodna proizvodnja manjša. Hungaristični pokret (tako namreč tudi imenujejo sami svoj pokret, op. ur.) je izrazito militaristično gibanje. Napovedali bomo predvsem boj židovstvu, in sicer do popolnega izkoreninjenja vseh Zidov na Madžarskem. V ostalem pa hočemo ostati dobri kristjani.
Što-Snttcoska gospodarska ofenziva
Sofija, fi. avgusta, b. Finančni minister j Gu-nev je včeraj podpisal z zastopniki treh • francoskih bank (Banque de Paris et des i Pays Bas. Banque Dreyfuss in Lagarde £rè-res) sporazum o najetju posojila v znesku 375 milijonov francoskih frankov, plačljivih v 1*2 letih z obreetmri po 5.5%. Framoski finančniki so. kakor znano, dospeli v Sofijo v nedeljo ko je bil v Solunu podpisan sporazum med Bolgarijo in Balkansko zvezo. Kolikor se je moglo doslej izvedeti, odpade približno 300 milijonov frankov posojila na
dobave vojnega in železniškega materiala, 75 milijonov pa na material za železniške stavbe in javna dela. Doznava se nadalje iz poučenega vira. da se Bolgarija že poga5 ja tudi z Anglijo za posojilo v znesku 10 do 12 milijonov funtov (okoli dve in pol milijarde dinarjev), ki bi ji bik» dano pod približno enakimi pogoji kakor nedavno angleško posojilo Turčiji. To angleškosfran-eosko gospodarsko ofenzivo v Bolgariji sprejemajo v tukajšnjih gospodarskih in finančnih krogih z velikim zadovoljstvom.
L-ond*m. 6. avgusta, b. Kakor smo že pos ročali. so se predsinočnjim začeli doslej največji angleški letalski manevri, pri katerih sodeluje blizu 1000 letal in katerih pozorisče ie vzhodna angleška obala. Zani? miva je bila hipoteza napada pri nadaljnjem poteku manevrov. London je doalevs "vo proglašen za cilj »napada od vzhoda«. Proti tej nevarnosti j<e postavljena v njegovo obrambo tako zvana »zapadna arma« da, . Napadeno ozemlje se razteza od severne obale Anglije do Doverja z vključenim Londonom. Socoj se bodo manevri končali i v-eiikim protinapadom >zapadne armade*, katere letala bodo poletela daleč ven nad Severno morje. Glavni namen manevrov, ki predpostavljajo nepričakovan napad nekega iikiivnega sovražnika z vzhoda, je bila pre'zkuènja obrambnih naprav pred Londonom.
«t. »	\J C- m ©
v Nemčiji
Berlin, 6. avgusta, b. K že znanemu obvestilu. ua ne bo letos nemško vrhovno po* velijstvo organiziralo nikakih večjih manevrov. se rz vojaških krogov doznava, da se nasprotno že vrše priprave za velike mane« vre rezervnih formacij. Njih potreba se utemeljuje med dTugim s tem. dia nima Nem« či.ia zadostno izvežbanega rezervnega zbora, ker je bila splošna vojaška obveznost, kakor znano, vpeljana šele leta 1935. Pred tem letom Nemci še niso mogli imeti res zervnih čet. tako da je bilo šele letos mogoče, povezati rezerviste v večje enote, ki jih je mogoče pozvati na krajše vežbe.
Ozadje Wledemanit^ve
Pariz, 6. avg. o. Agencija Fournier poroča iz Londona, da je bil glavni namen Wiedemannove misije v Angliji ta. da je sporočil Halifaxu Hitlerjev načrt, po katerem naj bi Göring vodil pogajanja z angleško vlado za sklenitev letalskega pakta ter ureditev ostalih perečih evropskih problemov. Wiedemann bi moral dobiti v Londonu jamstva, da bo Göring v Londonu naletel na dobro razpoloženje, Halifax pa mu je odgovoril, da angleška vlada ne more vplivati na javno mnenje v tem smislu in zato tudi ne more dati nikakih jamstev, da bo njegova reakcija na Görin-gov prihod v London ugodna.
Občutili ukrepi proti samcem v Grclii
Atene. 6. arvgusta. w. Vlada pripravlja zakon, ki bo prinesel novo zelo občutno obdavčenje samcev in velike olajšave za vzdr« ževalce rodbin. Po tem zakonu bodo v dr* žavne službe v bodoče sprejete samio ože-njene osebe, medtem ko se bodo morali samski državni uslužbenci do določenega roka poročiti ali pa službo odpovedati. Vsi samski državljani bodo morali plačevati da« vek v dvojni izmeri oženjenih. Če bi sam« ski državljan po smrti zapustil premoženje, bo polovico zasegla država.
Licitacija za gradnjo 8 ktn proge Črnomelj—Vrbovsko
Beograd, 6. avg. e. Vprašanje železniške zveze Slovenje s Sušakom se je končno premaknilo z mrtve točke. V današnjih »Službenih novinah« je razpisal oddelek prometnega ministrstva za gradnjo železnic prvo ofertno licitacijo za oddajo po proračunu predvidenih del pri gradnji prvega odseka normalnotirne proge Črnomelj—Vrbovsko od km 0+000 do km 8 + 840. Licitacije se smejo udeležiti samo domača podjetja. Licitacija bo 7. septembra v oddelku za gradnjo železnic v Beogradu, Palmotičeva 2-1. Vsa podrobna pojasnila se dobe pri tem oddelku.
Bonnet pride v Atene
Pariz, 6. avg. o. »Epoque« je objavila članek o francosko-grških odnošajih, v katerem poroča, da bo zunanji minister Bonnet v kratkem obiskal Atene. V septembru bo tudi francosko brodovje odplulo na obisk h grški vojni mornarici. Ob tej priliki bo grški min. predsednik Metaxas odlikovan z velikim križem legije časti. Pozneje bo grško vojno brodovje vrnilo francoski vojni mornarici obisk.
Kssežsviča Aleksander m Nikola sta Brdu
Brdo, 6. avg. AA. Snoči sta prispela iz Londona Nj. Vis. kneževiča Aleksander in Nikola na Brdo, kjer bosta prebila šolske počitnice.
Kentski vojvoda v Cavtatu
Cavtat, 6. avg. e. Snoči sta se pripeljala v Cavtat vojvoda in vojvodinja Kentska. Z njima sta prišla tudi sestra vojvodinje Kentske Elizabeta in njen soprog grof Tering. Cavtat je visokim gostom priredil zeio svečan sprejem. Ko je »Tiha« zavila v cavtatski zaliv, so po vsej obali zagoreli kresovi. Gostje so se nastanili v vili ravnatelja Banca in ostanejo tam nekaj dni, nakar se odpeljejo dalje proti jugu, vse do Krfa. Na povratku z Jadrana se bodo odpeljali zopet na Brdo.
Obisk 2£®st©smlk©v
bolgarskih mest
Zagreb, 6. avg. o. Ta mesec bo obiskalo
našo državo večje zastopstvo zveze mest in zveze mestnih ter občinskih uslužbencev v Bolgariji. Bolgarskih gostov bo okrog 30. Prišli bodo pod vodstvom sofijskega župana inž. Ivana Ivanova, ki je predsednik obeh zvez. Namen tega obiska je, da bi se omogočilo tesnejše sodelovanje med bolgarskimi in našimi komunalnimi politiki in uslužbenci. Bolgari bodo obiskali Beograd, Zagreb, Ljubljano, Split, Dubrovnik in Sarajevo. Naša zveza mest jim pripravlja prisrčen sprejem.
ig®
[t orj a Sueškega prekopa
Dubrovnik, 6. avg. o. Včeraj popoldne se je pripetila v bližini Trstenega huda avtomobilska nesreča. Direktor Sueškega prekopa inž. Louis Gossieaux se je s svojo soprogo peljal z avtomobilom iz Dubrovnika v Split. Blizu Trstenega se jima je pokvaril motor, nasproti pa je tedaj privozil drug avto. Gossieaux je avto ustavil kraj ces'te in stopil iz njega, tedaj pa se je avto pod njegovo težo nagnil, zvrnil v jarek ter ga pokopal pod seboj. Gossieaux je dobil nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v dubrovniško bolnišnico. Do davi še ni prišel k zavesti.
Nova letala „Aeroputa"
Beograd. 6. avgusta. AA. »Aeroput« je naročil iz New Yorka dve letali tipa »Elec* trac. Aeroput ima že 4 taka letala, kii so se izkaznla kot najboljša talco v Evropi, kakor v Ameriki. Potreba novih letal se .je pokazala zaradi obsežnejšega programa v prihodnjem letu. Obe novi letali bo new-vorška tovarna dobavila in bosta veìjalii okoli 6 milijonov flin.
Odlikovanja
Beograd, 6. avg. e. Odlikovani so bili na predlog prometnega ministra z redom sv. Save ìli. stop. načelnik oddelka za TOl pri banski upravi v Ljubljani dr. Franc Ra-tej in kanonik Alojzij Stroj v Ljubljani; z redom Jug. krone IV. stop. direktor Srednje tehniške šole v Ljubljani inž. Leon Novak, z redom sv. Save IV. stop. profesorji na tej šoli inž. Rudolf Treo, Ivan Znidar-šič, Anton Gojimir Kos ter predmetni učitelj Anton Bencina; z redom sv. Save V. stop. strokovni učitelj na Srednji tehniški šoli v Ljubljani Rudolf Dolek.
Poi stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! j
Beležke
Dr. Korošec častni občan občin dravske banovine
Danes bo objavljen sklep nekaj sto občin dravske banovine, ki so imenovale ministra dr. A. Korošca za svojega častnega člana. Gospodu dr. Korošcu bodo ta imenovanja izročena na enotnih diplomskih formularjih, povezanih v zvezke po posameznih okrajih. S tem se zaključuje akcija, ki je bila uvedena v začetku meseca julija s posebno okrožnico, katere navodila so osigurala enoten postopek.
Korajža pa taka
»Domoljub« se bridko pritožuje, da z vodovodom v Št. Vidu pri Stični še vedno ni nič. Merodajne oblasti in poročevalec pri gradbenem ministrstvu dobi že kakšen vzrok, da dražbe cevi ne predlaga v odo-brenje. Kako potrebno bi bilo, da bi vsaj jarke pričeli kopati, da bi ljudje vsaj za živež zaslužili. Ravno tako želi prebivalstvo v Suhi krajini, da bi čim prej pričeli z večjimi deli pri vodovodu v Za-gradcu.« Stric »Domoljub« pohlevno pristavlja k temu tarnanju: »Vemo, da v nobenem slučaju ni krivda na banovini, ampak v Belgradu, kjer razne komisije neznansko počasi rešujejo stvaiji, ki se tičejo Slovenije. Tudi tukaj se vidi. kako potrebno bi bilo, da o takih stvareh odloča banovina, ki pozna naše razmere in uradnike, ki hitro delajo.«
Malo več korajže bi se že prileglo podeželskemu organu JRZ, kadar je govora o zahtevi po banovinskih samoupravah. Koliko let nam jih že obetajo in bili so že časi, ko sta vedela tako »Slovenec«, kakor »Domoljub« povedati, da imamo banovinsko samoupravo že takorekoč pred vratmi. Sedaj pa ugotavlja »Domoljub« šele prav ponižno, »da se vidi, kako potrebne bi bile samouprave«, namesto da bi udaril po mizi in zahteval banovinske samoupi-ave vsaj približno tako odločno, kakor svoje dni — slovensko avtonomijo.
Danes bodo zbrane na Brezjah velike množice slovenskih kmetov in je več, kakor dovolj prilike, da sprejmejo med drugim tudi resolucijo z zahtevo po banovinskih samoupravah.
Neljuba ugotovitev
Celjska »Nova doba« poroča: V našem listu smo pred kratkim registrirali uvodni članek g. Dimitrija V. Ljotitscha, ki je izšel v listu »Der Angriff« pod naslovom Eine gefährliche Täuschung«. Bili smo mnenja, da v težkih časih, ki jih je preživljala in jih še preživlja bratska Češkoslovaška, ni prav, ako vodja največjih nacionalistov pri nas, g. Ljotič tako piše o Češkoslovaški. Odgovornost članka ni zmanjšana, ako je napisan v nemškem jeziku in očividno namenjen nemškim ljotičevcem in nosi podpis Dimitrije V. Ljotitsch. Zaradi teh ugotovitev pravi sedaj »Zbor«, da izzivamo in napadamo. Ne bomo odgovarjali na dolgo razpravo, ponavljamo samo besede ^Zbora«, »da ni večjega zla za ljudstvo od njegove ne-poučenosti«. Mi samo še dostavljamo, da se nam smili mladina, ki ne sme misliti in mora samo izvrševati povelja svojega velikega vodje in njegovih malih vodičev, pa tako zapravlja čas in ustvarja žrtve za nekaj, kar ne more mladim dušam trajno nuditi zadoščenja.
Neprijetne posledice
V	Splitu imamo kljub pasji vročini svojo politično afero, ki zanima vse splitske politične kroge. Ob priliki zadnjega obiska predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Splitu se je namreč sestal med drugimi z njim tudi bivši ban dr. Ivo Tartaglia, ki se prišteva danes med najbolj navdušene pristaše dr. Mačka v Dalmaciji. Dr. Tartaglia je po sestanku z dr. Stojadinovičem objavil v svojem »Jadranskem dnevniku« notico, da je bil sestanek čisto slučajen in povsem zasebnega značaja. Z njegovim komunikejem pa niso v Splitu nič kaj zadovoljni. Tako ga vprašuje splitska »Nova doba«, kaj je iskal pri dr. Stojadinoviču, ko se vendar vedno izprsuje kot »ogorčen opozicionalec«. »Nova doba« misli, da so časi .yeliko preresni za take meglene sestanke, in tabora preveč ločena, da bi se mogli najodličnejši predstavniki hrvatske politike v Dalmaciji brez posebne potrebe sestajati s šefom JRZ.
Obračun z Vladkom Radičem
»Hrvatski dnevnik« razpravlja o našem notranjem položaju ter se ponovno vrača na razne glasove o snovanju neke nove hrvatske stranke, ki naj bi pričela borbo proti dr. Mačku in se uveljavila z neko takozvano »aktivno«, ali bolje rečeno opor-tunistično politiko. »Hrvatski dnevnik« pravi, da obstoji med Hrvati samo ena stranka in sicer HSS. »Vse druge hrvatske stranke in politične skupine so med Hrvati likvidirale že pred desetimi leti. Pozneje so nekateri posamezniki, kakor profesor Maštrovič, res poskušali snovati neke svoje posebne politične grupe. Pogajali so se tudi z raznimi predstavniki raznih vlad, toda do danes niso še nikjer poskusili pokazati svojo moč pri kakih volitvah. Danes imajo ti ljudje med seboj krožke, o katerih zve javnost samo po časopisnih poročilih ali pa radi razgovor z gotovimi političnimi krogi. Njihova vloga je vidna do zdaj samo po napadih na dr. Mačka in njegove sodelavce. Nekateri so pri teh napadih odkriti, drugi zopet napadajo dr. Mačka na prikrit in indirekten način. Med obema skupinama pa ni bistvene razlike. Prav tako je tudi ni glede njihove moči, ker se lahko vsi skupaj zberejo v malo večji dvorani. Bilo bi mogoče primerno, če bi se vsi ti elementi enkrat zbrali, da bi jih lahko prešteli in vse skupaj pokopali. Ža njimi ne bi jokal noben pravi hrvatski rodoljub«.
V	zagrebških političnih krogih tolmačijo te ugotovitve »Hrvatskega dnevnika« kot obračun z Vladimirjem Radičem, na katerega polaga posebno važnost beograjsko »Vreme«, ki ga slika svojim čitateljem kot moža hrvatske bodočnosti, ki bo likvidiral — samega dr. Mačka.
Nordijska kri
v srbskih žilah
V	Novem Vrbasu jc bila te dni proslava 50-letnice obstoja tamošnjc nemšike obrtne zveze. Med številnim; govorniki se je oglasil tudi občinsiki zdravnik dr. Milan Po- . povič in pozdravil zborovalce. Dejal je, da |
Sokoli v Maribor!
Prihodnjo nedeljo je v Maribor« proslava 20-letnice narodnega in državnega ze-dinjenja. Sokolstvo vseh žup iz dravske banovine se te proslave udeleži v kar največjem številu. Tako je sklenil medžupni odbor sokolskih žup dravske banovine na svoji seji dne 29. julija. Posamezne župe so o tem sklepu izdale na svoje edinice posebne okrožnice in vsa sokolska društva se pripravljajo, da odpošljejo čim več svojih članov v obmejni Maribor, kjer ima proslava našega zedinjenja v današnjih časih še poseben pomen. Le tam, kjer so za nedeljo 14. t. m. predvidene že sokolske prireditve, posebno v žireh, kjer bo proslava 30-letnice sokolskega doma in v Metliki, velja za domača in okoliška društva izjema. Sicer pa je treba, da se vsak sokolski pripadnik ravna po navodilih, ki so jih sokolske edinice prejele od svojih župnih uprav.
Ljubljanska župa je v svoji okrožnici še posebej podčrtala važnost mariborske proslave. Zaključne besede njene okrožnice veljajo pač celokupnemu našemu sokol-stvu:
»Ljubljanska župa poziva vse svoje članstvo in naraščaj, da se kar v največjem številu udeleži proslave in da pohiti ta dan v naš obmejni Maribor. Dolžnost sokolstva je, ki ima v častnem predsedstvu
svojega zastopnika v osetri prvega podsfc*-rešine SKJ br, Engelberta Gang-la, da se častno odzove vabilu in s svojo mnogoštevilno udeležbo dokaže vsej nasi javnosti moč in veličino sokolske misli. Bdeče srajce naj preplavijo ta dan naš obmejni Maribor in naj s svojo častno udeležbo podpro delo sokolstva v Mariboru in * vseh obmejnih krajih. Zato Vam kličemo: sokolstvo zbor, vsi 14. avgusta v naš obmejni Maribor.
Vse društvene in četne uprave pa ob tej priliki pozivamo, da izvrše v smisla zgornjega poziva svojo dolžnost in da agitira-jo za mnogoštevilno udeležbo«.
Kakor nam poročajo je odziv v sokolskih vrstah izredno živahen in v Mariboru bo naše sokolstvo častno zastopano. Glavni del proslave je mogočna peworka. v kateri bo imelo sokolstvo častno mesto, ker mu je prostor določen takoj za našo vojsko in dobrovoljci. Mimohod te povorke se bo izvršil pred zastopnikom Nj. Vel. kralja, ki je, kakor znano, prevzel pokroviteljstvo nad mariborsko prireditvijo.
Tudi ostale nacionalne organizacije se prav pridno pripravljajo na pot v Maribor, kjer bo v duhu narodnega in državnega edinstva v nedeljo 14. avgusta visoko vihrala zastava Jugoslavije.
Ustanovitev mariborske sekcije Društva za ceste
Maribor, 6. avgusta.
Ob 17. je bil v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor mariborske sekcije društva za ceste v Ljubljani. Zborovanje je otvoril predsednik zadruge »Mariborski teden« dr. Lipoid, ki je najprej pozdravil banovega zastopnika načelnika dr. Rateja, načelnika tehničnega oddelka banske uprave inž. dr. Skaberneta, župana dr. Juva-na, oba sreska načelnika dr. šiško in Biletza, policijskega šefa dr. Trstenjaka, navzoče narodne poslance ter zastopnike industrije, trgovine in obrti, nakar je obrazložil pomen društva za ceste s posebnim ozirom na severno mejo.
Zatem je predsednik društva dr. Vrhunec očrtal dosedanje uspehe društva za ceste.
Odposlana je bila vdanostna brzojavka pokrovitelju društvenih stremljenj Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Občni zbor je pozdravil v imenu banske uprave načelnik inž. Skaberne, ki je poudarjal potrebo; da društvo podpira oblasti pri njihovem delu s pobudami in predlogi.
Dr. Vrhunec je na to izjavil, da se društvo za ceste ne bori z bansko upravo, pač pa je potrebno, da oblasti tudi upoštevajo njegove predolge. Precej trpi društveno delo zaradi preveč birokratskega poslovanja oblasti, vendar pa se kritika društva za ceste ne sme smatrati za sovražno, ker je glavno, da upošteva banska uprava njegove želje ter pobude in da se tako dosežejo pozitivni rezultati.
Resolucije, ki so bile sprejete na predlog ravnatelja »Putnika« g. Loosa, pravijo med drugim:
1. Mariborska sekcija društva za ceste v Ljubljani toplo pozdravlja vse ukrepe
Tvrdka Stermeckl opusti 13. avgusta svojo podružnico, prej trgovino Urch in prodaja še ostalo zalogo po ponovno znižanih cenah, da si prihrani stroške selitve. Zaloga in izbira vsak dan manjša, vsak naj sam pazi, da ne pride prepozno! _ Kdor prej pride, prej melje! m iTi—mim i m...........................mu m iii
vlade za pospeševanje motorizacije in motor izm a v naši državi.
2.	Pozdravlja ustanovitev cestnih fondov, ki predstavljajo zdravo podlago za financiranje naših cestnih del, zahteva pa, naj se pri sestavljanju državnega proračuna oddvojijo in dodelijo cestnim fondom vse dajatve, ki jih plačuje cestni promet (carine in trošarine za motorna vozila).
3.	Pozdravlja na I. jugoslovanskem kongresu v Ljubljani objavljeni petletni program graditve »kraljevskih cest« ter pričakuje, da se bo pravilno in načrtno izvajal.
4.	Ugotavlja, da so bili v službenem programu najnujnejših cestnih del hudo za-postavlejni interesi severne Slovenije, ki
dviga svojo čašo na germansiko-slovansko krvno bratstvo. »Srbi in Nemci spadamo skupaj, ker imamo skupno v žilah nordijsko kri. Ako se bomo mi, ki imamo sorodno kri, pobijali med seboj, potem bomo vsi skupaj propadli. Če pa bomo ohranili našo kri čisto in složno sodelovali, potem bomo v teh krajih večno živeli in vladali. Pozivam vas vse, da pijete na sorodnost naše germansko-siovanske krvi.«
Po poročilih zemunskega meteorološke postaje vlada v Vojvodini zadnje čase prava tropična vročina. Zaznamujejo že tudi celo vrsto siučajev sončarice. Pod takimi okornostmi je tudi razumeti in tolmačiti senzacionalna odkritja gospoda dr. Milana Popoviča.
Za 70.000 din pobitih šip
Zagrebške »Novosti« objavljajo potek razprave proti nekaterim demonstrantom, ki so po posvetitvi temeljnega kamna palače »Gospodarske Sloge« razbili za 70.000 din šip po raznih trgovinah. Po zaslišanj« prič m obtožencev je bil en demonstrant obsojen na tri mesece ječe, drugi pa oproščeni zaradi pomanjkanja dokaxw.
so vitalni interesi naše države, toer so najvažnejše cestne zveze v vsej državi zvezane z inozemstvom preko cest na naši sevemo-zapadni meji.
5.	Nujno je potrebno, da se sprejme v program najnujnejših cestnih del modernizacija ceste, ki vodi od madžarske meje preko čakovca in Ptuja v Maribor, ker je utemeljena po geografskih posebnostih zemlje, je vsak dan večjega gospodarskega in tujsko-prometnega pomena in ker slabo stanje te ceste izloča ta predel naše države iz važnega tranzitnega prometa, ki vodi iz Madžarske v Italijo, zaradi česar obstoja nevarnost, da se bo ta pomembni tranzitni promet usmeril mimo naše države.
6.	Prav tako je potrebno, da se v programu najnujnejših cestnih del določi modernizacija zveze iz Maxibora po dravski dolini do Preval j, ki je največjega geopolitičnega in tujskoprometnega pomena kot važna mednarodna prometna zveza.
7.	Mariborska sekcija društva za cest» poudarja odločno in soglasno zahtevo javnega mnenja naših obmejnih krajev, naj se takoj prično modernizacijska dela na cesti med Mariborom in Celjem, ki v sedanjem stanju naravnost ogroža varnost tujskega prometa in je tudi v interesu ugleda naše države neobhodno potrebno, da se ta kričavi nedostatek takoj odpravi.
8.	Mariborska sekcija društva za ceste v Ljubljani bo v svojem delu posvetila tudi ostalim cestam na severu dravske banovine največjo pozornost ter prosi ob tej priliki vse merodajne činitelje in vso našo javnost, naj jo v tem njenem prizadevanju vsestransko podpro ter njeno stremljenje spremljajo z naklonjenostjo in razumevanjem.
9.	Izvrši naj se podržavljenje banovinske ceste Maribor—Dravograd.
Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor mariborske sekcije društva za ceste: predsednik inž. Vladimir šiajmer, predsednik tujsko-prometne zveze v Mariboru, podpredsednika dr. Alojzij Juvan, mariborski župan, ter Ferdo Pinter, veletrgovec in predsednik mariborske sekcije Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, tajnik Josip Loos, ravnatelj »Putnika«, blagajnik Hugo Weiss, diplomirani komercialist, odborniki inž. Josip Baran, načelnik mestnega gradbenega urada v Mariboru, profesor Fran Baš. banovinski arhivar v Mariboru, gradbeni inženjer Ivan Ferluga v Mariboru, Ivan Kračnar, banovinski svetnik in ravnatelj banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, dr. Fran Lipoid, predsednik »Mariborskega tedna«. Alojzij Mihelčič, celjski župan, Miloš Oset, veletrgovec in predsednik združenja trgovcev v Mariboru, dr. Alojzij Remec, župan in predsednik sreskega cestnega odbora v Ptuju, inž. Jan Vanek, višji tehnični svetnik v Mariboru, ter Fran žebot, podžupan in predsednik sreskega cestnega odbora v Mariboru.
V smislu sprejetega sklepa se bodo v odbor kooptirale naknadno še nekatere osebnosti.
Iz diplomatske službe
Beograd, 6. avg. e. Premeščena sta bila tajnika Milan Radojevic iz zunanjega ministrstva za konzula pri generalnem konzulatu v Trstu in Radivoj Bojič za konzula pri generalnem konzulatu na Dunaju.
Premestitev
Beograd, 6. avg. e. Po službeni potreb* je bil premešičen poštni oficial Aleksander Petrovčič od oddelka za kontrolo dohodkov pri generalni železniški direkciji v Beogradu k delegaciji oddelka za kontrole dohodkov generalne direkcije pri tiskan» voznih kart v Ljubljani.
Smerdu — juniorski
teniški prvak
Zagreb, 6. avgusta, o. V tekmah za državno teniško prvenstvo sta v finalni igri juniorjev igrala dva Slovenca, in sicer Ljubljančan Smerdu in Mariborčan Blanke, ki sta pokazala za svoja leta izredno lepo igro. Prvenstvo Jugoslavije juniorjev je osvojil Ilirijan Boris Smerdu v treh se-tih 4 : 6, 6 :1. 6 :L
V finalu dam je Florjanova zmagala nad Sernečevo iz Celja s precejšnjo premočjo s 6 : 1, 6 : 3.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Pretesno jasno in toplo vreme v vsej držani, razen v severozahodnih krajih, kjer bo delno oblačno. Ponekod krajevne nevihte.
Zagrebška: Toplo, ponekod začasno slabo vreme.
Dunajska: Z zapada se bliža poslabšanje z ohlajen jem. vendar ni gotow», «di bo že danes doseglo južne Alpe. Dotlej bo ae-k> apparar), powtnp « jwftnth Afeah.
sSUTRCk St «82.	^	■	jibuw^., ^»^«rftipy.

•Maribor v dvajsetih letih svobode
jcnneck
Pred sedmimi leti so v Mariboru uvedli vsakoletno, teden dni trajajočo razstavo, ki naj kaže udejstvovanje Maribora in zaledja na gospodarskem, kulturnem in socialnem poprišču. V letošnjem jubilejnem letu naše državne samostojnosti in narodne svobode je »Mariborski teden« združen s proslavo tega jubileja. Maribor se je dobro pripravil, da nam iz razdobja svobodnega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja poda dobro sliko o svojem kulturnem, socialnem in gospodarskem napredku ter se vsej naši javnosti predstavi kot važno jugoslovenske mesto. Naslednji članki nam govorijo o razvoju Maribora v dvajsetih letih svobode ter predočujejo veliko razliko med nekdanjim in sedanjim Mariborom. Ves čas mariborskih proslavnih dni bo »Jutro« posvečalo Mariboru ki mariborskemu zaledju vso potrebno in zasluženo pozornost»
ariorski teden"
Vai svetovne gospodarske krize, ki je zajel leta 1931 domalega ves svet, tudi Jugoslaviji ni prizanesel. V jeseni 1. 1931 so začeli nastopati za naše gospodarsko življenje slabi časi. Težave so se množile z dneva v dan. Situacijo je še zlasti poslabšala huda kriza naših denarnih zavodov. ki smo si jo nakopali v tako katastrofalnem obsegu na glavo, da je grozila zadušiti vse naše gospodarstvo. Splošni zaščitni ukrepi niso mnogo zalegli. Kmalu je postalo jasno, da si moramo skušati pomagati prvenstveno sami. Le vera v samega sebe, neumorno smotreno delo in vsesplošna solidarnost so mogli biti učinkoviti leki.
Mariborskega tedna dobra. Finančno smo na prvem mariborskem tednu sicer slabše odrezali, kar nas pa ni plašilo, da ne bi priredili takoj jeseni razstavo sadja in vina, ki pa je v vsakem oziru dobro uspela. Iz te naše prve prireditve je zrastel vsakoletni mariborski sadni sejem, ki ga prirejajo sedaj strokovne organizacije. Naša prva jesenska prireditev je imela tudi dober finančen efekt tako, da smo se takoj lotili priprav za drugi Mariborski teden.
Po skušnjah iz prvega leta smo drugi Mariborski teden bolj smotreno in enotno organizirali že na velikem kompleksu v Prešernovi in Razlagovi ulici, na vrtu Di-
kl še nima lastnih prostorov, k®a žfe sedaj izvedbe te zamisli, pa je ni nobene, ki si ne bi v okviru sokolske Petrove petletke naredila vsaj načrt za izvedbo tega svojega ideala.
Z zadovoljstvom lahko gledamo na to zunanje in notranje dek> naših sokolskih
Razmah v svobodi
Številčni porast Maribora v L 1918 do 1938 kažejo približne številke. L. 1918 je politični Maribor štel 27.000, L 1938 pa 35.000 prebivalcev. K teonu moramo še dodati okolico mesta z urbaniziranim življenjem, katera je 1. 1918 štela blizu 10.000 duš in katera jih šiteje danes nad 15.000. Mariborsko mestno selišče je tako naraslo v povojni dobi za okoli 15.000 prebivalcev.
Številčni porast Maribora se odraža tudi v njegovem topografskem značaju. V predvojni dobi izrazito nezazidano mesto postaja v svojih osrednjih in kotažnih predelih vedno bolj enotno in mestna meja, ki je za časa prevrata dosegla na jugu Rad-vanje s pohorskimi vznožji, na severu pa slovenj egoriška vznožja, se danes premika na zahodu na Limbuš, na jug na Brezje in vpliva vzdolž železnice v agrarne predvojne predele Dravskega polja, kar prometno dobro kaže novi povojni mariborski kolodvor Tezno. Severna mestna meja je manj ekspanzivna in sledi v bistvu predvojni, zato pa je postala zazidava severnih obmejnih delov strnjena in enotna s političnim mestom Mariborom. Topografsko nova značilnost je tudi povojna mariborska, zlasti tekstilna industrija. Predvojna industrija je sledila deloma kolodvorom, deloma pa še mestni meji iz pozne fevdalne dobe. Zadnja (Scherbaumov mlin, unionska pivovarna, usnjarne) je večinoma prenehala in tako zabrisala staro mestno mejo iz dobe do pred 100 leti, nova industrija pa se je deloma naselila v okolici kolodvorov, večinoma pa je prodrla v predvojne agrarne terene in tam dala Orcšju, Pobrežju in deloma tudi Teznemu nov tipografski značaj, ki obenem loka li žira mestno mejo Maribora v čas tik po svetovni vojni.
Povojsia tekstilna industrija je obenem Kkvidacijo predvojnih mariborskih osred-jem Maribora, z želcznico, razvojna gonilna sila jugoslovenskega Maribora. Medtem pa, ko je v predvojnem Mariboru bil posameznik glavni razvojni edement mariborskega mesta, je v povojnem Mariboru stopila za posameznikom daleč v ospredje mestna občina. To velja zlasti za socialmt
razčlenjenemu Maribora stoji nasproti povojni današnji Maribor z raznolikostmi v okviru meščanskega in delavskega razreda in istotako v okviru slovenstva. Pri tem ■raznolikem duhovnem življenju je upadla stanovska meščanska zavest ter se je na njeno me9to naselila neka agrarna miselnost, ki mestno življenje v mnogem rusti-cizira. Podobno živo nastopa med delavstvom mišljenje meščanstva in tako imamo v povojnem Mariboru v pogledu duhovnega življenja prevladujoče konservativne in kontempialivne elemente,, ki vplivajo progresivno zlasti v pogledu individualnega gospodarskega m družabnega življenja, ki živijo vzporedno z življenjem lastne in sosednje narodnosti. Na lastno narodnost vpliva Mariborčan gospodarsko konservativno deloma radi prevladujočega indivi-dualizana meščanske in agrarne miselnosti, deloma pa radi prevladujočih ;n izključnih gospodarskih interesov posameznika. Poledica tega je pomanjkanje stanovske ali krajevne tradicije, katero pa nadomešča individualna tradicija razen pri dveh novih antropogeografskih elementih, pri primorskih emigrantih in novih industrijcih, zlasti pri Židih, kjer pa je vezana na pokrajinsko skupni,„ ,a topografsko tuji izvor.
V	zvezi z duhovnim m materialnim razvojem povojnega Maribora je tudi urbanistična slika jugoslovenskega Maribora. Na eni strani najstrožja stvarnost, na drogi stremljenje po originalnosti z odklanjanjem vsake tradicije, nato svojevrstno deloma baročno, deloma secesionistično gledanje na mestno zunanjost in končno stremljenje uveljavljati se po vzoru naprednejše tujine, to so elementi, ki delujejo in odločujejo pri obravnavanju sodobnih mestnih problemov povojnega Maribora v nasprotju s predvojnim, ko je bil Maribor deloma predmestje Graza, deloma pa še podeželski trg.
V	narodnostnem pogledu pomeni jugoslovenski Maribor rešitev pri rodnega demografskega stanja proti umetnemu iz časov p*ed L 1918. Predvojni Mariborčan je izhajal enako današnjemu v prvi vrsti iz zaledja mesta Maribora ter se je pod vpli-
No*a Soia
skrbstvo, aa prosveio ki ktdturo, aa fcgski promet ki za vse one činitelje, ki so z mestnkn vodovodom, elektriko, pimarno itd. omogočili dvig mariborskega življenjskega standarda zlasti v stanovanjski, higienski in prosvetni kulturi. Povoda elektrifikacija Maribora iz bližnje Fale je omogočila tekstilno industrijo, plin se je iz ulične razsvetljave preselil v kuhinje, kopališče na Mariborskem otoku in sukce-sivno reguliranje mariborskih cest je podalo obenem s pohorsko in šentpetrsko cesto temelje tujskemu prometu in s sodelovanjem mestne občine se je dvignila duševna kultura, ki ima v gledališču svoj napredujoči hram, v novi Študijski knjižnici novem muzeju v mariborskem gradu in v novem življenju likovne umetnosti pa popolnoma nove kulturne elemente. Razvoju južnih mestnih delov jc zadostilo mesto z zgradnjo novih magdalenskih šol in socialnemu razvoju mesta s socialnim skrbstvom v vseh njegovih panogah.
Povojnima razvojnima elementoma mesta Maribora, industriji in mestni občini, stojijo samo deloma ob strani predvojni. Administrativni pomen mesta je padel z fkvidacijo predvojnih mariborskih osrednjih uradov kakor je bila finančna direkcija ali kontrola dohodkov železnice afi začasna mariborska oblast ki česar niso mogli nadomestiti novi uradi kakor carinarnica m nove ustanove, kakor je n. pt gozdarska šola. Predvojna, za razvoj Maribora osnovno važna trgovina z deželnimi pridelki je v povojni dobi radi novega geografskega položaja mesta nazadovala in v zvezi z njo je nazadovala tudi industrija predelovanja kmetijskih pridelkov. Prometni pomen Maribora je v povojni dobi iz njegovega geografskega položaja v Jugoslaviji porastel tako, da so brli negativni razvojni elementi izenačeni kn nadkriljeni s pozitivnimi, ko sta nova industrija in ojačeni promet zlasti z železnico več ko nadonadila padec tigovine z deželnimi pridelki in ko so zlasti nova mestna podjetja nadoknadila padec trgovine z dežefaikni pri-ustanove. Antropogeografski značaj mesta se je radi tega v povojni dobi rsmrìjsi v smer delavsko-mdiustrijskega sefišča s prevladujočim tekstftnrm in železniškim fi»-ljem, za katerim stopa birokracija močno v ozadje.
V duhovnem življenja >e po*o$ai Maribor mnogo bolj diferenciran od EredffOŠifeOGOH oarodoostoo kt
I vom pößfüSrnh, gospotfer^Th ki kaitnrnžh ' razmer ponemčeval. V jugoslovenski dobi pa ostane Mariborčan to, kar je po svojem izvoru, in baš v tem je z jugoslovcn-skim Mariborom našlo vse Pod ra v je ki Porrrurje prirodi ki narodu odgovarjajočo rešitev narodnostnega problema in predvojne dobe.
V dobi 20 jugoslovonskih let je Marfbor napredoval številčno in geografsko, gospodarsko in duševno ter je s svojim razvojem držal korak s sodobnim razvojem Slovenije, Jugoslavije m srednje Evrope. Reševal in rešil je s prevratom L 1938 in povojno dobo nastale probleme socialnega, prosvetnega in kulturnega značaja ter s tem postavil podlago in temelje aa svoj in svojega zaledja nadaljnji razvoj. Razvoj Maribora v Jugoslaviji je priroden ter adekvaten zemlji in prebivalstvu, katera sta rezultat tisočletnega razvoja, h. tega izvi-rajočih problemov se Maribor zaveda ter je trdno odločen, da jih tudi narodu in državi v korist reši. Pri tem pa upravičeno pričakuje, da bo narodna ki državna sredina upoštevala geografski, kulturni ki go
Razvoj Maribora v 1. 1918 — 1938 kaže, da mariborskega vprašanja ni več ter da je bilo z L 1918 za vedno reSeno, ko je Maribor našel svoje prirodno mesto v okviru svojega naroda in svoje narodne države. Poleg razvoja mesta dokazujeta to predvsem duh Maribora, ki se tega zaveda in volja Maribora, da izvede zgodovinsko misijo, katero mu za severno Slovenijo določa njegov položaj v jugoslovenski državi.
Styriacus.
tpsf
RAD! PREZIDAVE
PRODAJA ŠE CENEJŠE
dfcolstvo ob mej!
Nekdanja silovita nemška in raemšku-tarska propaganda, združena z enako silovitim pritiskom vsega avstrijskega državnega aparata in nemškega kapitala, je zapustila svoje žalostne sledi še v Jugoslaviji. Poznale so se zlasti v pomanjkljivi državni in narodni zavesti, v večnem ner-ganju, pa v malodušnosti in v podcenjevanju" lastnih sil in lastne vrednosti.
Sokol je bil prva organizacija, ki je nastopil s svojim delovanjem zoper to nevarno narodno bolezen. S telovadbo in predavanji je utrdil med svojim članstvom državljansko in narodno zavest, s svojimi javnimi nastopi pa j0 je širil in zbujal med priprostim ljudstvom. Spomladi in poleti ni nedelje, da ne bi v naši župi imela vsaj ena edinica svojega javnega nastopa. Vsak nastop, ki je povsod dobro posečen, se prične s slovesno razvitvijo dr-
žavne zastave, s pcklonitvijo našemu mlademu kralju. In ko je edinica pokazala posefcnikom uspahe svojega dela v telovadnici, zaključi svoj nastop z mogočno pesmijo »Hej Slovaini«, da opozori prisotne ne samo na lastno moč, marveč na ogromn0 moč slovanstva, ki je vsaj toliko vredna kakor občudovana moč drugih narodov.
Dogodki poslednjih let pa so nam kljub marsikateri težki uri prinesli ta uspeh, da so se naše vrste nekak0 same po sebi prečistile. Biti Sokol ni nikakršeno donosno podjetje, temveč ravno narobe. Le veličina Tyrseve ideje je ona vez, ki nas vse druži in ki nam da prenašati še tako neopravičene udarce. Mnoga sokolska društva so se morala izseliti iz šolskih telovadnic. Kakor gobg po dežju rase jo sedaj naši domovi. Ce se ffl vsaka edicóca,
ecftcac, delo, ki nam jamči, da se bo Tyc-
šev duh širil še naprej med našim ljudstvom in da ga bo napravil tako narodno aawednga in narodno ponosnega, kakwrsmo to imeli in š^ imamo sedaj priliko občn-dossati pri naših bratih Cehoslovakih.
Dr. Milan GOrSeK.
spodarskS položaj Maribora ter sodelovala pri njegovem razvoju, ki danes nujno terja rešitev prometnih zlasti cestnih vprašanj, ki so v zvezi z Mariborom in Po-dravjem, in poleg tega ustvaritev kulturnega središča panonskih Slovencev, za kar je Maribor v interesu Slovenije in Jugoslavije aemljcpisno poklican.
Magistrat
laškega doma in v vseh sosednih gotskih poslopjih, ki jih je dala na razpolago mestna občina, kjer se tudi še sedaj vršijo Mariborski tedni. Misel Mariborskega tedna je povsem prodrla, tako da smatrajo vsi Mariborčani Mariborski teden za svojo stvar. Vsi krogi našega javnega življenja sodelujejo pri Mariborskem tednu. Vsesplošna vzajemnost daje Mariborskemu tednu zdravo podlago in mu jamči uspehe. Da damo Mariborskemu tednu tudi formalno zdravo in trdno podlago, smo 26. L 1933 ustanovili zadrugo Mariborski teden. Ker je namen Mariborskega tedna propagandističen in hoče družiti v nesebični medsebojni povezanosti vse v poštev prihajajoče javne činitelje v Mariboru, določajo pravila zadruge, da se čisti dobički nikdar ne delijo in da gredo v celoti v rezervne sklade in da se tudi deleži zadrugarjev ne obrestujejo. Taka nesebičnost prirediteljev Mariborskega tedna je tudi moralna garancija vsakomur, da služijo in da morajo služiti prireditve Mariborskega tedna le splošnosti in napredku našega Maribora.
Na Mariborskem tednu sodeluje stalno naša industrija, ki prikazuje svoj visok nivo in svojo veliko produkcijsko zmožnost. Stalne so tudi razstave naše trgovine hi tradicionalna je tudi vsakoletna obrtna razstava. Baš te razstave so važne ne le zaradi tega, ker obišče vsako leto okrog 100.000 ljudi Mariborski teden iz vse države in tudi iz inozemstva, ki vidijo visok nivo naše industrije, trgovine in obrti, zlasti pa še tudi zaradi tega, da Mariborčani sami vidijo, kaj se doma producira in kaj morejo kupiti doma. Mariborski teden prikazuje zlasti v propagandistične namene vsako leto učinkovito tudi kulturno delo Maribora in daje našemu športu vsestranske možnosti udejstvovanja. Da je posvečena propagandi za tujski promet največja skrb, je že v namenu Mariborskega tedna utemeljeno.
Letošnje prireditve Mariborskega tedna imajo pa še svoj prav poseben in velik pomen, ker so zvezane s proslavo 201etnice obstoja naše države. V veliki kulturni razstavi, pri kateri sodelujo vsi, se hoče dokumentirati silovit razvoj naše kulture in samobitnosti v lastni svobodni nacionalni državi. Mariborski teden bo zaključen z veliko vsesplošno nacionalno manifestacijo, ki naj podčrta našo vsesplošno m neomajno povezanost v ljubezni do kralja in države in ki naj dokumentira našo stalno in trdno pripravljenost, da izgrajujemo in branimo svojo domovino.
Dr. Franjo Lipoid.
Baš z vidika, da si moramo pomagati z lastnimi silami in z lastno energijo, povezani v duhu vzajemnosti, se je porodila misel Mariborskega tedna. Razgovori gospodarskih, kulturnih, nacionalnih, tujsko-prometnih m športnih organizacij so pokazali v vseh teh krogih mnogo dobre volje in pripravljenosti za skupno vzajemno delo. Na tozadevni anketi v začetku 1. 1932 je bilo sklenjeno prirediti v začetku avgusta. ko je vladalo v Mariboru običajno največje mrtvilo, prireditve, ki naj bi prikazale produkcijske zmožnosti Maribora in njegovega zaledja, visok razvoj njegove industrije, trgovine in obrti, ki naj
Na Mariborskem otoku
tà predočile naša kulturna in nacionalna stremljenja in pokazale razvoj našega športa in lepote Maribora in njegove okolice. Namen je bil, da oživimo Maribor, da spodbudimo naše udejstvovanje na vseh teh poljih k večjim naporom in da pokažemo sad takega dela. Odbor, izvoljen na navedeni anketi, se je z vso marljivostjo poprijel dela in organiziral v avgustu 1932 prvi Mariborski teden. Posrečilo se nam je premagati težkoče, na katere je naravno tak poskus naleteL Prvi Mariborski teden .je moralno brezdvomno uspel, podan je bil dokaz, da je ideja
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru
Točen spored velikih jubilejnih svečanosti, ki jih pripravlja Maribor
strovi uliä (ob parku) ter v Vrazovi ulici I na legitimaciji K-14 potrdilo o udeleži na
(ob parku) in v Drevoredu (v parku), s taboru, nato pa še na postaji žig maribor-
X^l ~__«««i: TrtwinìX/\«n ..i^:__:_ „_»	Mì1 _	1	. • m	< • « • _i____t___
Maribor, 6. avgusta.
Se en teden nas loči od začetka velikih
jubilejnih svečanosti, ki naj pokažejo domačemu in tujemu svetu, s koliko ljubeznijo smo se oklenili svoje narodne države in kako iskreno se veselimo njene 20 letnice. Mnogo bistrih glav in pridnih rok je v Mariboru neumorno na delu, da bo vse dobro pripravljeno, da bo velika proslava dostojna veličine in pomena zgodovinskega dne, ko smo pred 20 leti stopili iz suženjstva v zlato svobodo. Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru je že sestavil točen spored sobotne baklade in nedeljske slavnostne povorke, ki ga v naslednjem objavljamo:
Zbirališča za baklado
Na zbirališča pridejo v soboto 13. t. m. in se uvrste v povorko po naslednjem vrstnem redu: vojaška godba, mestni svetniki mariborski, dobrovoljci, Maistrovi borci, legija koroških borcev in drugi borci, javni nameščenci, godba Drava, Sokoli, gasilska godba, gasilci, poštarska godba, slovenski fantje, železničarska gcdba, železničarji, delavska godba ter strokovne organizacije in drugi.
Vojaška godba se postavi v Koroščevi ulici vštric gimnazijske telovadnice, takoj za vojaško godbo stoji častna četa vojakov. Mestni svet mariborski se postavi na cesti pred vhodom na učiteljišče. Dobrovoljci stoje v Koroščevi ulici od vhoda na učiteljišče do Trubarjeve ulice. Maistrovi borci, Legija prekmurskih borcev in Legija koroških borcev se postavijo v Koroščevi ulici med Trubarjevo ulico in Stross-majerjevo ulico (gornji del) po potrebi v dveh kolonah. Javni nameščenci se zberejo v ulici Na livadi. Godba »Drava« stoji v Trubarjevi ulici na oglu Koroščeve pri Mariničevi hiši. Sokoli se zvrste v Trubarjevi ulici zadaj za godbo Dravo do Kamniške ulice, po potrebi pa še ob parku naprej. Gasilska godba se postavi v Koroščevi ulici pri izhodu iz ulice na Livadi, za njo se pa postavijo gasilci po Koroščevi ulici proti Ljudskemu vrtu. Poštarska godba se postavi v Strossmajerjevi ulici (gornji del) na oglu Koroščeve ulice. Fantovski odseki se zvrstijo v Strossmajerjevi ulici, (gornji del), če je potrebno, v dveh kolonah. Železničarska godba se postavi v Trubarjevi ulici pri učiteljišču. Železničarji ter uslužbenci in delavci državnih železnic stojijo v Trubarjevi in Gledališki ulici. Delavska godba stoji v Gosposki ulici na oglu Koroščeve ulice. Strokovne organizacije in drugi se zberejo in uredijo v Gosposki ulici od Slovenske do Koroščeve.
Vrstn red pri povorki je isti, kakor je naveden gori. Uvrstitev v povorko bodo opravili reditelji. Organizacije same preskrbijo bakle za svoje člane, posamezniki pa bodo mogli dobiti baklje tud še na zbirališčih. Baklada bo po sledečih ulicah: Koroščeva, Maistrova, Zrinjskega trg. Kolodvorska. Aleksandrova, Trg Svobode, Grajski trg. Slovenska ulica, Gosposka ulica na Glavni trg. Na Glavnem trgu bodo reditelji uredili skupine iz povorke, nakar bo kratek nagovor mestnega župana in bo godba zaigrala državno himno, potem pa razhod.
Zbirališča za slavnostno
povorko
Na zbirališča pridejo v nedeljo 14. t. m. in se uvrste v povorko sledeče skupine in organizacije po sledečem vrstnem redu:
Jezdec v narodni noši z veliko drž. zastavo v spremstvu dveh jezdecev v narodnih nošah, fanfara narodnih noš na konjih, dobrovoljci, Maistrovi borci, Legija koroških borcev. Legija prekmurskih borcev, pevci z zastavami pevskih društev, vojska, sokolska fanfara, sokolska konjenica, sokolski prapori, sokolske čete, gasilci po župah z zastavami, župani in občinski odborniki, javni nameščenci, fantovski odseki in dekliški krožki z zastavami, društvene zastave, ki niso drugače razporejene, narodne noše, splošne alegorične skupine, obrtniško - trsovsko - industrijska skupina z alegoričnimi slikami, delavska skupina z alegoričnimi slikami, kmečke alegorične skupine, člani kmečkih društev in organizacij, Kmečka zveza. Zveza kmečkih fantov in deklet in drugi ter kmečki konjeniki.
Naročene godbe bodo razporejene po navodilih glavnega reditelja, ostale godbe bodo mo?le iti s svojimi skupinami le, če bodo prilike dopuščale, sicer se pa morajo podvreči navodilom glavnega reditelja.
Taborjani in vsi oni, ki nameravajo priti v povorko. se morejo udeležiti povorke le v navedenih skupinah posamezna društva ali organizacije kakor tudi skupine iz posameznih krajev, občin ali župnij ne bodo mogle biti uvrščene v celoti v povorko, razen če bodo njihovi člani prišli v gori navedene skupine.
V povorki se ne smejo nositi nikaki napisi, ki jih ni odobril mariborski pripravljalni odbor, tudi ne napisi raznih društev ali krajev V povorki se dalje razen oblastveno dovoljenih društvenih in državnih zastav ne smejo nositi nikake zastave ali trakovi. Ako bi alegorične skupine kake druge zastave potrebovale, jih mora odobriti mariborski pripravljalni odbor.
Zbirališča so:
Čelo povorke, to je jezdec v narodni noši in fanfara v narodni noši na konjih se postavi v Tomšičevi ulici pri izlivu te v Aleksadrovo cesto.
Dobrovoljci, Maistrovi borci, Legija koroških borcev in Legija prekmurskih borcev se zberejo v Tomšičevi ulici (južna stran ulice ob hišah) do Kersnikove vilice s čelom proti Aleksandrovi cesti.
Pevci z zastavami pevskih društev se zberejo v Tomšičevi ulici na južni strani ob hišah od Kersnikove ulice proti Cankarjevi ulici s čelom proti Kersnikovi ulici. Vojska se postavi v Tomšičevi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico s čelom pri Cankarjevi ulici
Sokolska fanfara, konjenica, prapori in sokolske čete se po navodilih funkcij onar-jev Sokolske župe Maribor zberejo in zvrstijo okoli Narodnega doma v Kopališki in Tattenbachovi ulici ter odidejo že urejeni preko Trga Svobode, po desni strani Jugoslovanskega trga skozi Ciril-Metodovo ulico v Tomšičev drevored in se zvrstijo v Tomšičevem drevoredu s čelom pri Praprotnikovi ulici v Krčevini.
Gasilci se zbirajo in uvrstijo v ulicah ob vzhodnem delu mestnega parka to je v Ciril-Metodovi ulici (ob parku), v Mai-
čelom proti Tomšičevi ulici oziroma Ciril-Metodovi ulici oziroma Koroščevi ulici.
2upani in občinski odborniki se zberejo v Ciril-Metodovi ulici pred okrajnim glavarstvom na pločniku s čelom pri Maistrovi ulici.
Javni nameščenci (državni, banovinski, občinski) se zberejo v Tomšičevi ulici (južna stran ob hišah) med Ciril-Metodo-vo in Prešernovo ulico in se uvrstijo v povorko za župani pa pred društvenimi zastavami.
Člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov se zberejo in uvrstijo v 2 kolonah v Aškerčevi ulici s čelom pri Ciril-Metodovi ulici.
Društvene zastave, ki niso razporejene pri drugih organizacijah (Sokolu, gasilcih, Slovenskih fantih) se zberejo in postavijo po 2 in 2 v Prešernovi ulici s čelom pri Aškerčevi ulici.
Narodne noše se zberejo in uredijo v Prešernovi ulici, po potrebi še v Maistrovi ulici med Ciril-Metodovo in Prešernovo ulico s čelom proti Aškerčevi ulici.
Splošne alegorične skupine počakajo v Maistrovi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico s čelom pri Prešernovi ulici.
Obrtniške skupine (trgovske - industrijske) in njihove alegorične slike se zberejo v Maistrovi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico na severni strani, po potrebi pa še v Maistrovi ulici med Cankarjevo in Zrinjskega trgom.
Delavske skupine s svojimi alegoričnimi slikami se zbirajo po navodilih strokovnih organizacij v Cvetlični ulici, Sodni ulici, Frančiškanski ulici, Marijini ulici, Vošnja-kovi ulici in V/ildenrajnerjevi ulici. Te skupine se tam uredijo in odidejo že urejene preko Trga Svobode po Gregorčičevi ulici skozi Strossmajerjevo in se ustavijo na Jugoslovanskem trgu in v Krekovi ulici s čelom pri okrajnem glavarstvu.
Kmečke skupine se zbirajo v Koroščevi ulici s čelom pri Vrazovi ulici. Opozarjamo voznike, ki bodo vozili alegorične skupine, da na vsak način pri dovozu na zbirališče in tudi v povorki vodijo konje za uzde.
Kmečka konjenica se bo postavila v Koroščevi ulici približno pri Ljudskem vrtu.
Ponovno opozarjamo, da bo mogoče pri-tt na taborni prostor le onim. ki bodo uvrščeni v gori navedene skupine.
Taborjani in udeleženci, ki se ne bodo udeležili povorke v navedenih skupinah, se bodo razdelili po mestu, po ulicah takole:
Taborjani iz Slovenskih goric in Prek-murja odidejo takoj s koroškega kolodvora v Frankopanovo ulico in se postavijo na obeh straneh Frankopanove ulice v drevoredu med Radvanjsko cesto in Jez-darsko ulico. Udeleženci iz Dravske doline, Mislinjske doline in Koroškega se postavijo in zvrstijo v Frankopanovi ulici med Jezdarsko ulico in Kralja Petra trgom.
Taborjani iz bivše Štajerske, ki bodo prišli z vlaki od Brežic, Zidanega mosta, Celja, Savinjske doline, Rogatca in Šmarja, Konjic in Slov. Bistrice se postavijo na Kralja Petra trgu, na Glavnem trgu in morebiti še v Slovenski ulici.
Taborjani iz bivše Kranjske se postavijo v Aleksandrovi cesti na obeh straneh od Meljske ceste do Trga Svobode.
Gostje in udeleženci iz ostalih krajev Jugoslavije se postavijo na Trgu Svobode in na Grajskem trgu.
Taborjani lahko, če ne bodo gledali povorke, odidejo takoj v vojšnico kralja Petra in se lahko nahajajo na veseličnih prostorih. Taborski prostor mora ostati prazen.
Skozi glavni vhod bodo mogle priti v vojašnico le one skupine, ki bodo v povorki. Za vse ostale udeležence bo poseben vhod približno 150 m proti jugu na koncu Popovičeve ulice.
Spored tabora
Služba božja
Ob 10.45 tiha maša, ki jo bo daroval
prevzvišeni knezoškof Tomažič. Med mašo kratek cerkveni nagovor. Pri maši ljua-sko petje. Po maši zahvalna pesem.
Ob 11.30 otvori mestn; župan dr. Alojzij Juvan tabor. Ipavčeva župa zapoje Adamičevo molitev. Pozdrav kralju in kraljevskemu domu (dr. Juvan) Državna himna. Pozdrav knezu namestniku Pavlu in kraljevim namestnikom (dr. Juvan) Pozdravi predsedniku vlade dr. Stojadinovicu, dr. Spahu, častnemu predsedniku dr. Korošcu, častnemu odboru in drugim odličnikom (Ur. Juvan). Govor častnega predsednika dr. Antona Korošca. Pozdravni nagovor do-brovoljcev (Grčar Viktor). Pozdravni nagovor Maistrovih bo:cev m drugih borcev (dr. Dolar). Pozdravni nagovor zastopnika Kmetijske zbornice (Stebiovmk). Pozdravni nagovor zastopnika obrtno-trgovske industrijske zbornice (Jclačin). Pozdravni nagovor Delavske zbormce (Pctejan). Pozdravni nagovor zastopnika slovenskega razumništva (dr. šušnik) Ipavčeva župa in vsi navzoči zapojo »Hej Slo\ani«. Razhod po taboru se izvrši po navodilih rediteljev.
Popoldanski program. Ob 3. uri godbe, ob 4. petje pevske zveze in drugih zborov, ob 5. prleška gostija in drugi narodni običaji, ob 6. žrebanje spominskih nagradnin dobitkov, ob 8. veliki ognjemet.
Prehrana
Organizacije bodo oskrbele za svoje članstvo prehrano in lokale. Ostalo občinstvo se naj razide v ulicah in sosednih ulicah kakor je stalo ob sprevodu. V vseh gostilnah so javno nabiti ceniki za prehrano. Možnost prehrane je tudi na taborišču m na Mariborskem tednu.
Prenočišča
Naročena skupna prenočišča so se oskrbela. Za nenaročene bomo pripravili nekaj rezervnih prenočišč Nakazila za naročena prenočišča dobijo krajevni odbori, nakaznice za nenaročena rezervirana prenočišča se bodo dobile v centralnih pisarnah Slomškov trg 6.
Potrdila o udeležbi
Potrdila o udeležbi potrebujejo vsi, ki se poslužujejo četrtinske vožnje. Ti morajo dobiti v Mariboru najpreje knjižico in
ske postaje. Ta potrdila si oskrbite najpreje. Žigosali bomo na sledečih krajih: na obeh postajah, na Glavnem trgu, na Trgu svobode pri Putniku, na taborišču na več krajih, kjer bodo napisi, na Mariborskem tednu. Od dne 15. do 23. avgusta žigosanje v pisarni Putnik.
Reševalna služba
Za vsak slučaj kake slabosti ali nezgode je organizirana sanitarna služba, ki ima sledeče ambulance. Na obeh dveh postajah na Mariborskem tednu, na Glavnem trgu in na taborišču. Ambulance so označene » rdečim križem. V nujnem slučaju jc telefonirati na št 22-24 ali 23-36.
Informacijska pisarna
Posredna informacijska pisarna glavnega odbora je na Slomškovem trgu št. 6. v I. nadstropju pri stolni cerkvi, kjer bo dne 13. in 14. avgusta služba tudi ponoči. Telefonska štev. 25—87. Informacijska služba
bo tudi čez dan na Mariborskem tednu, na taborišču in po mestu zvečer od 6. tudi na obeh postajah. Glejte napise, ki bodo povsod izobešeni.
Vedenje
Vse udeležence prosimo, da naj ne pozabijo na veličastnost narodnega tabora. Vsi naj gledajo na to, da ne bo prišlo do nikakih neprilik. Pojdimo drug drugemu na roko. bodimo obzirni na starejše, spoštujmo mišljenje in prepričanje vsakogar. Pokažimo tudi, da smo trezen narod in da nas tudi veselje ne omami. Bodimo disciplinirani, sledimo natančno navodilom rediteljev, ker bo samo tako mogoče vzdrževati red. V gnečah se ne prerivajmo in pazimo tudi na svoje stvari, denar in dokumente.
Organizacija prometa
Vsi, kateri se pripeljete s kolesi v Maribor, ohranite kolesa na za to določenih prostorih ali pri svojih znancih, ker v mestu dopoldne ni mogoče kolesariti. Vsi, ki se pripeljete na vozovih, avtobusih in tovornih avtomobilih, morate priti pred pol 8. v mesto, ker je nato promet zaprt in se bodo vozovi ic avtobusi ustavili na meji mesta.
I
Cestne potrebe
naše severne meje
Srečna in koristna je zamisel, da dvajsetletnico osvobojenja in zedinjenja ne proslavimo samo z narodnimi manifestacijami, temveč da ob tej priliki postavimo samokritično bilanco v narodni državi doseženega napredka, na vseh področjih javnega življenja pridobljenih uspehov, a tudi še nepopravljcnih nedostatkov in zamujenih priložnosti. Nazjorni prikaz občega položaja naših obmejnih krajev je tudi programska panorama onih velikih na. log bližnje bodočnosti, ki naj naše obmejno ljudstvo dvignejo na stopnjo najnaprednejšega, najzavednejàega, a tudi naj-zadovoljnejšega dela našega naroda.
V bodočem delovanju za splošno povzdi-go naših obmejnih krajev ne more cestno prometno vprašanje ostati zanemarjeno in prezrto. Nikjer ni prometni, gospodar-sto in obrambni pomen ceste tako ponazorjen kakor na naši, za tuje vplive tako
merah vključiti druge ba no vinske, občinske in turistične ceste, da ne bomo po 20 letih lastne države imeli ob naši meji krajev, ki imajo cestno zvezo s tujo, a ne s svojo, lastno državo. Tudi ostali cestno prometni problemi, ki so v zvezi z Mariborom in severno mejo, so na razstavi pokazani.
Poleg prometne važnosti dobrega in urejenega cestnega omrežja ob naši meji pa ni pozabiti t«htnih nacionalnih in državnih razlogov. Videč naše zaostale in zanemarjene ceste in primerjajoč jih z najmodernejšimi o»stami onstran meje, se preprostemu človeku nehote vzbudi občutek manjvrednosti svojega naroda in svoje države. Naš vgled ne dovoljuje, da se na naši meji stikata ekstrema najsodobnejše in najzaostalejše ceste. Ali naj dobra cesta preneha na mejah Jugoslavije? Poleg tega pa bi izvajanje velikih ce-
občutljivi meji. Obmejna cesta je trdna vez na veliko narodno in državno skupnost, je žila, ki dovaja oživljajočo kri blagostanja in prosvete, s tema pa narodno zavednost, odpornost in zavest o vrednosti lastnega duha in dela na najoddar ljenejše, obrobne kraje naše države.
Stojimo pred izvedbo obsežnega, šestletnega gradbenega načrta za izgraditev in obnovitev našega cestnega omrežja v c?li državi. Načrtno izvajanje del, koristi mednarodnega tujskega prometa in obzi. ri državne varnosti narekujejo, da moramo s cestnimi deli pričeti najprej ob naših mejah. Slovenija po pravici velja za vrata Jugoslavije v svet. Ključ v teh vratih pa je naš Maribor s svojo obmejno okolico. Cestna prečnica od St. Uja preko Maribora, Celja do Ljubljane in dalje nova Jadranska c^sta na morje, so hrbtenica celega cestnega omrežja naše banovine in prvorazrednega pomena za mednarodni tujski promet v vse kraje Jugoslavije. V vsedržavnem interesu sa morajo ta dela nemudoma pričeti, a ne samo na enem mestu pri Ljubljani, temveč istočasno tudi pri Mariboru in Celju. Cestna razstava kaže, 3takega izrednega pomena je cestna zveza Maribora, oziroma Slov. Bistrice s Ptujem in dalje na madžarsko mejo, ker bi ta moderna cesta zajela mednarodni cestni promet Madžarske, češkoslovaške in Poljske ter znatno gospodarsko okrepila obmejne kraje. Otvoritev Pohorja tujskemu prometu in cestna zveza s FTekmurjem je nujno vprašanje ne samo gospodarskega, temveč splošno nacionalnega pomena. Zveza Maribora z Beogradom preko Rogaške Slatine je prav tako zadeva savske kakor dravske banovine, v okostnjak glavnih cestnih zvez je potrebno po krajevnih raz.
stnih del znatno odpomoglo socialni bedi obmejnega prebivalstva, ki si sedaj v tujini išče dela ln zaslužka. Naša propaganda ob meji naj bo propaganda dejanj, a ne besed, ona naj bo v izvajanju smotrne gospodarske politike, ki bo najvarnejši jez proti poplavi tujih vplivov.
Društvo za ceste je smatralo za svojo dolžnost, da se priključi pregledu kulturnega in gospodarskega položaja naših obmejnih krajev z nazornim prikazom stanja in potreb cest iin cestnega prometa.
V okviru »Mariborskega tedna< je prirejena cestna razstava, ki ni kopija razstave v Ljubljani, temveč je samostojna, podrobna obdelava raznih cestno prometnih vprašanj naše severne meje iz vidika njenega prometnega in geopolitičnega položaja. Njen namen je, da vzbudi zanimanje za naš cestni problem v širokih slojih naroda. Za pravilno in smotrno rešitev našega cestnega vprašanja ne zadostujeta volja in delo posameznikov ah ene organizacije, temveč se moremo nadejati uspeha le, ako želja po sodobni obnovi in gradnji cest postane zahteva celokupnega javnega mdälj-nja. V tem spoznanju so mariborske prometne in gospodarske organizacije dale pobudo, da se v svrho proučevanja in populariziranja cestnih potreb ob naši severni meji ustanovi v Mariboru posebna sekcija Društva za ceste. Naj bi to propagandno delovanje pripomoglo h hitri in pravilni rešitvi cestnega vprašanja v naši banovini, tako da bomo dvajsetletnico obstoja našP. domovine Jugoslavije proslavili s trajnimi, vidnimi velikimi javnimi deli, posebno pa na naših obmejnih cestah.
Dr. VinKo Vrhunec, predsednik Društva za ceste.
Krasni umetnostni vzpon
Ob spremenjenih političnih razmerah po osvobojen ju j« Maribor tudi na področju umetnosti prerasel meje, začrtane mu dotlej kot podeželskemu mest« skromnih kulturnih potrelb in zelo omejene lastne umetniške aktivnosti. Maribor je izkazal velik pomen, ki ga je imelo zanj osvobojenje, tudi s tem. da je na vrhuncih kulturnega ustvarjanja, ki mora biti ravno našemu malemu narodu posebna skrb, razvil organiza-torično, v pogledu popularizacije umetnosti in reproduktivne umetnosti ter končno, a ne na zadnjem mestu, tudi v pogledu umetniške produktivnosti tako dejavnost, da se
z njo umetniška snovanja starega predvojnega Maribora ne morejo meriti ne po obsegu, n« po uspehih.
Povsod v mariborskem umetniškem življenju in ustvarjanju pomeni osvobojenje nenaden vzpon, naj gre za naše gledališče, za Prizadevanja 1'kovne umetnosti ali za literarne stvaritve: vsemu tema, kar je bilo do danes tu ustvarjeno, najdemo v predvojnem Mariboru le skromne začetke, iz katerih je bik) treba fiele graditi temelje za ra«voj resnične umetnosti.
Najstarejfio in najmočnejšo tradicijo nadaljuje naše Narodno gledališče,
Pred 300 leti
aer je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki-tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravffna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
Pa tudi za zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam. bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijiste Rogaško s I.-a tino!
nalogo sta pred w.rno vršila meinško gledališče in siovenski diletantski ode-r, zasledujoč bolj družabne kot c'sto umetniške svr-he. Čisto umetnost je pričelo gojiti šele Narodno gledališče pod vodstvom svojega prveca upravnika, režiserja Hinka Nučiča. V istem prizadevanju so mu sledili: upravnika Vaio Bratina in za njim dr. Radovan Hre-nčič ter režiserji. Milan Skrbi n Sek, Vladimir Skrbinšek. Rarie Pregare, Joško Ko-vič in d nitri. Težišče repertoarja se je premaknilo od operete k -drami in operi, publika je postala zahtevnejša. Tudi mnoga odlična gostovanja dokazujejo, da se je Daše gledališče otreslo lokalnih meril.
Enako je -tudi naše povojno glasbeno živ* ljenje poslalo mnogo živahnejše. Reproduk-tivno glasbeno snovanje je v prvem času pospeševala naša opera pod nadvse uspešnim vodstvom ravnatelja Andre Mitroviča in ob sodelovanju skladatelja Viktorja Para me. Zelo uspešno so se poleg tega udejst/vo_ vali Glasbena Matica in nekateri pevski zbori. Ustvarjali eo ali še ustvarjajo v Mariboru skladatelji Viktor Parma. Oskar Dev, Vasilij Mirk. Karel Pahor. Slavko Os ter c, Marijan Kozina, Ubald Vrabec, dr. Ih-agus tin Cvetko in drugi. Skrbelo se je tudi za odlična operna gostovanja, nastopali so kot costi tnidii prvovrstni pevski zbori ter moj. stri vseh instrumentov.
Ista slika nasprotja med starim in novim Mariborom se nam nudi, ako primerjamo mrtvilo, ki je vladalo prej v likovni umetnosti, njeno zaostalost in nezanimanje za« njo, z današnjo organiziranostjo, stalno ak_ tivnoetjo ter uspešnim popuVarizacijskim prizadevanjem. Že takoj po prevratu je bila ustanovljena prva tukajšnja organizacija likovnih umetnikov, klub sGrobar«, kateremu je kasneje sledila sedanja »Brazdal. Od velike razstave, prirejene 1. 1920, pa do letošnje, ki je bila od vseh največja in ra» di evoje kulturne manifestativnosti najpomembnejša. so se razstave likovne umetnosti stalno vrstile in stalno pridobivale večji in večji krog obiskovalcev. V tem ča* su so ustvarjali in razstavljali v Mariboru akad. slikarji: Viktor Cotič, Anton Gvajc, J. Žagar, Avgusta in Henrieta Šariti, Janez Mežan, Franjo Stiplovšek. Albert Sirk, Ante Trstenjak, Ivan Kos. Pipo Peteln, Karel Jirak, Zoran Mušič, J. Golob, I. Kavčič, ter kiparji Franc Ravnikar. Nikolaj Pirnat, Vladimir Stoviček.
Kakor je bila skromna io sterilna predvojna mariborska likovna umetnost — e-aj je premogla le enega slikarja in priredila le eno, pa še to slabo obiskano razstavo — prav tako bleščeče nadkriljuje naša literar; na bilanca malopomembne plodove predvojne nemške literature. Literarna imena teh dvajsetih let, izmed katerih lodo nekatera ostala trajno zapisana v zgodovini nage književnosti, so: Rudolf Maister, Josip Ko-stanjevec. Ljudmila Poljančeva, Janko G La« ser. dr. Ivan Šorli, dr. Makso Snuderl, Rudolf Goiouh, Anton Leskovec, Radivoj Re-har, Matija Malešič, Gustav Šilih. Bratko Kreft. dr. Ivan Dornik, Silvester Šteti, Da« nilo Gorinšek, Vinko Košak, Karlo Kocjan-čič, Vida Tauferjeva. dr. Anton Ocvirk, Edvard Kocbek, Ivo Brnčič, Filip Kalan, Milan Kajč, Božo Vodušek. Ivan Potrč, Josip Kerenčič in Branko Rudolf.
Le nečesa pogreša Maribor, v čemer je videti važno gmotno predpostavko literarne tvornosti: gospodarsko močno založbo, ki bi izdajala dela mariborskih pesnikov in pieas teljev; kljub temu nedostatku pa so mariborske tiskarne in založbe s svojimi izdajami izvirnih del ter prevodov predvojno število zdaj daleč prekosile, dočim je sploh šele osvobojeni Maribor dobil prve lepo*, slovne revije.
Naposled je še omeniti, da so Mariboru zgradili njegovi arhitekti, posebno mlajši, filedeč stremljenjem moderne arhitekture in težeč za enotnim zunanjim izoblikovanjem mesta. mnoge arhitektonsko 7*>memiwie stavbe.
Vsa ta umetniška prizadevanja in vse pomembnejše umetnike v Mariboru in po vsej bivši maritorski oblasti je končno združil v celoto mariborski »Umetniški klub«, ki podpira in vodi pod častnim pred« eedstvom dr. Ivana Sorli ja in s predsednic kom dr. Maksom Šnuderlom ter podpredsednikom Rudolfom Golouhom na čelu — kot glavna umetniška organizacija naše severne meje vse kulturne in umetniške inis cijative v tem delu naše domovine. Lani je organiziral prvi »Umetnostni te d en t v naši državi, letos je pa pokrenil prvo mesečno literarno revijo »Obzorje«.
Ko tako ob letošnjem jubileju motrimo delo preteklih dvajsetih letih mariborske umetnosti ter delamo za nas laskave primerjave med nekdanjim in sedanjim stanjem. vidimo, da je naše mesto v tem času tudi na polju umetniškega ustvarjanja nas predovak), vidimo tudi na tem primeru znova potrjeno osnovno razvojno načelo, da morejo narodi le v svobodi duhovno ustvarjati, duhovno rasti, duhovno zmagati.
Novi Maribor je v svoji prvi dvajsetlet» niči rastel stvarno in duhovno. Se bolj bo rastel, še bolj zmagoval v svoji novi drugi dvajsetletnici neutesnjenega življenja. Svoboda ustvarja veličino narodov. — Gh.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
kraji ln ljudje
•:-r	-v
Zalivala za »Jutrovo« zavarovalnino
Prejela jo Je vdova Andreja Tavčarja iz Gor. Logatca
Ljubljana, 6. avgusta
Letos 27. junija se je v Osilnici pri Ča-bru pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje g. Andrej Tavčar, mesar in gostilničar v Gornjem Logatcu. Tragična smrt komaj 38 let starega, podjetnega in srčno dobrega moža je hudo uža-lostila številne prijatelje in znance v Logatcu, kakor tudi rojake onstran meje, katerim je bil pokojni Tavčar vedno dober svetovalec in zvest tovariš. Andrej Tavčar je že v mladeniški dobi zapustil svoj kraški rojstni dom. S seboj je prinesel vedro lice, zlato srce in trdno voljo, da si s smotrnim delom ustvari svoj dom in po vseh svojih močeh pomaga tudi drugim. Vse to je izpolnil in kakor je njegova tragična smrt velika nesreča za družino, tako bo ostal Andrej Tavčar tudi nenadomestljiv tudi drugim. Bil je zvest član uprave Sokolskega društva, mnogo pa je žrtvoval tudi za gasilsko organizacijo. Oprava »Jutra« je že izplačala zavarovalnino v znesku 10.000 din in gospa Tavčarjeva nam je zdaj poslala v objavo naslednjo
zahvalo:
Moj soprog Andrej Tavčar, mesar in gostilničar v Gor. Logatcu, ki se je 27. junija t. L pri avtomobilski nesreči v Osilnici pri Čab.u smrtno ponesrečil, je bil naročnik »Jutra« m točen plačnik naročnine, zaradi česar mi je »Jugoslavija«, zavarovalna druiba v Ljubljani, takoj izplačala »Jutro-
V
Ljubljana, 7. avgusta
Akademska mladina, organizirana v aka« demskem odseku Jugoslovensko;češkoslova-ske lige v Ljubljani si je že dolgo priza« devaia, dà bd uresničila svojo največjo željo. ekskurzijo v bratsko Češkoslovaško, zakaj le na ta način je dana možnost k praktičnemu zbližan ju in tesnejšemu sode* lov an ju :.'>'d mladino obeh držav. Namen ekskurzije je preučita visoko kulturo brat« »ke države ter tako dobiti novih idej in no*. ih i z podi» ud za nadaljnje delo v odseku.
Letošnji od! or akademskega odseka je naposled pripravil težko pričakovano eks-kuizijo. Akademiki bodo potovali z moder« n-!» avrokarom. Odhod iz Ljubljane bo 8. seplt-mbiPotovali bodo preko Maribora jn Dunaja na Bratislavo, potem skozi Ho« donin Veiehrad in Zlin v Brno. Hradec Kr.dové, od tam pa v Prago, kjer bodo obiskali Karlov 'i yn in se poklonili na grobu Velikega Osvoboditelja T. G. Maaarvka v Laneh. Iz Prage bodo odpotovali v Kars love Vary, Plzeö. Češke • Budejovice na Hor« ni Dvofište. od tam pa preko L»nca~vLjub« . ljc.no. Ekskurzije se bo udeležilo 22 akade« n.1 i k; v. Celotni stroški za vožnjo, prehrano, prenočišča, z stOpninami v muzeje in gleda« lisca znašajo okrog 1000 din. Potovali bodo ma kolektivri potni list. Ker je prostih še v. č mest, bo odsek sprejel še nekaj mladih akademikov, ki so pokazali razumevanje in
sriija akademske mladine češkoslovaško
Levro Kuharic — 60 letnik
Svojih zdravih in krepkih 60 let je doživel te dni bivši ljutomerski župan, upokojeni davčni inšpektor g. Lovro Kuharič. Ta dolga doba mu je bila izpolnjena z delom v službi in izven nje — za narod in državo. Rodil se je 2. avgusta 1. 1878. v Leš-nici blizu Ormoža v ugledni rodbini. Po materi je jubilant v sorodu z znanim na-
mmtmmmék:
• So-
rodnim duhovnikom in gromovnikom na ljudskih taborih. Božidarjem Raičem. Po šolskih letih se je posvetil davčni službi in kot zaveden Slovenec obredel skoro vso južno Štajersko. Služboval je v Ormožu, Ptuju in Ljutomeru, k.ier si je izbral življenjsko družico v stari tržanski rodbini Zidaričev. Potem je bil v Rogatcu, Šmarju pri Jelšah in še v avstrijski Radgoni, odkoder se je ob prevratu preselil v Gornjo Radgono. Takrat je bil hud boj z avstrijskimi mogotci, da je spravil vse spise in knjige, ki so se nanašale na naše občine, v Gornjo Radgono, kjer je davčni urad lähkö nadaljeval svoje, državi potrebno delo. Iz Gornje Radgone se je selil v Maribor in 1. 1924. se je spet vrnil v priljubljeni mu Ljutomer. Tu je ostal do svoje upokojitve kot davčni inšpektor in si pridobil zaupanje ljudstva, razumevajoč njegove težave in potrebe. Z mirnim nastopom in pametno besedo je znal pomiriti marsikaterega davčnega obvezanca. ki so ga dajatve preveč žulile. Pred nekaj leti je pustil malo prijetno službo ter šel v pokoj. Uživa ga v svojih goricah in v delu za gasilstvo.
Za gasilsko stvar ga je pridobil v Ljutomeru bivši župan dr. Stojan. Po vojni je bilo naše domače gasilsko društvo zašlo v hudo krizo. Dr. Stojan je poznal današnjega jubilanta kot preudarnega in odločnega moža in naprosil ga je, naj prevzame reorganizacijo društva. S sodelovanjem nekaterih navdušenih mož mu je naloga nad vse častno uspela. Da ima gasilsko
društvo v Ljutomeru danes svoj lepi gasilski dom, dve motorni brizgalni in gasilski avto, da je gasilstvo po vsem srezu na visoki stopnji, je po velikem delu zasluga jubilanta. Ob reorganizaciji gasilstva po vsej državi je postal tudi predsednik gasilske župe. In ostal je na tem mestu, dasi so neki ljudje zanesli tudi v to splošno človekoljubno organizacijo politiko in jo skušali vistosmeriti.
S tem pa njegovo javno delo ni bilo končano. Zaupanje Ljutomerčanov mu je poverilo še večje naloge. Za časa župana Zmavca je bil podžupan; ko pa se je g. Zmavc preselil v Maribor, je moral prevzeti tudi županske posle. Pri novih volitvah je bil nosilec napredne gospodarske liste in je z njo zmagal. Kot župan je skušal pomiriti razburkane strasti in voditi občinsko politiko v duhu pravičnosti vsem. Gospodarska kriza, ki so jo čutile tudi naše občinske uprave, je zavrla marsikateri načrt in otežkočila mnogotero delo. Pripravil pa je med drugim graditev- Zdravstvenega doma, ki pa ga Ljutomer še danes nima. Po komasaciji mestne in okoliških občin je bil boj brez upa zmage in se je umaknil s političnega poprišča, na katerem se je vedno zavzemal za depolitizacijo občinske uprave in mirno, složno sožitje vseh občanov.
Ves stari Ljutomer želi svojemu bivšemu županu in aktivnemu gasilskemu starosti še mnogo zdravih in plodovitih let!
Gorjančev očka 90 letnik
Hrastnik, 6. avgustva.
Danes pred 90 leti se je rodil v Završah pri Dobovcu Miha Krajšek, po domače Gorjančev očka. Kot 251etni fant se je priženil h Gorjančevi koči v vasi Zupi pod Kumom. S pokojno ženo Terezijo, ki mu je umrla že pred 25 leti, sta si povečala kočo v lepo kmečko hišico. Poleg sta si postavila hlev in gospodarsko poslopje. V zakonu se jima je rodilo devet otrok. Najstarejši sin Jože je zaposlen kot mlinar v stiškem samostanu, Marija je poročena v Radečah, Neža je poročena v Ameriki, Janez je upokojen železniški skladiščnik v Hrastniku, Alojz upokojen rudar v Nemčiji, Apolonija je poročena v Ključevci pri Kumu, Amalija je poročena doma na posestvu, Gabrijela je umrla in sin Pankracij je znan gostilničar pft Tišlerju pri Zidanem mostu. Sin Pankra-cija in vnuk današnjega slavljenca je sre-ski načelnik v Brežicah g. Anton Krajšek.
Gorjančev oče ima 25 vnukov in 6 pra-vnukov. Od teh se bodo vsi blizu bivajoči v nedeljo zbrali na slavljenčevem domu na Zupi.
Gorjančev oče je bil zelo soliden. Nikoli ni kadil in alkoholne pijače je redkokdaj užival. Delal pa je od ranega jutra do poznega večera. Zato ni bil nikoli bolan in je danes najstarejši dobovški faran. Želimo mu, da bi dočakal v zdravju in zadovoljstev lOOletnicol
v spomin dr. A.
vo« zavarovalnino 10.000 din za kar se ji najlepše zahvaljujem.
V svojo dolžnost si štejem, da se naj-iskrenejše zahvalim upravništvu »Jutra«, ki zavaruje vse svoje naročnike za primer nezgode in nudi tako izdatno podporo.
Ema Tavčar, vdova, Gorenji Logatec 33.
interes za odsefcovo delo. Prijave je treba j poslati do 15. t m. Za kolektivni potni list mora vsak udeleženec poslati dve fotografiji in naslednje podatke: razen svoje« ga imena in priimka tudi očetovo in ma« termo (dekliško) ime, poklic, datum in kraj rojstva, stalno bivališče 'n pristojnost. Oni pa. ki ne stanujejo stalno v Ljubljani, morajo predložiti potrdilo okrajnega načel-stva. odnosno policije, da smejo potovati v tujino. Važno je, da udeleženci pošljejo ob« enem tudi vsaj prvo polovico prispevka po položnici, ki so jo prejeli po pošti.
Sestanek vseh udeležencev bo v ponede* Ijek 22. t. m. ob 18. uri v društvenem lokalu lige v Kazini, II. nadstropje Tam bo« do plačali še ostali del prispevka. Kdor pa se tega sestanka ne bo mogel udeležiti, naj zanesljivo piše glede svoje udeležbe in po« šlje denar do 22. t. m. na naslov akademskega odseka Jugoslovensko«češkoslovaške lige na univerzsi v Ljubljani. Vsem tem se bodo poslale točne informacije o odhodu in potovanju.
Za ekskurzijo vlada med akademsko mla« dino veliko zanimanje. Trajala bo 18 dni in udeleženci si bodo ogledalii vsa važna mesta v Češkoslovaški. Spričo znane gostoljubnosti in ustrežljivosti, s katerima spre« jemajo bratje Čehoslovaki svoje brate Ju« goslovene, bo ekskurzija gotovo lepo uspela.
Spomenik dr. A. Reisa v topčiderskem parku
du. Pokopan je na topčiderskem pokopališču, njegovo srce pa so, kakor je določil v svoji oporoki, dali v žaro in pokopali na Kajmakčalanu.
Zlatomošnik Franc Avsec
Danes slavi v Lescah petdesetletnico posvečen ja spoštovani in priljubljeni župnik, duhovni svetnik Franc Avsec. Rodil se je 22. 8. 1863. v Gutni vasi pri Novem mestu. Gimnazijske študije je dovršil v Novem mestu, bogoslovne pa v Ljubljani. Posvečen je bil v mašnika 22. 7. 1888., novo mašo pa je pel 5. 8. 1888. Kot kaplan je služboval v Metliki, v Škocjanu. v Trebnjem in v Radovljici, kot župnik pa v Brusnicah, št. Jurju pod Kumom, od 26. 4. 1919. pa v Lescah. Dolga doba pastirskega delovanja, ki zahteva od vestnega duhovnika mnogo truda, požrtvovalnosti in samozata-
jevanja. ga je postarala samo po letih. Z mladeniškim korakom se giblje med svojimi far an i in se z vedrim duhom zanima za vse pojave, ki dandanes vodijo m motijo napredek in medsebojnost v narodu. Mnogo zanimanja je gospod svetnik \>edno pokazal tam, kjer se je gradilo nove objekte, pa naj bodo to katerikoli. Ko smo leta 1921. zidali Sokolski dom v Radovljici je hodil gledat, meril d'menzije in dajal nasvete. Nič manj mu ni bila pri srcu stavba Sokolskega doma v Žirovnici, ki je rasla iz tal pretečeno leto. Večkrat je pri-hitel na stavbišče in z ljubeznijo opazoval, kako zgiadba napreduje. In slučaj hoče, da bo oficijelna otvoritev tega doma isti dan, kakor zlata maša. Kot velik prijatelj mladine je z veliko vnemo in veseljem spremljat delo nove šole. Njegov aposto-lat obstoji v gla\rnem v tem, da deluje za mir v fari in med sosedi. Po nauku »Ljubite se med seboj!« je tudi on sam prijazen z vsemi in pripravljen delati in prispe\'ati povsod, kjer gre za pomoč bližnjemu. Kot tak ne pozna razlik, izvirajočih iz mišljenj in politike. On ie župnik vsem, brez razlike. Njegova služba božja je tako preprosta in človesko-naravna, da se je pri cerkvenem obredu prikupil vsem. Kakor vir J krepilne vode naših gora in kakor med od |
Rešite svoje zobe!
Sokolsko društvo Beograd IV. bo vzajemno z drugimi sokolskimi organizacijami iz Beograda, Zemuna in Pan če va počastilo danes spcimin velikega prijatelja naàega naroda dr. Arhibalda Reisa ob 10-letnici njegov^ smrti.
àvicar dr. ArhibaLd Reis je bil kot publicist in novinar poslan med svetovno vojno v Mačvo, da vidi in opiše grozote av-etro-ogrske soldateske. Dr. Reis je v Mač-vi spoznal in vzljubil srbskega kmeta in vojnika. Njegova poročila iz Mačve so bila porazna za Avstrijo. Sluteč tragedijo Srbije, je dr. Reis organiziral v svoji domovini zavetišča za srbske otrok» in begunce. Potem se je vrnil v Srbijo in je bil do konca vojne s srbsko vojsko na solunski fronti, od koder je pošiljal poročila francoskim, švicarskim in holandskim listom Njegova poročila so bila polna ljubezni do srbskega naroda in polna občudovanja srbskih bojevnikov, med katerimi si je pridobil mnogo prijateljev. Svojo ljubezen do Srbov in vseh Jugoslove-nov pa je dr. Reis pokazal tudi s tem, da je po osvobojenju ostal med nami v Beogradu.
Pred vojno je dr. Reis v svoji domovini užival sloves odličnega Ipublicista in novinarja. Pozneje je postal asistent Lo. zanskega vseučilišča, nazadnje pa profesor vseučilišča v ženevi. Po vojni pa se ni hotel vrniti domov, v Beogradu je organiziral policijsko tehniško službo kot predstavnik nove šole kriminalne patologije. Ko je to pomembno delo dovršil, je stopil v službo Narodne banke v Beogra-
Ukrenite rajši danes kot jufri, kar je potrebno, da preprečite nevarni zobni ka men: uporabljajte Sargov Kalodont!
Dvakrat na dan Sa rgov Kalodont" — to ohrani Vaše-zobe zdrave. Pomislite: v Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont znanstveno priznani sulforicinoleat proti zobnemu kamnu«
SARGOV
KALODONT
Proti zobnemu kamnu
dehtečih cvetk teče mu beseda naravno in domače, kadar nam pri pridigi razlaga besedo božjo in jo podčrtava z evangelijem. Vžitek je, poslušati ga na prižnici, ko sip-Ije ljubav in svarila v tako prikupni obliki med farane, da jih mora ganiti. Nikdo, pa naj bo po mišljenju usmerjen na desno ali levo, nima vzroka, da bi iskal v besedah, izraženih v cerkvi kako dvoličnost, tem-manj kako namigavanje ali natolcevanje, če bi tudi hotel. Vse je povedano tako naravno in jasno, da je vsak dvom izključen. Zato pa je cerkev polna, saj prihajajo verniki celo iz sosedne Radovljice kaj radi k božji službi v Lesce. A, ne samo vzor-du-hovnik, tudi iskren in odkrit narodnjak je naš jubilant. Ni nacionalne prireditve, na kateri bi manjkal, ni prilike v cerkvi, da ne bi govoril o Jugoslaviji, kralju in kraljici materi in molil za nje. In mi čutimo, da ta molitev ni zgolj opravljena dolžnost, ampak, da je privrela iz dna prepričane jugoslovenske duše, ki prosi Boga za srečo domovine in kraljevskega domai - --
Tak je naš' jubilant in takemu želimo ob zlati maši še mnogo srečnih in veselih let med leškimi farani in med borci za resnico. pravico in svobodo. Tudi leska občina ni prešla tega jubileja. Izvolila je gospoda za častnega člana in mu bodo občinski možje izročili v spomin diplomo, delo akad. slikarja prof. M. Gasparija. Kako smo ta jubilej praznovali, bomo poročali.
Š-
Stavbna družba d. d., ki gradi palačo, sf je upala prav iz teh razlogov doseči že 6. nadstropje, tako, da odpade na eno nadstropje s površino 1000 m2 rekorden čas 10 — 12 dni, kar ni običaj niti v inozemstvu.
Nova odkritja arheologa ! prof. dr. Walterja Schmida
V okolici Bohinjske Bistrice se spet mudi znani arheolog g. univ. prof. dr. Walter Schmid. Doslej je izkopal na Lazih hlev sv. Herne, zdaj izkopava plavž iz XI. stoletja pri Nomen ju. Temeljni zidovi so še povsem ohranjeni. Ta plavž je zanimiva
Zborovanje naprednih starešin v Mariboru
Ljubljana, 6. avgusta Zveza naprednih jugoslov. starešin v Ljubljani kot skupna predstavnica akademskih starešinskih društev »Triglava« in »Jadrana« bo imela svoj letošnji redni občni zbor dne 15. tega meseca v Mariboru. Ko se je odbor Zveze za to odločil, je upošteval dve že večkrat izraženi sugestiji: potrebo čim tesnejšega stika med tovariši »z bi vše ljubljanske in bivše mariborske oblasti ter ugodno priliko letošnjih velikih mariborskih proslav ob dvajsetletnici naše države za manifestativen nastop širšega pomena. Občni zbor se sicer prav zaradi velikega tabora dne 14. tega meseca, ko bo večina mariborskih starešin močno zaposlena, vrši šele naslednji dan, toda vsak udeleženec občnega zbora bo imel OD izrabi velikih voznih olajšav možnost, da se v zvezi s starešinskim zborovanjem udeleži tudi narodnih prireditev prejšnjega dne.
Z občnim zborom Zveze naprednih starešin je združen tudi izlet v nekatere obmejne kraje, tako da bo koristno vezano s prijetnim. Odbor Zveze pričakuje, da bo udeležba ljubljanskih starešin nenavadno velika, kar se da sklepati že po dosedanjih prijavah. Pa tudi med mariborskimi starešinami ter onimi, ki stanujejo izven obeh središč, vlada za letošnji občni zbor veliko zanimanje, tako da najbrž ni pretirano upanje funkcionarjev Zveze, da bo njihovo letošnje mariborsko zborovanje zares manifestativno in važen mejnik v delu naših naprednih starešin. Želimo tudi mi, da bi občni zbor v vsakem pogledu kar najbolj uspel!
Gradbena zanimivost
Minili teden so se vršili na novogradnji banke »Slavije« preizkusi kockine trdnosti — tkzv. »Empergerjevih gred«, katere je izvršila Stavbna družba d. d. v Ljubljani. Poizkusu je prisostvovalo Udruženje ju-gosl. inženjerjev in arhitektov, zastopnik mestnega gradbenega urada in gradbeno nadzorstvo banke »Slavije«.
Betonskemu odlitku iz mešanice 300 kg cementa na m® betona (ki se uporablja pri gradnji) v izmerah 70 X 86 X 2000 m/m in železno armaturo 2 (J) 12 m/m so bili po štirih tednih sušenja podvrženi postopni obremenitvi do preloma. Rezultat je bil nad vse pričakovanje odličen: pri bremenu 1131 kg in upogibu 23 m/m je nastopil prelom in trdnost kocke je znašala 282 kg/cin*. Če upoštevamo, da je normalna trdnost kocke 220 kg/cm*, je bila dosežena trdnost pri preizkusu za celih 62 kg večja.
zveza med nekdanjimi keltskimi kovačnica-mi in plavži v malem, poznejšimi bohinjskim plavžarstvom in modernim plavžar-stvoim na Jesenicah. Nepretrgana prastara tradicija plavžarstva v teh krajih je gotovo zanimiva. Z odkopavanjem plavža se bo g. profesor mudil še dva dni, potem pa are odkopavat srednjeveški grad na Žlanu V bližini Bohinjskega jezera.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
__ Ogl. reg. S. br. M. 485-«
Pozdrav z Raba
Ker cilinder xLaj imam na glavi,
vsak zemljan spoštljivo me pozdravi:
cilinder res še vedno učinkuje,
četudi prazno glavo akrasuje.
Vsa vrata meni so odprta
in ženska srca, prej potrta,
veselo na stežaj se mi odpro —
vse to pa le zato,
ker na Rabu pač edini sem,
ki s cilindrom v družbo tu prispem.
Pozdravljeni bodite mi,
Slovenci moji dragi, vsi!
Mirko Jelačin
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani,
t v	«k
Nove vloge
vsak čas razpoložljiva obrestuje po
Tyrseva c. 18.
vloge proti odpovedi
po
4
5
o o
Za vse vloge nudi popolno varnost * ©tv ar j a tekoče račune in izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod !
*	Nj. Vis. knez namestnik Pavle je pre. vzel pokroviteljstvo nad VIII mednarodno gorsko dirko MK Ilirije na Ljubelj- Včeraj je prejelo predsedstvo MK Ilirije obvestilo od ministra dvcra Antica, da je Nj. Vis. knez namestnik Pavle blagovolil prevzeti svoje visoko pokroviteljstvo nad velikimi mednarodnimi gorskimi dirkami za. drž. prvenstvo Jugoslavije na Ljubelj, ki bedo 15. t. m. S tem je dobil pionir našega motociklizma MK Ilirija ob svoji 25 letnici najvišje priznanje za svoje 25 letno uspešno delo na polju jugoslovenske rnotociklistike.
*	Spomenik .iimakoni v Trebinin. Na slavnosti, kakršne v kraju in kolišu še ni bilo. se pripravlja zdaj Trebinje. Pred tremi leti so tam odkrili spomenik Njegošu, 10. in 11. septembra pa bo slovesno odkritje spomenika junakom in mučenikom za svobodo. Kakor Njegošev, tako poklanja tudi ta spomenik svojemu rojstnemu kraju pesnik Jovan Dučič. Spomenik je dragocena umetnina. Na podstavku, v ka-t.e rega so vklesani Dučičevi versi in posvetilo junakom in žrtvam za osvobojenje iz dobe od leta 1914. do 1918., je visok kip angela. Slavnost odkritja lepega spomenika bo združena s polaganjem temeljnega kamna za novo gimnazijo.
MODNI ATELJE
e
LJUBLJANA
KONGRESNI TR3 13

do 5. septembra ne posluje.
*	Finsko poslaništvo sporoča da je dr. Sima Adanja dne 26. julija t. 1. prenehal opravljati funkcijo generalnega konzula republike Finske v Beogradu. Ker je mesto generalnega konzula republike Finske v Beogradu izpraznjeno, se vsi prizadeti naprošajo, da se v konzularnih zadevah obrnejo do finskega konzulata v Zagrebu, Dimitrijančeva ulica št. 11, ali pa do finskega poslaništva v Budimpešti, XI., Ke-leheggy Ute. 20.
*	Veselični park na razstavišču letošnjega VII. Mariborskega tedna se že pripravlja in bo letos deloma preurejen in povečan. Vodstvo prireditve je poskrbelo za prvovrstne atrakcije ki bodo ustrezale tudi bolj razvajenemu občinstvu. V enaki meri je poskrbljeno tudi za prvovrstno prehrano, za dobre pijače ter vse ostalo. Od 6. do 15. t. m. bo spremenjen Maribor v velikomestno središče vsega našega lepega Podr av j a.
*	Zahvala. Banovinski institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani se javno zahvaljuje generalnemu ravnatelju svinčenega rudnika v Mežici, g. Georgeju Bargateju. ki nam je kot prvi in dose daj edini privatni mecen naklonil dragoceno zaščitno napravo za zdravilni, a tudi nevarni radium.
*	Razpisana služba banovinskega cestarja. Banska uprava dravske banovine razpisuje službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti II. reda št. 277 Dramlje—Spitalič—Ziče za progo od km 5.500 do km 11.355. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. septembra pri okrajnem cestnem odboru v Celju.
*	Razpisani zdravniški službi. Banska uprava dravske banovine razpisuje mesto zdravnika združene zdravstvene občine Tržič in mesto zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnici v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. pri banski upravi.
« Jugoslovansko učiteljsko udruženje
bo imelo letošnjo (XVIII.) glavno skupščino v Zagrebu. V soboto 20. t. m. bo seja glavnega odbora z začetkom ob 10. uri. Glavni odbor bo pripravil vss podrobnosti glede predlogov in ostalega. Popoldne bo že sestanek z delegati, na tej prvi seji bodo izvoljeni tajniki, delegatje bod0 oddali poverilnice ,nato pa bo izbran verifikacijski odbor ,ki bo začel takoj delo. Prvi dan bo tudi skupščina lastnikov imovine, ki io je opravljalo doslej beo. grajsko peverjeništvo JUU in ima v Beogradu poseben učiteljski dom. Dne 21. t. m. Se bo začel svečani del skupščine. Delegaciji in častnim gostom bo prečitano najbolj pereče vprašanje našega šolstva, to je zahteva po obveznem 81etnem šolskem posetu. Po zaključenih predlogih bodo izbrane delegacije, ki bodo počastile spomine raznih nacionalnih velmož. Popoldne bodo delegatje nadaljevali delo. Izbrali bod0 potrebno število skupščinskih odborov, ki bodo pregledali vse dospele nasvete in predloge. Sledili bosta tajniško in blagajniško poročilo. V ponedeljek 22. t. m. bodo v razpravi najprej nova pravila, ki jih je pripravil poseben odbor, katerega sestavljajo pooblaščenci iz dravske in savske banovine. Nato bo razpravljal plenum o poročilih posameznih odborov, če bo časovno mogoče, bo "^sedanje končan0 že v ponedeljek. T.r» ba bo le sprejeti še resolucijo in izbrati novo častno razsodišče. Ako ne. bodo posli zaključeni, bo skupščina nadaljevala delo še v torek. Po zaključku skupščine se bo zbral k seji še glavni odbor, ki ga sestavljajo predsedniki vseh banovinskih sekcij in odborniki iz glavnih učiteljskih središč. Po dospelih prijavah bo udeležba odlična. Zlasti slovenska delegacija bo odpotovala v Zagreb korporativno. Delegatje bodo nastanjeni po hotelih, internatih in privatnih stanovanjih. V Zagrebu že posluje pri sekciji JUU na Trgu kralja Aleksandra 4./I. poseben stanovanjski odbor. Poseben prireditveni odbor pa bo organiziral izlete v zanimivo okolico.
7» AVGUSTA OB 4. URI VSI NA JAVNI NASTOP IN VESELICO SÖK0LA ZG. ŠIŠKA!
* V Rim in Firenze (od 3. do 8. septembra z brzim vlakom). Cena prevoza, prehrane, krožne vožnje z avtobusom po Rimu, raznih vstopnin in kolektivnega potnega lista, vodstva itd. je 1.250 din. Zahtevajte takoj podrobne prospekte v Okornovi izletni pisarni, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45. Vhod iz Prešernove ulice!
Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubijo
na, Dvorakova ul. 3, telefon 24-07.	,
* Redni občni zb»r Zveze naprednih ju-goslovenskih akademikih starešin bo tokrat v aMriboru v ponedeljek 15. t. m. ob 9-30 v mariborskem Narodnem domo, II. nadstropje. Po občnem zboru bo skupno kosilo, popoldne pa skupni avtobusni izlet v mariborsko okolico. Podroben spored je razviden iz okrožnice, ki So jo vsi člani te dni prejeli. Potrebno je, da se člani obeh v Zvezi združenih starešinskih akademskih društev »Jadrana« in »Triglava« te prireditve v čim večjem številu udeleže, da na ta način navežemo ožje stike z mariborskimi tovariši. Prijave ljubljanskih udeležencev je, (poslati najkasneje do 8. avgusta na naslov: dr. Fran Tominšek, odvetnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 2, dočim naj izvenljublanski tovariši v istem reku pošljejo svoje prijave na naslov: dr. Lipoid Fran, odvetnik, Maribor. Cankarjeva 1. — Opozarjamo na nadaljnja poro. čila v časopisih.
*	V spomin pisateljice Anike Planinske. VVambreehtSamer. Prostovoljna gasilska četa Planina pri Sevnici bo v nedeljo 21. avgusta počastila spomin pisateljice Ane Planinske ob 51etnici njene smrti. Spored prireditve bo naslednji: ob 8.30 sprejem gostov, ob 9. obisk groba pisateljice, ob 10. maša za pokojno, ob 11. odkritje spominske plošče na rojstni hiši pisateljice, ob 15. pa na prostem v trgu predstava njene igre »Za staro pravdo«, pri kateri bo sodelovalo nad 100 igralcev. Pri prireditvi bo sodelovala godba na pihala. Spominska proslava bo združena z župnim zletom šmarske gasilske župe in sQ zaradi tega vabljene na Planino vse tovariške čete. Ves dobiček prireditve je namenjen graditvi gasilskeg adoma.
Za bolnike je najboljše sredstvo proti preležanja Gregoriöev »BOSO SAG". Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorio, Ljubljana Prešernova allea 6.
*	Smrt zglednega rodoljuba v Novem Sadu. V starosti 62 let je umrl novosad-ski trgovec Lazar Mirosavljevič, brat no-vosadskega župana. Pokojni Lazar Mirosavljevič se je požrtvovalno udejstvoval v vseh nacionalnih, prosvetnih in dobrodelnih organizacijah, veliko spoštovanje pa je užival kot dobrotnik revežev. Tudi v predvojni dobi in med vojno je hil v prvi vrsti nacionalnega pokreta.
*	Gasilski praznik v Dravljah. Prostovoljna gasilska četa v Dravljah si je nabavila novo motorko, ki bo blagoslovljena in slovesno izročena četi danes pod pokroviteljstvom g. župana dr. Adlešiča. Slovesnost je združena z župnim zletom gasilske župe Ljubljana-mesto. Pričetek slovesnosti je ob 14. uri s sprejemom pokrovitelja in gasilskih čet pred šolo Drav-lje-Zg. šiška, od koder je nato sprevod pred gasilski dom v Dravljah. Pred domom bodo slavnostni govori in mimohod
asilstva. — Ob 16. bo na senčnatem vrtu gostilne pri Sojarju velika vrtna veselica.
*	Od 3. do 6. septembra bo avtomobilski izlet v Vipavo-Ajdovščino. Prijave sprejema Okornova izletna pisarna v Ljubljani, hotel Slon, telefon 26-45.
SUPER
OOOeH.MimrSTAftSTVA^SOC POL-l HAR ZORAVLJA B 1Ò937-3Q
Pri vaši intimni toaleti . • •
Super Lysoform Vam je najboljši prijatelj, ki Vam bo preprečil mnogo neprijetnih pojavov. Super Lysoform je zanesljivo sredstvo za desinfekcijo. Upija najhitreje in najpopolneje vsak neprijeten duh. Osvežuje in lepo diši. Zahtevajte samo Original Super Lysoform v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah,	-mie
Pomembno slavje koroških Slovencev
Programatična izjava predstavnika naše narodne manjšine dr. Tischlerja
Kakor je koncem junija izredno lepo uspel Slovenski dan za Ziljo in Gornji Rož na Bmci, prav tako se je slovenska Podjuna v polni meri odzvala vabilu vodstva Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in s0 preteklo nedeljo v velikem številu zbrala v Globasnici, da javno pokaže svojo ljubezen do slovenske besede in slovenske pesmi, čeprav je ves čas po malo rosil dež, Se je vendar zbralo nad tisoč gostov iz bližnje in daljne okolice, kar je ob slabih prometnih prilikah in za koroške razmere nad vse lepo število, če dodamo k temu pripombo, da je nekaj nedelj poprej slični nemški prireditvi vDo. trli vasi prisostvovalo vsega 50 gostov, postane obisk Slovenskega dne v Globasnici prav posebno pomemben.
Prireditev je bila zvezana s proslavo 351etnice obstoja slovenskega kulturnega društva v Globasnici in obenem tudi s proslavo 301etnice »Sk>venske prosvetne zveze«, centralne kulturne organizacije koroških Slovencev.
Program je bil izredno pester in bogat: slovenska pesem, recitacije, deklamaeije, dva kratka odrska nastopa in vmes po-djunski tamburaški zbor, ki je z udarnimi koračnicami in z izbranimi slovenskimi melodijami ustvarjal najboljše razpoloženje. Načelno važen je bil govor predsednika Prosvetne zveze dr. Tischlerja, ki je med drugim izatajal kot stetig
»Nad 1300 let so koroški Slovenci test-| niki svoje zemlje. V dobrih in težkih ča-I sih so ji služili in ta zemlja jih je zmeraj spet rodila in redila, čim večji je bil pritisk proti slovenski besedi in pesmi, s tem večjo ljubeznijo se je slovenski človek obojega oklepal. — šoli odrasla mìa-dina se je s svojimi starši zbirala v slovenskih kulturnih društvih in tako so ta društva postala cement našega narodnega doma, ki stoji na naši slovenski zemlji. če bo novi čas terjal od nas novih oblik prosvetne organizacije, delo, duh in cilji ostanejo nespremenjeni. Govornik je izrekel zahvalo koroškim prosvetnim delavcem. Košir, Sekol, Stare, Poftanee za nas niso navadna imena, marveč vzori delavnosti, požrtvovalnosti in nesebičnosti. Kar se dogaja danes akoto slovenskih duhovnikov na Koroškem, na vse to gleda "narod s slovenskega vidSka. Prepričani smo, da so obremenjeni samo po delu za svoj narod. Ta obremenitev pa jim je najvišja zasluga in s tem, da so služili svojemu narodu .so služili tudi državi, ki ji pripadamo.«
»Vse naše kulturno, politično in gospodarsko delo velja ohranitvi slovenskih kulturnih vrednot. Državi dajemo, kar ji pripada. Predobro se zavedamo, da si moremo ustvariti realno in moralno podlago za naš narodni obstoj le s popolno lojalnostjo do držawe. Tb smo strnjeno äo-
kazaü pri volitvah 10. aprila. Sedaj pa pričakujemo, da se bo držalo tudi zagotovilo, ki ga je svečano podal g. deželni glavar 7- aprila v št. Jakobu v Rožu.«
Uvrščamo se v celotni državni, predvsem gospodarski ustroj. S tem pa. da pripada slovenski kmet državni kmečki organizaciji ali delavec delovni fronti ali naš otrok Hitlerjevi mladini, s tem še nikakor ni iz Slovenca postal Nemec. Narodna skupnost je bogohotena povezanost ljudi na podlagi rojstna krvi in jezika, šeg in navad, pesmi in melodije. Kakor vzdržujejo nemàke manjšine kulturne stike z matičnim narodom preko meja, tako bomo tudi nri koroški Slovenci ščitili in bramii slovensko zemljo in svoje posebnosti ter vzdrževali kulturne stike z materinskim narodom v Jugoslaviji. Kulturni stiki preko državne meje nikakor niso v nasprotju z interesi naše države, ampak so nasprotno v stanu utrditi dobre prijateljske odnošaje med Veliko Nem čijo in Jugoslavijo. Kot dobri državljani in kot prebivalci Obmejnega ozemlja pa si želimo kar najboljših odnosov med obema sosedoma.«
»Jeseni pričenjamo novo prosvetno de. setletje. Novo ustvarjeni nemški narodni družini mora odgovarjati prav tako strnjena in enotna slovenska narodna skupnost. In ta družina koroških Slovencev naj živi!«
Oficietoi program je zaključila zaprisega dijaškega zbora z udarno recitacijo: s>Ti narod koroški, ti narod — trpin — za borbo pripravljen že je tvoj sin!«
A T £ L «J C
BAZANELLA
od <6. VIII. do nadaljnega ne dela.
Dne 28. Vin. potuje v Paris, v prakso k svetovno znani modni hiši Jean Patou kot pomožna risarka in prikrojevalka. Pravočasno bo svojim cenj. damam sporočila, kdaj in kje bo začela zoj»et z rednim delom. Z današnjim dnevom se
iz Beethovnove ul. 15. izseli.
*	V Dalmaciji iščejo nemškega novinarja dr. Kiepersa. Pred nekaj dnevi so v okolici Dubrovnika našli zapuščen avtomobil z nemško značko, lastnika pa ni bi lo nikjer. V avtomobilu je bilo nekaj prt. Ijage in drugih predmetov v vrednosti kakih 30.000 din. Našli so tudi zavoj filmov in neke listine, iz katerih je razvidno, da je lastnik avtomobila dr. G. Kiepers, novinar iz Dresdena, ki je prišel v Dalmacijo s svojo soprogo. Za nemškim novinarjem je poizvedovala policija najprej v vseh letoviščih dubrovniške okolice, potem pa tudi drugod, a odziva ni bilo. Do m.neva se, da sta se nemški novinar in njegova žena ponesrečila pri kopanju.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
OBIŠČITE
VII. MARIBORSKI TEDEN
od 6. do 15. avgusta 1938.
POLOVIČNA V02NJA NA ŽELEZNICAH
od 4. do 17. avgusta. Veliki narodni tabor dne 14. avgusta 1938. JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije
v Mariboru. VELIKA GOSPODARSKA
IN KULTURNA REVIJA Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt
—	Kmetijska razstava — Razstava cest — Tujskoprometna razstava — Fotoamaterska razstava — Filatelistična razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve
—	Športne prireditve — Veselični park na
razstavišču itd. MARIBORSKI OTOK — NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI — ZELENO — ROMANTIČNO POHORJE — VINORODNE SLOVENSKE GORICE — GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR
Vas vabijo!
« Plemiči v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji. V Zagrebu je izšel te dni »Zbornik plemstva«, ki ga izdajajo ■naši heraldiki. V zborniku je pregleden popis plemiških rodbin, ki živijo že od nekdaj na področju Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Starih plemiških rodbin je nad 50.000, po večini pa so te plemiške rodbine kmeòke. v nekaterih pokrajinah so cele vasi samih ple-mičev. Plemstvo so dobili ti vaščani po večini v dobi bojev s Turki. Najbolj znani so turopoljski plemiči, plemiči pa so tudi prebivalci Poljica, Cvet kovica in Kal-nika. V Kalniku so dobili plemstvo kmetje, ki so za kralja Belo oskrbovali nasade sliv. Tem plemičem pravijo >slivarji kralja Bele«. Po veliki večini vaški plemiči Hrvatske, Slavonije in Dalmacije dandanes ničesar več ne vedo o svojem plemstvu in se lahko o tem šele zdaj poučijo iz heraldičnih zbornikotv. V samem Zagrebu je kakih 8.000 plemičev, ki so potomci nekdanjih visokih uradni, kov in veleposestnikov. V zborniku plemstva pa ni nobenega sledu o plemiškem rodu Zrinskih in Frankopanov. Ta dva rodova sta popolnoma izumrla.
* Filatelija ima po vsem svetu svoje pristaše, katerih število še stalno narašča. Tudi pri nas je deležna vedno večjega zanimanja. To bo pokazala nazorno tudi velika filatelistična razstava na letošnjem VII. Mariborskem tednu od 6. do 15. t. m. Med drugim bodo razstavljene tudi zelo zanimive in dragocene serije ter posamezne znamke velike vrednosti. Razstava bo tako poučna kakor tudi vzgojna.
* Jugoslovenski kinološki savez priradi letos IV. državno razstavo weh vrst psov v dneh 1. in 2. septembra v okviru Ljub? Ijanskeea velesejnia v Ljubljani, pod pos kroviteljstvom kraljeviča Andreja. Razstava bo pod okriljem Föderation Cynologique Internationale in se bo<k» podeljevali naslovi: Prvak (sinja) Jugoslavije — Ljubliana 1938 in nadeja na C. A C. I. B. Razstavni odbor: vodja razstave Franc Urbane, vele« trgovec; namestnik Ivan Rostan, lin. raad-svetnik v p.: tajnik T. Teodor Drenig, art. kapt. v p.; blagajnik Ivan Zupan, ravnatelj v p. Sodniki: prof. dr. Witzelhuber Karl, za športne pse; dir. Pavvelek Robert, za jazbečarje, foksterijerje in terijerje; univ. prof. dr. Schober Arnold, za angleške ptis čanje in španijele; upravitelj Goderei Ivan za brakes jazbečar je ; industrijalec Jakil Vence, za brnke in basete: svetnik Križaj E ver en. za nemške ptičarje (psice); akademik Sežun Bogdan, ea nemške ptičarje (pse). — V četrtek 1. septembra bo od 8. do 10. pripeljanje psov. ob 10.30 slavnota na otvoritev razstave, ob 13. začetek ocenjen vanja psov, ob 18.30 prekinitev razstave, ob 20. pozdravni večer v hotelu Bellevue. V petek 2. septembra bo ob 8. nadaljevanje ocenjevanja psov, ob 16. produkcija d resi ran i h psov, ob JS.30 zaključek razstas ve. — Vse pismene pošiljke Je naslavljati na Jugoslovenski kinološki savez v Ljubljas ni I., Cesta v Rožno dolino 36. (tel.23-55). Rok za prijave je do 18. t. m.
DANES OB IS. URI JUBILEJNE SVEČANOSTI SOKOLA V MOSTAH
*	še v ponedeljek je čas za prijavo k Put-nikovim izletom v inozemstvo.
*	Bi radi preskrbeli svojim otrokom katero knjigo o tujih deželah in krajih? Vzemite Kunaverjevo »Zadnjo pot kapitana Scotta« ali Sven Hedinovo »V azijskih puščavah« ali Kozakov »Boj za Mount Everest« ali Brežnikove »Junake prekoocean-skih poletov« ali Nansenovo v »Noči in ledu«. Vse knjige dobite pri Tiskovni zadrugi. Dajte svojim dozorevajočim otrokom zdrave knjige v roke!
*	Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu (Dopisna trgovska šola) v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9. do 12. in od 4. do 6. popoldne. Tečaj je priznano najboljši. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta. Vodstvo in učno osobje kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
Iz Liubljane
u— Tenorist m skladatelj Ludovik Baj-
de, ki je nekdaj pel v našem gledališču ter požrtvovalno sodeloval pri raznih pevskih prireditvah in je starejšim Ljubljančanom še v dobrem spominu, je po sedmih letih prišel iz Nemčije domov na obisk. G. Bajde, ki je zdaj član op are v Leipzigu, bo zapel v radiu tudi nekatere svoje skladbe. Rojaku-umetniku iskrena dobrodošlica!
u— Koncert in prosta zabava Poštne godbe bo danes v prostorih gostilne na Strelišču pod Rožnikom. Koncert od 15. do 17. nato do polnoči prosta zabava s plesom. Vstop prost. Prostovoljni prispevki v korist godbe se hvaležno sprejemajo. Pridite! Odbor.
I Večni aduti življenja in ljubezni v velefilmu po krasni in globoki Puškinovi noveli
PIKO VA DAMA KOi° 5L4TICA 2124
ob 15., 17., 19. in 21. uri!
I
*	Agilno društvo »Nanos«, ki je opravilo zlasti v zadnjih letih v Mariboru in ob vsej severni meji ogromno mnogo narodnega dela se udeleži tudi VII. Mariborskega tedna s posebno razstavo, ki bo gotovo vzbudila mnogo zanimanja.
*	Zapora na banovinski cesti Cerklje— Vodice—Tacen. Na prošnjo okrajnega cestnega odbora v Kranju je odredilo sre-sko načelstvo v Kranju zaradi gradbenih del železobetonskega propusta v tiru ba-novinske ceste Cerklje—Vodice—Tacen v km 15.230 v Zg. Brniku za vsa vozila zaporo pri banovinskem lesenem mostu preko potoka Mlinščice za čas od 8. avgusta do 10. septembra. Promet je usmeriti ria občinsko cesto pred gasilskim domom preko lesenega občinskega mostu potoka Mlinščice na desni strani banovinske ceste v smeri iz Cerkelj in preko novega betonskega občinskega mostu preko potoka Ovšice do križišča banovinske ceste z občinsko cesto v Zg. Brnik-Voklo. Zaporo je označiti na obeh konceh zaprte ceste s predpisanim mednarodnim znakom.
« Oddaja plemenskih petelinov in ko. koši rjave štajerske pasme. Banska uprava sporoča, da bo tudi letošnjo jesen oddajala kmetovalcem in drugim interesen, tom plemenske peteline in jarčice rjave štajerske pasme. Naročila zbirajo kmetijske organizacije in občine ter jih nato skupno pošljejo pristojnemu sre3kemu načelstvu. Naročniki plačajo za petelina po 10, za jarčico pa 20 din. Ta prispevek se mora plačati takoj pri naročilu. Podrobnejša navodila se dobijo pri sreskih načelstvih, odnosno mestnih pogla varstvih.
*	Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih, od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova nMca 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški .internat-
Gasilska četa Ljubljana—Barje po-novi svojo vrtno veselico z nagradnim kegljanjem jutri v nedeljo popoldne na vrtu gostilne Putrih na Dolenjski cesti. Pri ja* telji gasilcev vljudno vabljenL
Dr. Bogdan Brecelj
začasno ne ordinira ■■■■■■■■
u— Okrasite okna in vrtove z rožami ter uredite vrtove! 2e pred tedni smo poročali, da bo letos mestna občina sama nagradila lastnike najlepše s cvetjem okrašenih oken in balkonov, prav tako pa tudi najlepše in najbolj smotrno urejenih vrtov. V kratkem prične poslovafì komisija, ki bo ocenjevala s cvetjem okrašena okna in balkone ter vrtove in razdelila tudi prav razveseljive nagrade. Opozarjamo torej vse lastnike in pri ja-' telje cvetja in vrtov, da se bliža čas, ko bi njih okna in vrtovi morali biti okrašeni najbujneje, to pa v lastno korist prijateljev cvetja, da ne bodo razočarani, če ne bi dobili nagrade, ker komisija pač ne more ocenjevati rož, ki so skrite po hodnikih in dvoriščih. Kdor želi, da komisija oceni njegova okna ali vrt, naj se pismeno ali osebno zglasi v mestni vrtnariji, ali pa pri podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva. Tako prijavljene vrtove. okna in balkone si bo komisija prav posebno ogledala in lastnike smatrala za tekmovalce, da ne bo zamere, če bi komisija po naključju kako lepo okno ali vrt spregledala.
u— Evidenca umobolnih in duševno zaostalih kakor tudi težko pohabljenih, gluhonemih, slepih in božjastnih na področju mesta Ljubljane se vodi na mestnem fi-zikatu. Rok za prijave na mestnem fizi-katu je še do 11. t. m. Prijavijo naj se tudi oni, ki so to že storili pred dvema letoma.
> JUTRO št. 182.
7
= BtedeOa, T. VUL 1938.

Danes ob 17., 19. in 21. uri. Prekrasna drama o problemu neporočene matere in žene kot ljubice. V gl. vi. Francis Kay	fiAm Jk * T* TDFfVTT
KINO UNION - TEL. 22-21 ^ULllU 1A L J UÖL/ilNl
I
u— Tečaji za vaditelje obvezne telesne I vzgoje. Da bi se čimprej izobrazilo zadostno število vaditeljev, ki bodo poučevali v telesno vzgojnih tečajih na področju naše banovine, namerava ministrstvo prirediti tečaj v Ljubljani. Ta tečaj bi bil v velikih šolskih počitnicah, vendar še ni znano, kdaj se bo začel. V tečaj bo sprejetih okrog 30 tečajnikov. Obisk tečaja je posebno priporočljiv ljudsko-šolskim in strokovnim učiteljem, rezervnim oficirjem in tehničnim organom telesno vzgojnih društev, ki imajo vsaj srednješolsko malo maturo. Vse podrobne informacije daje mestni odsek za telesno vzgojo, Beethovnova ulica št. 7/II.
Iz Celja
Vseeno je ali oddaste Vaš film v razvijanje na ALEKSANDROVI CESTI 8 ali v PREŠERNOVI 9 preje E. Dobrič pri
Fot© Touristu Lojzu šmucu
kjer dobite sveže filme najnovejše emulzije in fotoaparate vseh svetovnih znamk
Cadet Box 4 6.5 s 3 filmi Din 99.—
n w \em
patisce Ilirije
9
«
Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben
komfort! Višek higijene! POZOR ! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni!
		
BnSSs »Hiš	črna express 1.50 Din.	kava
Buffe »Hm	k< zendviči po 1	Din.
I
maiiiu!timm»mmumniiiiii
«
izredno dobra vina
iltilitlili:illMliilliiilililliiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiii:i!iini
Hakovec
! do is» avg» ne erämira.
t ♦
DVORNI SVETNIK
A'
Hi
Graz3 Schillerstarasse
NE ORDIMRA DO KONCA AVGUSTA
t*
£. e
I
e— Bredici Salmičevi v spomin. Komaj pet let Ti je bilo. Pet kratkih, lepih, solnčnih let v največjo srečo in radost svojim staršem. Kot hčerkico-edinko so Te obsipavali z vso nežno ljubeznijo, z vso gorkoto ljubečega srca Tvoji roditelji, sorodniki in vsi, ki so pozinali Tvoje mile plave očke in Tvoj prisrčni, sladki smehljaj. Bila si rahel cvet, ki se je utrgal, predno se je razcvetel, bila si solnce svojega sedaj tako tihega doma v daljnem Beogradu, ki je sijalo le pet kratkih, bežnih let in nato ugasnilo za vedno. Bredica naša! Ni Ti bilo dano, da bi bila spoznala življenje v vseh njegovih lepotah in tegobah. Rahlo je prijel smrtni angel Tvojo bledo, nežno ročico in stal ob Tvoji beli posteljipi, ko si morala prestati najhujše bolečine male mu-čenice. Toda življenje teče dalje... Ni Te več, ti nedolžno bitje, ki si moralo kljub svoji čistosti in komaj zasluteni mladosti prestati vse gorje, predno si omahnila v poslednjem, smrtnem vzdihljaju. Odšla si med nebeške krilatce in nas pustila tako same in zapuščene ob svojem ranem, svežem grobu. Zlata Brcdica, edina in največja sreča svojih staršev, ljubljenka svojih sorodnikov in znancev, spavaj mimo in pokojno v hladni, neizprosni zemlji, ki je zopet zahtevala svojo žrtev.
KINO UNION. Danes zadnjikrat velefilm »PATRIOTI«. Matineja: »REVOLUCIJSKA SVATBA«.
e— Katastrofalno onečiščevanje Savinje in mestni svet. Dve leti sta že pretekli, odkar so začela industrijska podjetja v Libo-jah, Zabukovci in Šoštanju z odpadnimi vodami onesnaževati potoke in po njih Savinjo. Po Savinji plava temna brozga iz premogovnikov, vmes pa prepletajo vodo dolge proge ogabnih pen, pomešanih z delci kož in živalskimi dlakami, ki izvirajo iz Woschnaggove tovarne v Šoštanju. Vsi protesti in vse akcije so ostale doslej zaman. Brezvestno postopanje industrijskih podjetij in malomarnost pristojnih činite-Ijev ogrožata ves tujski promet v Celju. V nevarnosti je vodna favna, ogorčene kritike se čujejo iz vrst domačinov in tujcev, kopalcev in peric, a nihče se ne zgane, da bi z energično roko v smislu zakonitih predpisov enkrat za vselej odpravil te nevzdržne razmere. Kakor čuiemo, bo sprejel mestni svet učinkovite sklepe, da čimbolj pospeši rešitev te nujne in za vso celjsko kotlino važne zadeve.
I a— Aero meeting 7. t. m. db pol IS. na I
1 Teznu pri Mariboru.	■
a— »Potnikov« izlet od 3. do Ml sep» tembra: z brzovlakom in luksuznim par-nikom: Italija — Sredozemsko morje — Sicilija — Sardinija — Afrika — Malta — Tunis — Tripolis — Genova le 3.300 din. Prijave do 11. avgusta pri »Potniku« Maribor, kjer se dobijo vse potrebne informacije.
Dr. FR. MARINIČ
ne orditura do 29. avgusta
a— Naravna smrt. V včerajšnji številki smo poročali o mrtvecu Janezu Jugu, ki so ga našli sTedi ceste, ki vodi lz Meže v Tr« bon je. Prvotno so domnevali, dia gre za nasilno smrt. oziroma smrtno nesrečo. Sodna komisija pa je ugotovila, da je umrl narav* ne smrti
Povečajte blesk svojega smehljaja s Kolynosom !
Lepota, Vada osebna privlačnost, zavisita od zdravih, svežih in lepih zob. Kolynos napravi tisoče ljudi lepše. — Poskusite Kolynos! Spoznali boste radost svežih ust in očarojočega nasmeha.
p * ^ * **
Varčojte — kupite veliko tubo.
Le naprej brez mir
ZOPET REDNO ORDINERÀ za ženske bolezni in porodništvo — Celje, palača Ljudske posojilnice.
ŠPECIJALISTKA ZA ŽENSKE BOLEZNI in PORODNIŠTVO od 7. avgusta dalje zopet redno ordinira.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, TELEFON 41-79
FILM
£1 **
|i predvajamo v nedeljo ob 5., 7. in 9.
in v ponedeljek ob %9 uri.
V dopolnilo : Paramountov zvočni tednik
SOKOLI! Posečajte in podpirajte Sokolski kino!
Prihodnii spored:
SEVEB kliče
Cie hočete imeti lica mlada, le „ E E 0 * krema ,3e Vaša nada, a sato Je predpogoj, da obiščete drogeri jo Sfiligoj l Drogerija Danica SfiligoJ Tavčarjeva 3.
--GO--
muncfll
Vse, kar fotografirate, Vam razvijemo, kopiramo in povečamo brezhibno in po nizki ceni. — Filme in amaterska dela razpošiljamo tudi po pošti.
Specijalna fototrgovina
JANKO POGAČNIK,
_^_^Ejubljana — Tyrseva c. 20.
u— Karambol na Celovški cestiT"v*pe-
tek zvečer je prišlo pri mitnici na Celovški cesti do hudega karambola med avtom in kmečkim vozom. Posestnik Berlič iz ža-puž je vozil voz detelje s polja domov, a ko je zavil na glavno cesto tik mitnice, je pridrvel iz mesta avto, ki ga je vodil ravnatelj znane ljubljanske tvrdke. Voznik je bil že sredi ceste, šofer pa je zavil malo preveč na levo pred konje, ki so se splašili in poskočili. V trenutku se je avto zaletel v voz in ga preklal na dvoje. Konja sta z drugo polovico voza zdirjala po cesti, a sta kmalu obležala, vsa potolčena po nogah. Policija preiskuje, kdo je zakrivil nesrečo. — žrtev karambola je postal tudi 24-letni delavec Jože Gubane iz štepanje vasi, ki se je na Viču s kolesom zaletel v tramvaj in dobil nerodne poškodbe po glavi in životu.
u—• O Ilirski ulici je v našem listu pred kratkim izšla pritožba, da je prašna, ko je bila izražena tudi želja po tlakovanju ulice. Z magistrata smo o tej zadevi dobili pojasnilo, da Ilirsko ulico škrope vsak dan po štirikrat, toda o veliki vročini voda takoj izhlapi, prah pa ostane, kakor pač na vseh makadamskih cestah. Kar se pa tlakovanja oziroma utrditve Ilirske ulice tiče, je nedvomno potrebna. Mestni tehnični oddelek je predlagal napravo litega asfalta na betonski podlagi, toda stroški bi bili znašali 673.200 din. Zaradi varčevanja in uravnovešenja izdatkov z dohodki so pa morali potrebni krediti še izostati iz bbčinskega proračuna ter bo za sedaj Ilirska ulica samo sprameksirana.
CELJSKI DOM v Bakarcu je ves avgust odprt. Prijave na kolo jug. sester v Celju.
e— Davčno potrdilo za sole. Davčni zavezanci, ki bodo potrebovali ob vpisu svojih otrok v srednjo ali višjo šolo potrdilo o višini neposrednega davka zaradi odmere šolnine, se pozivajo, da si nabavijo to potrdilo čimprej, da jim ob koncu počitnic zaradi velikega navala ne bo treba predolgo čakati. Prošnja se kolkuje z 10 din, prepis potrdila pa z 10 din.
h Maribora
a— Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja občinstvo, da se dne 14. t. m. ob priliki proslave 201etnice obstoja Jugoslavije strogo ravna po določilih cestno polic. reda. Zlasti se opozarja, da morajo biti cestišča vseh cest in ulic, kjer se bo pomikal sprevod, popolnoma prazna in da se pod nobenim pogojem ne smejo po njih parkirati motorna vozila. Pešci smejo uporabljati samo hodnike oziroma pešpoti ter »mejo prekoračiti vozno cestišče samo v neobhodno potrebnih primerih in sicer samo na križiščih cest. Vsako postajanje na cestišču je stro. go prepovedano in se smejo gledalci razvrstiti samo po hodnikih in pešpotih cest in ulic, kjer bo korakala povorka. Vsak vozni promet po Aleksandrovi cesti, Slovenski ul., Gosposki ul., čez Glavni trg, državni most, Kralja Petra trg ter po Dvoršakovi ul., Frankopanovi ul., Radvanj ski cesti do vojašnice kralja Petra I. je za časa slavnostne povorke in zborovanja v navedeni vojašnici strogo zabra-njen. Občinstvo se opozarja, da se odredbam varnostnih organov brezpogojno pokori. Vsako parkiranje vozil v Prešernovi ulici od Aleksandrove ceste d0 vhoda v razstavni prostor »Mariborskega tedna« strogo zabranjeno. Vozila se smejo postaviti v vrstnem redu samo v Sodni in Marijini ulici in sicer na desni strani ceste v smeri vožnje.
KINO SLOGA — Tel. 27-30
Charlie Chan v cirkusu
Najnovejši žurnal: tekma za Davisov
pokal Punčec—Henckel. Predstave danes ob 15., 17., 19. m 21.
Iz Kranja
r— Kino Narodni dOm prikazuje danes ob 5., 7. in 9. velik špijonažni film »Hrabrost kapetana«.
Iz Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob pol 9. uri zvečer in popoldne ob 3. uri samo ob slabem vremenu velefilm »Pravi in lažni princ«. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Gospodarica džungle«.
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes film »Kanadski petorčki«.
Iz Kamnika
k— Kino Kamnik predvaja veseloigro »Dežela smeha«. V glavni vlogi slavna komika Olio in Stanlio.
Iz Hrastnika
h— Za proslavo 201etnice Jugoslavije v Mariboru je pri nas veliko zanimanje. Do predpisanega roka se je javilo v hrast-niškem občinskem uradu 650 posetnikov. Slavnosti se bosta udeležili tudi obe hrast-niški godbi na pihala. Ker se je prijavilo v Trbovljah 750 udeležencev, sta obe občinski upravi zaprosili za skupen posebni vlak.
h— Umrl je. v Možinovi koloniji delavec kemične tvornice Jože Kovač. Pokopali so ga na dolskem pokopališču. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje!
h— Pa se je le zgodilo, V Hrastniku imamo že več let električno razsvetljavo. Tok je falski. Samo poštni urad je še vedno uradoval pri petrolejkah. Te dni je pa po dolgih pripravah vendar le zasvetila moderna električna razsvetljava tudi v našem poštnem uradu. Največjo zaslugo za to pridobitev imata tukajšnje vodstvo steklarne in obratovodja njenih električnih naprav.
Iz Novega mesta
n— Državna meščanska šola »Janeza Trdine«. Ker nima tukajšnja meščanska šola svojih, od ljudske šole čisto ločenih prostorov, je odredila banska uprava, naj šola pri vpisu za novo šolsko leto sprejme v prvi razred le toliko učencev, da ne bo za ta razred potrebna več vzporednica. V prvi vrsti bodo sprejeti dečki.
PRESELILI SMO SE!
»LEKARNA PRI ANGELJU« Mr. ph.D. ANDRIJANIČ v NOVEM MESTU
se je PRESELILA v novourejene prostore na LJURLJANSKO CESTO št. 14.
poleg manuf. trgovine K. Barborič in glavne trafike.
n— Kino »D°m« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni film »Ljubezen in jazz«. Predigra: Paramountov zvočni tednik.
Iz Ptuja
j— Premestitev. Iz Ptuja se poslavlja vnet nacionalni delavec in vesten uradnik, višji poštni kontrolor, g. Naglič Bernard, ki je premeščen po službeni potrebi v Maribor. Sokol v Ptuju mu je priredil včeraj lep poslovilni večer v gostilni »Pri Ro-ziki«. želimo mu mnogo sreče v novem službenem kraju.
j— žrebe smrtno nevarno pobilo dete. Petletna Kelčeva Marjeta se je igrala na travniku, kjer se je paslo žrebe. Pri igri pa jo je žrebe s tako silo brcnilo v trebuh, da ni nobenega upa na ozdravljenje.
j— Zvočni kino predvaja ob pol 19. in pol 21. film »Vse za ljubezen«.
ŽELEZNO POHIŠTVO,
žične vložke, otroške vozičke vseh vrst nudi najceneje »OBNOVA«, F. NOVAK — Jurčičeva 6.
a— Potovanje s >.Putnikom<< je užitek; Bogata izbira izletov, luksUzni avto kari!
Gradec 100 din, 11. avgusta; Celovec (Vrbsko jezero) 120 din, 15. avgusta; Mariazell 200 din, 20. do 21. avgusta; Logarska dolina 110 din, 21. avgusta. —Postojna — Gorica — Grado — Benetke -— Padova — Gardone Riviera — Riva — Merano — Cortina d'Ampezzo — Mill-stadt — Vrbsko jezero — Celovec 1.600 din 25. do 31. avgusta. Prospekti, vse in_ '.formacije in takojšne prijave pri: »Put-nik-u«, Maribor — Celje — Ptuj.
Vpisovanje v enoletni trg. tečaj »Hermes«.
Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na »Hermesu«, enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čimpreje ravnateljstvu »Hermesa«, Maribor, Zrinj-skega trg 1. — Zahtevajte prospekte! — Vpisovanje dnevno.
a— Javni lokali za časa Jlariborskega tedna. Kavarne bodo v času Mariborskega tedna odprte do 4., gostilne do 2., bufeti do 23. ure. V noči od 18. na 14. avgust bodo gostilne odprte celo noč, po 2. uri z ju« traj se alkoholne pijače ne bodo smele to* citi.
BLED. Zvočni kino predvaja danes velefilm »San Francisko«. V torek prinašamo Giglijev film »Svet zove«.
KAMNICA PRI MARIBORU. Danes ob priliki kamniškega žegnanja uprizori podružnica CMD ob 15. narodno igro s petjem »Divji lovec«. Mariborčani ne pozabite obiskati predstave, na prostem na zelo romantičnem prostoru pri »Kleti v skalo« v neposredni bližini Kamnice. Majhen poleži dar, domu na oltar.
POUČANE. Kmetovalci, ki nameravajo dati cepiti svinje proti rdečici, naj javijo do 10. t_ m. število živafi pri občini.
—	Za letošnjo jesensko setev se bo delilo seme ozimnih žit. Pravilno kolkovane prošnje je do 10. t. m. oddati na občini.
—	Sokol Poljčane je stalno na delu. Za tombolo in letnim nastopom sledi zdaj igra »Rdeče rože«. Uprizorjena bo v nedeljo 7. t. m na prostem na Mahoiriče. vem vrtu v Peklu ob 20. Vsi, ki bi se radi nasmejali, pridite!
ŠMARJE PRI JELŠAH. V zadnjem času Sokol zelo marljivo deluje. Društvena godba na pihate pridno igra, saj so instrumenti, ki so stali lepe tisočake, že popolnoma plačani. Dolgoletna želja Sokolov po lastni strehi se tudi bliža uresničenju. Agilna uprava si je v ta namen priskrbela dovoljenje za loterijo in bo žrebanje 25. septembra. Med 212 krasnimi dobitki, ki predstavljajo vrednost 75.000 dinarjev, so štirisedežni avto znamke DKW, motorno kolo, klavirska harmonika, šivalni stroj, oprema za nevesto, kolesa, kuhinjska oprema, sadna škropilnica in drugo. Povpraševanje po srečkah ,ki sp po 5 din, je zelo živahno. Izžrebane Številke bodo objavljene prvo nedeljo po žrebanju tudi v »Jutro«.
K današnjemu sokolskemu prazniku v Dol. Logatcu
Spored je obširen in ga bo mogoče izvesti točno le, če se bodo udeleženci natančno držah navodil rediteljev in vodnikov. Vsak reditelj bo imel poseben znak na rokavu. Na reditelje se obračajte, če boste potrebni pojasnil. Kolesa in • »stala vozila se bodo oddajala v posebno hrambo in čuvanje na prostem blizu Sokolskega doma.
Za Ljubljančane navajamo izvleček iz voznega reda. Kdor želi prisostvovati vsem svečanostim, se mora poslužiti vlaka ob 6.15. Najprimernejši vlak j,0 točno ob 10. uri, pa tudi popoldanski ob 13.40 pride še do časa za glavne točke, vendar bodo morali potniki takoj v Sokolski dom, da bodo lahko prisostvovali razvitju praporov. Telovadci bodo uživali nekatere ugodnosti, zato se iporajo udeležiti skušnje ob 13. uri ,kjer bodo dobili po, sebne znake.
Za povratek v Ljubljano bo najprimernejši vlak ob 21.17, Ob 3.36 pa vozi brzi vlak, ki se ustavi tudi v Logatcu. Nedeljska vozna karta stane 15 din.
Spored: Ob 6. budnica. Ob 9. tekme v petaroboju. Tekmovalci morajo biti že pripravljeni, da ne bom0 motili sledečih točk. Ob 10.30 bo promenadni koncert pred domom. Skušnje vseh oddelkov bodo že ob 13. uri. Telovadce opozarjamo na točnost posebno pri tej točki, ker bo ob 15.. uri že razvitje obrh praporov; telo-vadeči Se bodo morali do tega časa tudi že postrojiti na telovadišču! Samo pol ure nato, to je ob 15.30, bomo že krenili v sprevod. Vsakdo naj takoj poišče svoio skupino in se disciplinirano uvrsti v vrsto, ki mu jo bo določil vodnik. To je nujno, ker se ob 16.30 začne nastop. Po razhodu sprevoda pohitijo telovadci na zbirališče za telovadce. To je spet nujno, ker bodo telovadci na isto koračnico odstopali in dostopali. Garderobe za telovadce bodo v domu.
H koncu naj še omenimo, da se bo nastop vršil ob vsakem vremenu.
Ponovno pozivamo naš napredni živelj, da podpre našo slavnost s svojim obiskom. Oddolžili se boste s tem svoji sokolski dolžnosti do naše zapadne meje, pri tem pa boste sami imeli največji užitek, saj je danps Logatec priznano letovišče z lepo okolico in kopalnim bazenom. Spored in narodna veselica vam bosta nudila vsega. Torej na svidenje v Dol. Logatcu!
Nastop Sokola na Ponovičah
Sokoli na Ponovičah pri Litiji so bili prej člani litijskega Sokola, pred petimi leti pa so ustanovili lastno društvo, že v prvih letih svojega obstoja so postavili v Mačkovini svoj dom, ki je žarišče uspešnega in požrtvovalnega dela. Danes bo v tem domu prav živahno, ker prireja Sokol svoj javni nastop in vabi k udeležbi brate in sestre v Zasavju, iz Ljubljane in drugod. Začetek prireditve bo ob 15.30. Gosti imajo ugodne železniške zveze s popoldanskimi vlaki. Onim, ki pridejo že dopoldne, svetujemo, da pohite na kako izletniško točko, ki jih je obilo v okolišu. Najbolj pripravna je pot na Sv. Goro, od koder je od savske postaje le dve uri hoda.
Sokolsko društvo v Litiji se bo korpora-tivno udeležilo prireditve v Ponovičah. Za najmlajše bodo pripravljeni vozovi.
Proslava 30 letnice žirov-skega Sokolskega doma
Žiri, 6. avgusta Ob koncu avgusta poteče 30 let, ko je bil odprt v Žireh Sokolski dom, prvi v naši demovini. Tedanja slavnost je potekla ob naravnost ogromni udeležbi domačinov in tujih prijateljev sokolstva. Ta pomembni spominski sokolski praznik bo naš Sokol proslavil v nedeljo 14. t. m. popoldne z razvitjem naraščajskega prapora,
Slavnost se začne ob pol 14. s skušnjami, katerim sledi čez eno uro slavnostno razvitje. Nato bo sprevod, po sprevodu javni telovadni nastop in narodna prosta zabava pred Sokolsikim domom in v njem.
Naš Sokolski dom je bil. odkar obstoji, najtrdnejša narodna trdnjava, katero so zastonj naskakovali najhujši nasprotniki sokolstva v dolini. Vsi napadi so bili dostojno in odločno odbiti.
Iz Sokolskega doma sta se širili in se širita tudi danes narodnonapredna prosve-ta ki jugoslovenska zavednost. Iz te telovadnice je izšlo že lepo število odličnih telovadcev in telovadk.
Izrednost je, da je bil zgrajen prvi Sokolski dom na Slovenskem v tedaj še preprosti vasi Žireh in ne v mestu afi v trgu. Žirovski Sokol pa je tudi vselej izpolnjeval svoje sokolske dolžnosti. Njegova naloga je danes še tem večja, saj so Žiri obmejni kraj.
Kakor se lahko ponaša s prvim Sofcok skim domom, teko rma tudi svoj Vidov dan. Ta Vidov dan pade na Vidov dan L J914, ko je razvil svoj društveni prapor. Razumljivo, da je moral naš Sokol zaradi tega prestati marsflkak očitek m še kaj hujšega med svetovno vojno, pa tudi kasneje. Ob otvoritvi pred 30 leti je rekel govornik: »Šola ne zadostuje, dežela in država ne dajeta tega, česar potrebujemo. Znoj je pokropfl to poslopje, dek> ga je dakx Upam. da bo ta Sokolski dom tudi za-naprej torišče in ognjišče žirovskega Sokola.« Da, bi! je In bo to tudi ostal za naprej.
UdeteKte se te prostate v nedefjo M. t m. ne fe Sokoli in Mranjih društev, aanprik prkftte trnfi dragi pujotetji kx prija&ciji-
e 0 §
ce sokolstva k nam v Žiri. Brat Jakob Po-ljanšck nudi ob takih prilikah polovično vozno ceno na svojih avtobusih, kar bodi s hvaležno pohvalo omenjeno.
Sokclsl-cl prazrdu
v SrezavicI
Ob lepi udeležbi sokolstva in njemu naklonjenega občinstva je polagalo obračun svojega dela v telovadnici marljivo brc-zovško sokolsko društvo s telovadnim nastopom, ki je bil v nedeljo 31. julija na letnem telovadišču v Radni. Župno upravo jc zastopal br. Borštnik, starosta višikega Sokola, navzočen pa je bil tudi vsakoletni gost častni starosta Ljubljanskega Sokola br. dr. Viktor Murnik, in številni zastopniki bratskih društev iz Ljubljane in okolice. V velikem številu nad 130 oseb je sodeloval sosedni viški Sokol z vsemi svojimi oddelki. Pod vodstvom načelnika br. Prebila in načelnice s. Vovkove so prišli na telovadišče vsi telovadni oddelki, ki so med petjem državne himne izkazali čast državni zastavi, nakar je pozdravil vse n^vzočne starosta br. Jevc, ki je svoj govor zaključil s pozdravom starešini Nj. Vel. kralju Petru IL, med navdušenimi ovacijami sokolstva in občinstva, ki je v velikem števi-fu prisostvovalo nastopu. Pri javni telovadbi je nastopilo najprej 36 dečkov z vajami s palicami na štetje, ki so dobro uspele, zatem je vrsta viških naraščajnic nastopila z odlično izvedenimi vajami na dvo-višinski bradlji, nakar je 46 deklic prav dobro opravilo župne proste vaje. Pri orodni telovadbi so nastopili naraščajniki Ljubljanskega Sokol.? na bradlji, člani na drogu in bradlji. Vse tri vrste so bile deležne toplega odobravanja za svoje res dobro izvedene vaje. Jako dobro so nato usipele praške proste vaje naraščaja (38 naraščajnic in 27 naraščajnikov) in članov (17) in članic (16), ki so jih izvajali na godbo na gramofonske plošče. Po telovadbi je čestital društvu k lepemu nastopu in ga bodril k vztrajnemu delu župni delegat br. Borštnik, nakar je bila med petjem »Le naprej« spuščena državna zastava. Z nastopom more biti brezovški Sokol povsem zadovoljen, želimo mu, da bi deloval še naprej v tem pravcu, zlasti pa mu želimo, da bi drugo leto otvoril svoj dom. kjer bo lahko neovirano vršil svoje vzvišeno sokolsko poslanstvo.
Jubilej Sokola Ljubi Jana-Moste. Sokol v Mostah slavi danes 30-letnico svojega uspešnega in požrtvovalnega delovanja. Razvil bo naraščajski prapor, ki mu bo kumoval kraljevič Tomislav, dočim je društvenemu praporu že leta 1929 kumoval prestolonaslednik Peter, sedanji naš sokolski kralj. Začetek proslave bo ob 15. na telovadišču. Letno telovadišče, katero so uredili člani sami s pomočjo vojske in s prostovoljnimi prispevki, bo izročeno svojemu namenu. K proslavi svojega " jubileja vabi Sokol v Mostah bratska sosednja društva, napredne in nacionalne organizacije ter sokolstvu naklonjeno občinstvo.
Uprava Sokola na Viču vabi članstvo in naraščaj, da se danes v polnem številu udeleži bratskih nastopov v Mostah, Zg. šiški, Kamniku in Doi. Logatcu. Vsi naj se udeleže nastopov v krojih, sicer pa v meščanski obleki z znakom. Zbor za Zg. šiško, Kamnik in Dol. Logatec ob 13-., za Moste pa ob 14. na vrtu Sokolskega doma, odkoder bo skupen odhod. Slavja v Dol. Logatcu se udeležimo s ^članskim, v Mostah pa z naraščajskim praporom. Bratje in sestre, naraščaj, pokažimo z veliko udeležbo, da nas vse spaja ista Tyrseva misel.
Osmi letni javni nastop Sokola Zgornja Šiška. Na svojem lepo urejenem letnem telovadišču, ki je zaenkrat edino zatočišče sokolske mladine, priredi v nedeljo, 7. t. m. Sokolsko društvo Ljubljana—Zgornja Šiška svoj redni javni nastop, ki prične ob 16. Bratski vabimo sosednje bratske edinice in narodno občinstvo, da nas s svojim številnim posetom moralno in gmotno po-d-pro, saj bomo morali v kratkem pričeti z zgradbo lastnega doma, ker smo brez strehe in bi nad 170 telovadečih ne imelo kje telovaditi. Skušnje poedinih oddelkov pri-čno ob 14. Pri nastopu sodeluje godba 40. pešpolka.
Sokol v Žirovnici otvarja danes svoj dom, ki je dokaz velike požrtvovalnosti sokolske družine. Otvoritev doma bo ob 16., pol ure pozneje pa bo začetek javne telovadbe. Rojak g. Ludovik Križišnik v Ljub« ljani je posvetil žirovniškemu Sokolu za praznik lepo pesmico, od katere priobčuje-mo marljivemu društvu v pozdrav naslednji dve kitici:
Trdnjava pod orjakom Stolom, ki tu stoji, ostala bo, obramba našim bo prestolom, ne zruši je nobeno zlo. Žirovnica, ti vas slovenska, pod Stolom naša vroči kri. s teboj se zemlja vsa slovenski sokolske zmage veseli. Sokolska četa na Lavrici priredi 14. L m. svoj javni telovadni nastop, ki bo združen z otvoritvijo novega letnega telovadišča. Ta sokolska četa si vztrajno gradi svojQ po-stojanke po načrtu dela v Petrovi petletki. Komaj 8 let obstoja Sokol na Lavrici, a dosegel je že pomembne uspehe pod požrtvovalnim vodstvom staroste I. Ògrina. Dan za dnem se na telovadišču vežbajo člani mari ji ve čete in v nedeljo 14. t. m. bodo pokazali uspehe svojega dela in swje vsega priznanja vredne valerne. Marljiva četa zasluži, da njeno prireditev obiščejo bratje in peiJateifL od Miza m daleč.
Gospodarstvo
Višje zavarovanje delavstva za starost
in onemoglost
Ponosni in STečni proslavljamo 201 etnico svobodne Jugoslavije. V 20 letih samostojnega državnega življenja smo prinesli dokaze za svojo kulturno in državno«politično zrelost. Na vseh poljih javnega uveljavljaš nja je Jugoslavija storila krepke korake naprej.
K močnim stebrom državne politike epa-via socialna politika, v prvi vrsti socialno« zavarovalna politika. Ustanove socialnega zavarovanja 00 v ljudstvu ustvarile in utr« dile vero in zaupanje v državo ter pospešujejo smisel za socialni red.
Našo srečo le moti zavest, da etari in pri delu za napredek države in za obrambnost naroda onemogli delavci še niso deležni zakonitih dajatev iz naslova delavskega po« kojninskega zavarovanja. Tud>i v to brazdo je položeno seme. ki bo v bližnjih letih zraslo v vsakdanji kruh za jugoslovenskega delavca v dneh starosti in onemoglosti. Rent no zavarovanje delavc-ev velja v kul-• urnem sve-lu za gospodarsko, socialno in nacionalno-politično najpomembnejšo pano« go socialnih zavarovanj. Realna demokracija in stvaren humanizem pokažeta svojoprak« lična vrednost v ustanovah, ki so simbol bratstva in vzajemne pomoči.
Jugoslovensko delavsko rentno zavarovanje, ki je bilo uvedeno lani 1. septembra, e zgrajeno na najskromnejših matematii« nih osnovah tako, da bo najboljša pokojnina v najusodnejšem primeru znašala me» sečno 432 din. povprečna pokojnina pa bo ilosegla znesek 210 din. Skoraj 50% vseh zavarovancev bo uživalo pokojnino, manjšo od te povprečne pokojnine, t. j. manj kot 216 din mesečno. Te nizke pokojnine so umevne, ker tudi premija znaša samo 3%. Sk romnost jugosloveiifkega invalidnega in starostnega zavarovanja ima svojo razlago v skromnih naših gospodarskih prilikah. Matematična osnova rentnega zavarovanja sloni na povprečnem gospodarskem standardi; jugoslovenske gospodarske delavnosti. Zakonodajalec je bil mnenja, da je ta n'z« ka premija še v skladu z zmogljivostjo v gospodarskem življenju.
Znano pa je, da mnogo industrijskih pod« jeti j v državi stoji visoko nad tem povpreč« jeni. Številna pod jetja proizvajajo pod ugodnimi konkurenčnimi pogoji in rudii v finan« čnih uspehih kažejo velike napredke. Finančni uspehi nekaterih podjetij gredo preko gospodarske iti socialne dopustnosti. Gospodarsko ni v redu ter socialno ni pravično. ako so dobro uspevajoča podjetja v okviru zakona o zavarovanju delavcev iz« enačema s srednje ali slabo stoječimi go-spodaiskimi enotami. Gospodarski teoretiki smatrajo, d-a je ureditev socialnega zavarovanca na osnovi enotne premije krivična in gospodarsko nevzdržna. Osnovo za višino socialno zavar. prispevkov morajo tvoriti oni elementi, ki dajejo bolj pravilno sliko o gospodarski jakostii posameznega podjetja. To gospodarsko utemeljeno načelo je imel I>red očmi jugoslovenski zakon z določbo o prostovoljnem višjem zavarovanju za one« moglost starost in smrt. S to določbo je zakon želel diferencirati socialno zavarovalno premi o po gospodarskem uspevanju podjetij ter na ta način dvigniti rudi nizek ni« vo v zakonu določenih rent. Žal sloni ta re« gulacija delavskega zavarovanja samo na prostovoljnosti podjetnika, ne pa na obveznosti.
Zakonodajalec je z uvodbo prostovoljne«
ga višjega zavarovanja računal na socialno uvidevnost in miselnost onih jugoslovenskih podjetij, lei imajo značaj velikih vodilnih industrij in ki uživajo udobnosti avtarki-čnega razvoja jugoslovenskega gospodarstva. Hotel jim je na pravno zanesljiv na« čin omogočiti starostno in onemoglost no preskrbo njih delavcev v okviru tovarniške socialne politike. V modernem svetu vod'1-ne industrije nočejo bili zadovoljne z minimalno zakonito socialno preskrbo, zlasti s starostno preskrbo svojih delavcev, saj sloni ta minimalna preskrba vedno na pre» Širokem povprečju gospodarskih prilik. Mo« derna podjetja hočejo to preskrbo prilagoditi lastni finančno-gospodarski moči, zlasti z ozirom na okoliščine, kii resničnejše ogia* žajo zdravje in življenje tovarniške posad« ke. Intenzivna in iniciativna lastna tovarniška socialna politika je potrebna Ln utemeljena, taai kjer delavnice in tovarniški prostori le skromno odgovarjajo zakonitim predpisom o zaščiti zdravja in življenja.
Javna oblast ima priliko in tudi dolžnost, da se za tovarniško socialno politiko zani« ina. Zato mora/jo javne oblasti imeti interes predvsem na tem, kako so podjetja uredila vprašanje onemoglostne in starostne pre« skrbe svojega delavca. Ta problem ne more bitii prepuščen izključno dobri ali slabi volji podjetij, temveč se mora zanj zanimati tudi širša javnost, predvsem oblasti, ki je za razvoj socialne kulture v prvi vrsti odgovorna. Mii vemo. da je tudi v dTavski banovini mnogo podjetij, ki producirajo pod ugodnimi gospodarskimi in finančnimi po« goji in ki so zato sposobna, da po intenci« jah zakonodavca rešijo problem starostne in onemoglostne preskrbe delavcev. V to skupino industrij spada zlasti tekstilna industrija. ki obratuje ponekod v zdravslve« no nezadostnih obratnih prostorov, posvoji naravi pa je ta industrija taka. da zelo intenzivno pospešuje predčasno onemoglost zaposlenih oseb. zlasti zaradi jetike.
Predmet višjega zavarovanja je zboljšanje pokojnin. Premijo je možno dvigniti od 3 na 9% in temu sorazmerno se zboljšaio tudii pokojnine. Skupni prispevek za vse vrste zavarovanja za delavsko zbornico in za javno borzo dela bi na pr. pri 6%«ni premiji v najvišjem mezdnem razredu znašal 197 din namesto 161 din pri zakoniti 3% premiji. Renta bi v tem primeru znašala 800 d'in namesto 430 din. V rudarskem zavarovanju znaša premija 10%, najugod« neiša renta po 35 letih zaposlitve pa 1000 din. j. t. za malenkost več. kakor v mnogo cenejšem delavskem zavarovanju. Pokojninsko zavarovanje v okviru splošnega delavskega zavarovanja je tako ceneno, da raz« Jog podražitve produkcije ne more priti v pošte v. Z 20.000 do 30.000 din na leto se lahko znatno zboljsa starostno in onemoglost no zavarovanje za 100 delavcev.
Z uvedbo prostovoljnega višjega zavarovanja je nvogoč veiik socialni napredek. Okrog 4U.i'W oseb je lahko tega zavarova« nja deležnih. Vemo. da je mnogo tujega kapitala, ki s po.iačano intenziteto in predčasno izrablja naše narodne delovne sile. Javna oblast mora svojo socialno politično ustvarjalnost in skrbstvo z ve<\jo pozornostjo usmeriti v to stran socialne zaščite slo« venskih delavcev, da nam p«» usahli konjunkturi ne ostanejo samo bledi obrazi in onemogla telesa.
dr. Joža Bohinjec
Ne sklepajte ženitnih dogovorov
nasproti dolarju. To gibanjé funta pozdravljajo v angleških gospodarskih krogih, kajti angleški finančniki že nekaj let dokazujejo, da ima funt v primeri z dolarjem previsoko vrednost.
Nervoznost, ki vlada na londonskem trgu deviz in zlata, ni ostala brez vpliva tudi na ostalo Evropo, zlasti na Francijo in na francoski frank. Vesti o skupni devalvaciji funta, dolarja in franka so imele za posledico, da je tudi v Franciji nastopila nervoznost. Cene zlatnikom so se na prostem trgu v Parizu v zadnjih dneh povečale do 7%> preko oficielne nakupne cene Francoske banke in se danes v Parizu plačuje za zlati funt (sovereign) 315.14 franka, medtem ko znaša oficielna odkupna cena Francoske banke le 295.53 franka. Posledica tega vznemirjenja je tudi slabost devize Pariz.
Včeraj je v Curihu deviza Pariz padla pod 12 frankov in je bil zabeležen tečaj 11.99 nasproti tečaju 12.005 v petek in okrog 12.20 v juniju. Kakor je znano, je francoska vlada začasno stabilizirala frank pri relaciji okrog 178 frankov za 1 funt in je bila ob stabilizaciji postavljena meja 179 frankov, preko katere ne more iti cena za funt. Navzlic mednarodni oslabitvi franka pa se cena funtu v Parizu ni bistveno spremenila in je še vedno pod mejo 179 frankov, kar pomeni, da je francoski frank sledil oslabitvi angleškega funta.
Znano je. da drži naša Narodna banka nasproti funtu trdno relacijo v razmerju 238 din za 1 funt. Ker pa je funt v zadnjih tednih popustil za približno 1.5%, gornja relacija pa je ostala neizpreme-njena, zato je morala prav za prav tudi mednarodna vrednost, dinarja na svobodnem trgu popustiti Tečaj dinarja v Curihu je sicer nespremenjen na višini 10 frankov za 100 din, toda ta tečaj ne kaže vrednosti dinarja na svobodnem trgu. temveč ustreza vrednosti dinarja po oficiel-nih tečajih Narodne banke.
Sezonsko »o večam je zaposlenosti le letos manjše
Zaradi sezonskih razlogov se vsako leto v poletju zaposlenost v Sloveniji dvigne na najvišjo stopnjo, nakar prične v jeseni zopet popuščati. Letos pa nam kaže statistika Okrožnega urada za zavarovanje dclav-cev, da v zadnjih mesecih sezonsko naraščanje zaposlenosti ni bilo tako veliko nego lani. OUZD v Ljubljani je pravkar objavil številke o gibanju članstva v mesecu juliju. Od junija do julija je letos povprečno število zavarovancev naraslo le za 318, medtem ko je znašal lani v tem mesecu prirastek 1259, predlanskim pa 1699 zavarovancev.
Povprečno število zavarovancev je v juliju doseglo 103.904, kar je seveda še vedno za preko 3000 več nego v lanskem juliju. Ta enoletna razlika pa je nazadovala prav zaradi letošnjega manjšega prirastka od 3983 v juniju na 3042 v juliju. Tudi v prejšnjih mesecih smo opažali slično gibanje, ki je imelo za posledico, da je letošnje sezonsko povečanje zaposlenosti doseglo od aprila do julija le 7757 zavarovancev nasproti 11.237 v istem razdobju lanskega leta.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v juliju 25.14 din in sc je v primeri s prejšnjim mesecem povečala za 0.19 din. Navzlic temu pa je bila povprečna dnevna zavarovana mezda v juliju le za 1.34 din višja v primeri z lanskim julijem, medtem ko je znašala ta razlika v juliju še 1.43 din. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je dosegla v juliju 2,612.000 din, to je za 211.000 din več nego lani.
V območju okrožnega sodišča Maribor je zelo razširjena navada, da sklenejo zaročenci pred poroko ženitne dogovore v tem smislu, da skleneta zakonska živeti v premoženjski skupnosti tako, da je celotno obojestransko premoženje obeh skupna last. a da eden sam s tem premoženjem »li tudi s svojim polovičnim deležem skupnega premoženja ne sme svojevoljno in brez vednosti in dovoljenja drugega razpolagati.
Namen strank je očiten, zavarovati se že v naprej pred zapravljivostjo ali lahkomiselnostjo ene stranke in z ženitnim dogovorom prisiliti drugo stranko, da se mora ravnati pri v^sh važnejših gospodarskih dejanjih le po skupnem sklepu in dogovoru. To specialno južnoštajersko pravno ureditev zakonskega premoženjskega razmerja so do zadnjega časa tudi sodišča priznavala, posebno še, če je bila ta omejitev medsebojnih pravic zaznamovana v zemljiški knjigi.
Razsodbe najvišjega sodišča v zadnjem času pa so to težnjo zakoncev po varstvu skupnih pravic v tej obliki onemogočile, še več: najvišje sodišče se je postavilo na stališče, da gre pri takih ženitnih dogovorih za občno skupnost premoženja v smislu § 1235 o. d. z. in da eden zakonski drug kljub izrecnemu dogovoru ni omejen v svoji delazmožnosti napram tretjim osebam, marveč da njegova dejanja celo obremenijo premožen je drugega zakonskega druga.
Tako se je zgodilo, da je v konkretnem primeru podpisal posestnik K. svojemu bratu kot porok zadoižnico za 38.000 din brez vednosti in proti volji svoje žene. Denarni zavod je nato tožil ne samo posestnika K., marveč tudi njegovo ženo na plačilo gori navedene vsote in je z svojim
Razmerje med Suntom
2e nekaj tednov vlada na zapadnoev-ropskih deviznih tržiščih, zlasti pa v Londonu, velika vznemirjenost. Na londonski borzi je od časa do časa nastopilo veliko povpraševanje po zlatu, kar kaže, da išče mednarodni nemirni kapital zopet sigurno zatočišče v zlatu. Vso to vznemirjenost so povzročile vesti o nameravani skupni devalvaciji dolarja, funta in franka in poznejši definitivni stabilizaciji. Te vesti se še danes širijo navzlic ponovnim demantijem. Zadnje tedne so se ponovno zgostile ob posetu ameriškega zakladnega tajnika Morgenthaua v Londonu in Parizu. Preteklo sredo je povpraševanje po zlatu na londonski borzi doseglo rekorden obseg in je bilo samo ta dan prodanih za skoro tri milijone funtov (714 milijonov din) zlata. Tudi naslednji dan promet ni bil mnogo manjši in šele proti koncu tedna je nekoliko popustil. Znaten del tega
tožbenim zahtevkom uspel na celi črti. Ugovor žene, da mož sam sploh ni bil upravičen se zavezati za svoje premoženje, naj-manje pa še obremeniti premoženje svoje žene, je odpravilo sodišče na ta način, da je reklo, da ta dogovor velja le med strankama. čeravno je to navedeno po istem stavku, kakor je dogovorjena občna skupnost, da pa se to vprašanje ne tiče tretjih oseb, marveč, da je za te merodajno samo določilo § 1235 o. d. z.
Posledica tega pravnega naziranja, ki se ga sedaj drže vsa sodišča, je ta, da je sklepanje sličnih ženitnih dogovorov, ki se je smatralo med ljudstvom kot najboljša garancija za sigurno gospodarstvo, povzročitelj ravno nasprotnega učinka, saj daje lahkomiselni osebi možnost, da zapravi ne samo svojó polovico premoženja, marveč tudi polovico zakonskega druga.
Glede na okolnost, da se da ženitni dogovor proti volji zakonskega druga razveljaviti le po uspešni tožbi na ločitev zakona, da poteče do pravomočne razveljave ženitnega dogovora najman.je leto dni, v katerem času jamči po naziranju najvišjega sodišča skupno premoženje za vse dolgove obeh strank iz kateregakoli naslova, se vidi, da je sklepanje ženitnih dogovorov, kakor je to navada, največja nevarnost za gospodarski položaj posameznega zakonca in da je tedaj dolžnost vseh merodajnih či-niteljev, da svare stranke pred sklepanjem tako nevarnih dogovorov. Ker volja strank, izražena v pogodbi, po naziranju najvišjega sodišča ne more spremeniti posledic določila § 1235 o. d. z., je potrebno, da se stranke uklonijo in najdejo v varstvo svojih premoženjskih interesov druga sredstva.
Dr. Milan Gorišek.
povpraševanja je moral kriti iz svojih rezerv angleški valutni intervencijski fond, ki pa je obenem dopuščal, da je funt nasproti dolarju polagoma za nekaj točk popuščal. Rezultat tega gibanja pa je, da je funt popustil nasproti dolarju za skoro poldrugi odstotek, in se v svoji relaciji nasproti dolarju vedno bolj približuje stari predvojni pariteti, to je 4.867 dolarja za 1 funt. Pred meseci je znašalo razmerje med dolarjem in funtom še 4.96 do 4.98 dolarja za funt, zadnje dni pa je že popustilo na 4.89.
Tu prihajamo do drugega važnega vprašanja, ki vznemirja zapadnoevropska devizna tržišča. To je vprašanje, ali bo skušala Anglija privesti funt do stare paritete nasproti dolarju, odnosno ali bodo Zedinjene države na tako spremembo pristale. Po oslabitvi v zadnjih tednih funt praktično ni več daleč od te stare paritete
Enotne cene za bencinsko mešanico
Nove enotne cene za bencinsko mešanico so bile uveljavljene že 1. t. m. Včeraj pa je bilo objavljeno v »Službenih novinah« o tem še uradno obvestilo, ki se glasi: Odbor za kontroliranje in reguliranje cen mešanice bencina z alkoholom je na svoji seji 27. julija t. 1. sprejel naslednje sklepe, ki jih je odobril finančni minister z odločbo od 30. julija 1.1.
1)	Prodajna cena mešanice bencina z alkoholom kot motor, pogonskega sredstva je bila na dan 8. julija t L v Beogradu ugotovljena z din 5.25 za liter.
2)	Zgoraj navedeno izenačeno ceno bodo imeli naslednji kraji: Ljubljana, Zagreb, Banjaluka, Split, Sarajevo, Novi Sad. Niš, Cetinje, Skoplje, Osijek, Petrovgrad, Dubrovnik. Podgorica. Kralj ovo, Kruše-vac, Peč, Bitolj, Kosovska Mitrovica in Gospič.
3)	V točki 2. navedeni centri in vsi kraji v krogu 10 km zračne črte od teh centrov. bodo imeli ceno po 5.25 din za liter mešanice bencina z alkoholom. Vsi kraji, ki so v krogu 10 do 50 km zračne črte od teh centrov, bodo imeli ceno po 5.50 din za liter mešanice, vsi ostali kraji pa po 5.60 din za liter. Te cene so obvezne za industrijske rafinerije odnosno njihovo skupnost.
Ukrepi zoper širienje slinavke in parkljevke
V »Službenem listu« dravske banovine je objavljena naredba kr. banske uprave za preprečenje širjenja slinavke in parkljevke. Naredba pravi v glavnem naslednje:
Glede na dejstvo, da se je slinavka in parkljevka ponovno vnesla v dravsko banovino s transporti živine iz sosednih banovin, in to celo iz neokuženih srezov teh banovin, je banska uprava izdala zaradi preprečenja vnosa in razširjenja navedene kužne bolezni te-le ukrepe:
Prepovedan je vsak promet z živimi parkljarji (goveda, ovce, koze in svinje) iz okuženih in ogroženih, kakor tudi neokuženih srezov savske, dunavske, dnnske in vrba-ske banovine. Prepoved velja za promet z železnico, motornimi vozili, kakor tudi za vsak drug promet, izvzemši tranzitni promet v inozemstvo. Uvoz z železnico in avtomobili iz navedenih banovin v dravsko banovino bo v izjemnih primerih dovoljevala banska uprava, odsek za veterinarstvo, in sicer za vsak primer posebej in samo za živali za zakol v klavnicah, ki so za ta namen primerno urejene. Tudi načini razkladanja, prevoza, klanja in desinfekcije vozil se bo predpisal za vsak primer posebej.
Transporti iz navedenih banovin, ki bi se kljub prepovedi zalotili na območju dravske banovine, se morajo takoj ustaviti in na primernem prostoru, ki izključuje vsako nadaljnje širjenje te kužne bolezni, kon-
tumacirati, kakor to določa 51. 43. zakona
0	odvračanju in zatiranju žival^cih kužnih bolezni. Kontumacirane živali mora takoj pregledati živinozdravnik. Spremljevalce je pridržati tako dolgo, dokler se temdjito
ne razkužijo sami, kakor tudi njih obleka, perilo, obutev in prtljaga. Stroge za kon-tumaciranje oskrbovanih živali, razkuževanje in veterinarski pregled nosi lastnik živali po čL 107 navedenega zakona.
Uvoz zaklanih parkljarjev iz navedenih banovin v dravsko banovino je dovoljen samo tedaj, ako se jc klanje izvršilo v javni klavnici, ki jc pod stalnim veterinarskim nadzorstvom, kar mora pristojni veterinarski preglednik posebej potrditi. Načelstva srezov, ki meje na savsko banovino, naj takoj ustavijo v svojem območju vse one sejme, na katere so doslej gonili živino iz savske banovine. Prekršitve gornjih odredb se bodo kaznovale z globo od 10 do 1000 din, če pa se globa v določenem roku ne plača, z zaporom od 1 do 10 dni.
Gospodarske vesti
—	Naš izvoz v Anglijo se je letos v prvem polletju dvignil na 333 milijonov dinarjev nasproti 202, 113 in 79 milijonom v prvem polletju zadnjih treh let. Do tega znatnega povečanja je letos prišlo predvsem zaradi obilnega izvoza koruze, ki smo je letos izvozili v Anglijo 20.000 vagonov v vrednosti 201 milijon din (459c celotnega izvoza koruze). Nadalje smo letos v prvem polletju izvozili v Anglijo za 63.6 milijona din lesa, za 28.2 milijona din jajc, za 10.5 milijona din konoplje, za 58 milijona din hmelja, za 3.1 milijona din puranov, za JI 9 nvl;jona din mesnatih svinj, za 2.7 milijona din otrobov, za 2.7 milijona din kalcijevega karbida, za 2.6 milijona din surovih kož, za 1.4 milijona din svinjskega mesa. za 0.7 milijona din magnezita, za 0.7 milijona din železne rude itd.
—	V Sarajevu nameravajo ustanoviti ve«
1	esejem. Pod vodstvom sarajevskega podžupana Miloša Leskove« .ie bila včeraj v Sarajevu konferenca zastopnikov sa rajev« skih pridol-ilnih k.ogov, na kateri so razpravljali o usSaiovitvi sarajevskega vele« sejma po vzoru beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega. Konference so se udeležili zastopniki banske uprave, trgovsko industrijske zbornice, obrtniške zbornice ter drugih ustanov. Razpravljali o so tem, kako bi se vsako leto organizirala v Sarajevu go« srx>darska r.tzsttAa. ki naj bi bila nekaka smotra celokupnega gospodarstva v drinski banovini in vobče v vseh bosanskih in hercegovskih kraiih. Obenem naj bi se prire« iale v okviru sejira tujskoprometne in kul« turn® razstave konferenci Je bil izvolje 1 tudi poseben odbor, ki naj pritegne vse s->ia'evske institucije k sodelovanju za izvedlo lega načrta.
= »Neposredni davki — I. zbirka dodatkov« je naslov knjižice, ki je pred kratkim izšla v samozaložbi znanega avtorja knjig iz finančne in davčne stroke, upok. viš. finančnega svetnika g. Štefana Sušca. Knjižica obsega vse izpremembe in dodatke, kar jih je bilo objavljenih, odkar je izšla znana knjiga istega avtorja »Neposredni davki«. V dva dela razdeljena snov ima najprej na 26 listih vse izpremembe in dodatke zakona in pravilnika o neposrednih davkih. Besedilo na teh listih je natisnjeno samo na eni strani, tako da ga je mogoče izrezati in nalepiti na onih mestih knjige, kamor spada. Drugi del knjižice pa vsebuje na 60 straneh številne odločbe, pojasnila in razpise ministrstva za finance, oddelka za davke, razen tega pa tudi razne važne razsodbe upravnega sodišča, državnega sveta i. dr. — S to knjižico bo vsem imetnikom knjige »Neposredni davki« zelo ustreženo, ker je postala knjiga s temi dopolnitvami zopet zanesljiv pripomoček in svetovalec v vseh zapletenih vprašanjih neposrednih davkov. Dobiva se po 20 din pri avtorju (Ljubljana. Beethovnova 15) kakor tudi v vseh večjih knjigarnah.
= Dobave. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 17. t. m. ponudbe aa dobavo špirita, do 24. t. m. za dobavo žebljev in zakovic, do 29. t. m. za dobavo raznih železnih vijakov in do 2. septembra za dobavo raznih vijakov iz medi. Koman« da pomorskega arzenala v Tnvtu sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo usnja in podplatov, do 29. t. m. za dobavo vodika, mavca, alabastra, azbesta, keramičnih plo-
Prihodnjo soboto ee bo v Zagrebu začela druga tridnevna etapna kolesarska dirka okoli Hrvatske in Slovenije, ki jo prireja športni tednik »Ilustrovane portske novo« sti v Zagrebu v tehnični izvedbi kolesar« skega saveza.
Ta dirka ki je že lani zbudila mnogo m« nimanja med vozači in občinstvom, je bila letos podaljšana za šestino lanske proge,
SÜe, reeervnih delov za brodeči motor, gm*
mtnih loncev Ui grafitnih podlog, računskega in pisalnih strojev stroja in papärja za ša« blone, do 31. t. m. za dobavo grafita, krede. lepila, kolofonije, cementa, svinčenega belila, mavca, pločevinastih lopatic z lese« nirod ročaji, 700 kg ličila na bazi voska in terpentina, aparata za destilacijo, jeklene pločevine, jekla, elektrod, bakrenih cervi, azbesta, borovih in jelkovih desk. do 1. septembra pa za dobavo okovja, ključavnic, medenih ročic očesc, kljuk, šamotne opeke in samota v prahu ter 200 m volnenega ripsa.
= Licitacije. Dne 9. t. m. bo pri vojno-sanitetnem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo bolniških zimskih plaščev, nogavic in amerikan platna. 13. t. m. za oddajo 6000 kg konjske grive v predelavo in 16. t. m. za dobavo 20 stenskih ur in 20 for-malinskih aparatov ter 30. t. m. za dobavo bakrenih vzmeti za postelje. Dne 22. t. m. bo pri ekonomskem odd. gen. direkcije državnih železnic v Beogradu licitacija za dobavo strojnih gonilnih jermen; 27. t. m. za dobavo 500 navijalnih naprav za okenske zastore in 31. t. m. pri strojnem odelku za dobavo 30.000 ton visoko-kaloričnega premoga ali briketa. Dne 16. t. m. bo pri inženjersktm oddelku štaba dravske divizijske oblasti licitacija za oddajo del za popravilo vojnega objekta v Mariboru in 17. t. m. za napravo električnega voda od Drežinje vasi do vojnih skladišč v Gori^ pri Celju; 18. t. m. pa licitacija za popravilo objekta vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. Dne 25. t. m. bo pri dravskem žandarmerijskem polku v Ljubljani licitacija glede prodaje 2.211 kg raznih krp in 793 parov starih vojaških čevljev. Dne 10. t. m. bo pri garnizijski upravi v Mariboru druga ofertna licitacija za popravilo vojaškega kopališča v vojašnici »Vojvode Putnika«.
Borze
OEVIZE
Curih. Beograd 10. Pariz 11.99. London 2.39, New York 437. Bruselj 73.9250, Milan 23, Amsterdam 238.8875, Berlin 175.30, Dunaj 33, Stockholm 110.30. Oslo 107.50. Köbcnhavn 95.50, Praga 15.10. Varšava 82.10, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
BOMBA2
+ Liverpool, 5. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za avg. 4.69 (prejšnji dan 4.71), za okt. 4.74 (4.76), za dee. 4.79 (4.78).
+ New York, 5. avgusta. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za avg. 8.38 (8.47), za dee. 8.50 (8.58).
Iz Ljutomera
lj— Stavbno gibanje ni bog ve kako živahno. Zida se samo na treh krajih. Blizu železniškega prehoda proti Stročji vasi je ga. Kolaričeva spravila svojo enodružinsko hišo pod streho, na Jeruzalemski cesti gradi zidarski mojster Cmrečnjak od Sv. Martina ob Muri. Falska elektrarna pa je izdatno povečala svoj transformator blizu postaje. Slednje je znak, da napreduje elektrifikacija Murskega polja. Po Cezanjevcih so dobili zdaj tudi Križevci električno luč. Ker je občina obširna in je tam tudi nekaj velikih opekarn, bo število odjemalcev tako precej veliko. Tako bo v kratkem vse spodnje Mursko polje elektrificirano. Govori se tudi, da se Štri-gova pogaja za napeljavo toka. V zadnjih dneh je začela občina popravljati uradno poslopje, ki je bilo tega že zelo potrebno.
Iz Zagorja
z— Strela udarja, v ponedeljek pojoči je nastala huda nevihta, med katero je silno treskalo. Med drugim je udarila strela v loški transformator, da 30 bile vse Loke brez luči. Dalje je treščilo v rudniški transformator v Potoški vasi. Tudi v sredo zjutraj je bila nevihta jn je strela spet udarila v rudniški transformator v Potoški vasi. Poleg tega smo bili deležni tudi toče. Sejem, ki se je v sredo vršil, je bil zaradi tega tako slabo obiskan kakor že dolgo ne. Slabega obiska pa je bila kriva tudi prepoved dogoma živine zaradi slinavke in parkljevke.
prirediteljem. Toda tudi interes dirkačev je letos mnogo večji kakor je bil lani Za zdaj je brez zagrebških dirkačev prijavljenih okoli 20 udeležencev, skupno z Zagrebčani pa bo šlo na to dirko gotovo nad 30 dirkačev. Vmes bosta najbrže tudi naša profesionalna vozača Ljubic in F-ket. Razen njiju bodo startali tudi najbolj znani dir» kači iz beograjskega podsaveza, ki so se
Vrdnsk
tri ari bor
Slov. Bistrica S •xP+ui CELJE
'čxVARA2 DTN
«Lud breg
{LJUBLJANA
Višnjagora
Novo MestoN*
Križevci
Koprivnica/
Durdeva^f
Metlika • NetTetic
Podsused
Sv Nedelja	/ ^v^rp
Rokovpotok* i/A« KI^Jj
✓•Jastrcbarsko
KARLOVAC
QYAß
torej od 500 na 600 km, in bo njena trasa letos šla za Varaždinam še v Koprivnico, Bjelovar in Križevce, medtem ko se je lani iz Varaždina že vrnila v Zagreb. Vse kaže, da bo ta diirka postala naša tradicionalna večdnevna kolesarska prireditev Ln se pola« goma razvila v našo > Tour t, kakor jo imajo Francozi ali >Giro<, kakor ga imajo Ita« li jani.
Da je zanimanje za to dirko zmerom več« je, kaže tudi dejstvo, da se je industrijsko podjetje >SemperiU v Kranju pridružilo
tako uspešno uveljavili na etapni dirki Su Sofije v Beograd. Privlačnost Je za dirkače tem večja, ker se bodo razen posameznikov ocenjevale tudi podsavezne ekipe štirih vo« začev. od katerih bodo trije prišli v poštev za oceno.
O zaključnih pripravah te dirke, pri kateri bodo na naših tleh pomagali j>ri organizaciji tudi vse naše kolesarske organiza« cije v Ljubljani, Celju in Mariboru, bomo še pisali.
9 dolarjem in frankom
Tridnevna kolesarska dirka
Letos se že drugič ponavlja dirka po Hrvatski in Sloveniji, ki bo sčasoma postala naša „Tour"
Nedelja, 1 VEDI 2S3&.
•Vas« žensfca stran |Da polepšate svoje USTNICE...
Počitnice v planinah
Po morju in po mestni vročini se človeku najbolj prileže čisti višinski zrak. Kdor le more, pohiti meseca avgusta še v planine, da si okrepi dušo in telo. Mir in nepopisna lepota planinskih krajev pa zdravilna moč gorskega zraka store, da počitnice v gorah tako koristijo vsakemu, ki je potreben počitka ali okrevanja.
Toda. nikjer niso temperaturne razlike tako velike, kakor ravno v gorskih krajih. Največja vročina se po hladnem dežju mahoma izprevrne v mraz, hladni oblaki pa se lahko že v kratkem umaknejo in z jasnega neba neusmiljeno žge sonce. Tu je torej treba imeti dve vrsti oblek: za hladno in za sončno vreme. Posebno prav pa nam pridejo pletene jopice in jumperji, ki jih lahko nosimo preko vsake lahke obleke, če prične pihati mrzla sapa. Misliti moramo tudi na to, da so planinska pota strma in
Na kolesu
Odkar je kolesarenje zopet postalo modna zadeva, posveča moda temu preprostemu ljudskemu športu mnogo pozornosti. Bolj kakor vsako navadno krilo, ki je lahko preozko ali pa tudi preširoko in nas zato na kolesu ovira, priporoča moda praktično hlačno krilo, ki pa ne sme biti prekratko, da učinkuje elegantno. Elegantne Francozinje nosijo k hlačnemu krilu kratek, pleten telovnik ali pa ohlapen bolero, ki napol zakriva živobarvno bluzico. Hlačno krilo izdelamo iz solidnega tvoriva, najboljše v sivi ali svetlorjavi barvi, ki sta najmanj dovzetni za prah in blato naših cest. Najbolj primemo pokrivalo je pri kolesarjenju pod brado zavezana, kmečka ruta, ki popolnoma zakrije lase.
SCHčRK
Face
_ wmmmmmmmmmmmmmm
Lotion®
Scberkovo vodo
Frank Keene je odkril srčasti petkaratni diamant v Florenci pri nekem starinarju. Neki nespreten draguljar ga je potem čez sredo prelomil na dvoje, ko bi ga bi! moral okovati za obesek. Keene ga je namreč hotel pokloniti svoji nevesti za poročno darilo. Na dvoje prelomljen dragulj je potem odnesel Keen k staremu Johnu Marri-otu. strokovnjaku za takšna dela, in ga je prosil, naj stori vse, kar ve in more, da sestavi iz odlomkov nekaj poštenega.
Marriot je spojil oba kosa v vegasti črti s pomočjo rubinov, da je bil Seene vzhi-čen zaradi njegove iznajdljivosti. Krstil je dragulj za »krvaveče srce« in ga je poklonil svoji mladi ženi, kateri pa ni prinesel sreče, kajti umrla je leto dni po tem dogodku na porodu hčerke Desirée.
Dvajset let je ležal dragulj v Keenovem safeu in slednjič je romal z drugim rodbinskim nakitom zopet k staremu Marriotu, da ga očisti in uredi. Oče je namreč hotel pokloniti dragulj Desirée za poročno darilo.
Od časa, ko je nevesta obe&ila »krvaveče srce« okrog svojega vratu, je dajala temu nakitu prednost pred vsemi drugimi kosi. Zaročenec Anthony Bream jo je v šali svaril. naj se čuva pred morebitnimi tatovi. Zato je Desirše nekega dne stopila k staremu Marriotu in ga prosila, naj ji napravi duplikat. Draguljar je izvršil naročilo z veliko veščino. Napravil je pravcato mojstrovino, čeprav je bila vredna komaj petnajsti del cene originala.
»Krvaveče srce«
Zanaprej je nosila Desirée tudi pri po
sebnih priložnostih vedno ponaredek, original pa je ležal v bančni blagajni njenega moža.
Marriot se je vedno zanimal za usodo mlade žene, ki jo je poznal še izza njenih otročkih let. Leta in leta se je zmeraj nasmehnil, kadar je srečal njeno ime v stolpcih dnevnika ali pa ga je slišal iz ust odjemalcev in znancev. Radoval se je, ko je slišal, da se ji godi dofcro.
Potem pa so postajali nasmeški vedno redkejši. Dogajale so se vsakojake stvari, ki jih Malwiot ni mogel prav razumeti. Čedalje težje je bilo, ostati napram Antho-nyju Breamu vljuden, če je mož slučajno stopil v draguljarjevo trgovino.
Nekega dne spomladi pa je prišla s njemu Desirée sama. Prinesla j"e s seboj »krvaveče srce«.
»Čudno«, je spregovorila, medtem ko se je igrala z obeskom, ki je ležal na mizi med njo in starim Johnom. »Očistili ste kamne pred mojo poroko in leta in leta so obdržali čudovit sijaj. Pred tremi meseci pa sem nakit izročila vašemu pomočniku in posibmal opažam, da blesk izgineva. Le poglejte te kamne--kakor brez
ognja so, njih barva je popolnoma medla! Zdi se naravnost, kakor bi bili iz stekla.«
»Tako je, kakor ste dejali«, je pripomnil John godrnja je. »Fant, ki je imel obesek r delu, ni napravil stvari, kakor hi morai!. Pokvaril mi je tudi več dragih
dvodetae obleke, ki jo včasih lahko tudi pfedrugačimo s kakšno lahko biiuso, je spredaj zapet z gumbi in je na ramenih prišit na malo sedlo. Obleka je brez ovratnika, «e
pa životek zgoraj ne zapnemo do konca, tvorita obe zgoraj odprti poli nekakšne re-vesrje. (3. skica)
Za daljše ture najbolj idealno oblačilo so kratke hlačke iz trpežnega, nepropustnega tvoriva zelenkaste barve. Sedaj so jih pričele nositi tudi dame z manj vitko postavo — bog pomagaj, pri športu je pač tako, da praktična vrednost odtehta lepoto. Saj ko pridemo v dolino, lahko zapnemo preko takšnih hlačk spcrtno krilo, če se nam zdi, da se naši postavi slabo podajo! Hlačke nosimo v zvezi z lahko športno bluso iz pralnega tvoriva. Bluza na naši skici je ob
Zastonj Iflfebe ixteeüo, ki ae n« raan^Se, ne poeuài m ki dr« -voa dnu.. ne da bd gapuntPo siedov. Poskusite ide«lo »GUITAMk, neizbrisno la brez sledov, pa na bost» dat)* »skale. — Prodaja se povsod v 8 sijajnih to pooeornih nij&nsah ter v 8 novih barvnih tonih »Prtrodne lepota 1938«. po <*n 66.—, 30.— to 20w—. Poskusni komad, zadosten za enomesečno rabo, stene dtn 9.^ LJodevtt Scöön, «Mate* N/4 Zag*«*, Jeiačttev trg 1. — Uepeh Je
pasu pošita s navpičnimi robčki, ki so višje zgoraj raapuščeni m ji dajejo udobno ohlapnost. Prsni žepek, dečji ovratnik in oski manšeti na kratkih rokavčkih ao dopolnila takšne bluze. (4. skica)
Namesto tople obleke prinesemo sabo praktično, športno krilo, ki ga lahko nosimo z različnimi pletenimi jopicami in bluzami. Krilo na naši skici je krog in krog nagubano, kar je letos jako moderno in obenem tudi za hojo jako praktično. Ob hladnem vremenu izpopolnimo temni jumper s telovnikom brez rokavov iz lepega, barvastega usnja, (zadnja skica)
Osnove nemške bračne zakonodaje
kam eni ta. V čeveljčkih z visokimi petami ne pridemo nikamor. Za večje izlete potrebujemo gojzerice, za manjše sprehode pa udobne polčevlje z nizkimi petami. Klobuka v planinah ne potrebujemo — lase in glavo najbolje zavarujemo s pisano ruto, ki se imenitno poda k vsakemu obrazu.
Brez dežnega plašča ne smemo iti v planine. Tu so včasih nalivi tako hudi, da nam dežnik nikakor ne zadostuje. Najbolj praktično je, če k dežnemu plašču ali pelerini pritrdimo še kapuco, ki nam zavaruje tudi glavo. V tem primeru postane dežnik odveč. Posebno elegantno učinkuje tričetrtinski, zvončast paletot, ki je tako širok, da je krilo pod njim boljše zavarovano, kakor pod velikim dežnikom. Pod malim dečjim ovratnikom je pritrjena kapuca iz istega tvoriva, roke pa skrijemo v velikih žepih. (1. skica)
Seveda se s planinsko okolico najlepše
sklada preprosta in ljubka kmečka obleka iz živahno vzorčastega, pralnega tvoriva. Opremimo jo s črnim ah belim predpasnikom, da je v našem domačem slogu, t kroju pa se lahko precej oziramo na današnjo modo. život naše kmečke obleke je na ramenih okroglo zarezan in pod tem zaokroženim šivom drobno nabran. (2. skica)
Na planinah, kjer so najlepša zabava sprehodi, morajo biti vse obleke dovoli široko krojene, da nas ne ovirajo pri hoji. Pralna obleka na naši skici ima široko, zvončasto krilo, ki ima vrhu vsega še globoko sprednjo gubo. životek te praktične,
Scherte Face Lotion (Scherkovavodajza nego lica bo pomagalo tudi Vam, a samo ce jo redno uporabljate. Čisti lice od zajedalcev ter mu daje svež in mladosten videz. Dobi se v vseh boljših strokovnih prodajalnah po din. 18-35.- 56-itd.
Pretek^ mesec je bil v Nemčiji objavljen zakon o poenotenju psrava sklepanja in ločitve zakona (braka) v bivši Avstriji in ostalem rajhu. Ta zakon pomeni prelom z važnimi tradicijami tega pravnega instituta, novotarije določil pa pomenija v bj stvu vistosmerjenjie namena in pomena zakona v službo narodne skupnosti v smislu narodno socialistična načel. Ker je država tista, ki ima interes na zdravem zakonu in družini kot osnovna celici narodne skupnosti, zakon v smislu narodno socialističnega pojmovanja izgublja značaj svobodne pogodbc. med zaročencema (ustaljena tradicija zakonodaj!) in prehaja pod oblast države, katere dolžnost in pravica je skrbeti, da bo zakon zmožen izpolnjevati svoje naloge.
loči zakon, ki je ali postane s stališča interesov narodne skupnosti brez pomena.
Isti vidiki kakor za sklepanje zakona so služili tudi za oblikovanje ločitvenega prava. Novi zakon uveljavlja ločljivost zakona in razveljavlja tudi za Avstrijo prej veljavno določbo o ne ločljivosti zakona med zakonci, od katerih je vsaj eden katoličan. Ne pozna pa tudi več kompromisnega pojma tako zvane ločitve katoliško sklenjenega zakona od mize in postelje. če zakon po svojem notranjem bistvu ne more Več izpolnjevati skupnosti služeče ohranitve naroda, naj se povsem loči. Sklenitev novega zakona pa je vsakomur dovoljena, če bo novi zakon sposoben, da bodo zakonci mogli izpolniti svoje dolžnosti do narodna skupnosti. Z zakoni, loče-
Imate fctifonrsfei recept
Paradižniki zoré. Kjerkoli jih vidite, naj Vas njihova rdeča barva spomni p-p jedi. Skuhajte pekatete s paradižniki.
J)-J) recept: >/« kg kuhanih in odcejenih paradižnikov stresemo v kožico, v kateri sino razgrele žlico (4 dkg) masti in zarumenele nekaj koscev čebule. Kuhane Pekatete-Jajnine pražimo v masti nekaj minut, nato pridenemo srednje debel kuhan in pretlačen paradižnik. Vse skupaj premešamo in pa-
rimo 1-2 minuti in postavimo kot samostojno jed na rtazo.
Dober teki
Zato se zakon »a. omejuje le na razveljavljanje nekaterih določb dosedanjega avstrijskega prava, ki naj jih zamenjajo že prej v rajhu uveljavljena določila. Vsebuje v t-melju novo ureditev sklepanja in ločitev zakonov, veljavno za vso državo. Ti temelji pa bodo merodajni za bodoče dokončno oblikovanje narodno socialističnega zakonskega in rodbinskega prava.
Po njem je vsak državljan ob sklepanju zakona v prvi in edini vrsti odgovoren za njegovo veljavnost edinole državi, ki prizna le civilni zakon — sklenitev »v imenu države« pred državnim uradnikom. Za hivšo pretežno katoliško Avstrijo, v kateri so veljala določila obi. drž. zakonika iz 1. 1811., pomeni to uvedbo obveznega civilnega zakona, ki je v rajhu v veljavi že od 1.1875,.
Katera so načfla narodnega socializma, ki bodo urejala sklenitve in ločitve zako. nov nemških državi ja rov? Ustanovitev družine in ohranitev vrste je po novem zakonu pravi in izključni namen zakona. Z vidika, v koliko bo mögt 1 biti izpolnjen in bo izpolnjen ta namen, se bo v bodoče presojala dovoljenost sklenitve in ločitve zakona, ki je podrejen splošnim državno-političnim ozirom.
Kakor so ž? v rajhu, tako bodo v bodoče tudi v bivši Avstriji sloneli potrebni pogoji za sklenitev zaKona v prvi vrsti na tistih načelih, ki jih vsebujejo že prepovedi zakonov za zaščito zdravja, krvi in časti nemškega naroda zaradi razlike po krvi in pomanjkanja zakonske sposobnosti. Vsi zadržki dosedanjega avstrijskega prava, ki so bili osnovani v pripadnosti k religiji, so s tem zakonom odpravljeni, verska pripadnost pa tudi ne bo odločilna za presojo ali naj se loči ali ne
nimi od mize in postelje vred pa bodo prišli iz rabe tudi pravtako kompromisni in zelo labilni številni »zakoni z dispenao«, ki so se razpasli v Seiplovi dobi, pa bodo sedaj na že'jo zakoncev legalizirani. (Kakor kaže, je bilo s tem mnogim, ki so jih vezale nenaravne vezi, zelo ustreženo. Dunajska civilna sodišča že zdaj oblegajo interesenti.)
Kakor pričajo nova določila za sklepanje in ločitev zakonov o nekompromisnem uv-eliavljenju narodno socialističnih načel v zakonskih odnosih nemških državljanov in državljank, tako pričajo v zakonodajah doslej nepoznani ločitveni razlogi o tem, kaj v prvi vrsti država pričakuje iz tega odnosa. Pogoji imajo namen omogočiti razvezo takih zakonov, ki so postali za narodno skupnost brez pomena. Zato stoji kot nov ločitveni razlog poleg zako-nolomstva na prvem mrstu odrekanje za-ploditve. V tem smislu more zakonec zahtevati ločitev, če se drugi vztrajno brani potomstva, ah čc se posluži sredstev za prepr čenje poroda. Povsem nov je tudi ločitveni razlog, ki nastopi tedaj, če postane eden izmed zakoncev že po poroki pred'asno neploden. Ta razlog pa odpade, če sta zakonca že imela dedno zdravo potomstvo ali pa sta posvojila tujega otroka. Imeti potomstvo ni torej toliko dolžnost do človeškega rodu kolikor v prvi vrsti dolžnost do države.
Postassi ln ostani član Vodnikove dražbe!
ri. Zato vas prosim tisočkrat oproščenja! Zagotavljam vas, da bom vzel nakit sam v roke in vam garantiram, da bodo kamni zablesteli zopet v nekdanjem sijaju.«
Ko je Desirée odšla iz trgovine, je stal Marriot še dolgo zamišljen in je gledal za njo. Potem je poslal vajenca po ilustrova-ne liste od zadnje nedelie, katere je začel pozorno ogledovati s povečalom.
Prišel je do skupine, ki je predstavljala več plesalk na odru. Nekaj časa je stal sklonjen nad sliko, potem je poklical svojega tajnika ter mu je narekoval sledeče pismo:
»Spoštovana miss de Cressy!
Minilo je najmanj že leto dni, odkar srte mi poverili vaš nakit, da ga pregledam in očistim. Dovolite, da vas opomnim, da pomeni leto dni glede na dragocenosti, ki jih vsebuje vaš nakit, zek> dolgo dobo. To vam bom takoj dokazal:
Gotovo niste opazili, da vas je minulo soboto opazoval s posebno pozornostjo majhen debelušen moški v drugi vrsti parketa. Ta moški sem bil jaz. Povedati moram, da je krasen obesek iz diamantov, ki ga nosite okrog vratu, zelo, zelo, potreben mo je umetnosti. Kamni na veatn bi morali odbijati razsvetljavo pri rami z dvakrat večjo intenzivnostjo kakor to delajo sedaj. To stvar vam lahko uredim, če mi prepustite vaš nakit samo za dva dneva-Ne dvomite, da sem neprekosljiv mojster v svoji stroki! Zato mi je težko pri srcu, ko vidim, da izgubljajo tako dragi in žlahtni kamni na vašem vratu čudovit sij!
Niaé vdani
3ota Marrioi**
Tri dni pozneje se je sklanjal stari Marriot s povečalom na očesu, nad dvema obeskoma srčaste oblike, ki sta ležala pred njim na mizi. Prvega, ki ga je očistil, je izpostavil z nekakšno pobožnostjo svetlobi, drugega pa je z zaničljivo kretjo odrinil v stran. Potem je poklical svojega najbolj izvežbanega pomočnika in mu je dal natančna navodila.
Pet dni pozneje je planil Anthony Bream razburjen v draguljarjevo pisarno.
»Marriot«! je za vpil, vihteč v roki srčast obesek. »Miss de Cressy vam je izročila obesek, da ga očistite, ker ste ji izjavili. da je umazan. Zdaj pa je dobila še bolj umazanega nazaj. Bil sem pri strokovnjaku, ki mi je povedal, da so kamni ostrgani z grafitom. Kaj naj to pomeni? Tak govorite vendar?!«
»Priznavam, da sem storil napako«, je sa-mrmral stari Marriot in njegove oči so Hs-jaško pogledale proti došlecu. »Miss Cressy mi je poslala original, da ga očistim, vaša žena pa me je nekaj dni pred tem prosila, naj ji uredim njen obesek iz ponarejenih kamnov. Oba naveska sta si tako stična, da sem poslal original pomotoma vaši go-spé, kopijo pa mies Cressy. Priznavam, da mi je ta zamenjava zelo neljubo neprijetna. Prosim vas, počakajte trenutek, takoj bom poklical vašo gospo po tetefonu ter ji bom pojasnil zamenjavo. Gospodična, prosim pokličite gospo Breamovo, atevüfca... O, n( treba gospodična, ni trefca, zakaj če prav vidim, je gospod Braam že odjadral sfeooi vrste —«
Zahteve poklicnih žensk
Na svetovnem kongresu poklicnih žensk, takozvanem »svetovnem parlamentu poklio-nih«, ki je bil pretekli teden otvorjen v Budimpešti, je bil sprejet načrt dela za naslednja tri leta. Poklicne so si začrtale te tri. glavne naloge: 1. spraviti več žensk v javne poklice, 2. pomagati ženskam, da v večjem številu pridejo do vodilnih mest v trgovskem življenju in v sodobnih poklicih, 3. razpršiti zmotno prepričanje, da delujejo ženske v poklicih zato, da bi imele več denarja za zadovoljevanje svoje nečimernosti (obleke in drugo), nadalje da niso vztrajne, da se dajo vplivati po svojem čustvovanji' in da v delu manj zmorejo kakor moški.
Kongresa se je udeležilo izredno lepo število zborovalk. katere je notranji minister povabil na kosilo. Senatorka Františka Piar-minkovà, ki je vodila češkoslovaško odposlanstvo. je izjavila v razgovoru z zastopniki madžarskega tiska, da imajo opraviti ženske v sedanjem modernem življenju mnoge socialne naloge. Ženska dandanes ne sme jemati življenja z lahke strani, ne sme se pa tudi smatrati za predmet zabave . . .
Za kuhinjo:
Ringlojeva mezga
Za mezgo se da porabiti vsaka vrsta rin-glojev, zelenih, rumenih ali rožnatih, velikih ali malih, lahko pa se pomeša ringloje vseh vrst. Kakšne 3 kg te sočne sadne vrste suho zbrišemo, odstranimo peclje, jih prerežemo in jim odstranimo pečke in jih sproti nalagamo v stehtano posodo, ki ne sme imeti pokvarjene sklenine. Pečke, katerih se pei tej vrsti sadja rado drži še precej mesa, damo v drugo posodo in jih nekoliko po-kuhamo toliko zalite z vodo, da so popolnoma prekrite. Pokahuno meso se da lažje ločiti od pečk ko jih pretlačimo skozi grobo sito. Mezgo, ki smo jo na ta način prište-diti, proložimo k ostalim ringlojem. Vse skupaj stehtamo s poprej stehtano posodo vred in po odračunanju teže posode dobimo pravo težo ringlojev — v našem primeru približno 2 in pol kg. V eni tretjini vode (približno % litra) kuhamo potem prav toliko sladkorja, kolikor je znašala čista teža ringlojev tako dolgo, da se kapljica sladkorja strdi, če jo vržemo v kozarec mrzle vode. Med kuhanjem sladkorja moramo pobirati nesnažne pene, ki se med vrenjem pojavljajo na površju. V to sladkorno vodo vržemo vse očiščene ringloje in jih v njej kuhamo 12—14 minut, računajoč od časa, ko so začeli vreti. Med kuhanjem stalno mešamo. Nazadnje dodamo še sok cele limone in naložimo mezgo takoj v čiste kozarce, ki jih po ohlajenju neprodušno zavežemo in shranimo na suhem in hladnem prostoru.
Tifi poletne solate
K mrzii govedini ali pečenki je okuses dodatek paradižnikova solata, pripravljena na sledeči način: trde paradižnike držimo nekaj časa v vroči vodi. da se dajo lažja olupiti. Olupljene razrežemo v pol centimetra. debele kolute in jim odstranimo zrnca kolikor je največ mogoče. Kolute nato nalagamo v skledo ali na krožnik, vsako plast potresemo s soljo, poprom, z drobno sesekljano čebulo, peteršiljem in naribanim hrenom. Ko smo tako naložili v plasti ves paradižnik, polijemo vse skupaj z m armado, ki smo jo napravili iz malce sladkanega vinskega kisa, olja in vmešane gorčice.
Drugo odlično solato napravimo iz stroč-jega fiiola. Kc smo mu odstranili vlakna, ga razrežemo podolgem, skuhamo v mehko v slani vodi, nato pa izperemo v mrzli voeä da se ohladi. Pripravimo ga z razredčenim vinskim kisom, poprom, soljo in oljem. Po okusu potresemo salato po vrhu se z drobno sekljano čebulo. Serviranno jo obloženo s trdo kuhanimi jajci.
H kuhani govedini ali k na angleški način pečenim mrzlim mesnmam pa se bo dobro prilegla tudi rdeča pesa. Mlado peso skuhamo brez vsakega pridatka v vodi dokler ne postane mehka. Nato jo ohladimo in takoj olupimo. Ko smo jo razrezali v tenke lističe, jo polijemo z vročim, nekoliko razredčenim vinskim kisom, v katerem smo pokuhali sol, kumino in nekoliko sladkorja. Tako jo pustimo najmanj en dan, potem pa jo serviramo z naribanim hrenom.
Tortice iz grozdja
Iz 15 dkg moke, 8 dkg masla, 5 dkg sladkorja, 5 dkg drobno zmletih orehov, nekoliko cimeta in limonovega olupka ter 2 rumenjakov napravimo srednjo trdo testo. Iz testa napravimo pol prsta debele, male, na robu nazobčane okrogle ali poljubne oblike, ki jih v srednje vroči pečici zlatorjavo opečemo. Medtem v trdo raztepemo 2 beljaka, ki smo mu dodali tretjino od 7 dkg sladkorja. To mešanico prav v trdo stolče-mo in ji polagoma dodajamo ostali sladkor. Tretjini snega dobro vmešamo dve jedilni žlici malinove ali ribiztjeve marmelade in s tem na debelo namažemo po pečene tortice. Na plast kreme pa na debelo naložimo jagod, ki smo jih osmukali z grozda. Jagode potem prekrijemo s preostalim snegom toliko, da so povsem zakrite. Najlepša oblika nam uspe, če to delo opravimo z briz-galno vrečico. Tako pripravljene kupčke, ali kakor pravimo v naslovu tortice, potresemo še z nastruganimi mandlji in sladkorjem, nakar jih v vroči pečici toliko pope-čemo, da dolnjo nabrizgane konture nekoliko barve.
Za osem povcij močno spenimo z mešanjem 15 dkg masta, to Ä dkg sladkor ja, ki smo mu dodati ndrotito vamEje in limonovega olupka, postopno pa dodajali tri cela jajca, nakar primešamo še 15 dkg moke. Zmes namažemo za pot aa debelo na s mastjo namazano in s moko potreseno šti-riogiato pekačo aR pa enako na debelo na tortai obod, zmes pa na goafco natočuno % očidčenimi jagodami, ki amo jft potrgali % gxoaäa. Kolač postavimo ▼ areduje vročo pefiteo to ga peftemo 40 do 90 attimi, a ae prehitro. Bo oMaJanJa ga potresemo s to narežemo v pctjntaio veflfce ;
Nevihte, gromi in bliski
Kako nastanejo neurja — Dve skupini neviht — Toča — Električne napetosti, ki izzivajo bliske — Grmenje — Najhujše toče v Evropi so
na Koroškem in štajerskem
Nevihte delimo v dve glavni skupini, v toplotne nevihte in v čelne (frontne). Toplotne nevihte nastopajo kot krajevno omejen pojav, široke so običajno pet do deset kilometrov, vodijo jih pa zračni toki večinoma v višini nad 2000 m. Tako se dogaja neredko, da ima talni veter povsem
drugo smer nego nevihta. Brzina takšnih neviht znaša deset do štirideset kilometrov na uro. Znana ognjišča toplotnih neviht so ozemlja, v katerih se posebno rade pojavljajo razlike v zračni toploti. Toplotne nevihte ne prinašajo skoraj nikoli dolgotrajnih temperaturnih sprememb in tudi hudi viharji z njimi običajno niso zvezani.
Nasprotno sledijo čelnim nevihtam
temeljite vremenske spremembe.
Nastopajo poieti z vdorom hladnega morskega zraka in večinoma po dobah vročega vremena. V širini do nad 1000 km in z brzino tudi nad 100 km na uro potujejo pr ko celine in spremljajo jih hudi viharni sunki, ki jih je opaziti že od daleč na temnih oblakih. Po takšni nevihti sledi skoraj vedno hladno vreme z močno po-oblačenostjo in nadaljnjim dežjem, kakor je bilo to baš te dni. Neredko traja to vreme- teden dni in več. dokler se ne vrne vedro vreme. Te nevihte k sreči niso posebno pogoste.
Pogoj za nastanek pogostejših toplotnih neviht so, kakor smo rekli,
razlika v temperaturi raznih ozračnih plasti. Zato je takšnih neviht posebno dosti v goratih predelih, a tudi v nižinah. Čim bolj se talni zrak ■ogreje, tem hitreje se dviga in pride kmalu v višino, kjer se zavoljo nižjega zračnega pritiska tako razširi in ohladi, da se vodna para. ki jo nosi s seboj od tal, zgosti
v drobne meglene kapljice, ka jih opazimo v podobi belega oblačka. To se zgodi posebno rado med 8. in 10. dopoldne. Skoraj istočasno se stvori j o takšni oblački tudi nad drugimi segretimi mesti. Oblački naraščajo v oblake, ki dobe obliko cvetače, kope. Če takšno kopo natančneje opazujemo, bomo lahko videli, kako se nabrekuje in to deloma z brzino petih do 10 m na sekundo.
Jadralni letalci, a tudi ptice rade izkoriščajo te navzgor usmerjene zračne toke, ki jih nosijo v višino. Dokler se kopasti oblak tvori, je pod vplivom dvigajočih se tokov.
V lepih dneh se razvoj ustavi pri kopah manjšega obsega, v poedinih dneh pa se kope grmadijo dalje, dosežejo višino 3000 do 4000 m, se vzraščajo s kopami, ki nastajajo ob straneh in spodnja stran oblačnih mas postaja temnejša, ker jih sončni žarki
ne morejo več predreti. Oblaki rasejo. dosežejo višino 5000 do 6000 m, ob svojih ostrih robih postanejo nenadno mehkejši, razblinjeni, istočasno se razširijo t-udi najvišji deli in dobe obliko nakovala. Malo pozneje padejo prve velike dežne kaplje in že švigne prvi blisk proti zemlji. Dež postane močnejši,
v pasovih zašumi toča. Nevihta doseže višek in potem počasi od-nehuje.
Kakor smo rekli, dosežejo dvigajoči se toki v oblačnih kopah brzino 5 do 10. včasih celo 15 m na sekundo in to je sila, ki zagrabi celo večje padajoče kaplje in
jih nese spet v višino .Kaplje se združujejo z manjšimi kapljicami v oblaku. Ko dosežejo premer 5 do 6 mm, pa jih veter spet razdeli. Hudi vetrovni sunki drobijo tudi manjše kaplje. Ta delitev kapelj pa je združena z delitvijo njih
električnega naboja,
kakor se dogaja tudi pri slapovih in morski bibavici, kjer je drobni vodni prah prav tako nabit z elektrika Čim daljši je ločilni proces v oblaku, tem večje postajajo električne napetosti med raznimi deh oblaka ter med oblakom in zemljo. Običajno pa nastanejo bliski šele pri napetostih 10 do 20 milijonov voltov. Večkilo-metrski bliski zahtevajo napetost 50 do 100 milijonov voltov, najmočnejši bliski pa imajo bržkone tudi
napetost pol milijarde voltov,
in to pri sili 20.000 do 30.000 amperov!
Sprožitve bliskov so mogoče med oblakom in oblakom ter med oblakom in bliskom. Blisk, ki šine proti zemlji, ima ka-často obliko s stranskimi vejami, nikakor pa ne presekane, kakor ga običajno upodabljajo. Razen kot iskra se blisk pogo-stoma pokaže tudi v obliki
ploskovnega bliska.
Ta je bodisi odsev navadne iskre, ki jo zakriva drug oblak, ali pa vžari tudi oblak sam podobno kakor tako zvani ogenj sv. Elije, ki ga je opaziti med nevihtami včasih" v gorah. Bolj redki so bliski v obliki biserne ogrlice, ki sestoje iz verige svetlobnih točk. Ti so že prehod do kroglastih bliskov, najbolj redkih in najbolj čudnih izmed vseh bliskov, ki jih je opaziti včasih neposredno po iskrastem blisku kot
žarečo maso zmerne brzine. Z očmi se da takšen blisk dobro zasledovati, dokler se ne razdeli z močnim pokom in izgine. Iskrasti blisk doseže lahko dolžino 10 km, opazovali pa so že medoblačne bliske, ki so merili v dolžino 50 km.
Grom nastane neposredno po blisku in sicer tako. da
plane zrak v razredčeni zračni prostor,
ki nastane za bliskom. Iz bližine je slišati silovito prasketanje, iz daljave pa votlo bobnenje. Navzlic silnemu zvoku pa se grom sliši le razmeroma malo daleč na vadno na daljavo 15 do 20 km, v zelo redkih primerih do 30 km. Nasprotno pa je opaziti vzplamenevanje bli.-kov, posebno ponoči, po odsevih na oblakih tudi 100 km daleč.
Vodne množine, ki padajo med nevihtami na zemljo, znašajo nekoliko litrov, včasih pa tudi
2 do 3 hI na kvadratni meter površine. Če računamo, da pade na kvadratni meter le 10 mm dežja, pomeni to na površino 10 kvadratnih kilometrov že 100.000 ton vode, pri močnih nevihtah pa utegne pasti na zemljo tudi več milijonov ton vode.
Pogostoma beremo poročila o toči, ki je dosegla velikost golobjih ali kurjih jajc.
Najhujše toče v Evropi so doslej opazovali na ozemlju Koroške in Štajerske. Tam so padala »zrna« s premerom do 15 cm in težo več nego 1 kg. Vesti o kosih, ki so tehtali cel stot in več pa so bodisi hudo pretirane ali pa gre za zmoto, ker se zrna na tleh pogostoma sprimejo. V splošnem so 2 do
Mična Igralka
5 cm debela zrna že redkost, najčešča je toča velika kakor grah ali lešniki. Oblika ji je okrogla, včasih tudi stožičasta ali ploščata. Jedro je belo in ga obdajajo skorje prozornega ledu, kar kaže, da so dvigajoči se zračni toki posebno večja zrna pograbili in jih dvignili s sabo v velike višine in tako se je zgodilo morda večkrat, preden je
zrno padlo končno na tla. Ta romanja v velike višine dokazuje nizka temperatura zm. Domnevati je, da se toča stvori ob vsaki nevihti, večinoma pa se v višini okrog 3000 m spet raztopi, tako da pride na zemljo le kot velike dežne kaplje. Pasovi, ki jih zasuje toča so le odlomek celotnega obsega nevihte. Široki so nekoliko sto metrov do nekoliko kilometrov, v dolžino pa se ti pasovi raztezajo tudi do 100 km in več. Ob hujših točah pade na zemljo
Letalstvu še nismo dorasli
Brzin ski rekordi in njih učinki na človeški organizem
Ko so lansko leto prekosili dotedanji br-zinski rekord z novim rekordom 614 km na uro, so neverni Tomaži menih, da je človek s tem dokončno dosegel zadnjo možno mejo brzine. A šele pred kratkim je letalec Ude t dosegel nov svetovni rekord s 634 km na imo.
S temi rastočimi brzinami se moramo vedno znova dotikati tudi vprašanja njihovega učinka na človeški organizem. Treba je najti tudi pripomočke zoper njihove morebitne škode. V Nemčiji se je vršilo sedaj posebno zborovanje profesorjev »zračne medicine«, ki se ga je udeležilo tudi večje število drugih znanstvenikov in letalskih praktikov.
Na tem zborovanju so v raznih referatih poudarjali, da postavlja moderno letalstvo na človeka že sedaj v raznih primerih tak-
šne zahteve, ki jim po svoji naravi ni dorasel. Kako bo šele v bodočnosti! Udetu se sicer ni poznala nobena izčrpanost potem, ko je po svojem rekordnem poletu pristal, toda to nas ne sme zavajati k naziranju, da človeku v tem pogledu sploh niso postavljene nobene meje. Treba je pomisliti samo na višinske rekorde, pri katerih letalci brez dodatne oskrbe s kisikom ne zmorejo svojih nalog.
Znanost se bavi z vprašanjem, v koliko se more človeški organizem prilagoditi takšnim zahtevam in kakšni tehnični pripomočki mu morejo tu olajšati letanje. To so obenem vprašanja, s katerimi se mora prak tično baviti letalska medicina. Uspehi raziskovanj gredo po svojih učinkih preko ožjega okvira znanstvenega dela in imajo mednaroden pomen.
Ultravioletni žarki
Njih vloga v kriimnalistiki — Pripomoček za raziskovanje živil
5 do 10
mili j on o v zrn.
ton lednih
V zadnjih letih dobivajo ultravioHčasti žarki čedalje večji pomen za razkrivanje potvorb in zločinov vseh vrst. Analitična svetilka se udejstvuje z velikim uspehom kot nezmotljiv detektiv. Marsikateri umor s strupom so odkrili na ta način,
Smrt ob igralni mizi
Mrtvec je zadel dva milijona frankov
Je fHmefrfl zvezdnica Diana Dubia
Višje sodišče v Niči je izreklo končno sodbo v procesu, ki je trajal več nego pet let. Neko igralnico ob Rivieri je obsodilo na plačilo enega milijona frankov dedičem L 1929 umrlega angleškega posestnika Wil-liama Goolda.
S to pravdo je zvezana zanimiva zgodba, ki se je bila odigrala tistega leta v tej igralnici. William Goold je prišel na Riviero, ker je bil strasten igralec rulete. V Niči se je počutil Goold zelo dobro in vsak večer je sedel ob igralni mizi.
Nekega dne se je vedel malo čudno. Začel je igrati z majhnimi pologami in je neprestano dobival. Dobitki so se pred njim kopičili v pravi grič. toda stari mož nI tre-
mi z očmi. Ne da bi spregovoril besedico, je polagal vsakokrat ves dobitek na novo igro. Croupieru se je zdelo njegovo vedenje na zadnje čudno in ko je dobitek dosegel vsoto dveh milijonov frankov, ga je nagovoril, toda Goold ni zinil besedice. Strmel je le nepremično predse.
Tedaj so v grozo vseh navzočih ugotovili, da je stari Anglež mrtev. Mrtvec je bil torej dobil dva milijona frankov. Igralnica se je potem branila to vsoto plačati dedičem, češ da mrtvec ne more igrati in je njegov dobitek neupravičen. Sodišče pa jc sedaj, kakor rečeno, odločilo, da mora milijon frankov izplačati dedičem druoi milijon ostane igralnici.
Zgodovinska trema
Vloga nemškega grofa Brockdorff-Rantzaua na pariški
mirovni konferenci
Lloyd George pripoveduje v svojih spominih na mirovno konferenco, ki jih priob-čuje ta čas »Daily Telegraph«, epizodo, ki je videti nevažna. a je imela vendarle velik pomen na tej konferenci. Nanaša se na grofa Brockdorli-Rantzaua, ki je načeloval nemški delgaciji.
Na prvi seji, ki so sc je udeležili Nemci, je vstal predsednik konference Clemenceau in pozdravil Nemce s kratkim, toda vljudnim nagovorom. Vse je tedaj pričakovalo, da se bo dvignil grof Brockdorff-Rantzau, da odgovori. Namesto tega pa jc obsedel in je začel z nervoznimi kretnjami in klubu-
jočim glasom brati neki rokopis. Njegovo vedenje so smatrali za žalitev konference, posebno pa Clemnceauja. Vsi obrazi so postali trši. Predsednik Wilson je dejal: »To jim je čisto podobno, kaj ne?«
Leta pozneje, pripoveduje Lloyd George, sem zvedel pravo pojasnilo. Brockdorff-Rantzau je bil takrat tako nervozen, da mu je bilo nemogoče vstati. Poskusil je, toda kolena so mu odpovedala. Bila je prehuda preizkušnja za moža, ki dotlej še nikoli ni bil govoril pred publiko, posebno pa ne pred sovražno. Kar so smatrali tedaj za predrznost, pa je bila enostavna trema.
črna vdova" mori
Pajek, ki je postal velika nadloga za Kalifornijo
Pretekli teden je zloglasni pajek, ki ga imenujejo »črna vdova«, s svojimi ugrizi usmrtil v Kaliforniji tri delavce in ker so ti pajki razširjeni posebno po vinogradih, se delavci sedaj branijo delati v njih.
Žival z nevarnim strupom, morda najnevarnejša na svetu, je postala v zadnjih letih prava nadloga za Kalifornijo in širne dele Zedinjenih držav, ki mejijo ob Srednjo Ameriko. »Črna vdova« je dolga komaj poldrug centimeter, njene noge isto toliko. V svojih žlezah ima strup, ki pio-kaša strup najhujših kač. In v nasprotju s kačami je nevarna žival zelo napadalna, težko jo je najti in laik jo težko loči od navadnega pajka.
Ko so novi kolonizatorji v Srednji Ameriki začeli požigati gozdove, da bi dobili zemljo za svoja polja, so »črno vdovo« pre gnali iz gozdnega zatišja in mnogo teh živali je pobegnilo v Kalifornijo. Novo, milejše podnebje jim je po vsej priliki bolj ugajalo, zato so se silno razširile. Ljudje sprva niso slutili, kakšna nevarnost je prišla nadnje. Padle so žrtve in ljudje se še vedno niso zanimali za stvar. Tedaj pa se je zgodilo, da je postal žrtev »črne vdove« mlad viničar, Andrews po imenu, krepak, zdrav mož, ki je bil med tovariš prav tako priljubljen kakor med dekleti.
Andrews je delal v vinogradu. Nenadno je odmaknil roko od neke trte. Začutil je bil hud ugriz. Na roki je zagledal črnega pajka. »Presneta žival!« se je nasmehnil in jo pokazal tovarišem. Potem jo je vrgel na tla in gledal, kako je izginila med listje. *AJi naj jo ubijem?« je vprašal. »Ujezila me je, pa kaj hočemo, takšna mala žival hoče tudi živeti.«
Andrevns ni sfertil, kaj se bo zgodilo. Pol <ne pozneje so rou noge otrpnile. Ust ni mogel več premikati, roke so mu postale težke kakor svinec. U^piral se je, pa so ga le splavili v bolnišnico v San Francisco. Zdravnici so kmalu uvideli, da je vsaka pomoč zaman. Strup je bil v telesu že opravfl svoje delo. Drugi dan so morali pacienta umetno hraniti, tretji dan je bfl mrtev. Ker sta se dva podobna primera zgodila nekoliko dni prej, so vsi delavci različnih vinogradniških družb, kakšnih 8000 mož, izjavili, da ne gredo več na delo.
Znani zoolog Fabricius je morilnega pajka že natančno opisal, znanstveniki in medici nei so se morali v zadnjih petih letih baviti z njim kakor prej nikoli. Medicinci ne pojnajo pripomočka, ki bi bil zanesljivo učinkovit proti njegovemu strupu. Med tem so zoologi ugotovili, da pajek prav za prav ni pajek in žuželka, temveč da spada
med rake. Na njegovem trebuhu je jasno videti risbo peščene ure, torej smrtnega znamenja. V Evropi imajo poedine mrtve eksemplarje v raznih zooloških zavodih, v Londonu pa so imeli še pred kratkim tri žive živali za dvojnim steklom. Navzlic vsej skrbni negi je ena poginila. Angleški zoologi »črno vdovo« skrbno proučujejo, ker obstoji nevarnost, da se bo kmalu razširila tudi na Evropo in postala grozna nevarnost. Ena izmed živali v Londonu izvira iz Južne Afrike, kjer so se začele pred nedavnim pojavljati isto tako v množicah.
LAHKE TKANINE, VOLNEN FRESCO, »TROPICAL«, PLATNO i. t. d. za vroče dneve priporoča tvrdka
DRAGO SCHWAB,
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7.
Obleke, plašči iz balonske svile, dežni plašči in pelerince vedno v zalogi.
Artist v zaporu
Pravo bravurno dejanje je izvršil te dni 361etni artist William Works, ki so ga zavoljo razgrajanja v pijanosti oddali v policijske zapore v Adrianu (Michigan). Ko so ga hoteli naslednji dan odvesti k šerifu, so našli težka železna vrata njegove celice dvignjena iz tečajev in v zidu luknjo, veliko, da je skozi njo lahko zlezel mož. Works je bil vrata podrl, zid preluknjal in ušeL V pisemcu, ki ga je pustil na licu mesta, se je zahvalil »za slabo zgradbo« ječe, ki mu je omogočila, da je »na tako preprost način odšel«.
Zanimivosti
Londonski zlatarji so ugotovili, da bodo angleške neveste okrog 1. 2000 potrebovale večje prstane nego njih ženini. Angleškim ženskam so roke v zadnjih sto letih postajale čedalje večje in za današnje neveste je treba precej širših prstanov nego za njihove babice.
Ravnatelj neke newyorake blagovnice je opazil, da grde ženske nerade hodijo v kakšno prodajalno, ker se boje, da bi poleg lepih prodajalk ne mogle priti do veljave. Da bi zadovoljil tudi ta del ženskih klijentov je mož v svoji blagovnici nastavil samo grde prodajalke. (In je zavoljo tega najbrž izgubil moško Idijentefo .. j
prav tako neštete potvorbe listin, čekov, bankovcev in podobnega.
Skrivne pisave se prikazujejo pod vplivom nevidnih žarkov, ponanej ni biseri pokažejo svoje razlike v primeri s pravimi biseri, človeška kri se da razločiti od živalske, itd. Z ultravijoiičastimi žarki je mogoče dognati tudi to. aa-li vsebuje kakšna klobasa dobro m°so ali pa samo cenene kite, ali pa če so kakavu primešane zdrobljene lupine. Sveže meso je razločiti na prvi pogled od starega in prav tako tudi margarino od masla. Ni torej nič čudnega, da postaja ponarejevalcem in sleparjem zavoljo takšnih pripomočkov moderne kriminalistike življenje čedalje težje.
Moža je zašila v vrečo
V bližini Budimpešte je neki živinozdrav-nik med inšpekcijskim potovanjem v podstrešju neke kmečke hiše naše! v vrečo zašitega. do kosti izsušenega 841etnega moža kmetice. Starec je bil 681etni, toda še precej čili kmetici na poti, zato ga je pred štirimi meseci zvabila v podstrešje, ga vtaknila v vrečo in vanjo zašila.
Le tu pa tam mu je dala malo jesti, tako da je od gladu hiral. Sosedje, ki so vedeli za to stvar, je niso prijavili oblastem, ker so kmetico smatrali za čarovnico in so se bali njenega maščevanja. Starca so umirajočega oddali v bolnišnico, kmetico pa ▼ ječo.
Velik meteor
Meteorološki zavod »Hayden Planetaritim« v New Yorku poroča, da je šel nedavno preko neba v severovzhodni smeri meteor, ki je imel krasen rep v rdeči in modri barvi. Pojav je bil viden pol minute. Meteor je bil po sodbi strokovnjakov velik kakor pol meseca, njegova pot je šla mimo Velikega medveda in Sevemice.
ŽENIM
samim kosom odličnega domačega
Hußeitus
mila, operete večji kup perila kot sicer!
Zato je v uporabi cenejše!
ANE K DÒ TÉ
Francoski lekarnar Coué, ki je leči! ljudi s svojim optimizmom, je učil svoje bolnike ponavljati izrek: ;>Z vsakim dnevom se počutim bolje«. Nekoč so pripeljali v Couéjev sanatorij bolnika, o katerem mu je asistentka povedala, da se počuti vsak dan slabše. Ooué je nato nahruiil asistentko: »Kak0 pa naj bolnik ohrani svoj optimizem, če mu vi sugerirate. da mu je slabše? Prosim vas. da v bodoče pri takšnih primerih izja .it \ da si bolnik utvar, ja, da se počuti slabše.«
Naslednji dan je Coué zopet prišel v sanatorij. Asistentka, ki mu je morala poročati o bolnikovem stanju, je tedaj izjavila:
"-Bolnik si utvarja, da je oonoči umrl.« ★
Metternich je bil človek skopih besed in besedavri so mu bili nadvse zopemi. Na dunajskem kongresu je sedel v njegovi bližini francoski diplomat, ki ni mogel nikakor zatajiti svoje zgovornosti. Med pogovorom jc tudi neprestano gestikuliral z rokami. Metternich je nekaj časa gledal diplomatovo početje, nato je zinil:
Oprostite, vaše roke me silno dolgočasijo.«
Obžalujem,« je dejal diplomat,« ampak ozračje me dela tako nervoznega, da v resnici rte vem, kam naj se vlež°m.«
»Najboljše bi bilo, da se viežete na usta,« je rekel Metternich.
VSAK DAN ENA
s<V ponedeljek bom stara 29 Let«. >Ah — prav toliko, kakor jaz!« *Da, ampak .jaz bom obhajala svojo 29 letnico šele prvič.«
(Eie et Rac**
SPORT
i
I. Kolo v ligi
Ljubljana in Jugoslavija
v Beogradu ter še pet parov v borbi za prvih 12 točk v nogometnem prvenstvu
Vsaj za dobrega pol meseca prezgodaj se letos začne ples v ligaškem kolu. Prvič zaradi klimatienih prilik, saj tičimo še globoko v vročem poletju, drugič pa zaradi nepripravljenosti moštev; komaj so si moštva oddehnila po naporih lanskega prvenstva, zlasti v poslednjih kolih, ki so bila vsa burna in težka zaradi odprtih vprašanj glede prvih in poslednjih mest v tablici, pa jih brez pravega oddiha silijo že zopet v resno in naporno borbo. Najbrže bo trajalo nekaj nedelj, preden bodo moštva našla pot do prave forme, do tedaj pa se bo predvajal po ligaških igriščih nogomet za silo, ki bo gotovo dal marsikateri presenetljiv in nepričakovan rezultat.
Razni športni preroki, ki jih tudi med nogometniki ne manjka, so že objavili svoje prognoze, tvegane sicer, saj v samem začetku drugače ni mogoče, toda značilne. Med elito, ki da se bo borila za sam vrh, prištevajo letošnjega in lanskega prvaka, Haška in Gradjanskega, tej .izbrani dvojici stavljajo ob bok še nekdanja prvaka Baska in Jugoslavijo, nad Hajdukom so nekako zlomili palico in ga v družbi s sarajevsko Slavijo ter z Baskom dekretirali v centrum, dočim bi se po teh računih ostala petorica: lanska borca proti poslednjemu mestu Jedinstvo in Ljubljana ter letošnji novi ligaši Grad-.janski iz Skoplja, Slavija iz Varaždina in Sparta iz Zemuna v složnem pomenku dogovarjali glede poslednjega in predpo-slednjega mesta, ki upravičujeta imetnika do slovesa od lige. Eno je gotovo: da je Gradjanski, zagrebški, v veliki formi. Na jubilejni proslavi je brez ženiranja državnemu prvaku pritisnil malo slavno šesti co, kar gotovo dokazuje trenotno silo ;>plavega« moštva. Vse ostalo pa je zavito v meglo in je samo stvar osebnega občutka, ali se dajejo temu ali onemu moštvu večje šanse. Najbrže bo odločilnega pomena okolnost, ali moštva igrajo doma ali na tujem. Domača moštva bodo imela nemara toliko prednosti, da bodo, čeprav tesno, pobrala prve točke.
2reb je za prvo kolo razvrstil dvanajst moštev v te pare:
JUGOSLAVIJA - LJUBLJANA. Igrali bodo pred tekmo h glavni tekmi BSK -Slavija (S). Gotovo so rdeči nekoliko na boljšem pred belo-zelenimi, že zaradi nastopa doma. Predvidevati je tesen rezultat v korist Jugoslavije. Lani je bilo obakrat 3 :0, zmerom v korist Jugosla-viie.
BSK - SLAVIJA (S). Sarajevska »filiala« Bska sodeluje pač z Bskom v športni politiki, na terenu pa ni sledu o prijateljstvu. Dve točki so Sarajevčani odvzeli lani nekdanjemu prvaku in tesnemu zavezniku, doma s 4 :4, v Beogradu pa z 1:1. Letos so se baje močno pripravili in ne bi bilo prav nobeno presenečenje, če bi iz Beograda zopet odnesli kako piko.
SPARTA - BASK. Tretje srečanje v prestolnici bo med lokalnima rivaloma, tako rekoč domač praznik. Spartanci so si ligaško kvalifikacijo letos že v drugič priborili, tekmujejo v ligi pa šele prvič. Kazen prijateljskih rezultatov ni mogoče torej pritegniti v primero še nobenih drugih dogodkov iz prejšnjih dni, toda prijateljska srečanja med beograjskimi klubi in Zemunci niso bila vedno v korist prvih.
Dajemo pa le preizkušenim in letos zelo ojačenim Baskovcem prednost pred novinci v ligi.
GRADJANSKI (Z) - JEDINSTVO. Kakor lani se srečata ta dva protivnika tudi letos že v prvem kolu in v Zagrebu. Beograjčani morajo imeti zelo rahla upanja, da bi kaj odnesli iz Zagreba. »Purgerji« so lani odvzeli zelenim iz Beograda vse štiri pike, doma s 6:0, v Beogradu z 1 : 0.
SLAVIJA (V) - HAŠK. Drugi ligaški novinec igra v prvem kolu na domačih poljanah. Za državnega prvaka bi bila precejšnja blamaža, če bi moral prepustiti obe točki Varaždincem, izključeno pa to ni. Kljub vsemu bi iz »papirnatega« občutka prisodili prvi točki prvaku.
HAJDUK - GRADJANSKI (S). Novope-čeni ligaš iz daljnega Skoplja mora že prvo nedeljo na svojo najdaljšo pot. Svoj-čas bi bili v naprej obupali nad takim podvigom, v zadnjih časih pa so moštva že prinašala točke iz Splita. Hajduci labo-rirajo že nekaj let s vojim moštvom, sedaj so ga menda dokončno pomladili V tem tiči dokaj tveganosti in le neizkušenost novinca v ligi upravičuje domnevo, da bo Hajduk v prvi bitki zaznamoval svoj prvi uspeh.
Popoldne se torej prične letošnje prvo kolo v ligi, zvečer bomo zabeležili prve točke in prvo razvrstitev v tablici!
Kaf ho še na sporedu ?
ženska tekma
Senzacija svoje vrste bo popoldne ob 17.30 na igrišču ob Tyrsevi cesti, in sicer prva ženska mednarodna nogometna tekma Nastopili bosta dve enajstorici, in sicer češka iz Brna in zagrebška, v kateri igrajo tudi tri znane ljubljanske športnice Cimpermanova. Omanova in Bernikova. V predtekmi bosta igrali dve moški enajstorici, in sicer rezerva Ljubljane in Reka z začetkom ob 16. Kdor se hoče seznaniti s posebnostmi ženskega nogometa in morda tudi zabavati, naj gre to reč pogledat!
V dopoldanskih urah bodo lahkoatleti na Stadionu nadaljevali svoj izb?rni miting, na katerem hočejo izbrati najboljše zastopnike ljubljanskega podsaveza za državno prvenstveno tekmovanje, ki bo 14 dni pozneje tudi v Ljubljani.
Na Bledu bodo kajaši tekmovali za prvenstvo s kajaki v mirnih vodah na 10 km dolgi progi po Blejskem jezeru. Razen številnih Ljubljančanov se bodo teh tekem udeležili ttidi Zagrebčani.
pester športni spored v Celju
Danes zjutraj 16. zvezdna kolesarska dirka v Celje ob 40-letnici Kluba slov. kolesarjev v Celju. Proge: Zagreb — Celje, Ljubljana—Celje, Maribor—Celje, Slovenj-gradec—Celje, Konjice—Celje. Celje—Konjice—Celje. Ob 11. slavnostna seja in razglasitev rezultatov v Narodnem domu.
Ob 8. zjutraj revanžni teniški turnir med SK železničarjem iz Maritora in SK Celjem na tenišču SK Celja v mestnem parku.
Popoldne nogometni brzi turnir na Glaziji v korist protituberkulozne lige v Celju po naslednjem sporedu: ob 16.30 Celje : Atle tik, ob 17. Olimp : Jugoslavija, ob 17.30 premaganca, ob 18. zmagovalca.
še slab odmev z Bleda
Kaj še ni bilo dobro na plavalni tekmi med Italijo in Jugoslavijo?
Gg. dr. B. Skabernè in B. Tram-puž, ki sta med ostalimi ljubljanskimi športnimi delavci tudi priskočila na pomoč organizatorjem meddržavne plavalne tekme med Italijo in Jugoslavijo na Bledu, sta nam o organizacijski strani te (žal s slabe strani) nepozabne plavalne prireditve poslala v objavo daljši dopis, iz katerega posnemamo naslednje glavne ugotovitve:
JPS odn. njegovi predstavniki so si prišli prvič ogledat prizorišče tekem, Grajsko kopel na Bledu, šele 24. julija, torej niti teden dni pred tekmovanjem, kar je vse-kako za prireditev takšnega obsega in glede na kraj. ki nima športnih naprav, mnogo prekratek rok. Še krajši rok pa je ostal prirediteljem za propagandno stran; prvi lepaki in reklamni članki za to tekmo so se pojavili v javnosti šele 27. julija, torej pičle tri dni pred prireditvijo.
29. julija ob 16. uri je bil dokončno določen kraj tekmovanja v Grajski kopeli. To vprašanje bi moralo biti urejeno najmanj že v začetku onega tedna s sodelovanjem saveznega delegata strokovnjaka, ne pa ob navzočnosti obupanega saveznega funkcionarja, ki je v četrtek zvečer na ponovnem izbirnem mitingu v Ljubljani samo tarnal, da ni nič pripravljeno, on sam pa da je določen za sprejem Italijanov, pri čemer pa sta mu morala pozneje še pomagati dva nesavezna funkcionarja.
Dne 29. julija ob 15. uri, torej en dan pred tekmovanjem in komaj dve uri pred prihodom gostov je bilo po zaslugi blejskih lokalnih faktorjev dobro rešeno vprašanje njihove nastanitve in prehrane, naši tekmovalci pa so morali navsezadnje lo-žirati v nemirnem hotelu, kar gotovo ni koristilo njihovi formi. Tudi vprašanje bivanja obeh ekip bi moralo biti podrobno urejeno vsaj 8 dni pred tekmovanjem.
Vodstvo naše reprezentance — ne tehnično — je popolnoma odpovedalo. Savezni tajnik Fischer, ki je zastopal zadržanega vršilca dolžnosti tehničnega referenta, se za tekmovalce ni brigal in le njihovi osebni disciplini se je treba zahvaliti, da ni bilo še večjih neprilik, saj nekateri niti vedeli niso, kje in kdaj morajo nastopiti.
Zunanja slika naše plavalne reprezentance je bila v primeri z italijansko, ki je nastopila enotno oblečena od glave do peta in kakor iz škatljice, naravnost porazna. Prav poseben intermezzo pa so si prireditelji privoščili z žogo za waterpolo. Savez za to tekmo ni imel nobene žoge. Ilirija pa je z ostalimi rekviziti pripeljala s seboj na Bled tudi staro usnje, s katerim sta nato obe reprezentanci mogli igrati le prijateljsko tekmo prvega dneva. Po novo
žogo pa se je odpeljal član Viktorije preko Itaiije celo na Sušak in se je tri ure pred reprezentančno tekmo vrnil z uporabno žogo na Bled.
Poglavje zase so bili slednjič prostori za gledalce, ki so bili dovolj dragi, pri vsem tem pa vse prej kakor udobni. Kaj se je dogajalo na onih blejskih tribunah, naj vedo samo očividci...
Dovolj je bilo že objavljenega, da se lahko reče, da je bil JPS za to srečanje v vsakem pogledu nepripravljen ter je tudi to pot poskusil staro prakso, da pripravlja in oddaja svoja tekmovanja šele takrat, ko mu voda teče v grlo. Blejska tekma je bila z majhnimi izvzetki velik fiasko in čas je že, da to v bodoče ne bo več tako. Slične prireditve naj se odslej, ker JPS tega ni zmožen, pravočasno oddajo v izvedbo podsavezu ali klubu v kraju tekmovanja, pa bo funkcioniralo drugače kakor je one dni na Bledu. JPS pa naj nekaj ur pred vsako tekmo pošlje svoje delegate, da bodo kaj videli in se kaj naučili!
Državno prvenstvo
V nadaljevanju nacionalnega turnirja se
je spet lepo uveljavil Iliri,jan Boris Smerdu
Državno prvenstvo teče dalje. Naši »mu-šketiri« so se že vrnili iz Berlina ter nastopijo v vseh konkurencah šele v semifinali!. Senzacija turnirja je Beograjčan Laslo, ki po vrsti zmaguje nad vsemi nasprotniki. Tako je zaporedoma premagal Smerduja, Friedricha in Rističa. Od Ljubljančanov se je izkazal Banko, ki je gladko premagal Kumamdija, nato pa izgubil s Kreškom Friedrichom.
A. Kategorija.
Kovač — Mogin 6/0, 6/4. Mnogi so pričakovali mnogo ostrejše borbe, toda Kovač je pokazal, da je od lanske sezone mnogo napredoval. Banko — Kumanudi 6/2. 6/2. Proti pričakovanju je zmagal Banko, ki je tako rekoč brez napora premagal malo utrujenega nasprotnika. Kumanudiju očividno ni ugajala Bankova ostra, malo od-skakujoča žoga. Friedrich Kr. — Banko 6/3. 6/2. Zdelo se je že, kakor da igra Banko brez posebne volje in naprezanja. Laslo — Friedrich D. 6/8, 6/4, 6/4. Nova žrtev je bil Friedrich, ki je dal krasen odpor kljub temu, da je moral igrati utrujen. Laslo — Ristič 6/0, 7/5. Prvi set je gladko dobil Laslo; drugi set je pa Ristič videl da nasprotniku more z dolgimi žogami do živega in je začel lobati. Imel je že 3 set žoge in po neumnosti izgubil set in igro. Kukuljevič — Radovanovič 6/1, 3/6,
6/2. Radovanovič je deloma uspešno držal svojega nasprotnika na base-liniji, potem
ko se je ta razigral, je lahko dobil igro. Mnogo poenov je Kukuljevič napravil na slabi drugi Radovanovičev servis, ki ga mora na vsak način popraviti in izenačiti z drugimi udarci.
B. Kategorija.
Bojovič —Albaneže 6/3, 6/4, Kumanudi — Blanke 3/4, 8/6. 6/3. Mladi Mariborčan je nudil močan odpor staremu rutinerju.
Smerdujev revanš
Smerda — Laslo 6/1, 6'2. Smerdu ju je revanš popolnoma uspel. Z mehkimi žogami v nasprotnikov backhand ga je držal na liniji, ko pa je dal Laslo srednje krajšo žogo, je Smerdu vorhandom punktiral. Prvi set je Smerdu dobil v izvrstnem stilu in veliko koncentracijo. Drugi set je vodil Laslo 1/0, 2/1, nato pa je Smerdu napravil 5 ga-mesov zaporedoma in izkoristil prvi match-ball. Ta zmaga je precejšen uspeh, ker je Laslo premagal Friedricha in Rističa iz A. rang liste!
Double:
Friedrich — Friedrich: Ristič — Mayer
3/6, 6/4, 12/10. Morda sta Ristič in Mayer pogrešila v tem, da sta si pustila navre-či pimplersko igro namesto, da bi z ostro igro dobila zmago.	—u.
Kolesar — iz Bosne
Bogdan Arsenovic iz Zavidoviča je s kolesom prevozil skoraj 5000 km
Pravijo, da je Slovenija druga Holand-ska in je pri nas toliko kolesarjev kakor malokje na svetu. Pa ne samo v Sloveniji, temveč tudi doli proti jugu je začelo kolesarstvo dobivati svoje prijatelje, deloma iz praktičnih, deloma pa tudi iz športnih potreb.
Tako so kolesa prišla v rabo tudi že v Bosni. V tihem Zavidoviču se je našel mlad študent, ki ga je kolesarska žilica pognala na dolgo pot, kakršno si lahko privošči samo vztrajen in dober športnik. 241etni Bogdan Arsenovic iz Zavidovičev. absolvent trgovske akademije je 8. junija t. 1. sklenil, da se bo s kolesom odpeljal v Pariz in si tamkaj ogledal sprejem angleške kraljevske dvojice Pot ga je vodila iz rodnega mesta do Zagreba, od tod na Sušak, potem pa dalje preko Benetk, 1
Padove in Milana v Svico, mimo Ženevskega jezera v francoski Grenoble in odtod preko Lyona v Pariz.
Arsenovic je v Parizu dobil vsa potrebna dovoljenja in je res bil med stotisoči, ki so od blizu pozdravljali angleški kraljevski par na razkošnih bulvarjih. Ko je dosegel svoj cilj, je »skočil« še v Le Ha vre in Calais, se prepeljal z ladjo v London, se vrnil v Francijo ter preko Stras-bourga dosegel nemško mejo in se slednjič po nemških tleh preko Salzburga in Gradca vrnil v Maribor in Ljubljano. Do našega mesta je prevozil 4803 km ali okoli 140 km dnevno v približno dveh mesecih. Mladi študent je žrtvoval za to pot precej denarja in se zdaj z bogatimi vfisi in ves vesel vrača domov.
Ko se je včeraj zglasil v našem uredništvu, je vedel povedati marsikaj zanimivega, najbolj presenetilo pa ga je v naših krajih to, da so ga povsod smatrali za Nemca. Kakor da bi Bosanci ne govorili našega jezika in ne znali voziti kolesa ...
15« avgusta — na Ljubelj
K dvodnevnim motociklističnim dirkam MK Ilirije
Letošnje VTO. mednarodne gorske moto-dirke na Ljubelj bodo po dosedanjih prijavah sodeč, prekosile vse dosedanje ljubeljske prireditve.
Prijavljena je zelo močna ekipa iz inozemstva. Med starimi znanci z Ljubela (Denzel, Hönel, Medvenich, Kramer itd), so se prijavili še novi »kanoni«, med katerimi je najbolj nevaren mednarodni vozač Magnus, ki vozi DKW kompresor.
Vodstvo dirke opozarja vozače, da bodo prijave jutri brezpogojno zaključene. Vse informacije pri tajništvu kluba MK Ilirije, Miklošičeva 15.
SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 9.
prijateljska tekma na Jadranu z Jadranom, oprema se dvigne ob pol 8. na »Primorju«. Pozivajo se vsi ostali igralci, naj vrnejo vso opremo istotam. Zaradi gostovanja prihodnje nedelje in ponedeljka, morajo priti vsi igralci, ki pridejo v poštev za I. moštvo.
SK Slavija. Danes ob pol 9. na igrišču Reke trening za vse igralce I. in II. skupine. Vsi točno ob 8. tamkaj!
Julijske Krajine
Sadje na goriškem trgu
Letos si bodo goriški sadjerejci morda nekoliko opomogli. Položaj na trgu je dokaj dober. Vsekakor so ccne za sadjerejce ugodnejše, kakor so bile prejšnja leta in tudi sadna letina je bila doslej sorazmerno bogata. Črešnje, marelce in breskve so glavne sadne vrste, ki so prišle doslej na trg in se prav dobro vnovčile. V resnici se lahko reče, da vipavsko in zlasti briško sadje po svojem okusu daleč presega sadje iz drugih krajev. Se v Vidmu, kamor ga nosijo prodajat kmetje iz za.padnih Brd, se prekupčevalci bore za naše blago in ga celo neglede na tržne odredbe o ccnah dobro plačujejo.
Črešnje so letos dovažali na goriški trg dnevno povprečno po 500 stotov. Blago je bilo izborno, zdravo in okusno, tako da so letos izostale tudi običajne pritožbe iz tujine. Brici in Vipavci pa tudi gorski kmetje s svojimi zadnjimi sladkimi, črnimi in trdomesnatimi črešnjami, ki so jih pošiljali na trg do 200 stotov dnevno, so bili docela zadovoljni z izkupičkom, saj cena zlepa ni šla pod 1.50 lire za kg, večinoma pa se je držala pri 2 lirah in mestoma še čez. ßlago so izvažali v Češkoslovaško, deloma v nekdanjo Avstrijo, mnogo v Monakovo in v — Švico. Goriško sadje si je letos osvojilo tudi bogati švicarski trg. V vsakem primeru pomeni to veliko pridobitev, ki se bo morda spričo bogate hotelske industrije v tej alpski deželi še sijajno obnesla, čc jo bo le mogoče obdržati.
Tudi marelice so letos dobro obrodile, saj so jih pripeljali na goriški trg v prav izrednih množinah — dnevno po 100 stotov. In tudi zanje so sadjerejci izkupili lepe denarce. Prodajali so jih po 1 do 1.20 lire za kg. Izvažale pa so se v glavnem enako kakor črešnje v Nemčijo, Češkoslovaško in Švico.
Sedaj je nastopil čas breskev. Na trg jih prihaja dnevno že preko 100 stotov. Cene so različne. Dobro in zdravo blago gre v denar po 1-50 lire za kg. kar je seveda povsem zadovoljivo, kakovostno neuspele vrste pa se naravno plačujejo daleč pod to ceno. včasih tudi po 0.50 lir za kg.
Kar se tiče sadne letine, se kmetje in vrtnarji v nižjih krajih sicer pritožujejo, da sta pozna zima in pomladanski mraz sadnemu drevju močno škodovala, toda vobče lahko trdimo, da jc bila letina zadovoljiva. V resnici se jc marsikateri kmet letos samo s sadjem preccj odkrižal svojih dolgov in davčnih zaostankov.
Trnovske jame
Pred kratkim smo podrobno poročali o delovanju tržaških jamarjev, organin ranih v dveh italijanskih planinskih organizacijah, kakor tudi o njegovem pom'nu s speleološkega in drugih vse bolj praktičnih vidikov. V zadnjem času so ti jamarji po navodilih svojega že tedaj imenovanega iniciatorja ter podpornika razširili svoj?, področje tudi na trnovsko planoto. Lotili so se de'a precej sistematično in tudi že dosegli nekaj uspehov.
Za kažipot pri tem raziskovalnem delu so jim služila neke pripovedke, ki se širi. jo med ljudstvom v Trnovskem gozdu že vse od svetovne vojne dalje. Tako privo-vedujejo o zlj usodi 5 ruskih ujetnikov, ki so za časa svetovne vojne, ko je vojaštvo na Trnovski planoti rabilo mnogo vode, na dnu neke doline za Predmejo nad Ajdovščino pri iskanju vode zares naletelo na močvirnata tla. Nenadoma pa so se tla udrla pod njimi ko so vanje zasadili lopate, in jih požrla. V resnici je menda takrat pred 22 leti izginilo n«kaj ruskih ujetnikov ,toda male je bilo verjetno, da bi se bili kar na lepem udrli v zemljo. A sedaj so tam okrog Predmeje našli kar tri globoke kraške jame. Podrobni podatki o krajih, kjer so vhodi v jame, in o drugih okoliščinah sicer doslej še niso bili objavljenL I .isti pa so že poročali o teh
odkritjih in objavili tudi nekaj prav zanimivih stvari.
Jame so skoraj navpične in globoke po 200 m in več. Največja med njimi se na dnu končuje v prostorni kaverni. nad katero se boči apneničasti svod do 100 m visoko. Jam še niso docela raziskali in tako je pričakovati še zanimivih odkritij v njih.
Vsekakor se v mnogočem razlikujejo od ostalih doslej odkritih kraških jam. Nedvomno največja njihova zanimivost pa je ta, da so jamarji .kakor sami zatrjujejo, našli na njihovem dnu — sredi poletja — ogromne plasti snega Sn ledu. Vse spodnje ostenje jam je pokrito z debelim ledom, a dno pokriva sneg do 12 mrtrov na debelo. Sneg je trd in uležan in očitno se do zime nikoli ne raztaja.
Jame pa so spričo navpičnih jaškov težko dostopne, tako da na njihov0 eksplo-atacijo v tujsko prometnem pogledu ne bo mogoče niti misliti. Pa tudi drugača bosta večni sneg m led na njihovem dnu le steška rabila ljudem.
Drobne novice
Nov grob. V Višnjeviku v Brdih je v 71. letu starosti nepričakovano izdihnila gospa Regina Sirkova .vdova po g. Ivanu Kri3tančiču, posestniku, trgovcu in gostilničarju. Pokojnico prišlo škropit ogromno število ljudi iz vseh Brd. Rajnka, kakor tudi njen nepozabni soprog, ki so ga kot s-Pirca iz Višnjevika«, poznali in cenili vsepovsod .sta bila vzorna gospodarja in vzgojitelja. Njeni rodbini naše iskreno sožalje!
Veličasten pogreb so domačini v Mimu pripravili pokojni gospe Mermoljevi. Ude ležila se ga je velika množica ljudstva iz vse spodnje Vipavske doline. Krsto in grob so ljudja zasuti s cvetjem in venci. Nekateri so imeli trakove, z drugih so jih predčasno sneli Več takih vencev je prispelo tudi iz Trsta.
Na padovanski univerzi je bil promo-viran za doktorja prava Anarej Makuc iz Gorice.
Maturo sta v Gorici napravila Radivoj Bobič iz Peči pri Mirru in Zor ko Kova-čič iz Kozjan pri Materiji.
Iz duhovniške službe. Na mesto pokojnega dekana Abrama, ki je pred kratkim umrl v Ljubljani, je bil imenovan za župnika v Pevmi g. Rutar, ki je dosrj opravljal posle kaplana na Travniku v Gorici. Ža kaplana na Travniku pa je bil imeno. van novomašnik Piščanc iz Trsta.
policijsko nadzorstvo je bilo ukinjeno učitelju Antonu Rutarju iz Cadrga pri Tolminu. Rutarja je 1. 1930 posebn0 sodišče za zaščito države obsodilo na 10 let ji če in 3 leta policijskega nadzorstva. V ječi je prebil 5 let, nakar so ga zaradi raznih amnestij odpustil domov. Vrnili se je v aprilu 1935. Pred tremi meseci so mu potekla ta tri L ta policijske kazni. Te dni je končno od goriškega sodišča prejel odlok. s katerim mu je hilo policijsko nadzorstvo ukinjeno.
SAH
Na turnirju za nemško prvenstvo v Oeynhausenu je po 9. kolu krepko vodil Eliskases	točkami. Oddal je samo tri
remije; v nevarnosti je bil v partiji z En-gelsom. pa ga je rešila baje nasprotnikova časovna stiska. — Kieninger stoji, istota-ko neporažen. s	na drugem mestu.
Slede Michel 6. Koch 5'i, prof. Becker. Engels. H. Herrmann 5 itd. Prof. Becker je z dvema zaporednima porazoma pokvaril svoje šanse.
Na turnirju za češkoslovaško prvenstvo bosta po zadnjih vesteh res sodelovala tudi Hönlinger in Spielmann. Prvi je sploh češkoslovaški državljan, Spielmann pa se je po večmesečenem bivanju na Holand-skem sedaj baje kar za stalno preselil v Prago in je postal član »Deutscher Schach-kluba«. — Med Flohrom in češkoslovaško šahovsko zvezo je po časopisnih vesteh glede udeležbe na turnirju nastal majhen nesporazum. Flohr je namreč za svoje sodelovanje zahteval poseben honorar, kar
pa je zveza načelno odklonila. Preden pa je bilo to vprašanje rešeno, je dospela sedaj iz Rusije vest, da je Flohr obolel, da je moral odpotovati na zdravljenje na Kavkaz, da pa je pripravljen po svoji vrnitvi v septembru odigrati za naslov prvaka match z zmagovalcem turnirja v Pragi.
Na turnirju za naslov nacionalnega amaterskega mojstra, ki se jutri začne v Osijeku, igrajo: Avirovič (Zagreb), Bajer (Osijek), Bidič (Skoplje), Carev (Sombor), Cindrič (Osijek). Herbatin (Subotica), A. Jonke (Karlovac), Lešnik (Beograd). Müller (Osijek), B. Pavlovič, V. Popovič (oba Beograd). Rabar (Zagreb), M. Rajkovič Novi Sad). Sikošek. Šiška (oba Ljubljana), Spasojevič (Zemun), Subarič in Türk (oba Zagreb). — Favorit je vsekakor Rajkovič, pa tudi vsi trije Slovenci imajo dobre izglede.
Francoska obramba.
Beli: Engels.	Črni: Nowarra.
(Oeynhausen, 2. kolo, 25. julija).
1.	e2—e4	e"—e6
2.	d2—d4	d7—d5
3.	Sbl—c3	Sg8—£6
4.	Lcl—g5	d5:e4
5.	Sc3:e4	LfS—e7
6.	Lg5:f6	Le7:f6 Sigurneje je pač gf6:, ker lovec z e7 lahko dobro podpre važno razbremenilno potezo c7—c5.
7.	Sgl—f3	SbS—d7
8.	c2—c3	b7—b6 Sedaj črni ni prišel do c7—c5.
9. Lfl—d3	Lc8—b7
10.	Ddl—e2	Dd8—e7
11.	g2—g4r?
Črni si je previdno pridržal možnost i dolge i kratke rohade, pa ga beli z dvoreznim napadom skuša prisiliti k odločitvi. 11..........g7—g6
12.	h2—h4!?	h7—h5? Tu je bila prilika za nevaren protiudar,
e6—e5. Bela pozicija potem ne bi bila posebno varna.
13.	g4—g5	Lf6—g7
14.	0—0—0	0—0—0 Drugega črnemu že ne preostaja. Beli
pa si je bil pravilno izračunal, da bo tudi tako prišel do napada. 15 Ld3—a6! Črni damski lovec brani bela polja. Po njegovi zamenjavi pride na teh beli do odločilne premoči in napada.
15..........Th8—e8
16.	Sf3—d2	e6—e5 Druge protiigre ni na razpolago. Gro-
zelo je že f4 s popolno blokado, na c5 pa bi prišlo silno močno Lb7:+ ter Sc4.
17.	La6:b7+	Kc8:b7
18.	d4—d5
Sedaj bela dama že prav resno grozi, da vdere na pr. na c6.
18..........f7—f5
19.	g5:f6e. p.	Sd7:ffi
20.	Se4:f6	De7:f6 Na Lf6: je 21. De4 premočno.
21.	Sd2—e4 Poleg premoči na belih poljih damskega
krila daje belemu že tudi silna pozicija skakača na e4, ki dominira nad vso okolico, prednost. Črni nikjer nima izgledov na protiigro.
2	1..........Df6—f5
22.	Tdl—d3! S to in naslednjimi potezami pripravlja
beli napad na črnega kralja.
2	2..........Te8—e7
23.	c3—c4	Te7—d7
24.	f2—f3	Lg7—f8 Grozilo je Ta3.
25.	Thl—dl	c7—c6? Črni je postal nestrpen, več odpora bi
omogočalo na pr. Ka8. 26. d5—do!
Sedaj prihaja k vsemu drugemu še močan prost kmet. Črni je morda napačno računal. da ga bo lahko osvojil.
26..........c6—c5
27. b2—b4 ! ! Črni nima ob svojem kralju nobene figure za obrambo, pa si beli z energičnimi žrtvami kmetov odpre linije za napad.
c5:b4 Td8—c8 LfS—g7 Td5 z grož« Kb6, 31. Sc5:!,
30
27.....
28. c4—c5 ! 29 Kcl—b2 Na bc5: bi prišlo pač njo Db5 + , pa potem na Tc5:. 32 De3.
30.	a 2—a2!!
31.	a3:b4 Td3—b3 De2—aS!
TbS ne pomaga. Tc'b7, 35 d7 hitro odločiti. — Na-
32
33 Tudi
Dc6 + ,
b6:c5 c5:b4 Kb7—a8 Df5—f3 saj mora 34.
pad na odprtih lini iah je pač premočan.
Df8—d8
34. Tb?:b4
Sicer Db5 ter Dd5 + .
35.	Tdl—al
36.	Da6—c6 +
37.	Se4—c5!
38.	Kb2—c2 Na Lai: gre seveda 41.
pa 41. Ta7: + !, Ka7:. 42. Sd7 + . Td7 :. 44. Ta8 mat.
Tc8—b8 Tb8—b7 e5—e4+ črni se vda. Tb7: itd., na Dh4: Ta 4 +. Kb8. 43. Vas j a Pire.
Klub „Metla"
Skrit pregovor
Danes za izpremembo nekaj drugega. Iz besed, ki jih tu navajamo, je treba vzeti po en zlog. Ti zlogi dajo potem združeni znan pregovor.
Kopriva, sodniia. Dunajčan, Modena, podoba r, gostija, okrušek. Sahara, solata, sokolic, sutana. limona, korito, poletje, Me-nuhin, Sahalin.
Rešitve morajo biti napisane na dopisnici in priti v uredništvo najpozneje do petka. V kotu naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med rcš;va!cc bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad.
Obisk pri stricu Mati cu
Uganka ni bila težavna in je bilo zaradi tega tudi zelo veliko število rešitev. Obiskovalec pri stricu Maticu je bil »sodni izvršitelj«. Zato pač ni nič čudnega, da jo jc stric Matic tako jadrno pobrisal.
Med reševalce je stric Matic po žrebu razdelil deset nagrad, in siccr iih dobe: Ivan Zupančič, Ljubljana. Murnikova 18 a. dobi roman »Tigrovi /oblje«.
Evelina Germani. Trst, Prosek 53, dobi »Roman treh src«.
D ago Rohm. Krk na otoku Krku, dobi roman »Papcžinja Favsta«.
Vida Voprič. Trst, Rojan, Molini 681, dobi roman »Belfegor«.
Franc Türk, Višnja gora 76., dobi roman »Pater Kajetan«.
Marija Rutar. ZatoJmin 34, pri Tolminu, Dragiša Brat, Montama, Loznica, Drinska banovina, Franc Fertin, Medvode 32., Zdravko Jager, Trbovlje I in Stanko Per-vanje, Prapetno pri Idriji pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«.
> JUTRO« št 182,
h
-Nedelja, Z."VUL 1938.
Vn. MARIBORSKI TEDEN OTVORJEN
bilanca gospodarskega, kulturnega, prosvetnega in socialnega
razvoja Maribora in njegovega zaledja od L 1918—1938
Maxibor, 6. avgusta.
Maribor je danes ves v prazničnem razpoloženju. Od glavnega kolodvora sem vzdoiž Aleksandrove ceste pa do Grajskega trga vihrajo državne trobojnice na vitkih mlajih, razpostavljenih ob obeh straneh glavne mariborske prometne žile. Na razstavišču je vse v živahnem tem* pn, vhod v prostore Mariborskega tedna je okusno okrašen. Na ulicah živahno va?-venje.
Kmalu i» 10. dop. So se pričeli zbirati na razstavišču predstavniki Maribora. Ljubljane, Celja, Ptuja in drugih krajev Slovenije. Med navzočimi go bili načefciik dr. Ratej kot zastopnik bana, nadalje po>-noštevilno zbrani višji častniki z mestnim poveljnikom generalom Ö. Stanojtovičem na čelu, bivši minister posL Mohorič, narodni poslanci Prekoršek, Lukačič, dr. Jančič ,škof dr. Tomažič, stolni prost dr. Vraber, stolni dekan dr. Cukala, staroka-tcliški župnik šegula, mestni župan dr. Juvan, predsednik Aerokluba A. Krejči, dr. Vrhunec, predsednik Društva za ceste, predsednik F. Bonač in ravnatelj dr. Dular kot predstavnika ljubljanskega vele-sejma, predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti dr. žiher, s. o. s. Lenart kot vodja okrožnega sodišča v Mariboru, sreska načelnika dr. Šiška in Eiletz, obmejni komisar Krajnovič, šef mariborske policije dr. Trstenjak, zbornični svetnik Pinter. predsednik Združenja trgov-es^v v Mariboru Miloš Oset, predsednik Tujskoprometne zveze v Mariboru inž. ššlajmer, predsednik Zveze Maistrovih borcev prof. dr. Dolar, br. Dojčinovič kot zastopnik mariborske sokolske župe, upravnik pošte Maribor H Klemenčič, inž. Hinterlechne'r kot predsednik železnice. upravnik Narodnega gledališča v Mariboru dr Brenčič. šef glavne carinarnice v Mariboru Mihajlovič, gospa Maistrova na čelu narodnega ženstva, šef državnega tožilstva dr. Zoria.n, mnogi župani, mariborski mestni svetniki, ravnatelji vseh mariborskih srednjih in strokovnih šol, zastopniki vseh številnih organizacij, ki sodelujejo pri letošnjih prireditvah ter razstavah Mariborskega tedna.
Točno ob napovedani uri je povzel bese« do zaslužni predsednik zadruge Mariborski teden g. dr. Franjo Lipoid, ki je uvodoma omenil, da je prevzel pokroviteljstvo nad letošnjimi jubilejnimi prireditvami v Ma« riboru ob 201etnici Jugoslavije Nj. Vel. kralj Peter II. Zatem je sporočil navzočim, da so poslali brzojavne pozdrave kraljevska namestnika dr. Stankov'c in. dr. Perovič. b. minister senator dr. Albert Kramer, častni predsednik pripravljalnega odbora za proslavo 201etnice Jugoslavi»? v Mariboru notranji minister dr. A. Korošec. V globoko zaiiet'li izvajanjih je dr. F Lipoid po prisrčnem pozdravu vseh navzočih razčlenil razvoj in pomen Mariborskega tedna. Iz njegovih izvajan j posnemamo sledeče misli:
Govor dr, Franfa Llpolda
Današnji slovesni otvoritvi VII. Mariborskega tedna so prisostvovali številni odlični predstavniki našega javnega življenja, zastopniki vseh kulturnih, gospodarskih in nacionalnih organizacij. Potem ko je zaslužni predsednik zadruge Mariborski teden g. dr. Franjo Lipoid s prisrčnimi besedami pozdravil navzoče odličnike, je v globoko zajetih izvajanjih podčrtal pomen Mariborskega tedna s sledečim; poudarki:
»Sedmič otvarjamo danes Mariborski teden, ki postaja tako že tradicionalna mariborska prireditev. Mariborski teden smo ustvarili pred šestimi leti v dobi najtežje gospodarske in finančne krize, da poživimo naš Maribor. da pokažemo produkcijske zmožnosti njegove industrije, trgovine in obrti, da dokumentiramo naše kulturno in nacionalno udejstvovanje, da damo priliko našemu športu, da pokaže svoje zmožnosti ter da končno podčrtamo važnost Maribora in njegovega širokega zaledja za tujski promet. V duhu medsebo jne povezanosti in z vzajemnim delom hočemo pokazati uspehe našega dela in hočemo tako vsakogar vzpodbuditi k še večjim naporom, ker vemo. da je najboljše poroštvo napredku vztrajno delo. zaupanje v samega sebe in vsesplošna solidarnost.
Letošnji Mariborski teden ima svoj poseben pomen, ker ga prirejamo ob 20letni-ci naše osvoboditve, ob 20ietnem jubileju naše ljubljene Jugoslavije. Letošnji Mariborski teden bo pokazaJ velik razvoj našega javnega življenja na vseh poljih, ki ga je omogočila svoboda v veliki, lastni državi. Poleg vsakoletne razstave naše industrije, zlasti tekstilne, našega trgovstva in že tradicionalne obrtne razstave, je poseben odbor pod vodstvom mariborske mestne občine organiziral manifestacijsko kulturno razstavo Maribora in njegove okolice, ki naj pokaže podvig našega kulturnega in nacionalnega življenja po 20 letih našega osvobojenja in ki naj dokumentira našo zrelost in našo sposobnost za našo obrambo in naš napredek. Posebno iskreno zahvalo moram izreči mariborski mestni občini, ki se je postavila na čelo organizatorjev te razstave. Posebna pozornost je na letošnjem Mariborskem tednu posvečena tudi našemu cestnemu problemu. Razstava Društva »Cesta« naj pokaže neprimerno današnje stanje naših prometnih žil in naj da pobudo za bodoče moderno in smotrno urejevanje cestnega omrežja. Društvu »Cesta« se iskreno zahvaljujem za organizacijo te razstave. Posebna atrakcija letošnjega Mariborskega tedna je tudi razstava narodnih noš in vezenin. Opozarjam še posebej na fotoamalersko, filatelistično in čebelarsko razstavo, na gostinsko razstavo in razstavo naših vin.
Mariborski teden posveča tudi letos vso pažnjo tujskemu prometu. Naš lepi Maribor, naše zeleno Pohorje in Kozjak ter naše prijazne vinorodne gorice so vredni, da jih pokažemo še tako razvajenemu tujcu. Mariborski teden si stalno prizadeva, da dviga in postavlja v dostojno luč te neprecenljive zaklade naše zemlje.
Mariborski teden hoče ugoditi vsem sodelavcem in posetnikom Mariborskega tedna. Poudariti pa moram, da je namen Mariborskega tedna propaganda Za Mari-
bor in njegovo lepo okolico ter da koče služiti splošnemu dobrobit ju in napredku. Vsem sodeèa&cem se za njih požrtvovalno ddo iskreno zabvatjtzjem, članom v prireditvenih odborih m razstavijalcem, ob-lastvom, ki nam not&jo pri našem delu svago pomoč, m prav posebno našim no-
vinarjem, ki nas že vsa leta pri našem delu podpirajo. Prosim vse, da s tem ciljem pred očmi solidarno podpirajo nesebično delo Mariborskega tedna. Ko otvarjamo letošnji Mariborski teden tn mu iskreno želimo popoln uspeh za dobrobit Maribora ter naše velike domovine, se v vdanosti klanjamo našemu prevzvišenemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. Naj živi kralj Peter II. in prevzvišeni kraljevski dom.
Po njegovem govoru je vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana Jiranka odsvirala državno binino, nakar je sprego« voril
mestni župan dr. Juvaa,
ki je izvajal med drugim:
Prvič mi je kot županu mesta dana mož« nost. da govorim pri otvoritvi Mariborskega tedna. Jaz porabim z veseljem to prili« ko in izrečem v imenu mestne občine g. predsedniku te odlične institucije dr. Li« pol du, vsem odbornikom in vsem gospodom obrtnikom, trgovcem in industrijalcem, ki delujejo že 7 let za napredek našega gospodarstva ter ugled in dobro 'me našega mesta, iskreno zahvalo. Iz nič je bila ustvar« jena ta gospodarska zadruga bilo ie treba mnogo truda, mnogo dela vse začetniške težave je premagala ljubezen do mesta in našega gospodarstva, zato tudi lahko danes s ponosom gledamo na to našo lepo go« spodarsko institucijo.
Ko smo se pred meseci posvetovali o proslavi 201etnice Jugoslavije v Mariboru, sino bili predvsem na jasnem, da mora bitii pro« slava v Mariboru složna, vsenarodna mani« festacija za kralja, državo in narod. To se ho tudi zgodilo v nedeljo 14. t. m. na velikem manifestacijskem taboru. BiLi smo si pa tudi na jasnem, da treba ob 201etnici položiti javnosti račun vsega dela, ki so ga izvršili v teku 20 let javni delavci v Ma« riboru, predvsem na gospodarskem in pro« svetno-kulturnem polju. Zato Je bilo skle« njeno, da se priključi gospodarski razstavi Mariborskega tedna še posebna prosvetno« kulturna razstava, ki naj poleg gospodar« ske razstave Mariborskega tedna prikaže javnosti prosvetno-kulturno delo Maribora in zaledja v teku zadnjih 20 let. To raz« stavo je priredila mestna občina, sodelujejo pa vse naše kulturne in prosvetne ustanove, ki jih kratko naštejem: Prosvetna zve« za, Zveza kulturnih društev, Sokol, Vzajemnost Žensko društvo. Šolske sestre, Narod« no-strokovna zveza, Zgodovinsko društvo. Muzejsko društvo, Gasilska župa Maribor, Francoski krožek. Pedagoška centrala, Ljad« ska univerza. Učiteljski dom. Slov. planinsko društvo. Slov. lovsko društvo, Sloven. trgovsko društvo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Jadranska straža, Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine. Maistrovi borci. SK Železničar, OUZD, De« lavni ca drž. železnic.
Poleg teh društev in ustanov sodeluje na tej razstavi tudi mestni socialni in gradbeni urad ter mestna podjetja, ki prikazujejo razvoj mesta v zadnjih 20 letih v socialnem oziru, v pogledu gradbenosti, cest, kanali« zacije, elektrifikacije in vsega, kar je z razvojem modernega mesta v zadnjih 20 letih v Mariboru nastalo. Gospodarska razstava Mariborskega tedna ter prosvetno«kult.urna razstava mestne občine tvorita zaključno enoto, ki predstavlja letos ob 201etnici Jugoslavije naši javnosti Maribor kakršen je v prosvetnem, kulturnem in gospodarskem pogledu.
Ote razstavi skupaj predstavljata nekako bilanco vsega napredka in dela zadnjih 20 let v Mariboru. Ta bilanca je visoko aktiv« na. Če se spomnimo nazaj na Maribor pred prevratom in gledamo njegovo današnje visoko gospodarsko stan je, n jegovo lepo da« našnje zunanje lice, lepo urejene ceste, regulirane trge. nove stavbe, naše lepo kopa« lišče, moderne socialne ustanove, visoko stopnjo našega prosvetnega ln kulturnega življenja, poleg tega dobro urejeno, finan« čno močno občino, lahko s ponosom zaključujemo 201etnico in rečemo, da smo Slo« venai dobro gospodarili v Mariboru, in ma« lo provincialno mesto Maribor spremenili v lepo, moderno urejeno mesto.
S temi besedami Vas mnogospoštovana gospoda prosim, da si blagovolite ogledati našo razstavo.
Zatem je povzel besedo predsednik Društva za ceste,
dr. Vinko Vrhunec,
ki je naglašal sledeče važne momente:
Srečna in koristna je zamisel, da dvajsetletnico osvobojenja in zedinjenja ne proslavimo samo z narodnimi manifestacijami, temveč da ob tej priložnosti postavimo samokritično bilanco v narodni državi doseženega napredka, na vseh področjih javnega življenja pridobljenih uspehov, a tudi še nepopravljenih nedostatkov in zamujenih priložnosti. Nazorni prikaz občega
položaja naših obmejnih krajev je tudi programska panorama onih velikih nalog hliž-nje bodočnosti, ki naj naše obmejno ljudstvo dvignejo na stopnjo najnaprednejšega, najzavednejšega, a tudi najzadovoljnej-šega dela našega naroda.
V -bodočem delovanju za splošno povzdi-go naših obmejnih krajev ne more cestno-prometno vprašanje ostati zanemarjeno in prezrto. Nikjer ni prometni, gospodarski in obramben i pomen ceste tako ponazorjen kakor na naši, za tuje vplive tako občutljivi meji. Obmejna cesta je trdna vez na veliko narodno in državno skupnost, je žila, ki dovaja oživljajočo kri blagostanja in prosvete, s temi pa narodno zavest, odpornost in zavest o vrednosti lastnega duha in dela.
Stojim<f pred izvedbo obsežnega, šestletnega gradbenega načrta za izgraditev in obnovitev našega cestnega omrežja v celi državi. Načrtno izvajanje del, koristi mednarodnega tujskega prometa in obziri državne varnosti narekujejo, da moramo s cestnimi deli pričeti najprej ob naših mejah. Slovenija po pravici velja za vrata Jugoslavije v svet: ako pa je Slovenija vrata Jugoslavije, je ključ v teh vratih — naš Maribor s svojo obmejno okolico. Cestna prečnica od št. Ilja preko Maribora, Celja do Ljubljane in dalje nova jadranska cesta na morje je hrbtenica celega cestnega omrežja naše banovine in prvorazrednega pomena za naš mednarodni tujski promet v vse kraje Jugoslavije. V vsedržav-nem interesu se morajo ta dela nemudoma pričeti, a ne samo na enem mestu pri Ljubljani, temveč istočasno tudi pri Mariboru in Celju. Cestna razstava kaže, ka-
kega izrednega pomena Je cestna zveza Maribor oziroma Slov. Bistrica s Ptujem dalje na madžarsko mejo, ker bi ta moderna cesta zajela mednarodni cestni promet iz Madžarske, čehoslovaške in Poljske ter znatno gospodarsko okrepila obmejne kraje. Otvoritev Pohorja tujskemu prometu in cestna zveza s Prekmurjem je nujno vprašanje ne samo gospodarskega, temveč splošno nacionalnega pomena. V okostnjak glavnih cestnih zvez je potrebno po krajevnih razmerah vključiti druge banovinske, občinske in turistične ceste, da ne bomo po 20 letih lastne države imeli ob naši meji krajev, ki imajo cestno zvezo v tujo, a ne v našo državo. Tudi ostali cestno-prometni problemi, ki so v zvezi z Mariborom in severno mejo, zlasti zveza z Zagrebom so na razstavi predstavljeni.
Poleg prometne važnosti dobrega in urejenega cestnega omrežja ob naši meji pa ni pozabiti tehtnih nacionalnih in državnih razlogov. Videč naše zaostale in zanemarjene ceste in primerjajoč jih z najmodernejšimi cestami onstran meje, se preprostemu človeku nehote vzbudi občutek o manjvrednosti svojega naroda in svoje države. Naš ugled ne dovoljuje, da se na naši meji stikata ekstrema najsodobnejše in najzaostalejše ceste. Ali naj dobra cesta preneha na mejah Jugoslavije? Poleg tega pa bi izvajanje velikih cestnih del znatno odpomoglo socialni bedi obmejnega prebivalstva, ki si sedaj v tujini išče dela in zaslužka. Naša propaganda ob meji, naj ne bo propaganda besedi, temveč propaganda dejanj in dela. v izvajanju smotrne gospodarske politike, ki bo najvarnejši jez proti poplavi tujih vplivov.
Društvo za ceste je smatralo za svojo dolžnost, da se z nazornim prikazom stanja in potreb cest in cestnega prometa priključi pregledu kulturnega in gospodarskega položaja naših obmejnih krajev. Dolžni smo zahvalo vsem, ki so nas tudi pri prireditvi te razstave podprli, zlasti kr. banski upravi, mariborski sekciji Avtomobilskega kluba in upravi Mariborskega
tedna. ŽeTrm, da bi razstava prtpu»itugVt
k hitri in pravilni rešitvi cestnega vprašanja v naši banovini ter da hi dvajsetletnico obstoja naše velike skupne domovine Jugoslavije proslavili s trajnimi, vidnimi, velikimi javnimi deh, posebno na naših obmejnih cestah.
Kot zastopnik bana dravske banovine je spregovoril načelnik dr. Ratej, ki je prikazal gospodarsko strukturo našega obmejnega ozemlja, poudarjajoč veliki pomen Mariborskega tedna. Izrekel je odbornikom zadruge Mariborski teden najtoplejše priznanje za izvršeno delo, nakar je v banovem imenu proglasil Mariborski teden za otvorjen.
Razgled po razstavi
S tem so bile otvoritvene svečanosti končane in so si odličniki ogledali razstave. Bili so polni hvale in priznanja za ogromno izvršeno delo. Razstave segajo v vsa področja obmejnega življenja. Jubilejna kulturna razstava, ki je nameščena v veliki Unionski dvorani in vseh stranskih prostorih, kaže bilanco prosvetnega, kulturnega in socialnega razvoja Maribora in njegovega zaledja od leta 1918 do 1938. Veliko pozornost zbujata tudi prosvetna in socialna razstava, nadalje razstave mariborskih gasilcev, lovcev, državnih železnic, mesta Maribora, tekstilne industrije, splošna industrijska razstava, velika obrtna razstava, razstava ceste in tujskega prometa, razstava narodnih noš in vezenin, razstava Nanosa, fotoamaterska, gostinska, filatelistična razstava, vinska razstava s pokušnjo izbranih štajerskih vin, čebelarska razstava, razstavi Društva združenih gojiteljev malih živali ter društva »Rejec malih živali«, vrtnarska razstava. razstava preprog in razstava vozil. Kakor vsi dosedanji Mariborski tedni, tako izpričuje tudi letošnji VII. Mariborski teden tvorne sile Maribora ter njegovega zaledja.
JUTROVA"POSVETOVALNICA
Davčna
F. K. v M. — Na račun davkov ste pred dobrim mesecem dni plačali toliko in toliko dinarjev, potrdilo o plačilu pa se je glasilo na manjšo vsoto. Vrnili ste se v davčno upravo in zahtevali, naj se Vam plačana razlika naknadno s potrdilom odobri ali pa v gotovini vrne. Blagajnik je Vašo zahtevo odklonil, češ da ste mu bili plačali v pri-znanici navedeni znesek in ne več, ker pri dnevnem blagajniškem zaključku ni ugotovil nobenega presežka. Na kakšen način bi lahko prisilili blagajnika, da bi ugodil Vaši zahtevi? — Zelo sitna zadeva, ki spada pravzaprav v »Pravno«! Pismeno potrdilo govori v blagajnikov in ne v Vaš prilog. Zakaj se niste takoj že po odštetju denarja uverili o pravilnosti potrdila? Prič nimate nobenih, ki bi pred sodiščem mogle pod prisego potrditi, da ste blagajniku odšteli več (koliko?), kakor stoji v potrdilu, Kar lepo mirni ostanite in ne nadlegujte več blagajnika, če trditve ne morete stvarno dokazati! Stvar je namreč opasna za Vas, ker Vam v danem primeru lahko naprti tožbo blagajnik. In brez dvoma bi v tem primeru podlegli, če je uradno potrdilo tudi v formalnem oziru neoporečno. V vsakem davčnem uradu mora namreč biti zapisano in nabito na vidnem mestu, kateri uradnik vodi davčni dnevnik in kateri urad nik vodi blagajno, ker imata samo podpisa teh uradnikov na potrdilih, izdanih o plačanem davku, veljavnost in odgovornost za državno blagajno. Priporočamo torej skrajno opreznost! —
T. K. — Leta 1936. ste kupili posestvo, Vaš prednik je odšel radi preobremenitve praznih rpk. Za 5 let nazaj je imel občutni zaostanek na zgradarini in pridobnini. Pri obračunu ste vkalkulirali le vknjiženo vsoto. Precejšnje nevknjižene vsote davčnega zaostanka iz zadnjih dveh let pa pri obračunu niste upoštevali. Davčna uprava terja sedaj od Vas plačilo celega davčnega zaostanka, čeprav nimate za nevknjiženi del zaostanka nobenega kritja. Ali je dana možnost, da Vam finančna oblast vsaj del dolga odpiše? — V Vašem primeru gre za stvarno jamstvo. Uveriti bi se bili morali pri davčni upravi, kako je z davki Vašega prednika, še preden ste se odločili za nakup posestva. Stvarno jamstvo obstoji namreč na zemljišču in zgradbah za one dolžne davke na dohodek od zemljišč, odnosno zgradb, z obrestmi in izvršilnimi stroški vred, ki so dospeli v plačilo v poslednjih treh letih, štetih nazaj od dne prisilne prodaje objekta (zemljišča, zgradbe). To jamstvo je zakonsko, se drži objekta v omenjenih mejah, najsi se ni izvedla zemljiška vknjižba zastavne pravice na nepremičnine, ter ima vedno prvo mesto pred vsemi intabulaci-jami. Stvarno jamstvo pa obstoji tudi na lastnih nepremičninah podjetja (obrata), ki služijo neposredno podjetju ali obratu, glede pridobnine, obresti in izvršilnih stroškov, v istih mejah, z isto močjo in z istimi posledicami kakor glede zemljarine in zgrada-rine. če je prešla nepremičnina, za katero dospeli davčni dolg ni poravnan, v posest koga drugega, pošlje davčna uprava temu odločbo, v kateri ugotovi obstoj stvarnega jamstva na predmetni nepremičnini, ter zahteva plačilo dolga s pripadki vred v 15 dneh, da ne bo izvršbe. Pritožba ne zadržuje prisilne izterjave. Zaostalo zgradarino boste morali brezpogojno poravnati, pri-dobnino pa le, če in kolikor so nepremičnine služile podjetju ah obratu. —
S. S. v S. — Razpis generalne direkcije davkov v Beogradu od 26. m. 1928., št. 34060 je bil objavljen 1.1928 v Finansijski službi iz leta 1928. Poskusili Vam bomo preskrbeti prepis, ki ga Vam čim preje dopošljemo. —
Pravna
»Hranilnica Bosanski Petrovac«. Kako bi mogli priti do cele vloge pri hranilnici, v katero ste že pred leti vložili precejšen znesek. — Na noben način ne boste mogli zahtevati vse vloge, niti poljubnih obrokov od hranilnice, ki je sedaj pod zaščito. Zaščitena hranilnica je dolžna izplačevati na vloge le one zneske, ki so ji bih dovoljeni ob priliki, ko ji je bila podeljena zaščita. Ne moremo vam sporočiti, kakšne zneske mora plačevati vaša hranilnica in vam svetujemo, da se pismeno obrnete na hranilnico, ki vam mora dati vsa tozadevna pojasnila.
»M. P.« Kje M mogli zvedeti za patent gotovega izdelka. — Naslovite vašo prošnjo po vseh navodilih, za katere se zanimate, na Patentni urad pri zavodu za zaščito
industrijske svojine v Beogradu. Ako vas bodo pozvali na taksiranje vloge, boste to naknadno izvršili.
G. I. št. 48. Ko je stopil vaš sinko v vežo k sosedu, sta sosedova nedoletna sinova vrgla v gorečo peč dinamitno patrono. Zaradi eksplozije je vaš fant izgubil skoro popolnoma vsak vid, imel velike bolečine, izgubil šolsko leto, vam so bili pa priza dejani ogromni stroški. Kdo odgovarja za odškodnino. — V zakonih je določeno, da gre povračilo odškodnine za škodo, ki so jo povzročili nedorasleci (otroci do 14. leta) terjati od tistih oseb, katerim se sme škoda pripisati zaradi zanemarjenja skrbi, ki jim je poverjena nad nedoraslimi otroci. Najbolje bo, da pozovete očeta otrok, t. j. vašega soseda, da naj vam zlepa plača kot zakonitemu zastopniku vašega nedoletnega poškodovanega sina, za njega primerno odškodnino. Ako bi zlepa ne hotel poravnati primerne odškodnine, ga boste morali v to prisiliti s tožbo. Pravico imate zahtevati za svojega sina odškodnino za izgubo vida in za bolečine in tudi za izgubljeno šolsko leto. V tožbi si izrecno pridržite še nadaljno zahtevo po odškodnini, ako bi se sinu vid še bolj poslabšal ozir. za primer oslepitve, kot tudi za morebitne na-daljne bolečine. Soseda lahko tožite tudi v svojem imenu za vse izdatke, ki ste jih namesto sina imeli, ozr. za njega izdali. Ako ste siromašnega stanu, predložite k tožbi spričevalo o siromaštvu, ki ga dobite na občini, potrditi vam ga pa mora tudi davčna uprava in sresko načelstvo. Vaša bojazen, da bi vaš sosed zaradi dobrih zvez mogel doseči, da bi ne bilo pravično razsojeno, je popolnoma neutemeljena. Sodbo bo izdal neodvisen in nepristranski sodnik.
»Zelo zanimivo«. Okrožno kot rekurzno sodišče v zadevi zaščite kmetovalca je izdalo določbo, ki vam nikakor ne prija. — Zoper odločbo okrožnega sodišča se ne boste mogli nikamor več pritožiti, ker je dokončna in zoper njo ni več nikakega pravnega sredstva. Ako je v svoji odločbi to sodišče smatralo vas kot staroupokojenca-služitelja kot človeka s tem glavnim poklicem, se boste morali tej odločbi ukloniti in torej ne boste kmet.
K. M. C. Za vašega nezakonskega otroka bi radi dosegli rodbinsko pokojnino potem, ko bi njegov nezakonski oče umrl. — Ne boste mogli doseči, kar želite. Rodbinska pokojnina po državnem uradniku pripada le njegovim zakonskim otrokom in njegovi zakonski ženi. Morda bi pa še ob življenju dogovorno z nezakonskim očetom uredili preskrbo vašega otroka, saj mu nezakonski oče iz svojega razpoložljivega premoženja lahko določi volilo ali že daruje vsoto, ki bo zadostovala za otrokovo primerno vzgojo in preskrbo.
S. I. L. Vaš sosed je nagajiv in vam do 10. ure zvečer trobi skozi odprto okno. Kako bi si pomagali. — Ako sosed le preveč nagaja in dela prevelik trušč, morete vsak čas zaprositi policijsko oblastvo za odpomoč. Prijavite ga na bližnji stražnici in prosite, da si eden od stražnikov sam pogleda sosedovo nagajivo početje. Ako bo vaša prijava utemeljena, ji bo sigurno ustreženo, tako za čas pred 10. uro zvečer, kakor tudi po tej uri, ko je trobiti pre« povedano.
Zdravniška
L B. K.: Popolnoma nerazumljiv mi je vaš strah pred kapavico, ako sami trdite, da spolno občevanje kot vzrok ne pride v poštev, ker ga sploh ni bilo. Priložnostno izcejanje sluzi in otekanje obmodka ima svoj vzrok v bolnih erotičnih fantazijah, s katerimi se mučite popolnoma brez potrebe. V vaših letih mislim, ne bi smel več obstojati problem samozadostitve. V tem primeru se bojim, se bo vaše živčno odnosno duševno stanje samo poslabšalo, živite torej normalno življenje, ali pa se vzdržite popolnoma! V tem pogledu vam bo zlasti mnogo koristilo, ako se boste intenzivno bavili s športom n. pr. s telovadbo in plavanjem.
Zadlaz-čadrg: To, kar opisujete, ni nič drugega, kot revmatizem mišic. Priporočam sončenje, tople obkladke, in da se dobro pre potite, kar v tem letnem času ne bo težko izvesti.
M. R. B.: Pred 6 leti ste bih operirani na Basedovu, pred 2 mesecema na nebni-cah, imate za pest veliko kilo na popku,
45 let in ste zelo živčna. — Nahajate se v letih, ko običajno nastopa mena in poleg tega imate verjetno še težave s strani Ba-sedovove bolezni, dasi ste bila operirana. Na podlagi teh dveh dejstev si je možno razlagati sedanje vaše stanje. Vendar ne smete biti preveč črnogleda, ker se vam bo stanje sigurno popravilo, ko minejo leta. Z ozirom na vašo razburljivost vam začasno tudi odsvetujem tako operacijo kile, kot ponovno operacijo nebnic, zlasti ker ni zato nobenega povoda. V poštev pridejo samo razna pomirjevalna sredstva, n. pr. brom in valerijana.
F. K. S.: Imate težave pri požiranju. Mislite, da Vam nagaja neki zrak in rigniti ne morete. — Možno je, da prehlastno požirate in da pri tem požrete tudi večje količine zraka. Jej te torej počasi in v malih zalogajih!
Nadloga 26: Imate otečene noge, posebno zvečer. Ne navajate nobenih drugih podatkov .vendar je že to dovolj, da morem sklepati, da ste bolni na srcu. Potrebna je zdravniška preiskava in odgovarjajoče zdravljenje.
N. N.: Dotična operacija se lahko izvrši v bolnici, ali pa v sanatoriju. Glede honorarja se domenite z zdravnikom, ki vas bo operiral. Uspehi operacije so dobri. Smisel steznika je ta, da prepreči nadaljnje raztezanje grudi.
š. V. Lj.: Lani ste bruhali kislino, slabo vam je bilo, pri tem pa opažate med žličko in popkom, tik pod kožo, neko bulico. — Ta bulica ni drugega kot kila, ki vam tudi povzroča vse te težave, ne pa želodec. Najbolje bi bilo, da se daste operirati.
I. K. Maribor: Na podplatih se vam dela trda koža, ki zelo boli. Priporočam, da si vsak večer kopljete noge v topli vodi, kateri dodaste malo sode. Priporočati bi tudi bilo 5—10% salicilni obliž. To treba večkrat ponavljati, ker ni z ozirom na vaš poklic, pričakovati trajnega uspeha.
N. B.: Proti opisani bolezni bi bilo Dobrno vsekakor priporočati. — Krčne žile lahko odpravite, s pomočjo tozadevnih injekcij, ali pa potom operacije.
Toplice: O vnetju maternice, odnosno jajčnikov, je bilo v prejšnji številki govora. Izmed toplic pride predvsem v poštev Dobrna, ki je v tem oziru že znana. Pa tudi ostali načini aplikacije toplote, v obliki toplih obkladkov, sončenja vam more samo koristiti.
Planina: Iz vaših podatkov, ki so res zelo natančni, posnemam, da ste 1.1918. preboleli špansko, ki se vam od takrat stalno ponavlja. Poleg tega je omembe vredno, da tehtate v primeri z vašo višino, skoraj 7 kg premalo. Vsako noč, pa tudi popoldan imate napade težke sape, potem pa, ko se obilno izkašljate, se počutite takoj razmeroma dobro. — Z ozirom na vašo starost (55 let) sklepam, da imate naduho (napihnjena plju ča, ki niso več tako elastična kot pri mladih). Poleg tega imate kot posledico ponavljajoče se španske, kroničen katar dušnih cevi, ki so verjetno še poleg tega razširjene in se v njih nabira sluz in gnoj, kar seveda od svoje strani tudi pripomore do težkega dihanja. — Razen tega imate težave s strani grla, kar z vračate na pitje mrzle vode. Usta in grlo se vam čez noč osuši, ker se vam cedi sluz skozi nosnice. To je slika kroničnega katara grla, ki je mogoče v zvezi z boleznijo pljuč, deloma se mi pa zdi, da je po sredi tudi vnetje obnosnih votlin.
Od domačih zdravil pridejo v poštev, predvsem inhalacije odcedka smrekovih igel s toplo soparo. Svežega zraka, imate kot gozdar dovolj. Vendar dvomim, da bi to zadostovalo. — Zato vam svetujem, da greste na pregled takoj k specialistu za pljučne bolezni, kot k specialistu za nosne bolezni, odnosno, da greste v bolnico. Ta natančen pregled je potreben, ker se za temi znaki lahko skriva kaka resnejša zadeva, proti kateri domača zdravila niso dovolj uspešna.
Proti n : V vašem pismu podajate točen popis skrnine, ki začne v palcu noge in preide nato v koleno. Držite se navodil zdravnika, vendar popijete dnevno, kadar nimate napada še vedno 2 dl vina in jeste malo mesa. Kaj smete uživati in dali so priporočljive toplice ? — Glavno pažnjo pri skrnini je obračati dijeti. Uživati smete: krompir, jajca, sir, mleko, vse vrste masti (slanino)., salato, kumare, sadje, po vrtnino, izroemši stročnice (fižol, grah), kuhano goveje meso (največ 3krat tedensko). Prepovedano pa je: jetra, vranca, ledvice, možgani, ribe, kavijar, alkohol, kava, špinača, gobe, mesna juha. Pri obedu lahko pdjete alkanične
----, _ — - - I---- ------ --------C i----, I--J""——----------x-j--- —...........
pa se ne morete odločiti za operacijo, ker j mineralne vode. Od toplic vam priporočanju imate silen strah pred zdravniki. Staža ate Doienjd&e, Krapmeke,
»JOTRO« št 182,
-KteédSa, 7. Vin. 3938
j^C^C^/O bo (Dase zadovoljstvo a/co si nabavite pri nas
pohištvo
Spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje, pisarniške opreme ut. d. dobite najceneje in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji
edino pri znani tvrdki
OGLEJTE SI NASO STALNO RAZSTAVO V LASTNIH PROSTORIH ! PREPRIČAJTE SE O KVALITETI !
Tovarna In skladišča tik zadnje tramvajske postaje v št. Vidu nad Ljubljano
IS eie fon Ite
rman &

ar
JACKSON GREGORY:
25
HCl SOLNCA
Roman.
Na takšen dan, kakor je bil današnji, se je hotel povsem predati uživanju trenutka.
Vratar mu je rekel, da je od prelaza do Westove .farme deset milj. Skupna razdalja od haciende da Montezuma je torej morala znašati dvakrat toliko. Ko je prijezdil do gričev, je uvidel, da je pot izredno udobna, samo da se vleče prav po mehikansko; ves čas je iskal najpoložnejših pobočij in videti je bilo, da se mu nikamor ne mudi. Pa se mu tudi v resnici ni. saj je bil ves dan njegov.
Čim bolj se je vzpenjal nad ravnino, toliko bolj strma je bila pot, skale so se bližale njenemu robu in včasih se je zdelo, da konj sploh ne bo mogel dalje, tako strmo je bilo. A zmerom iznova je pot napravila oviijek, da se je prebila dalje. Tako je polagoma prijezdil v sredo divje, čudovite samote. Gole skale, malo krivenčastega drevja, majhne zelene trate, vmes posušeno grmičje, skalne ožine, skozi katere ne bi mogla dva jezdeca vštric, tako krivuljaste, da nisi videl deset korakov naprej ali nazaj, odsekane stene, vzpenjajoče se kvišku, da si je človek moral izpahniti vrat, če bi hotel videti košček sinjega svoda.
Nič posebnega se mu ni zdelo, da je Zoraida vedela za njegovo prijateljstvo z Brucejem Westom,s
in da je tako skrivnostno zadela njegovo željo, prav danes pojezditi k njemu. Vsak človek v obmejnem mestecu je vedel za pismo, ki je prispelo na poštno ležeče. Kar se mu je zdelo čudno, je bilo samo, da ga je pustila s farme, ko je vendar vedela, da do neke mere pozna njene načrte in da bo najbrž z Westom govoril o tem in o jetništvu mladega dekleta.
»Dala mi je samo dovoljenje, da obiščem Westa«, je domislil do kraja, »celo želela je tako. Samo zakaj?«
Prispel je do zadnje ožine, ki jo je moral pre-jezditi, da doseže greben. Tako tesno so se zbliževale tu skalne stene od obeh strani, da so njegovi tapaderos večkrat podrgnili obnje. Ko je spet prišel do ovinka, je iznenada zadržal konja, zakaj dvoje pušknih cevi se mu je naperilo nasproti. Moža. ki sta spadala k njima, sta ležala na ploščati skali, ki je štrlela kakih dvanajst čevljev nad pot. Videl je samo njune roke, ob petelinu, njuni glavi pod stožčastima klobukoma in njuna ramena. Jasno pa je lahko razbral trdi, okrutni soj njunih oči.
»Presenetili ste me, c o m p a n e r o s«, je rekel kar tako. »Kaj pa je?«
Tedaj se je na poti pred njim pojavil še tretji, ki je bil poprej skrit za skalo. Stopil je h Kendricu in prijel žrebca za uzdo.
»Kam pa tako na vse zgodaj?« je vprašal. Mirno je zvenel njegov glas in vendar si lahko čutil sovražnost v njem. »In po kaj?«
»Kaj pa vam to mar, prijatelj moj?« je odvrnil Kendric.
»Jaz pa konja poznam«, je kliknil eden izmed mož na skali. »To je el Rey iz hlevov senorite.«
»Potem mora imeti jezdec kakšno sporočilo s seboj. Vsaj kakšno znamenje. Ali pa je konj ukraden in to bi bilo zlo.«
»Vrag vas vzemi, vas, vaša sporočila in vaša znamenja!« se je razvnel Kendric. »V svobodni deželi smo in lahko jezdim, kamor mi je volja.«
Mož pred njim se je samo smejal.
»Samo podprsnice naj pogledam konju«, je dejal.
Kendric je začuden strmel vanj. Kaj je ponorel možak? Kaj naj to pomeni? Ali bi rad prišel blizu samo zato, da ga lahko napade z nožem? A puški tam zgoraj sta pričali, da bi bila takšna nakana čisto odveč.
Ostal je torej miren in je samo gledal. Mož je pristopil odrinil glavo el Reya in si ogledal jer-menje ob sedlu. Potem je stopil še na drugo stran in ponovil svoj ogled. Potem je naglo napravil nekaj korakov nazaj in vljudno dvignil klobuk.
»Lahko jezdite dalje, senor«, je rekel. »Viva la s e n o r i t a!«
Kendric je vzpodbodel konja in kmalu prijezdil iz skalovja v planino. Okrenil se je v sedlu — žive duše ni bilo videti naokrog. Radoveden si je tedaj še sam ogledal jermenje ob sedlu. Eden izmed njih je bil razcepljen, konec mu je bil vtaknjen skozi razporek in zavozlan. Sicer pa ni bilo videti ničesar posebnega.
»To je prokleto praktična metoda, prenašati sporočila«, je zamrmral predse. »Sel nima niti pojma, da prenaša in kakšne prenaša vesti.«
Ta dogodek je napravil nanj globok vtis. Vse je kazalo, da ima Zoraida resne namene s svojo igro. Daleč je segala njena oblast in njena naročila so ljudje slušali brez odpora. Prelazi v tem gorovju so bili v njenih rokah Solnce je toplo sijalo, jutro je bilo jasno; neizrekljivo mirna je bila gorska pokrajina okrog njega. In vendar se mu je zdel zlagan ta mir; za krinko nasmejane ljubeznivosti je dan utegnil skrivati neslutene nevarnosti. V jarki luči se je gibal dalje kakor nekdo, ki tiplje v temi, negotov, katero pot naj krene. Bil je kakor človek, ki se mora neprestano bati, da ne pade v prepad. Vedel je, da tuje roke vodijo njegovo usodo, roke, ki so bile na videz mehke, a so bile v resnici brez usmiljenja. V nekakšen jermen je bil uvezan vozel; in ko je ropar nekje v gorah videl ta vozel, je vzdignil klobuk in zaklical: »Viva la senorita!«
IX.
Razdor dveh prijateljev.
A bilo je brez smisla, da bi človek tuhtal — bil je čudovit dan. Kendric je prišel do vznemirljivega odkritja, da se sredi belega dne javljajo prikazni njegovim očem. Predolgo in preveč je bü zaprt. Najprej na krovu ,New Moona', potem pa med štirimi stenami hiše. Česar mu je bilo krvavo treba, so bili dnevi brez konca in kraja, kakršen je bil današnji dan. Če ne bo pazil, bi se mu utegnili nazadnje še živci razboleti. Ta misel mu je privabila vesel posmeh. Potisnil si je klobuk na tilnik in jezdil dalje. Počasi je prispel do konca visoke ravni in pot se je začela spuščati navzdol. Veselo si je zapel.
ZANESLJIV VODIČ
Bre?p/acen pou* v /oranju.'
m--
VODNE

. vjla/ovitl dk paccini iz č1kaga. i j iE / /vojim /enzacijonalnih pre. ; paratom. povrnul ženi aktiv. no/t in mlado/t. i-7
tENE OD 40 LET NAPREJ
HORANA HORflON AKTIV KREMA' DIN. 60L,VRNE ŽENI AK. TIVNO/T IN HLADO/T
A HO P.
HON KREMA* f 1 z mi/jih žlez)
DINAR A 50-
^13-30 let M O PANA VITA. rln KREnA'(vi/OKiHGORA)DiN.^o:
E NOVITETE TAKOJ OD/TRANIJO GUBE, MLAHAVO KOŽO, NEREDE KOŽO MLADO/TNO NAPETO Z BARŽUNA/_ Tili TENOM.
MORA NA LEPOTA RA/TLIN/.
KI PUDRI'V WEH NIJAN/AH DIN.251
ZA VSE RAZMERE
autom. regulatorje, zatvornsce, opreme za žage in mline
izdeluje in dobavlja
G. F. S C H N E IT E R.
ŠKOFJA LOKA	TOVARNA STROJEV
Prvovrstne reference. — Zmerne cene!
'ÉlMÈk
/PUT
NARODNA liSKARNA
LJUBLJANA
KNAJUEVA S
IZVRŠUJE VSE VBSTB TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠI

VSAKI KUPEC
je zavarovan proti nezgodi za
Dill 10.009.—
Oglejte si lepo zalogo modernih, lepo in solidno izdelanih
AXO koles pri
H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova 6.
Zahtevajte brezplačen cenik!	Ugodni plačilni pogoji!
lahfeva/te brezp/ačen cenik!
MEINEL'HEROLD
d.z.O.z. za/, frorn/ce g/asbi/
MARIBOR st 101
STALNA RAZSTAVA POHIŠTVA
\U
FRANC KREGAR
& CO. Vižmarje 57, št. Vid
Desinfekcijska sredstva, karbolna kislina, kreso-lum saponatum, lohsol desinf., naftalin itd.
I
Proizvaja in prodaja :
HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA D.n.
ZAGREB, Radnička cesta 29. Tel. 23-255 1 23-256 ZEMTJN, Tvornička ul. 70. tel. 37-317.
ETNA BANKA D. D.
ITEL.I
2 951
PERJE
Kokošje, pur je, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplaé- r no In franko.
Oobavlja se v vsaki množini .J^^Tfe^
E« Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
V LJUBLJANI
KI JE IZPLAČEVALA VES ČAS DENARNE KRIZE! STARE IN NOVE VLOGE BREZ VSAKE OMEJITVE, SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, KATERE IZVRŠUJE NAJUGODNEJE. — NAKUPUJE IN PRODAJA TUJI DENAR PO NAJBOLJŠEM TEČAJU. —* DAJE TRGOVSKA POSOJILA. — VLOGE OBRESTUJE PROSTE PO 4%, vezane do 5%.
Cunje
Krojaške odrezke, stari pap^r, tekstilne odpadke, ovčjo vomo. govejo dlako (aravco), — Kupi vsako množino ARBEITER, Maribor. Diavska uL 15.

Ena najbolj poznanih in največjih tovarn šivalnih strojev želi organizirati prodajo svojih izvrstnih proizvodov in IŠČE v poedinih mestih rajonske zastopnike.
V poštev pridejo prvenstveno trgovci, ki poznajo delo s šivalnimi stroji ter so materialno sposobni, da delajo za svoj račun.
Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »DIREKTOR W«.
JCdor oglašuje — ta napreduje!
ZAKLETI GRAD
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—,
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
^ÄÄ Din J.' v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je placati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še-.manipulacijska
pristojbina Din^5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši iiiesek 17 Din.
Letoviščarji!
Posetite letovišče Ziri ob italijanskj meji. Lega 500 m nad morjem Dnev na avtobusna zveza. Za btevajte prospekte
15169 38
Letoviščarjem
se priporoča gostilna In glič. Srednja ■■a?s 2. Poljane nad škofjo Loko.
18271-3Ì
Hotel-pension Riviera Kastel Stari
1<sžl na mor ki obali. Do mača in tuja kulnnja. Kaj boljša dalm vina. — Zajamčeno čiste sobe. Pension 45 din Zdraviliška taksa 2 din.
18304 38
Poštarski dom
na Pohorju
pošta Hoče pri Maribo ru na krasnem prostoru ima 16 sob. 4kratna hrana Cela penzija din 43 dnevno.	18321 38
Opremljene sobe
lepe s hrano oddam na deželi. Pripravno za le tovišrarje. Cena nizka. Naslov v vseh posi. Ju tra.	17763 38
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Halo, Halo
vsi po vino in jedila v restavracijo Rahne, Moste. Zelo mzke ctr.e.
18392-18 Fles za res
z vsemi dobrotami kuhinje n kleti vas danes vabijo v splošno znano in priljubljeno gostilno Krama - Dolenjska cesta 18505 18
Vsi k Lasanu
v Šiško. kier naibolt veselo igra godba Ton-ton. Za pricriz^k in pijačo poskrbi La;an.	18585-18
btatua l L>iu. aaiek ó Dm. za šifro ali daia Bje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Pekovskega
pomočnika
za vsa dela sprejme takoi Stenl.o Franc. Šmartinska cestz, Ljubljana.
18206-1
Natakarico
pridno, pošteno z nekaj gotovine iščem za na deželo. 1'epca Mališnik, Mežica pri Prevaljah.
18248-1
Zobna praksa
išče praktikanta s 4 razredi srednje šole za september. Naslov v vseh pošlovaln. Jutra.
18151-1
Frizerka
neodvisna. prvovrstna delavka v moški in ženski stroki, srednje starosti. prikupljivega obnašanja,	zmožna
nemščine z nekaj kavcije lahko prevzame vodstvo finega frizerskega salona. Ponudbe na Jurij Strasser, Guätanj.
18148-1
Dobrega sedlarja
sprejmemo za dnevno delo ia dom. Ponudbe n ogl. odd. Jutra pod šifro »Sedlar«.	18193-1
Prodajalko(ca)
za posteljnino in perje iz Kranja proti veliki proviziji iščem. Samo agilne ln poštene. Ponudbe na vratarja ho tela Jelen.	18282-1
Otroško negovalko
sprejmem k 16 mesečnemu dečku. Predpogoj je onanje kuhanja za otro ka. Ponudbe s sliko, ki se vrne na ogl. odd. Ju tra Maribor pod »Zane sljiva*	18232-1
Prodajalka
dobi službo 1. septem bra Pridna in poštena gospodinja, zmožna sa mostojno voditi trgovi no z meš. blagom na de želi ima prednost. Ponudbe s točnim popi som preteklosti na ogl. odd. Jutra pod »Pridna -"odaialka«.	18219-1
Šivilje za pletenine
na dom, rabim nujno. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
18382-1
Izvežbano
prikrojevalko
za modne pletenine iščem v Ljubljani. Samo sposobne in z finim okusom naj po šljejo ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Modne plete n.ne«.
18383-1
Prodajalka
dobra moč, zmožna tudi pisarniških poslov se takoi sprejme. Pismene ponudbe na Ivan N. Adamič, Sv Petra c. 31.
18407-1
Gospodična
ki je popolnoma zmožna nemškega jezika se išče za malega dečka. Pomagala bi tudi v hišnem gospodinjstvu Ponudbe z zahtevami, z event sliko in spričevali na naslov : Dr. R. Pederin. odvetnik v Splitu.
18415-1
Damsko frizerko
zelo dobro mlaišo moč, pošteno, pridno, katera ima tudi nekaj veselja za gospo dmjstvo išče salon za takojšnji nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena 400«.
18400-1
Gospodično
k otrnlro-	to. inteli-
gentno, snažno, iščem za Kiani. Ponudbe z navedbo zahtev, izobrazbe in spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezniva«.
18190-1
Iykusenega kurjača
išče za takoj tukaišnie tekstilno podjetje. Ponudbe pod »TrezeK. na podružnico Jutra Maribor.
18178-1
Steklarski
pomočnik
debro izurjen, dobi mesto. Sttklarna Kovačič, Manbor.
18175-1
Gospodinjo
varčno, m spretno, dobro kuhancc, 30—»0 let, z daljšim, spričevali na deželi spremnem 15. avgusta ali 1. septembra v večio, boljšo hišo na deželo. Plača po dogovoru Ponudbe na ogl. pdd Jutra pod šifro »Zanesljiva 47«.	18147-1
Izurjeno frizerko
mlado, dobro zmožno trajne in železne ondu-lacije ter vajenko iščem Luka Nožarič, Bled.
132J0 1
Pisarniško moč
sprejmem. Ponudbe s sliko na ogl odd Jutra pod »Zmožna 81«
13281-1
Frizerka
dobra moč po možnosti z znanjem nemščine do bi stalno mesto takoj. Ponudbe: Scherzer Bogomir, Kočevje 14.
18256-1
Deklico za vse
ki ima veselje do otrok iščem za takoj. Urbas. Večna pot 27. Predstaviti se v ponedeljek od 12. dO 2. pop. 18269-1
Kuharico
samostojno za vsa hišna dela, pridno in pošteno sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18384-1
Dva šoferja
avtomehanika
vojaščine prosta sprejme J. Roje, avtopod jetje Slovenjgradec. — Prednost imajo oni. ki znajo upravljati s težkimi tovornimi avto mobili.	13316-1
Frizerko
mlajšo moč sprejme takoj ali po dogovoru.— Zadružna 8. Kodeljevo, Ljubljana	18308-1
Mlado dekle
iz dobre hiše z znanjem nemščine sprejmem takoj k 41etnemu otroku. Istotam prodam športni voziček, siv. dobro ohra njen. Vprašati Rožna dolina c. XVII-7.
18312 1
Čevljarskega
pomočnika
zmožnega bo'jsega dela sprejmem takoj. Ivan Kostanišek, Livarska 2, Ljubljana	18370-1
Dekle za vse
poleg postrežnlce (ki go vori nemško) išče manj ša boljša družina za ta koj ali kasneje. Plača dobra Ponudbe ev s sliko poslati na naslov: Tvornica Jellenc, pošt. pretinac 24. Karlovac.
18347-1
Verzirana kuharica
dobra za srednje velik gostilniški obrat na Go renjskem se takoj sprej me. Ponudbe z navedbo zahtevkov in dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod »Izurjena ku harica«	18351-1
Dekle za gostilno
na deželi, pridno in pošteno ki bi opravljalo tudi druga hišna dela iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na deželi«
18344-1
Dobra kuharica
za vse se »prejme takoj. Hotel Triglav. Boh. Bistri ca.
18431-1
Frizerka
prvovrstna moč zmožna vseh damskih del dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18430-1
Praktikantinjo
sprejmem v trgovino in pisarno. Kasneje stalna namestitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprosta« 18490-1
Brivsko-frizersko
pomočnico sprejmem ta koj. Kos Josip. Jezica št. 87	18470-1
Natakarico
pridno, lepe zunanjosti po možnosti s nekaj kavcije išče gostilna. Naslov v vseh posi. Jutra.	18473-1
Pleskarskega
pomočnika
«prejme takoj Setina — Žg. šiška 143. -18488-1
Vodovodnega
instalaterja
dobro izurjenega in enega kleparskega vajenca sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18439-1
Šoferja — mehanika
z dežele z večletno prakso spieimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben popravil«.
18432-1
Modistko
sprejme takoj Ida ikof- Wa-nek. Pod Trančo 2
18450-1
Kuharico
fino. samostojno, sprej me boljša privatna hiša v Ljubljani. Ponudbe z navedbo starosti. dose-danjih služb in sliko na ogl. odd Jutra pod »Dobra plača. stalno mesto«.	18358-1
Gospodično
ki zna kuhati in streči v gostilni, s kavcijo od 6 do 10 tisoč din iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res poštena«.	18339-1
Vzgojiteljica
perfektna v nemščini se išče k štiriletnemu otroku za Budimpešto. Ponudbe s točnimi prepisi spričeval in referencami ter sliko na naslov: Mon Plaisir. Bled.
18342-1
Trgovski pomočnik
simpatičen in dober prodajalec v trgovini mešanega blaga in deželnih pridelkov. vojaščine prost, star 25—30 let zmožen kavcije ca. 20.000 din dobj stalno službo in delno provizijo v večji trgovini na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober prodajalec«	18374-1
sposobnega samostojne nemške, angleške in ev. francoske korespondence, iščemo za takoj — Pismene ponudbe s sliko naj se pošljejo na PUBLICITAS D.D. Zagreb, Hica 9, ped br. 50526.
Pletiljo
dobro, zmožno krojiti sprejmem takoj. Poizve se od 13. do 14 ure. Prašnikar, Tavčarjeva št. 4.	18494-1
Postrežnico
za ves dan sprejmem. Vešča vseh gospodinjskih del, okusne kuhe. snažna, stara 30 do 40 let, strogo poštena in moralnega življenja. — Plača 200 do 300 din. Na slov v vseh posi. Jutra.	13580-1
Trgovskega
pomočnika
iz podeželskih mest z znanjem nemščine, po možnosti avtovozača sprejme tovarna za stalnega potnika. Ponudbe z obširnim življenjepisom na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do potovanja«.	18586-1
Postrežkinjo
za čez dan. verzirano v vseh gospodinjskih poslih nujno rabim. Predstaviti se od 5. do 6., Zaloška 10-1, Černe.
18587-1
Sodarskega
pomočnika
mlajšo moč in vaienca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Zaje Vinko, sodar, Kočevje 97.
18584-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par ; davek i din ; za šifro ali daianje naslova 5 dm ; najmaniši znesek 12 din.
Gospodinja
varčna, dobra kuharica, verziran_ tudi v gostilni in trgovini išče mesto za čez dan Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 42« 18150-2
Pekovski pomočnik
mlad želi spremeniti službo. Vajen vsega de la ln bi razvažal pecivo s svojim kolesom. Naj raje v okolici Maribo ra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18325-2
Absolventin ja
licejskega trg. tečaja že li praktlcirati v kakršnemkoli podjetju. Danica Japelj. Tržaška c. št. 27.	18371-2
Gospodična
čedna in vljudna z go sti. poštena, vajena gostilne. gospodinjstva in kuhe, želi službe v go stilni pri samostojnem gostilničarju ali skupno delovanje. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Ne boš se kesal«.
18368-2
Restavracijska
kuharica
prvovrstna, zmožna sa mostojnega vodstva m gospodinjstva, bi menja la službo. Ponudbe pod »Dobro mesto« na ogl odd. Jutra.
18453 ?
Trgov, pomočnica
zmožna in vestna, želi pre meniti mesto. Nastop lahko 15. avgusta ali 1. septem bra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18050 2
Uradnica
z večletn«. prakso v zadružnem knjigovodstvu, z znanjem slovenske stenografije, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 91« 18291-2
Zdrav fant
priden živahen, star 16 let se želi izučiti kakršnekoli obrti aH nastopi vsako primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vse za delo dajalca«	18237-2
Avto mehanik
mojster
išče službo za mehanika ali šoferja vešč Diesel motor-lev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18403-2
Mlad zakonski par
brez otrok, ključavničar, ki bi opravljal vsa dela hišnika in tudi kuril centralno peč. spreime mesto takoi ali kasneje. Cen j. ponudbe na ■igl odd. Jutra pod »Hišnik 60«.
18412-2
Šofer mehanik
vojaščine prost želi premeniti službo k luksuznemu avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 90«.
18390-2
Fant 18 let star
priden in pošten z last nim kolesom išče službe Naslov v vseh posi. Ju tra.	18260-2
Pekovski mojster
poročen, išče mesta poslovodje ali ?a vzame pekarno v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra.	18251-2
Mesarski pomočnik
z večletno prakso, vojaščine prost išče stalno mesto. Nastop takoj. Na slov v vseh poslov. Jutra.	18247-2
Začetnica
z malo maturo — in trg tečajem želi služ be kamorkoli. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vestna 205«
18205-2
Mesto hišnice
s prostim stanovanjem ali sobo s štedilnikom za 1. september v Ljubljani iščem. Naslov v vseh posi. Jutra.
18216-2
Štepj
anca
dobra, pridna in poštena dobi mesto lepe bodočnosti pri samskem mojstru in posestniku. Ponudbe poslati na podr. Jutra Maribor pod »Sreča na deželi«.
18550-1
Korespondent
perfekten v nemškem italijanskem, ev. angle ške.n jeziku dober strojepisec dobi službo v nov o osnujočem se podjetju vsak drugi dan za popoldne. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Oseba zaupa nja«	18519-1
Služkinja
vajena vseh del in tudi otrok dobi mesto Šiška, Kosovo polje 259
18520 1
Služkinjo
ki zna samostojno kuhati sprejmem v trgovsko hišo s 1. septembrom Javijo se naj samo take, ki imajo letna spričevala na ogl. odd. Jutra t Mariboru pod »Zelo čista«	18576-1
10 delavcev
sprejmem takoj za napravo bukovih cepanic. Istotam sprejmem 2 og-Ijarja. Miklaužlna. Bra-slovče.	18575-1
Kleparskega
pomočnika
zmožnega v§eh kleparskih del sprejmem takoj. Koštomaj Karol. Ce Ije.	18573-1
Jedilonoše
oziroma jelonošinje potrebujem 13. do 14. t. m. Vožnja se povrne. Javijo se naj samo dobre moči. Kavarna in restavracija Orel, Maribor.	18562-1
Knjigovodkinja
bilancistka, samostojna moč. z 121etno prakso, — išče službo za september ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Lrna in perfektna moč«.
18195-2
Gospodična
stara 19 let. želi premeniti službo v večjo trgovino na deželo ali v mesto. Spreime pa tudi kakršnokoli v to svrho spadaioče mesto. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Poštena«.
18181-2
Dve šivilji
za boljše moško perilo, želita premeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18035-2
Kuharica
dobra, starejša, z dolgoletnimi spričevali, išče mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18112-2
Trgov, pomočnica
išče službo za takoj. Ra di opusta trgovine lahko nastopi službo vsak čas. Izurjena v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na naslov: — Ivan Rašl. Ptuj.
l?305-2
Dva trgovska
pomočnika
verzirana v mešani stro ki z daljšo prakso šoferja želita menjati sedanje mesto. Reflektira-ta na resne ponudbe, ki jih je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Agilna^ 18297-2
Boljša gospa
srednjih let, dobra gospodinja, s svoio lastno opravo, gre gospodinjiti eni osebi, bodisi gospe ali gospodu. Zadovoljila bi se samo s hrano in stanovanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gospodinja eni osebi«.	18173-2
Elektromehanik
(Wikler) z delovodsko šolo, popolnoma samostojen v previjanju vseh vrst motorjev in dri'gih naprav, kakor tudi njih izračunavanja želi primernega nameščenja. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Wikler«.
18408-2
Gospodična
s češko gospodinjsko šolo, te- znanjem dobre domače kuhe, z večletnimi spričevali in prakso, želi mesto pri boljši rodbini kot kuharica. Vešča češčine in slovenščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali 15. VIII«.
18409-2
Pivovrstna
natakarica
solidna, poštena, simpatična in zmožna išče stalno mesto Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priljubljena«.
18452-2
Gospodična
blagajničarka
išče mesta v trgovini, gre tudi kot praktikantka k podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra blagajničarka«.
18438-2
Trgovska pomočnica
mlajša moč verzirana v manufakt., galant, modi ter engro prodaji že 11 premeniti mesto v večjo trg. v Mariboru ali Celju. Ponudbe na ogl. odd Jutra
18507-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke želi premestitve. Ponudbe pod »Priden in zvest« na podr. Jutra v Mariboru.	18565-2
,. .u.iimamilu lUMIMliUMUJtJi-'Wi#!,iii.:iii
Vajenci (ke)
i.UI!UiU<;mMiMiiiillill'!llllll|,:!U|l,i!Milli<! ' ' ' Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 11 Din.
Za avgust
in september
iščem spremljeva.ko v svrho izletov. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Jesen ln mladost«.
18043-44
Učenko
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Nasi, v vse posi. Jutra.
18172-44
Brivskega vajenca
iz boljše hiše sprejme takoj Franc Vraničar, brivec. Skofja Loka.
18346-44
Poštenega vajenca
sprejmem v trgovino z meš. blagom Miki •5v. Alarjeta pri Moikau-cih.	18341 <,4
Učenko
pošteno. izobraženo, močno. Iščem za prvi september Legvart Marija. trg. z meš blagom Stojncl prt Ptuju.
18338-44
Poštenega fanta
pridnega sprejme v učenje Alojzij Piber trg vrtnar. Bled.
18380-44
Učenko
spreime salon damskih klobukov Mimi Sark. Kreditna banka.
18394-44
Potniki
Beseda 1 Din. daven j Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Potnika
trgovsko naobraženega •sprejmem. Ponudbe na podr Jutra Celje pod -Potnik«	13317-5
Potniku
uvedenemu v dravski banovini nudimo lep provizijski zaslužek s prodajo dobro idočih čokoladnih garnitur. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šitro »Agilen 92 prodajalec«	18492-5
Mesto potnika
ali zastopnika za Slovenijo ali Južne kraje prevzamem. V obzir "ridejo samo tekstilna, modna in triko podjetja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtovozač«.
18440-5
m
r ' T * fi
t sitkovKtnu /. i a i < -cupuje po najvišjih oenaö
CERNE — ju veli r
lubijana. Wolfova ai
Učenka
(močne postave), i dveletno učno dobo, želi dokončati svoj učni termin v trgovini z mešanim ali špecerijskim blagom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18463-44
Vajenca (-ko)
za trgovino mešanega blaga sprejmem takoj— Ciber Marija. Cojzova c. št. 1.	18466 44
Vajenca
za kleparsko obrt sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
18436-44
Vajenca
išče pleskar Borštnar. Pod-milščakova 4. Bežigiad.
18541-44
Učenko
sprejme modna trgovina Karničnik. Nebotičnik.	18581-44
Učenko
in pomočnico za šivanje in vezenie sprejme »Julija-na«, Gosposvetska 12.
1889-44
Šofer
trezen in zmožen popravil išče službo. Pronudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Siguren«.	18499-2
Absolventinja
Kovačeveea tečaja v Mariboru. vešča slovenskega in nemškega jezika v pismu in besedi išče namestitve. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »1. september«.
18552-2
Gospodična
z gostilniško koncesijo želi mesto natakarice. Pismene ponudbe pod »Dobra moč« na poštni predal 290.	18524-2
Trgovski pomočnik
špecerilske stroke, želi premeniti službo. Po nudbe na ;>odr. Jutra v Celju pod »Zanesljiv« 18570-2
Služkinja
stara 16 let vajena samostojnega gospodinjstva želi premenitl služ bo k boljši družini odraslih oseb s 1. ali 15. septembrom. Naslov y vseh poslov. Jutra.
18579-2
Kuhar in slaščičar
z dobrimi priporočili išče nameščenie v hotelu ali v boljši slaščičarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna moč«.
18598-2
Trgovska
pomočnica
mlada, pridna, poštena, želi plemeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna 97«.	18597-2
Šofer
trezen, nekadilec, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šofer 24«.
18594-2
Pekovski vajenec
dobi mesto v pekarni Hubert Auer, Pobrežie pri Ma riboru.	18563-44
Zaslužek
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Dm
Tisoč dinarjev
in več zaslužite z delom doma na mesec Pošt :jam material. prevza mem gotovo blago Mai kapital potreben. Zahte vajte prospekte, priloži r,e znamko za odgovor Hemipa. Pančevo. Tre eralja Aleksandra 3
17233 3
2500 din
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pi-«lte ANOS. Maribor. — Orožnova ul.	296 3
Uradnikom in
upokojencem
nudimo velik postranski zaslužek! Ponudbe pod »Sigurno« na ogl. odd. »Jutra».	18449-3
Pouk
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Trgovska šola
Kovač
Maribor, Gosposka 46. Prospekt zastonj. Enolet ni trgovski tečaj, začetek 9. septembra.
18318-4
Otroka
vzamem na hrano m učim nemško od 2 leti naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnim delom prednost«.
18426-4
Za popravne izpite
se pripravlja učence v tečajih na realni gimnaziji. Poljanska cesta.	18485« 4

Beseda 1 Din oaveK j Din: za šifro alt dala nje naslova 5 Din Naj manjši snesek 17 Din
Radio aparat
dobro ohranien 2 do 4 cevni kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober«.
18428-9
Glasbila
Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro ali dala aje naslova 5 Din Na.1 manjši znesek 17 Din
Klavir
kratek, ruiav Stelzhammei. /elo dobro ohranien, prodam zaradi pomanjkanja prostora Naslov v vseh po ,lovalr.icah lutra.
18069-26
Pianino
dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo ce ne na naslov: Justin — Ljubljana. Livada 19
18258 26
Koncertne citre
zelo dobro ohranjene prodam za 200 din. Po izve se krznarstvo Rot. Ljubljana.	18513 26
Črn klavir
skoro nov prva znamka odličen poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stingel Ori glnal«	18537-26
Zasteklena okna
poceni proda Ivan Ber-nik. Linhartova 8.
18280-6
Prodam plohe
orehove in hruškove. Anton Kušar. Grosuplje 24.
18155-6 Orehova jedrca
lepa. nudi J. Menart. Domžale.	17610 6
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dinje in lubenice
sveže, dobite najceneje pri Glavnik na Pogačarjevem trgu pod tržno lopo nasproti vodniasca.
18307-34 Namiznih jabolk
na vagonske množine za izvoz v Nemčijo ku plm. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj šno plačilo 146«.
18146-34
Pridem
Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro ali dala nie naslova 5 Din Na1 manjši znesek 17 Din
Cvetlični med
domač, zdravilni, nudi nai-ceneie I. Menart, Domžale 262 «
Kislo zelje
■ovo, prvovrstno, v sodčkih. dobavila po naročilu Gustav Erklavec, Liubliana. Kodehevo. Povšetova 47 T' ' 25-91.
278-V'
Kislo zelje, repo
saimo, prvovrstno. vsako množino dobavlja Hoinan, Sv. Petra cesta 81. Telefon 35-39. Ljubljana. Cene konkurenčne.
293-33
Prodam
Beseda 1 Dtn. davek 3 Din; za šifro ali daja nie naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din.
Brennabor
dvokolesa ln lahko mo torna kolesa odlične ka kovo6ti, svetovnega slo vesa prt K'.elndienst & Posch. Aleksandrova 44. Maribor	15966-6
Vino
odlične vrste, belo in rdeče do 100 hI prodam po dnev-ni ceni. M. Bartulič, Videm, Krško.
18250-6
Wertheim
blagajno
težko, ognjavarno za knjige s tresorjem ter 2 hrastovi pisalni mizi po Utirani ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Ognjavama« 18253-6
Trgovina
z niešanim blagom, z zalogo in inventarjem v letoviškem kraju, ugodr.o naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vpeljana«.
18188-6
65 hI rizlinga
sod 30 in sod 35 h!, letnik 1929 in 1930 fino buteljsko vino proda vi nogradnik Franc Seidl, Novo mesto, dravska banovina.	18215-6
Kompletna
predtiskarija
vredna 3.200 din napro daj za ceno 1.600 din — Posebno ugodno za začetnico. Naslov v vseh posi. Jutra	18226 6
Otroško posteljico
železno prodam. Rimska 3.	18364-6
Pohištvo
za tri sobe ln kuhinjo poceni prodam. Vrhovce va 1-1. levo. 18381 6
Rezervni oficir
proda
sedlo (Bock). revolver Steier, Trieder Zeis 6 X s črkami za artileriste, Zelss Ika foto 6;;9. Na, slov v vseh poslov. Ju-ira.	18340 6
Hojev med
500 kg proda čebelar stvo Cesta v Mestni log 53. Ljubljana. 18355 6
Mesarski inventar
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18396-6
Pohištvo — klavir
skrinie, porcelan, galanterije itd. prodam zaradi od-potovama, šiška, Franko-panska u. 9.
18395-6
Vreče
bombay za oglje, juto za ambalažo nudim. Podbev-šek, Ljubljana, Celovška 107.
18398-6
Otroški voziček
popolne ma nov se poceni proda.- Ilirska 18-11 desno.
18397-6
Kompletno opravo
speccrijskc trgovine, kakor tudi posamezne dele prodam. Cena mzka. Prodaja se dne 8. in 9. VIII. celi dan pri Perdan, Krekov trg 11. dvorišče.
18425-6
Gritzner stroj
pogrezijiv, skoraj nov za din 2.800 radi odpotovanja prodam. Ponudbe na ogl.
odd. Jutra pod »Dobra znamka«.
18424-6
Otroški voziček
globok poceni prodam. Kodeljevo, Mahničeva 16.
18480-6
Parni kotel
za centralno kurjavo. 7 m kv.. malo rabljen, se radi povečanja obrata poceni proda. Lahko se ogleda njegovo delovanje. Ješe. Stražišče.
18456 6
Vrtne stole
zložljive, nove, poceni p-oda Tribuč. Tržraška 42. telefon 2605.
18502-6
Graditelji hiš!
Najboljša in naicenejša dimnika vratca dobite pri ES EM. BE. Domobranska 1, Liubljana. Kom. din 15. Preprodajalci popust.
Tricikelj
zelo ugodno naprodaj. Er-šte. Mala vas 36, nasproti trg. Sporn, Jcžica.
18539-6
Posteljo
belo, železno, novo, z mo-droci prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18549-6
Srnaka
mladega udomačenega prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »234«.
18590-6 Ročni voziček
rabljen, dobro ohranien za prevoz 200 kg kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »234«.	18590-6
Harmonike
dobro ohranjene prodam Vič 126.	18593-6
XvjMr
Orehova jedrca
lepa, nudi J. Menart. Domžale.	17610-6
Ugodna prilika
Ivan Jax in sin, Ljubljana Gosposvetska c. 2 prodaja radi preselitve po znižanih cenah šivalne in pisalne stroje, kolesa ln vse k temu pripadajoče nadomestne dele.	18462-6
Dve rabljeni omari
poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
18472-6
Kompletno posteljo
prodam. Ogleda se od ponedeljka dalje. Trnovski pristan 40.
18"f75-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din
Polnojarmenik
kupim Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »10«
18207-7
Cvetlični med
kupuiem. Najnižie ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Med«.
18197-7
Star tovorni avto
tudi brez stroia kupim. Kolesa na valjčne ležaje. 3 tone nosilnosti naprei. Isto tako skubelnik mm 60 naprej eno- ali tristranski. Ponudbe pod »Skobein k« na ogl odd. Jutra. 18482-7
Stare moške obleke
perilo, čevlje, pohištvo itd. kupuiem — Pišite Drame Alojzija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
18493-7
Štedilnik
železen, kupim. Eritz, Kapiteljska ul. 5.
18434-7
A.Z. panje
dobro ohranjene kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Panj«.	18510-7

Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali da.ia nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din.
Avtomobile
tovorne, osebne in av tobuse dobro ohranje ne. vseh jakostl. kupite najceneje pri O. 2;užek — Krupp zastopstvo, Ljubljana. Tavčarjeva 11 18555-10
4sedežni avtomobil
dobro ohranjen znamke Opel kupim. 1'onudbe s ceno na ogl. odd Jutra pod »Mali Kadett« 18511-10
BSA 500 ccm
res dober zamenjam ali ugodno prodam. Rotar, Črnuče 36.
18457-10
Motorno kolo
Ariel 250 ccm OHV ▼ zelo dobrem stanju — športna tipa naprodaj. U-odr.a prilika. Dovč Vinko, Zalog 13.
18334-10 Harley Davidson
350 ccm prodam. Vladimit Pcčn:k, Ljubljana, Daimi-tinova 10.
18 417-10 Halo motoristi
motor Harley Davidson 3S0 ccm ugodno naprodaj radi bolezni. Mehanična delavnica Jurkovič, Tyrseva c.
18427-10
Herkules motor
dobro ohranien se poceni proda. Puizve se Tržaška c. 105.
18451-10
Renault
brezh-ben. štirisedežen. minimalna pcaba. pripraven za avtotaksi prodam ali namenjam za športni av'o. Kaučič, Tržaška 54.
18497-10
Chevrolet
limuzina za din 6.500, zrlo dobro ohranjeno Fiat-Fa-iilla limuzino, poraba 8 litrov bencina, Adier limuzina, 4 cil. 4 vrata, pripravna za taksi, DKW :n več drugih vozov ugodno p-oda DKW zastopstvo J. Lov-še, Tyrseva c. 35.
Avto lij erwägen
malo rabljen kupim Po nudbe na cel odd Jutra pod »Gotovina 21« 18521-10
Osebni avto
nova limuzina znamke Opel Super štirisedežni z vožnio 7000 km po ugodni cini. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1S5 66-10
Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro ali dajanje naslova 5 Din .Najmanjši znesek 17 ù.a.
Moško kolo
dotro ohranjeno mali ročnj voziček violino, citre in železno po.-tel io prodam. Vprašati Krojaška 5. hi nik. 18379 11
Kolesarji
več prvovrstnih koles pri izvanredno nizkih cenah (stare vzamem v račun J naprodaj pri Promet (nasproti Križanskf cerkve).
18422-11
Kolesa
šivalni stroii in deli prvovrstnih znamk z večletno garancijo kupite najceneje v tigovini Triglav, Reslie-va 16. Rabljena kolesa ia stroje vzamem v račun.
185(11-11
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali aaja-njp naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Drva
mešana I.. II., in III. razr. cca 2000 m3 ugodno proda Fabjan Franc lesni trgovec Sadinjavas Dvor.	18254-15
Hrastove prage
železniške kupujem kasa. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Pragi«.
18448-15
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
POHIŠTVO
?a stanovanja, hotele, pen« sijone. dobavlja »OPRAVA«, Celovška cesta 50 Spalnicc že od din 14'0, kuhinje od 700 din% Vsa naročila izvršimo očno ia tudi po lastnih načrtih.
Ni več plešavosti - iavne zahvale
Moram priznati MORANA je napravila pri meni čudež. Koža na moji glavi je bila polna lišaja in prhljaja, vse to je poginilo od MOR ANE. Koža na glavi mi je sedaj popolnoma zdrava in čista. Lasje mi ne izpadajo več, a novi lasje mi že rastejo. MORANO vsakomur priporočam. Alojz Kamnik, Kranj
MORANA je pri meni pokazala odličen rezultat in sem popolnoma zadovoljen. Indjič Ljubica, Jadranska 1, Niš.
Po porodu so mi moji lasje popolnoma izpadli, iskala sem pomoči na vse strani, toda zaman. Po dolgem iskanju sem zvedela za Vašo MORANO. Porabila sem jo tri steklenice, pa so mi že zrastli bujni in veliki lasje. MORANO priporočam.
Ivanka znidaršič, Jesenice.
Vaša MORANA je pokazala pri meni uspeh. MORANA je čudodelna voda, od nje so mi lasje porastli. Prisrčna Vam hvala.	Vitomir Ninkovič, Sr. KarlovcL
Že pri prvi steklenici MORANE mi rasejo novi lasje. MORANO bom vsakomur priporočila.
Teofila Kleopardija, Saraja Kulina bana 18.
Vaša zeliščna tekočina MORANA je nenadkriljiva, rešila mi je moje lase. Bil sem plešast, a sedaj imam hvala Bogu in MORANI bujne in zdrave lase. O MORANI pripovedujem vsakomur.	Borie Sekič, Dubrovnik.
Z zahvalami bomo nadaljevali 14. t. m. Cena steklenici MORANE Din 50.—.	MORANA — SPLIT.

Pohištvo
novo tn 2e rabljeno, fa
ga ž« 11 te prodati »11 sa ao dati » shrambo sprejmemo v posebni od de le k v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v fcem oddelku vedno do vol) za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Spo :ročite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohi étva v naš komisijski oddelek preskrbimo sa ml. Ivan Ma t hi an Ljub JJana. Tyrieva cesta 12" 79 12
Spalnice, jedilnice,
kuhinje
IX) danih ln lastnih na fcrtih po Jako ugodni ce nI. Strojno mizarstvo ». L&ncoà. Wolfova 12 21» 12
Spalnico
kompletno, češnjevo radi odpotovanja takoj ugodno prodam. Poizve se: S. Dru-žinec, Kobaridska 58. Bcžt-É^ad.
18414-12
Pohištvo
aa stanovanja, hotele, penzijone in trgovske opreme, dobite najhitre je v največji zalogi pohištva
»SAVA«
Spalnice že od 1600,—
Omare	400__
Postelje	160.—
Kuhinjske oprave 750.— Kuhinj, kredence 450.—
Otomane	500._
Madracl	190,—
Mreže	85.—
Sprejemamo naročila P° predloženih m naših na c rtih.
Rožna dolina. Predjam-ska ul.
Trgovina
Gajeva.	Nebotičnik.
18495-12
Rolete flasltnger) kompl. aü tudi samo letvice dobavlja najceneje I. Deti ček, Velenje. Mizarji po Pust.	18356-30
Beseda 1 Din, davek Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
HRANILNE
KNJIŽICE
vrednostne papirje, va Iute vnovčujem proti takojšnji gotovini Oblastv. dovolj, pisarna:
RUDOLF ZORE,
Ljubljana
Gledal ulica 12. Teief. 38-10
18527-16
smoji
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Kappel
pisalni stroji
razni modeiì za pisarno ln pat. odlična kakovost p.'i Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova. 44.	15965 2S
rt
Šivilje pozor
Popolnoma dobro ohranjen stroj Singer za en-tlanje in šivanje poceni naprodaj. Vasa Ferdi nand. Prova I je. 18238-29
Šivalni stroj
več skoraj popolnoma novih Singer, Pfaff in drugih poceni naprodaj pri »Promet«. nasproti Križanske cerkve.
18423-29
Šivalni stroj
Singer, skoro nov ugod no prodam. Naslov v vseh posi. Jutra.
18189 29
Ureditev dolga
potom sodnih m izvensodnih poravnav. Nasveti » konkurznih za devab in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Stro «ovne knjigovodske revi nje. Sestava in aprobacits bilanc. PreskrDe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog 111 plasiranje istih. Vsi posli kmečki, zaščite. Edina Koncesiomrana komercialna pisarna.
LOJZE ZAJC
Liuh'iana, Gledališka 7. TELEFON 38 U.
220-16
Vse bar.čn^ m kreditne posle, kupoprodajo nepre m:čmn izposiuje najkulant-neje
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 14, telefon 35-10, koncesioni-rana trg agentura za bančne posle. Glavna kolektura srečk državne razredne loterne.
220-16
Bančno kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi tako] in plača nai bolje mamine knjižice
bank in hranilnic vrednostne Dapuje:
3% obveznice, bone srečke, delnice itd. valute vseh držav. Ptodaia »rečk državne razredne loteriie
18327-16
Družabnika-	f Trgovina
sodelavca I z m"anim blagom v bližini mesta ugodno naprodaj, z dobrimi poslovnimi zve- Ponudbe pod »Trafika« na zami, trgovsko naobražene- podr. Jutra v Mariboru, ga (radi obiskovanja strank)	18564-19
z udeležbo vsaj 30.000 din išče tiskarniško podjetje. Le retne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udeležba«.
18592-16
Posesti
najem
Reseda i Dm. da ves ; Oln aa šifro ali dajanje
IS10V6 -t ' >i. 1 \J J
Sf znesel' 17 Dio.
Pekarno
dobro idočo na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na po družn. Jutra Jesenice pod »Dober promet«
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Krasno posestvo
malo graščinsko "70 oralov blizu Kopališča, srez Celje naprodaj. Ponudbe na podr. Jutra v Ceiju pod »750«
17533 20
Enodružinsko vilo
Enostanovanj. hiša
Hiš»
sestoječo lz 3 sob. kuhi > z dobro idočo pekarno
_ j _	. . .	____j.- I in t.rEmvinr» —
nje, kopalnice garaže s centralno kurjavo, ve liko delavnico, vrtom, vodovod, elektrika pro dam dami. Naslov Vprašati telefon 23-71.
18311-20
Parcelo
ob Vodovodni cesti 2400 m2 prodam za vsako ceno. hipoteka, knjižice Naslov v vseh poslov Jutra.	18366-20
Špecerijsko
popolnoma opremljeno, ves 18243-17 I komfort, v sredini Gorenjske, s krasnim vrtom, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18266-2C
trgovino
v Celju oddam v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1831-1-17
Pekarno
dobro idočo vzamem ta koj v najem. Naslov v ■ seh poslov. Jutra.
SJ2211
Manjše posestvo
z dobro vpeljana gostilno, kupim v bližmi okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestvo«.
18331-20
Hišo z zemljiščem
ob glavni cesti v bliži ni Brežic prodam. Ugod no odplačevanje. Požar. Mihalovci p. Dobo va.
17751-20
3-stanovanjska hiša
rr	i i -- i v kateri je trg. z meš
Irgovska hisa blag. v neposredni bli
z gostilniškimi prostori žini centra na promet na nromptnprm Wri*iäM, I nem kraju naprodaj. —
Na-slov v vseh posi. Ju
na prometnem križišču se takoj odda v najem, ev. proda. Zorko. Breg-Ptuj.	18324-17
tra.
18276-20
Prodam gostilno
z inventarjem in po i sestvom zaradi starosti Ljubljani prevzamem | Posestvo primerno za
zdravnika. Martin An drejčlč. Mokronog Skocjan.
18070-20
Gostilno v najem
takoj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »September 10*	18357-17
Frizerkam
oddam kompletni dam-ski oddelek v najem z
Dve novi hiši
i ...	-	i pritlični prva podklete
najnovejšim aparatom na sposobna za boljšo
V.Q r '-O i M O KTfl Dirti. T. ir^nl.	. .
za trajne. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
18337-17
Po priložnostno ugodni ceni so na razpolago sledeči tovarniško novi stroji:
Univerzalni reskal-
ni in vrtalni stroj
s krožno žago Reskalni stroj z vdelanim motorjem s 3000, 6000 in 9000 obratov na minuto. Poravnalni stroj 500 mm z vdelanim motorjem.
STROJE
za izdelavo žaluzij, parke-tov, ladijskega poda, univerzalne v najnoveiših kombinacijah, kompletne naprave za lesne industrije in mizarske delavnice, nadalje vse strojno orodje, gaterice. krožne in tračne žage, dobavi v brezkonkurenčni tehnični dovršenosti in iz garantirano prvovrstnega materiala direktno iz tovarne v kratkem roku. Zahtevajte brezplačne nasvete in ponudbe pri : Reprezentanci tovarne »EL-HOMA«, Joso Slejko, — Liubliana, Miklošičeva cesta 18, Tel. št. 38-56.
18025-29
Obrtniki in
industrijci
Prodajam nove in rabljene stroje stolarske. kleparske, ključavničarske in avtomehani.ške ter obenem kupujem vse vrste rabjenih strojev. N. Kulberg, Zagreb Vo.jnovičeva 34. telefon 40-12.	18574-29
Čevljarji pozor!
Prodam po ugodni ceni skoro nov čistilni stroj (Ausputzmašchine) kompleten z motorjem in z vsemi pripravami in for niturami. Naslov v vseh poßlov. Jutra. 18571-29
Pletilna stroja
10 80, 12'100 prodam ali zamenjam za št. 4 do 8 ev. za galanterijo ali volno stroj št. 8 vza mem v najem. Naslov v vseh posi. Jutra.
18542 25
POSOJILA
preskrbim hitro in ku-lantno brez kakega pred plačila.
Trgovske
in denarne
zadeve zaupajte moji oblastv. dovolj, pisarni:
RUDOLF ZORE,
Ljubljana
Gledal, ul. 12. — Telef. 38-10. Znamka Din 3— 18526-16
Družabnik
tihi 7& izredno dobička-nosno podjetje se sprejme. Potreben kapital 100 tisoč din in sedelo vanje. Vešči internih tr gorskih poslov prednost Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razširjenje trga«	18241-16
30.000 din
posojila z vknjižbo na prvo mesto za zidavo enonadstropne hiše — iščem. Obresti podogovo ru. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Sigur nost«	18211-16
gostilno, druga z mali mj stroški stanovanj ska. lastna voda. elek . trična napeljava, hlev Gostilna S koncesijo Čebelnjak, sadno drevje
urejeno vrtnarstvo, de loma žlahtni vinograd vse na eni parceli ob državni cesti Zagreb— Ljubljana v izmeri 2000 m2 takoj prodam ali dam v najem. Cena 75.000 Din. J. Lovko. Krškavas prj Brežicah.
18100 20
prometnem kraju najrajši a deželi vzamem takoj ali ozneie v najem. A rtupar. Sopotnica št. 18, Škof. Loka.	18479-17
Mlekarno
dobro idočo v centru mesta takoj oddam. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarna 461« 18461 17
Stavba
trgov, lokalom. 10 sta . .„	.	i "Ovani tik rudnika ir. lesne
Boljša gostilna industrije tei lepo pnsestvo na dežel) se odda na " °r;,'f'v. ?emjie, sadonosnik
racun. Naslov v vseh po slov. Jutra. 18536 17
Boljšo gostilno
restavracijo ali vlnotoč vzamem v najem ali na račun v industrijskem kraju po dogovoru. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Promet«
18545-17
stanovanjsko in gospod.usko poslopje naprodaj. Objekta sta zaradi starosti pod ugodnimi pocoii naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Ruda«.
18180-20
Gostilno
in vinotoč vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. od. Jutra, pod »Promet 78; 18578-17
Natakarico
za skupni prevzem gostilne na prometnem kraju Ljubljane iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Siguren uspeh«	18577-17
Lvkjolki?
Gostilničarji
zelo dobro vino dam za kniižice Kmečke hranilnice zameno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vino«.
18389-16
Posojila:
vsem državnim, samoupravnim nastavljencera ter upokojencem in zasebnikom, oženjenim brez porokov na dolgoročno mesečno odpis čevanje nudimo. Vse informacije daie brezplačno naš pooblaščenec g. F. L. Kle-ment, Ljubljana, Gospo-svetska c. 10. Znamko za odgovor.	18481-16
Iščem posojilo
na knjižico Kmečke hranilnice v Ljubljani 60.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestvo«. 18484-16
Werk
k venecijanski žagi z železnim pavčn m kolesom prodi Ivan Dovič, Ljubljana, Vilharjeva 29- 18557-29
Francis turbino
od 3 do 6 m padca, 125 vo de na sekundo kupi Dovič Ivan, Ljubljana, Vilharjeva 29.	18558-29
Obrt
Beseda 1 Din. davek j Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Pletilje pozor!
Prodam ali dam v najem obrtni list za izde lavo in prodajo pletenin in galanterije. Prodam tudi skoro nov ple tilni stroj Pop-8-50. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Obrt in stroj« 18337-30
Mlekarno
na prometnem kraju poceni prodam. Naslov v vseh posi. Jutra.
18362-30
Družabnika
s 4000 do 5000 din s so
delovanjem v krškem okraju za kovinsko pod jetje iščem. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod ši fro »Družabnik«
18465-16
Hranilno knjižico
»Obrtne banke« v Ljublia-ni z vlogo od 5 do 25 tisoč kupim in plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Obrtna banka«.
18458-16
Prodajna
organizacija
novoustanovljena išče družabnika financiierja. Zelo rentabilno-tehnične novitete velika bodočnost zajamčena Ponudbe pod »od 30.000 naprej« na ogl. odd. Jutra 18517-16
Beseda 1 Uta davek Din za šifro all da lan je naslova 5 Oln Najmanj it znesek 17 Din
Gostilno in lokal
za trgovino se odda. Na haja ss v bližini posta je tik glavne ceste in industrije. Na prometni točki. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ugodna prilika».
18045-19
Delavnico
za lesno obrt veliko, ln svetlo ev. lz dveh prosto rov za takoj iščem. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Center«
18292-19
Trgovski lokal
na najprometnejši točki na Zaloški cesti od dam. Naslov v vseh po slov. Jutra. 18332 19
Posestvo
na deželi, z gostilno in trgovino z mešanim blagom ter trafiko prodam. Tigo-vino prodam ali oddam začetniku v najem s kompletno trgovsko opremo. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.	17157-20
Hiša v Celju
prostorna z dvoriščem ob prometni ulici sredi šča se odda v najem ali proda Pripravna za trgovino. pekarno, večja skladišča ali delavnice ter stanovanja. Naslov v vseh poslov. Jutra.
18228-20
Posestvo
v okolici LJubljane naprodaj. 10 ha zemlje z gospodarskim poslopjem. Naslov v vseh poslov. Jutra,	18296 20
Stavbišče
lepo s sadnim drevjem Drj kandijskem kolodv naprodaj. Našlo' v v«eh poslov. Jutra.
18298 20
Lepe parcele
v Celju
naprodaj od 11 din m2. Informacije dale Marn Ferdo, Zg Hudinjs 62. Celje.	18227 20
Parcele
.stavbne v izmeri 800 do 1000 kv. m ugodno na prodaj na Vrhniki pri ko lodvoru. Vpra&ati: Rupert Jelovšek. Vrhnika.
18345-20
Izredni nakupi
nepremičnin!
Vsi. ki se zanimate za nakup dobičkanosnih — stanovanjskih, trgo>skih hiš. vil. hotelov, tudi ob Jadranu, gostiln, pekarn, mesarij. mlinov. u.snjarn in nad 750 različnih pri mestu ter oko liških posestev se lahko prepričate tekom mariborskega tedna pri Posredovalnici I,an Godi na, Maribor, Aleksandrova cesta 30.
18330 20
Enodružinska hiša
v lepem kraju naprodaj Primerno za upokojenca. več se poizve v pe karni Ivan Zakelj. Gore nja vas.	18350 20
Gostilno
s trgovino
in trafiko takoj prodam 1 uro od mesta, bre? konkurence, posestva 12 oralov. vse v dobrem stanju, pri hiši hiša in novo gospodar, poslopje. Naprodaj pod ceno radi selitve. Kos Franc, Ven česl, SI. Bistrica.
18349-20
in trgovino v Industrij kem kraju, center več jec;a mesta na Stajer skem naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. _ 18568-20
3 novozidanc hiše
večstanovanjske, vrtovi, prltlkline. 10 let d'svka proste, izpod cene naprodaj. Cena 45 do 75 tisoč din. Vprašati: Po-stržln. Pobrežje. Gospo-svetska 56 pri Mariboru 13567-20
Vilo
na B'eiweisovi cesti pro da realitetna pisarna — TTibuč. Tržaška 42 telefon 2605.	18503-20
Parcela
večja v mestu takoj ugodno naprodaj. Poizve se v trgovini Triglav, Reslieva c. 16.	18500-20
Stanovanje
v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta 4 III nadstr, obstoječe lz 2 sob ia pri tiklln oddam s 1. novembrom. Pojasnila daje hišnik.	18459-21
Trisob. stanovanje
čisto ln sončno takoj od dam mirni stranki. Naslov v vseh pošlo-. Jutra.	18471-21
Enosob. stanovanje
in enosobno stanov anje s kabinetom, sončno od dam takoj starejšim ose bam. Naslov v vseh poslov. Jutra 18474-21
Dvosob. stanovanje
moderno z vsem komfor-tom iščem za takoj ali poz r.cje. Ponudbe na. ogl. odd. Juua pod »Center«.
18540-21]
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din
Stanovanje 3 sob
lepo in eno 2 iob, oddam za november v Tavčarjevi ulici }.
18218-21
3 in 4 sobno
stanovanje
s pritiklinami oddam za takoj ali novembet. Naslov v vteh poslovalnicah Jutra.
I81SS-21
4-sobno stanovanje
v vili, oddam za november. I. nadstropje, plin, kopalnica. veianda. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
18157-21
Dvosob. stanovanje
i vsem modernim komlor tom, visoko pritličje, v cen tru, oddam 1. novembr Naslov v vseh poslovalni cah Jutra.
18306-2
Dvosob. stanovanje
sončno s pritiklinami oddam stranki odraslih oseb. Ogled od 10. do 12 Ulica stare pravde 25
Vila z lepim vrtom *°ht°d z Domo^f7s^
ugodno naprodaj v Rogaški Slatini radi selit j ve. Primerno za letova nje ali za upokojenca, ki bi oddajal sobe. Pod ugodnimi pogoji se odda tudi za več let v na iem. Vprašati Foto Pelikan, Rogaška Slatina.
18348 20 I
Stanovanje v
suterenu
v vili 2 sobi kopalnica plin, oddam za noiem ber 2 osebama. Vrtača Tobačna 16. 18283 2
Parcela
600 m2 v Šiški blizu no ve cerkve takoj napro daj. Poizve se Fügnerje va 13. vrata št. 12.
183S9 20
Mansardno
stanovanje
2 sobj kuhinja, plin od dam za november bolj ši gospe ali gospodu. Vrtača. Tobačna 16
18284 21
Tristanovanjska
Enosob. stanovanje
. oddam eni ali dvema hisa osebama v 6redini mesta
z dobro idočo trgovino V1' "Pt«nbro«n. Na
1 slov v vseh posi. Jutra 18288 21
se zelo ugodno proda Kodelievo — Stepanja vas 125.
18455 20 I Stanovanje
^ ,	,	ali cela hiša
uelavnico	z vrtom z dvo ali trisob-
stolarsko, s koncesijo "'T1 lcP'm stanovanjem in opremlieno s stroji na elek- emm mansardnim katero se trični pogon, enodružinsko Iahko, oclda v podnajem, ' išo s sadnim in zeleniad- se 'f15.0' "S°dno odda. Lep nim vrtom v lepem kraju na ra2S'ed; popoln mir. Pot Gorenjskem dam v najem. I na R°2n|k 2. 18561-21 Preska 6. Medvode.
Enodružinsko
vrtom prodam. Cesta dveh ccsarjev 34, Hrastar.
17235-20
18419-20 J Dvosob. stanovanje
komfortno za 2 osebi hišo ! za november oddam. — Cesta v Rožno dolino 26-1.	18548-21
Enosob. stanovanje
dobi za 1. september mirna stranka brez all z enim otrokom. Stepa nja vas 86. Kodeljevo.
18377 21
2-stanovanjsko hišo
novo. lično. 25 min od kolodvora Celje prodam Mirna lega. Poizve se v trgovini Josip Delakor da. Celje.	18315-20
Dvoriščni lokal
se takoj odda. Poizve se pri hišniku, Bleiweisova 48.
18385-19
Špecerijsko
Posojilo
na vknjižbo
poroke, hipotekarno po 1%
obresti na 5 ali lOletno odplačilo, in vsa druga posredovanja opravljamo najku-lantneje. Pojasnila daje Central, Zagreb, Bregovita 7.	18509-16
Za posojilo
Din 21.000 odstopim vknjiž bo graščine. Posojilodajalec dobi 7% obresti in brezplačno sobo za letovišče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«.
18591-16
Družabnika (-co
ki razpolaga z najmanj 25 tisoč, se sprejme v družbo, ki trguje s kolesi i. dr. Prednost mehaniški mojster branši verziran. Po-
trgovino
staro vpeljano, dobro idočo v Ljubljani pro metna točka oddam pro ti odkupu Inventarja in zaloge. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Najemnina 500»	18469-19
Trgovski lokal
oddam s 1. septembrom v Ljubljani. Poštni dom Istotam ugodno prodam stoječo železno blagajno.	18486-19
Trgovski lokal
in prazno sobo v najprometnejši ulici Ljubljane oddam. Naslov v vsen poslov. Jutra.
18504-19
Branjarijo
ugodno oddam. Naslov v vseh posi. Jutra.
18514-19
Trgovino
prodam	radi odpotovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod	»Sigurna bodočnost«.	18530-19
Frizerski salon
dobro idoč radi odpotovanja prodam. Ponud be na podr. Jutra v Ce lju pod »Za mal denar« 18569-19
Frizerji, pozor!
Prodam takoj opremo . za damski salon s 4 ka-nudbe pod »25000« na ogl. j binemi. Salon Mary, — odd. Jutra.	18596-16 | Mestni trg 3. 18546-19
Posestvo
srednje veliko, nova hi ša zidana z opeko kri ta, gospodarsko poslop je. velik sadni vrt, d\e veliki njivi in travnik, lep vrt za zelenjavo naprodaj takoj po ugod ni ceni. Devica Marija v Brezju 54 pri Ma ri bo ru.	18319-20
Visokopritlična hiša
nova z 1820 m2 zemlji šča. sadonosnik. trta. studenec, elektrika na-uredaj 10 min. od poste je Slivnica. Cena 4P tisoč din. Informacije: Maver. Nasipna 79. Pobrežje pri Mariboru.
18320-20
Enodružinska hiša
z velikim vrtom na lepem kraju naprodaj. — Krčevina pri Mariboru. Ribniško selo 13.
18326-20
Dobičkanosna
nova zgradba
8 modernih stanovanj s kopalnicami 450.000 din. Trgovska hiša. centrum najboljša lega zelo po ceni. Vinogradno posestvo. 20 oralov tik me sta. lepa hiša. opremi lena 160.000. Posredovalni ca RAPID, Maribor. Go sposka 28.	18329-20
Takoj naprodaj
v Kamniku
hiša s staro dobro vpeljano gostilno »Terplnc« z gospodarskim poslopjem večjim dvoriščem in vrtom. Hiša leži na najprometnejši točki v bližini farne cerkve na Sutnl št. 29. Vsa nadalj na pojasnila daje go
Stavbno parcelo
v Šiški nasproti cerkve,
zemljišče ob Celovški cesti	___
ugodno za špekulacijo, dvo- I čena 250 din je posestvov v okolici Ljub-
Iiane prodam. Interesenti i m • • ,	.
nai pošliejo naslove na ogl. *riSOD. Stanovanje odd. Jutra pod »Ugodna s kopalnico in kuhinjo
,«44? »n	v	vile na Ope
_karskj cesti oddam s 1.
.	. ~	septembrom, poizvedbe:
Tristanovanjska vila	Gradtena pisarna Rim
prvovrstna v najlepšem ska C. 2 I.	18376-21
delu mesta ugodno na pro
daj. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Edinstvena pri lika«.
Industrij, poslopja
Enosob. stanovanje
v podpritličju oddam i«ji7 ir i odraslim osebam. Pod I junska ul 15, Ljublja na VII.	18363 21
pri vodi v bližini kolodvori kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Najem — prodaja«.
Dvosob. stanovanje
pritlično, parketlrano z ^eml pritiklinami. v
1SJS4 7n I bIižlni ttvo1' 6ozda po 18454-u I cenl oddan, s 1 sept
Naslov v vsen posi Ju Posestvo I tra.	18336 21
na deželi z gostilno in i n , trgovino z meš. blagom AJvosob. stanovanje
ter trafiko, trgovino pro sončno s	kabinetom in
dam ali dam začetniku no takoj	oddam. Povše
najem s kompletno tova 78,	Kodeljevo.
trgovsko opremo. Na- |	18360-21 slov v vseh poslov. Ju-
tra- 17157-20 | Enosob.	stanovanje
r,	, .	. s°nnčo. s kabinetom in
Dvonadstropna hisa | pritiklinami. v mestu.
bakoj aii pozneje od dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'čisto-.
18365-21
Eno- in dvosob.
stanovanje
oddam boljšim strankam v St. Vidu s 15. a v. gustom. Poizve se Albin Novak. Tacen 72.
18487-21
Dvosob. stanovanje
z vrtom v Dravljah — Ljub-Ijana oddam za takoi. Po-zve se pri Koman, Tyrseva 50-	18443-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo ali enosobno parketlrano s priti klinamt oddam za 1. september. Kamniška ul. 22	18491-21
Enosob. stanovanje
kabinet, kopalnica v vi li oddam 1 do 2 osebama. Naslov v vseh posi. Jutra.	18506-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami v prvem nadstropju se odda s 1. novem brom. Ogled vsak dan od 10. do 12. Cesta 29. okto bra št. 6.	18508-21
Stanovanje
obstoječe iz 3 oziroma 2 sob s kopalnico in pritiklinami se odda za 1. september. Tržaška cesta 41.
18531-21
Enosob. stanovanje
pritlično oddam takoj. Le- | poshorska 3, pri hišniku.
18535-21
Dvosob. stanovanje
parketlrano, v sredini mesta, oddam za 1. september. Vprašati: Židovska steza 4-III.	18553-21
3- event. 4-sob.
Sobo odda
Beseda 1 Din. aavek i Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Veliko sobo
prazno, lepo strogo se pariran vhod. oddam 1 septembra. Naslov v poslov. Jutra. 18267 23
Sostanovalca
sprejmem v lepo sobo. Lahko takoj. Naslov \ \sch poslov. Jutra.
18274-23
Oddam v Celju
v vili 2 sobi z vso oskrbo. Primerno za dijake. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Boljša družina«.
18179-23
Mesečno sobo
oddamo za pisarno. — Drog. Hrrmeò. Miklošičeva c- 30.	18294 23
Sobo
prazno ali opremljeno oddam s posebnim vhodom v centru mesta. Na slov v \seh posi. Jutra.
18287-2.-
m -
• Vs - . > ,.< v,- ' v. —1 ■ * ' ■h?^ , - * -'-i ' ' .j *•<"
ÌMH
*	v- lA
Prazno sobo
v Dukičevem bloku od vseh poslov. Jutra.
18313 23
Opremljeno sobo
čisto zračno zraven obrt ne šole poceni oddam. Murnikova 18, Mirje.
18378 23
Sostanovalca-ko
sprejmem z vso oskrbo ali brez. Mesečno 500 din. Brez hrane 120 din. Kremžar. Rozna dolina Cesta 7-11. Ljubljana.
18375 23
Opremljeno sobo
sončno oddam boljšemu gospodu ali gospodični 1. septembra. Linhartova 7.	18369 23
Komfortno sobo
s posebnim vhodom, ko palnico, na željo z '«o oskrbo oddam. Lepa so
SVEŽOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udii Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi i n ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois.
ar is
Sobico
opremljeno oddam takoj s souporabo kopalnice Igriška ul. 14 IV, Gomze Vprašati 1x1 D. do 13 ure.	18476 23
stanovanje ba- leP m-
In pritikline v I. nad 1	18J73-23
str. za november od , dam. Pojasnilo: Napolc-	Lepo sobo
onov trg 7-1, levo med opremljeno takoj od 4. in 5. uro pop.	dam boljšemu gospodu
18523 21 I ali gospodični. Tyrseva c. 43-1. desno, blizu Strojnih tovarn. Zmer na cena.	18352 23
Stanovanje
bližini gorenjskega kolodvora, pritlično, soba ln kuhinja za 336.— din oddam Frankopan ska 27-1 nadstr.
Enosob. parketira-
no stanovanje ]
oddam 2 odraslima ose bama za 1. september in enosobno 2 odraslima osebama za oktober. — Ogled od 10. do 12. Rož na dolina c. V--29.
18547 21
Opremljeno sobo
oddam dvema boljšima osebama z vso oskrbo 18534 21 I takoj. Tržaška 24 I.
18447-23
Lepo sončno sobo
oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
18404-23
Enosob. stanovanje
oddam. Julijana, Rožna dolina c. VI1I-23. 18588-21
2 sobi z kopalnico
centru, primerni za ordinacijo ali pisarno oddam. Poizve se tel. 38-26.
18405-23
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek S | Din; za šifro ali da.1» nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din
2-sobno solnčno
stanovanj
Išče višji uradnik za 2 osebi. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Višji uradnik»
Opremljeno sobo
lero, sončno z uporabo ko-pa'nice oddam gospej ali •o<.pod'čni. Dalmatinova 3. II. levo.
18387-23
Mirno sobo
s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Okraj Sv. Jožef. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18386-23
Prazno sobo
18270 21e | lepo. s posebnim vhodom poceni oddam. Livarska 3
7-sobno stanovanje1	18591 "23
moderno aH pa večjo vi I Mirna *nha lo vzamem v najem -	iw»rna soDa
Ponudbe na ekspozitu I ' ^«ni dohro domačo brano
ro nemškega konzulata se od,d? pri Vrtačl- Ruta
v Ljubljani.
jeva 4-1.
18277-21a I
18388-2;
risobno stanovanje
Opremljeno sobo
razgledom na cesto od-vseml pritiklinami za | dam Vprašati: Medvedova . .i» _ .	pritličje levo. Naspio-
ti Gorenjskega kolodvora.
18402-23
november iščem v cen tru Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod Snaž no 68«	18268 21a
Prazno sobo
s souporabo kopalnice
sobno stanovanje
mfortno, novo in sončno. I "•"dernem stanovanju blizu
Opremljeno sobo
na vrt, sončno, tekoča vo da, lasten vhod, poleg tehnike oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia.
18446-23
Opremljeno sobo
ali prazno z uporabo kopalnice, poseben vhod, oddam s 15- avgustom all 1. septembrom. Na slov v vseh poslov. Ju tra.	18559 23
Meblirana soba
lepo, v bližini kavarne Majcen se takoj odda stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18556-23
Dvosob. stanovanje
oddam za september samo mirni stranki brez otrok.— Ogled od ponedeljka dalje Novi trg 5-11, levo
18s60-23
rle»«Hla i Unx. Oa vm i Oln za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanj ši znesek 17 Dui
Veliko prazno sobo
ali enosobno stanovanje, mirno. sončno isóem za Bežigradom. Ponudbe na Oven, Se mič.
1811 23a
Prazno sobo
vso oskrbo n kmetih v okolici Liubliane. kier se lahko pri df-lu pomaga iščem za 1. september za lira-tek čas. Ponudbe na ogi. iild lutra pud »Vpi^kojeai duvcc« .
18101-2 3a
Sobo
pesebnini vhodom iščem zj 1. IX. za solidnega gu spoda. Punudbc na ogi. i.-d del. Jutia pod »Najraje n.; Iliriji«.
lS418-23a
Nižješolca
z vso oskrbo sprejme boliša obitelj. Poizve ser Kaian, Miklošičeva 6-IV 18261-22
Za dijakinji
iščem sobo z vso oskrbo v bližini univerze in trgovske šole. Po možno sti z nemško konverza-cijo. Naslov v vseh posi. Jutra.	18255-22
Dijaki, pozor!
Krasno stanov.mie. odlična prehrana, kopalnica v hiši, 2 minuti do gimnazije, odda 1. septembra 1938 Viljem Albrecht, parna pekarna Ptuj.
18199-22
2 dijaka
iz boljše družine Iščeta s 1. sept. sobo z vso oskrbo v središču ali v bližini centra mesta. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Matura«
18041-22
Za tretješolca
I. real. gimn. v LJubljani iščem oskrbo s strogim nadzorstvom, najraje pri družini, kjer je domači sin tret-ješolec dober dijak. Ha slov- v vseh posi. Jutra.
18343-22
Dve boljši dijakinji
ali dijaka sprejmem v lepo čisto sobo s prvovrstno hrano m vestnim nadzorstvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugledna druži na«	18353-22
Dve dijakinji
nižjjn razredov sprejme na stanovanje in hran? uradniška družina. Stanovanje suho, sončno z rtom hrana dobra. Po is> e se ori Z. B. .Ljubljana. Mahničeva ul. 12 18354-22
ftem za 3 osebe v centru mesta ali v vili za mesec november. Ponudbe na cgl dd Jutra pod šifro »Samo >mfortno«.
13372-21 a
velika, na Šentjakobskem trgu v Ljubljani naprodaj. Informacije pri Mestni hranilnici v Novem mestu. 18512-20,
Dvosob. stanovanje
Novo trgovsko hišo I V novi hiši oddam za 1. na najprometnejši točki na septemb er Kavškova 13. In-Štajerskem prodam proti go- formacije se dobe pri hišni-tovini. Pismene ponudbe ku (pritličje desno), poslati na ogl. odd. Jutra |	18393-21
pod »Sreča«.	18533-20
. Dvosob. stanovanje Krasno hišo L „-.,.
s pritiklinami in sobo s ste-novozgrajeno, trinad- dilnikom oddam za septem-stropno letni donos 58 ber. Predovičeva 9-1 nadstr. tisoč din. Cena 500.000. |	18406-21
in novo zgrajeno stanovanjsko hišo 65 tisoč. I Dve «tannvanii Ljubljana VII ter gozd , J™. Stanovanji 10.000 m2 v bližini Kol ^omfortn., 2 sob., kabinet
1- in 3. nadstr. oddam
soč din. Ponudbe na I	v vseh
osrl ortd Jutra nod ši- Poslovaln.cah Jutra.
manovega gradu 30 ti-
ogl. odd. Jutra pod ši fro »Ceno«	18538-20
18413-21
4 parcele
Stanovanje
v izmeri 800 do 1000 m2 \ b^L^"^ "-'T.l' IV?" ležeče ob Dečkovi cesti ^in setako «3d« m'ni in Krstnikovi ulici v območju mesta Celja — slovalnicah lutra prodam. Ker ni v bliži-	J ' j84i6.2i
ni gostiln in trgovin so 1 zelo prikladne za izvr- i	. ,
ševanje omenjenih po- ^nOSOD. Stanovanje
Stanovanje
dveh ali ene sobe. išče zak. par brez otrok, za oktober ali november. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zračno«.
18399-21a
Stanovanje
dvo- ali trisobno išče uradnika družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor«.
1841 l-2Ia
Eno- ali dvosob.
glavnega kolodvora oddam s 1. septembrom. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
18421-23
Dva sostanovalca
spieimem takoj. Alojz Olup, Vič—Glince c. IX. nasproti gostilne Fabjan.
18420-23
Dve sobi
krasno opremljeni oddam v najem takoj za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18477-23
Dve lepi sobi
ena opremljena in ena prazna se takoj oddasta skupaj ali posamezno. Vprašati: Slomškova ul. 5. Mihelič.
18483-23
Solnčno sobo
z vso oskrbo v ccntru ali bližini išče čez dan zapo-lena mati s petletnim nekom. Ponudbe na o^rl odd. Jutra pod »Veselje do otiok«.
18133-23a
stanovanje L , .
.J Dvosob. stanovanje
v mestu za takoi isce mirna 1
stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi 78«.	18478-2 la
Enosob. stanovanje |
išče za september stranka brez otrok v bližini Most. Ponudbe z navedbo najemnine na Žirovnik, Ko-roščeva 1.
18445-21a
Enosob. stanovanje I,	^ ,
J lepo s posebnim vho veliko, iščem na Kodelie- dom oddam Rimska c.
in opremljeno sobo od dam z vso oskrbo najraje upokojencu. Krakovski nasip 18
18467 23
Sobo
za pisarno na TyrÈevi cesti iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za pisarno. 18468 23
Sončno sobo
klicev, kot z ozirom na čisto, solnčno v I nadstr z lepo lego, razgled ln čl- balkonom v bližini glavnega sti zrak. za postavitev kolodvora se takoj odda. vil. Grah Drago, Pred Cena je solidna. Naslov v spod Jerele v Kamniku. I grofijo 7, Celje.	vseh poslovalnicah Jutra.
17632 20	18572-201	18429-21
vem ali v Mostah za dve | oiebi takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ] pod »Državni uslužbenec«.
184J5-21aI
Eno- ali dvosob.
stanovanje
za 2 osebi za aeptem-1
ber išče mirna stranka
12 n. Poizve ee samo v popoldanskih urah.
18460 23
Lepo stanovanje
2 sob. kabineta poceni oddam. Kocenova 5.
18544-23
Manjšo sobo
točna plačnica. Naslov čisto, separirano oddam,
v vseh poslov, j Utra. _ | Zrinjskega cesta št. 5, pri-
18515 21a 1 tličje desno.
18554-23
Prazno sobo
v Rožni dolini iščem za starejšo damo s 1. sep tembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro Sončna=
18518 23a
Sončno sobo
snažno s hrano iščem s 1. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno 43
18543-23a
Opremljeno sobo
sončno, suho do prvega nadstropja išče stalna solidna go-podična za 1. september v centru ev. v bližini mesta po zmerni ceni. Dopisi na ogl. cdd. Jutra pod »V plačilu točna-
18583-23a
Dijaškešob*
Beseda 1 Din. davek 3 Dm; za šifro ali dala nie naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din
Dijaško stanovanje
brezplačno pri bol-ši rodbini za res ne ita revnega peto-šolca k sinu Detošolcu Dopise pod »Drbcr tovariš« ni ogl. odd. Jutra.
18196-22 Dijaško sobo
ta 161etneea dijaka III. let. trg akad. iščem Reflektna »e le na mirno sobico brez lostanovalca s celotno oskrbo ter dobro in zadostno prehrano. Ponudbe poslati D« ogl. odd. Jutra do najkasneje 12. VIII. pod šifro »Plačam dio 650«.
18042-22 ,
Za šestošolko
ii-čcmo stanovanje z vso uskibu in nemško konver-zaciio v bližini Poljanske gm.naziie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Po možnosti svuja soba«.
18441-22
Nižješolko (-ca)
'preimcm v dobro oskrbo v Mariboru. Skrbno nad-/uistvo, pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18551-22
altìccia i t J1XL. OaveE j
Oln za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Mlade pse volčjake
poceni prodam. Naglič Franc, Radovljica.
1S257-27
Angleški bokser
pes p:emenite pa s me z rodovnikom. 3 mosece star ugooiio naprodaj. Vera Presker, Senovo p. Rajlienburg. 13249 27
Mlade volčjake
proda po nizki ceni — Naglič Franc, Radovlji. ca 89	18299 27
Kanarčki
odlikovani, fini pevci, tamčki 50—120 din samice 25 din naprodaj. Opeka. Zg. Šiška 14. pod Hribom.
18410-27
Psi
2 meseca stari Springer španjeli naprodaj. Pe-čovnik Simon, Šmartno pod šmarno goro 25.
18464-27
Mala zelena papiga
je ušla Sliši na ime Ko-ko. Proti nagradi jo je oddati pri Kran i c. Pri-voz št. 3.	18525-27
Sanska koza
dobra mlekarica naprodaj. Pot na Rožnik 2.
18582 27
»JUTRO« št 182,
18
^Nedelja, ?» yiIL 19
Knjiga vsebuje:
1.	GRAFOLOGIJO,
2.	PSIHOLOGIJO,
3.	HIPNOTIZEM,
4.	HIROMANTIJO,
5.	FRENOLOGIJO,
6.	ASTROLOGIJO,
7.	SPIRITIZEM,
8.	SANJE,
9.	200 FOTOGRAFIJ,
Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj! Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. rač. 17.455
Pes ptičar
dolgodlaki foksterijer se je zatekel, baje v okolici Kranja. Dobi se v Tacnu 55, St. Vid nad Ljubljano.
18595-27
1 Din, daveK 3 Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj à) znesel* 17 Din.
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov
v	Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24-1 proda 30. avgusta 1938 na javni pismeni dražbi cca 2250 plm bukovega tehnične ga lesa iz svojih goz dov pri Straži. Dražba se vrši pri šumski upra
vi	v Straži pri Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskoune in pojasnila se dobe pn gornji drž. upravi v Ljubljani in šumski upravi v Straži.
17585-32
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Opozorilo
Podpisani opozarjam vse apoštovane odjemalce, da se plačilo računa pri zna le pod pogojem, da je podpisani prejel denar. Hoče-ar Anton, mesar, Jesenice, Begunje.	18242-31
Karel Romih
razvaževalec sodavice ni več zaposlen pri tvrdki Rogelj Lovro. izdelovanje sodavice. Vrhnika, zato opozarjamo gg. gostilničarje ter se še nadalje priporočamo. P. M. Rogelj, izd. sod. Vrh nika.	1824431
Poziv
Vida šafar. Ptuj mestno kopališče se poziva, da se iakoj vrne k očetu na Gorico, sicer je več ne priznavam in jo razdedinim. Franjo šafar.	18522-31
Mlada dama
izobražena išče mecena. Ponudbe pod »Mecen« na ogl. odd. Jutra.
18239-24
Gospodična
išče prijatelja, ki bi ji pomagal do boljše eksi stence. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dober prijatelj«	18291-24
»Sam« — Ljubljana
Dvignite moje drugo pi smo poštnoležeče.
18367-24
Nesrečen v zakonu
zaradi pomanjkanja harmonije želim poznan stva z damo čutečega srca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idila«.
13361-24
Mlad vdovec
s svojo hlèo ter službo v Ljubljani želi poročiti preprosto dekle ali vdovo do 30 let, z nekaj gotovine. Dopise s sliko in naslovom na ogl odd. Jutra pod šifro »Jeseni letos«.
1S338 25
Ekonom
srednjih let s 50.000 din gotovine se želi priženi tj na dobičkanosno posestvo ev. gostilno, ža go ali mlin. Dopise na podr. Jutra Maribor pod »Trezen«	16328-25
Prazno sobo
veliko, sončno, center, telefon, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18498-23
Obrtnik
srednjih let, samec, Eče nevesto z imetjem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Obrtnik samec«.
18170-25
Razno
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Sistem Wertheim
ZANESLJIV ! VARUJE VAŠO IMOVINO DOBIVA SE POVSOD.
MOTORNA KOLESA
od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele
Motor-Lofz
Maribor, Cankarjeva
Z dobrosrčnim
gospodom
srednje starosti, najrajši z državnim uslužbencem se želim seznaniti v svrho poznejše ženitve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Tiha ljubezen«.	18444-24
Dopisi

Vs3ka beseda 2 din ; davek 3 din ; za dajanie naslova 3 din ; naimanjši znesek 20 din.
Mlad obrtnik
dobro situiran poroči gospodično lepe pretek losti. Ponudbe na ogl odd- Jutra pod »Lepa bodočnost 743«
17743-24
Gospa
želi znanja s 40—45 ietnim gospodom. Slika zaželjena. Strogo tajno. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Res kavalir«.
18176-24
Državni uradnik
36 let s pravico na pokojnino želi znanja samo z lepo in premožnej šo gospodično staro do 27 let. Ponudbe z naslovom na ogl. odd. Jutra pod »ženitev mogoča«	18528-24
Resna gospodična
simpatična, dobra gospodinja, bi bila značaj nemu. uglednemu gospo du sigurne pozicije srčne naobrazbe. 33 do 40 let. vzorna žena. Otročku nadomešča mater.— Resne, neanonimne do pise pod »Razum poštenje 27« na ogl. odd. Ju tra.	18487-24
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Vdovec
srednje starosti z lepim posestvom toroči do oro mladenko ali miajšo vdovo z doto. Samo res ne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Iščem« 18219-25
Trgovec
28 let star. samostojen, poroči gospodično, staro 24 do 28 let z doto 150 tisoč din. Denar za nakup trgovske hiše. Dopi se s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Srečen par« 18259-25
Fejst fant
varčen, delaven. 28 let star z 15.000 din prihranka, pozneje dobi še dediščino, želi poročiti čedno dekle, do 28 let starosti, ki ima ali bo imela prilično posestvo. Resnične ponudbe s sliko. ki se vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost«.
18103-25
Samostojen
vpokojenec
s 1100 din pokojnine, s premoženjem 25.000, sprejme vpokojenko kot gospodinjo. ali bi se kam priženil. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod značko »Popolnoma sam«.
18192-25
HIŠA
za 1,3S0.0S0.- din
v sredini centra Beograda v sami Dositejevi ulici, samo 20 hišnih številk oddaljena od Državne hipotekarne banke. Edinstvena priložnost za naložitev denarja. Hiša je zgrajena zelo solidno, nova, 20 let oproščena davkov. Stanovanja so manjša, kakršna se v Beogradu zelo iščejo in katerih v Beogradu še zelo primanjkuje ; stanovanja so z 2 sobami, predsoba, kuhinja, kopalnica, shramba, angleško stranišče in vse ostalo. Zagarantirana letna renta din 160.000.— Oglašena hiša s popolno garancijo donaša kupcu čisto rento po odbitku vseh režij 11%. V gotovini je za kupnino potrebnih samo 600.000.— din, a ostalo se lahko prevzame kot dolg Hipotekami banki s 6% na 2-5 let. Prodaja
BOVAM
BEOGRAD, Knez Mihajlova 5, palata »TA-TA«, tel. 27-9-78

Smrt vrlega
nacionalista
Maribor, 6. avgusta. Zopet je omahnil na poti življenja markanten predstavnik naše nacionalno zavedne mariborske okolice. Danes ponoči je nehalo utripati v mariborski splošni bolnišnici rodoljubno srce upokojenega orož-niškega kapetana in bivšega pobreškega župana Matije Volka, ki je preminil v 66. letu svoje dobe. Pokojni Matija Volk je bil zgleden nacionalist, požrtvovalen in neutrudno delaven. Kot pobreški župan si je stekel za razvoj Pobrežja številne zasluge. Županske posle je vneto in vzorno opravljal od leta 1929 do zadnjih občinskih volitev, ko je bil izvoljen za občinskega odbornika. Njegova beseda v pobreški občinski politiki je bila vedno tehtna in veljavna.
Pokojni Matija Volk je bil rojen v Čatežu pri Brežicah. Pred vojno je služboval v Sarajevu, Nevesinju in Prijedoru. Po prevratu pa v Ptuju Ljubljani in Mariboru, kamor je bil premeščen leta 1923. Do leta 1928 je bil vodnik pri mariborski orožniški četi. V svojejn službovanju je bil vesten, natančen in pravičen. Po upokojitvi se je živahno udejstvoval v po-breškem društvenem življenju in občinski politiki. Bil je zaslužen predsednik Rdečega križa na Pobrežju, soustanovitelj pobreškega Sokola in drugih nacionalnih organizacij. Odlikovalo ga je odločno nacionalno in napredno prepričanje. Vse svoje sposobnosti je postavil v službo jugoslovenske politike, katere zvest pristaš je bil do zadnjega.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 8. t. m. ob 16. iz mestne mrtvašnice na Pobrežje. Matiji Volku svetal spomin, žalujočim naše toplo in iskreno sočutje.
Pod avtobusom je
Maribor, 6 avgusta.
V Košakih, kjer je spričo ogromnega prometa toliko prometnih nesreč, se je danes dopoldne zopet pripetila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje 9-letnega dečka, viničarskega sina Jakoba Bukšeka iz Pekla pri Mariboru. Nesreča se je pripetila okoli 8., ko je privozil po državni cesti iz Sv. Lenarta proti Mariboru košaški avtobus. Ob tem času se je v bližini Wellejeve gostilne igral v obcestnem jarku s svojim tovarišem nesrečni Jakob Bukšek. Ravno v času, ko se je bližal avtobus, je Bukšekov tovariš poškropil Bukšeka z vodo, ki je bila v obcestnem jarku. Bukšek je odskočil na cesto in zagledal v zadnjem hipu avtobus. Šofer je ohranil duhaprisotnost in se je skušal izogniti dečku, ki pa se je v trenutni zmedenosti kar sam zaletel naravnost v levi svetilnik avtobusa. Udarec je bil tako silen, da je ubogega dečka naravnost skalpiralo, saj je šlo preko njegovega drobnega telesca tudi zadnje kolo težkega avtobusa. Šofer je vozilo takoj ustavil. Pasantje so skušali dečku Domagati, vendar pa so vsa prizadevania bila zaman. Jakob Bukšek je bil pri priči mrtev. Obležal je pod vozilom s popolnoma razbito glavo in polomljenimi udi. Na kraj pretresljive nesreče je prispela tudi mati ubogega dečka, ki je pretresljivo objokovala smrt svojega miljenca. Niena globoka žalost je zbudila toplo sočutje pasantov. O tragični smrtni nesreči so košaški orožniki takoj obvestili državno tožilstvo. Na kraj žalostnega dogodka je prispela sodna komisija s preiskovalnim sodnikom dr. Rebulo na čelu, ki je ugotovila dejanski stan. Šoferja avtobusa ne zadene nobena krivda. Komisija je namreč dognala, da je vozil z zmerno brzino in pravilno po desni strani ceste. Nesrečno naključje je pač bilo. da se je v usodnem trenutku nesrečni deček zatekel na cesto, ker ga je hotel njegov tovariš oškropiti z vodo. Truplo nesrečnega fantka so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju, kjer je bila danes popoldne obdukcija njegovega trupla.
Avgust Mum €»§ letnik
Novo mesto, 6. avsrusta Ma rs'k do izmeri tovarišev iz svetovne vodne. ki so bili prideljeni rezervnemu -7. domobranskemu pehotnemu polku, se 20tos vo še spomini« Avgusta Murna, ki ie danes srečno prekoračil (35. leto. še vodno živahen in vesel družabnik, četudi mu grene nje* sovo zdravje posledice voine. Nakopal si ie neozdravljiv revmatizem. Marsikomu izmed vojnih tovarišev i« potolažil gkd s štmro komisa. ko je bil naposled prideljen vojni pekariji.
Po dveletni nepretrgani vojni slažbi je btil Murn poslan domov na dopust, kjer je t dl potem prideljen tukajšnji vojaški bolnišnici kot bolničaT. Kljub temu, da ma vojna z udarci ni prizanašala, je bil vendar zmerom veselega obraza. Ko {e brila soška fronta prebita, ni bilo Novo mesto več za5 ledje in bolnišnica je bila prestavljena v Codroipo ob P i javi, kamor ]e moral z dru s gimi vred odriniti tudi naš Gustelj, da je tam skrbel za lačne želodce ne le v bolnišnici, marveč tudi na bližni fronti, kjer je ostal vse dotlei dokler niso dogodki prisi« lili Avstrije k premirju in naposled k raz« padu. Ob koncu oktoibra L 1918. se je tudi Gust-elj z drugimi tovariši vrnil domov živčno izčrpan in revmatičen.
Poln zaupanja v lepšo bodočnost nase Jugoslavije Se je i vztrajnostjo poprijel dela in začel poleg svečarske in slaščičarske obrhi izvrševati tudi gostilničarstvo v lastni hiši staroznane gostilne Brunarjeve na Bregu v Novem mestu. V kratki dobi je dvignil gostilno, da je bila ena izmed najt olj ob iskan iih v mestu. Začel je 1-udi trgovino z dolenjskimi, štajerskimi in vojs vodinskimi vini na debelo. V svoji gostilni je imel zmerom izbrano pijačo. Za dobro kuhinjo pa je sikrbela njegova neutrudlji-va soprosa Ana. Kakor drugod je tudi pri njem gospodarska kriza omejila promet, a lep senčnat vrt in lepo urejeno kegljišče ta kljub temu še ostala privlačna sila.
Naš slavljenec se je rodil 1.1873. v Trebči vasi. občina Dvor pri Žužemberku, ter se je izučil v svečarski in slaščičarski obrti pri svojem bratu v Kendiji, pekovske obrti pa v triletni aktivni vojaški dohi v Ljub; l.jani in Saraijevu.
Bil pa je naš Gust-elj zmerom napredne« ga mišljenja, zvet naročnik naprednih listov in zaveden obrtniški tovariš, ki je kot tak tudi predsednik Gostilničarskega udrus žen ja. Gospodarska kriza in kmečka zaščita sta tudi njemu urezali v gmotnem oziru občutne rane, tembolj, ker ni nikomur od5 rekel svoje pomoči. Naj doživi še mnogo jubilejev pri najboljšem zdravju v krogu svoje družine I
kvalificiran Hi strokovnjake*?, profesorjev srednjih m trgovskih šol.
Gojenci se bodo učili vseh v trgovski, obrtni ali pisarniški praksi potrebnih predmetov, kakor knjigovodstva trgovskega računstva, trgovske korespondence, blago-znanstva, trgovskega zemljepisja, obrtnega m trgovskega prava, državoznanstva, Iepo-pisja in tujih jezikov.
Vso pažnjo bo posvečalo učilišče pouku nemškega jezika in nemške stenografije ter italijanščine, kajti pisarniške moči s ta-
kim znanjem najhdtj Scejo in tafce tadi najprej pridejo do kruha.
Absolventi zavoda potrebujejo ie še pol leta prakse za otvoritev lastne trgovine, če so pred vstopom dovršili 4 razrede meščanske šole ali 4 gimnazijske razrede.
Izreden svojevrsten način pouka bo odlika tega modernega zavoda, ki je sodobno vzorno urejen v popolnoma za ta namen prenovljenem lastnem poslopju.
Vpisovanje se prične 15. aVgusta. Učilišče bo svojo misijo gotovo vršilo z najboli-šim uspehom in ga toplo priporočamo.
Iz obupa pod vlak
„Ta služba je stalna in boljša od državne ..
Spominska plošča generalu Maistru v Kamniku
Kamnik, 6. avgusta.
Prihodnji mesec bodo v Kamniku odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši kamniškega rojaka generala Rudolfa Maistra. V arhivu kamniške mestne občine je že več osnutkov za ploščo. Posebni odbor, ki bo prihodnji teden izbran, se bo odločil za najboljši predlog.
Ploščo bodo najbrž vzidali na zidu hiše, ki je obrnjen proti farni cerkvi, ker bo s te strani najbolj vidna. Kamnik, ki je že leta 1924 imenoval generala Maistra za svojega častnega člana in krstil po njem najlepšo kamniško ulico, se bo zdaj oddolžil spominu našega narodnega junaka in pesnika z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši. Ta slavnost bo združena s praznovanjem 20-letnice osvoboje-nja, ki bo prirejena v precej velikem obsegu za cel kamniški srez 4. septembra. Kamnik se že zdaj vneto pripravlja za svoj veliki dan.
Ljubljana, 6. avgusta
Skoraj ob slehernem samomoru sc lahko reče, da je beg iz življenja v svojem najglobljem početku socialnih korenin. Òas gospodarske krize je vrgel ljudi iz privajenega reda. Razen tisočev in tisočev onih, ki so ostali na cesti brez vsega, s težavo nosijo svoje breme tudi množice ljudi, ki v borbi za svoje mesto pod solncem siccr niso bili do kraja poraženi, a v stiski vendar niso mogli najti svojim stremljenjem primerne zaposlitve. V to vrsto nesrečnih ljudi je spadal po vsej priliki tudi 24-letn! avtomehanik Janez Vidmar, ki je bil zadnje leto zaposljen v »Daj-Damu«, a je obupal nad svojim življenjem in se je danes ponoči vrgel pod vlak.
Ko je davi ob 6.15 odpeljal potniški vlak proti Rakeku, je strojevod.a opazil, da leži na progi pod Tivolijcm. tik za Mladiko, razmesarjeno truplo. Na Brezovici je najdbo sporočil načelniku postaje, ki je o tem telefonično obvestil policijo. Na kraj nesreče je takoj pohitela komisija z zdravstvenim svetnikom dr. Lužarjem in dežurnim uradnikom g. Kettejem. Komisija je ugotovila, da je nesrečnež skočil pod brzi vlak, ki ob 1.34 odhaja iz Ljubljane proti Trstu. Po ugotovitvi identitete in komisijskem ogledu so mrtveca položili v krsto in prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Janez Vidmar, ki sc ga prepoznali po dokumentih, je bil po rodu iz Dravelj,
mehanik, a ko je ostal brez shržbe, je prevzel skromno mesto v »Daj-Dam»«, kjer je urejal aparturo v bifeju in pomagal pri strežbi. Zadnji čas si jc na moč prizadeval, da bi prišel v državno službo, k policiji ali financi, a vse prošnje in intervencije so ostale zaman. Premehak je bil, da bi mogel prenesti razočaranje, in sc je na tihem odločil za smrt.
Pokojnega Janeza Vidmarja so ljubili in cenili vsi, ki so ga poznali pobliže, njegovi tovariši v službi, predstojniki in gostje. O njegovem značaju najzgovorneje priča poslovilno pismo očetu, ki so ga našli pri njem. Tam piše med drugim: »Dragi oče! Ne zameri mi koraka in dejanja, ki sem ga storil. Drugega izhoda nisem našel. Ker sem Te imel rad, mi je zelo težko, da sem Ti prizadejal ta udarec. Verjemi mi, da tega svojevoljno nisem hotel. Usoda se je topot grenko poigrala z menoj. Saj boš kmalu pozabil in bo vse dobro, jaz pa rešen. Ta čas, ko to čitaš, sem že ... Solznih oči se poslavljam v duhu od Tebe, dragi oče, in od vseh ostalih, ki so me poznali in ljubiii, posebno pa od ljudi, s katerimi sem delal skoraj leto dni skupaj. Najlepša Ti hvala za ves tvoj trud, ki si ga vložil za to, da bi mi preskrbe! boljšo službo, po kateri sem hrepenel. Služba, ki sem jo dobil, je stalna in boljša od državne ...«
V nekaj mesecih je to že drugi primer, da je tragična smrt posegla med uslužben-
UUKUI CIUIll, It Uli IJU 1WUU ik	--- J	JP	v- J	--1
pristojen v Ljubljano, k,cr je stanoval ce »Daj-Dama«. Nedavno je izvrsd samo-na Vodnikovi cesti 163. Bil je izučen avto- 1 mor eden izmed natakarjev podjetja.
Nove dobrodelne znamke
Danes smo dobili naše nove dobrodelne znamke, katerih prebitek je namenjen za podporo železničarskega sanatori j a v De-mir - kapiji.
Serija obsega štiri vrednote. Na najnižji, ležeči, po 1 + 1 din je v zeleni barvi slika ožine Demir-kapije. Slika je dokaj zabrisana in se zelo milo izrazimo, če rečemo, da je vsekako ponesrečena. Na vrhu je z naravnost plakatskimi črkami cirilski napis »Jugoslavija«, ob strani med skalami Demir-kapije prodajna cena. na vodi napis »Za bolnicu u Demir-kapiji«, in v posebni vrsti čisto spodaj »Spornen viteškom kralju Aleksandru I. Ujedini-telju«. Vrednota za 1.50 + 1.50 dinarja je v rumenkasto rdeči barvi. Zunanji okvir je isti kakor pri vrednosti za 1 dinar, v sredi pa je naslikan novi sanatorij. Na rožasto vijoličasti znamki po 2 -f 2 dinar ja je tekač z olimpijsko plamenico. Kako je mogoče tega spraviti v kakršno koli zvezo s sanatorijem, mi je uganka. Ta in naslednja znamka sta pokončni in ima ta za izpremembo od nižjih dveh vrednot napise v latinici. Na znamki po 3 + 3 dinarje je pokojni kralj Aleksander po znani fotografiji v admiralski uniformi. Znamka je sinje barve.
Znamke so izšle v nakladi 150.000 serij. Njihov format je spet prevelik, kakor je bil format naših novih znamk za letalsko pošto, pa tudi znamk za letalsko razstavo v Beogradu. Cena vse serije, ki znaša s pribitkom vred 15 dinarjev, je za naše razmere in za naklado občutno previsoka. Saj filatelisti, — njim so te znamke v prvi vrsti namenjene — radi odrinejo svoj oboi poštni upravi, če jim za to nekaj da, vendar pa dvomimo, da si bodo tako pustili prazniti žepe.
O izdelavi samo to, da bi bila lahko dosti boljša. Prvič zaradi napisov, ki jih je na znamkah vse preveč. Saj ni treba celega romana na majhnem koscu papirja. Potem pa še tisk. Znamke so tiskane spet v ofsettu, in ne v bakrotisku, kakor je bilo prvotno napovedano. Pa vendar naša markarnica, ki ima že dolgo v Beogradu stroje za bakrotisk — tako vsaj so listi pisali že lani — ne bo počakala, da ji bodo ti stroji zarjaveli? Kaj ko bi se šli učit izdajati lepe znamke k naši sosedi Albaniji?
Slike znamk prinesemo v eni prehod-njih številk. Za danes samo ta kratek opis.	B. R.
Otvoritev novega trgovskega učilišča
Ljubljana. 6. avgusta Kakor smo že poročali bo letos septembra v Ljubljani Trnovska uL 15 otvorje-no učilišče in stenografski institut Robida. Vodila ga bo ga. Ivanka prof. Robidova, ki je že 16 let poučevala na podobnem zavodu in si pridobila sloves strokovnjakinje in izvrstne pedagoginje. Skrb njenega zavoda bo, da vzgoji zilasti perfektne stenografe in strojepisce za slovenski in nemški jezik. Sicer pa je učilišče osnovano kot redna enoletna trgovska šola z dopoldanskim, popoldanskim in večernim tečajem in traja 10 mesecev. Profesorski zbor, ki bo poučeval na zavodu je sestavljen iz odličnih učnih moči, priznanih pedagogov in
RADIO
Nedelja, 7. avgusta
Ljubljana. 8: Duet klavirja in harmonija (gdč. Gnjezda in g. Kaškarov)- — 8.45: Verski govor (g. G. Rant). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Valčkova ura Radijskega orkestra. — 10: Otvoritev esperantskega kongresa. — 10.30: Prenos kmečkega tabora z Brezij. — 12: Radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: S slovenskih gredic (plošče). — 17: Kmet. ura: Zvišanje pridelka na travnikih (inž. R. Lah). — 17.30: Oktet litijskih fantov. — 18.15: Nastop slovenskih otrok iz Francije. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Iz življenja naših izseljencev v Severni Ameriki — 19.50: Ruski sekstet. 20.30: Koncert s sodelovanjem ge. Pavle Lovšetove, prof. M. Lipovška in Radijskega orkestra.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za ples.
Ponedeljek 8. avgusta
Ljubljana. 12: Skladbe slovenskih skladateljev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz jugoslovenskih oper (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Nastanek velikih mest. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Plošče. — 20.10: Počitniške kolonije za vajence (dr. A. Trtnik). — 20.30: Koncert s sodelovanjem opernega pevca iz Lipskega g. Ludvika Bajdeta; vmes Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Jugoslovanski plesi in koračnice (Radijski orkester).
Beograd. 17.05: Oboe. — 17.35: Orkestralni koncert in plošče. — 20: Skrajšana opera s plošč. — 21.30: Narodni napevi in pesmi. — Zagreb. 20: Pevski kvartet. — 20.30: Orkestralni koncert. — 21: Zborovsko petje. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22.15: Plesna muzika. — Praga. 19.25: Lahka godba. — 20.05: Večer Mozartove glasbe. — 20.40: Zvočne slike. — 21.20: Ja-načkove skladbe. — 22.30: Plošče. — Varšava. 21.10: Lahka glasba. — 21.55: Kar-iowiezeve kompozicije. — Sofija. 18: Lahka glasba in odlomki iz zvočnih filmov.
—	19.45: Simfonični koncert. — 20.05: Nadaljevanje koncerta. — 22: Lahka in ples-
na muzika. — Dunaj. 10.20: Veseli komadi. _12: Orkester in solisti. — 15.30: Zborovsko petje. — 16: Popoldanski koncert. _ 20.10: Vsakovrstni humor. — 21: Mozartova serenada iz Salzburga. — 20.30: Lahka godba in ples. — Berlin. 20.10: Koncert orkestra. — 21: Odlomki iz Verdijevih oper. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. — München. 19.15: Veliki kopališki koncert. — 21.15: Kompozicijski večer. — 22.25: Angleška vojaška godba.
—	23.15: Nočni koncert m ples. """"	Torek 9. avgusta
Ljubljana. 12: Vsakemu nekaj (plošče),
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Problem graditve naših cest (inž. E. Udovič). 19.50: Deset minut zabave. — 20: Plošče. — 20.10: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. Jože Gregorič). — 20.30: Koncert zbora konserva-toristov iz Prage. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Iz dobrih starih časov (Radijski orkester).
Beograd. 16.45: Narodni napevi. — 17.25: Koncert orkestra. — 18.20: Pesmi in plošče. — 20: Narodna glasba. — 21.45: Plošče. — 22.15: Klavirske skladbe. — Zagreb 20.05: Gounodova opera »Faust« s plošč.— Praga. 19.25: Lahka godba in petje. — 20.55: Skladbe za violino m orkester. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava, 21.10: Pester glasbeni spored. — 22: Lahka glasba s plošč. — Sofija. 18: Koncert vojaške godbe, nato godalni orkester. — 19.30: Plošče. — 20.55: Ruske romance. — 21.55: Lahka glasba. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj. 10.30: Vesela muzika. — 12: Delavski koncert. — 17.45: Plošče. — 18.15: Pesmi in balade. — 20.10: Kmetovo leto — avgust. — 21.15: O jakem in šibkem spolu. — 22.45: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin. 20.05« Koncert Schubertove glasbe iz Salzburga, — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Prenos iz Stuttgarta. — München. 19.15: Vojaški večer. — 21.10: Koncert orkestra. — 22.30: Film in cirkus. — 22.40: Kakor Dunaj. — Stuttgart. 20.10: Počitnice doma. — 21.10: Plesna muzika.
Križanka št. 39
Besede pomenijo Vodoravno: 2. vladar azijske države, 5. dalmatinski otok, 7. divje govedo (izr umrlo), 9. največji slovenski dnevnik, 10. bolgarska viteška organizacija, 11. naselbina, 13. huda bolezen, 15. kemična prvina, 18. kem. znak za argon, 19. vseslovanska viteška organizacija, 20. kem. znak za radij, 22. glasbilo, 24. mesto v zetski banovini, 26. tečaj (geografski pojm), 28. srbski car, 29. slovenski pisatelj, 30. dalmatinski otok, 32. slovenski pisatelj, 33. poljska tiskovna agencija.
Navpično: 1. del dneva, 3. ploskovna mera, 4. hraber človek, 5. barva (m. sp. srbohrvatsko), 6. del mesta, 7. veliki čir, kracija, 10. Bata, 13. leto, 16. resk, 19. glad, 8. vodna žival, 12. ptica, 14. igra, 15. gozd- 22. otok, 24. meriti, 26. Abel, 28. namig, 3L no drevo, 16. pogorje na Dolenjskem, 17. i date, 34. čer, 33. ne.
filmski komik, 21. svetopisemska oseba, 23. ruski konjenik, 24. zabavišče, 25. mesto na Madžarskem, 26. število, 27. pripadnik sosednjega naroda, 31. egiptovsko božanstvo.
Rešitev križanke št. 38
Vodoravno: 1. stavnica, 8. Kramer, 9. Ob, 11. ošemi, 12. val, 14. Ines, 15. eter, 17. Ant, 18. nateg, 20. to, 21. Oslo, 23. G. M. 25. katar, 27. Ren, 29. doba, 30. Ar ad, 32. kee, 33. Dimač, 35. li, 36. etilen, 38. cigarete.
Navpično: 1.' Slovenj Gradec, 2. ak°. 3. vro, 4. naši, 5. imena, 6. cement, 7. aristo-
«
1*1 II II
ÄCESDk ä. SB2L
=3Rteffl<JS, T Vitt EüEB? :
SLABE VOLJE STE?
Vedite, da britje lahko postane prijetno opravilo, če tiporab-ljate WILLIAMS
kremo za britje, a po tem osvežite kožo z nekaj kapljicami
aqua VEL va. Dobiva se v vseh boljših strokovnih trgovinah. ■■•
Itflliams
Luxury Shaving Cream
MOŠT (šir
CELO LETO
lahko trajno pripravite,
iz grozdja kakor tudi vse sadne sokove
BREZ STROKOVNIH PRIPRAV	BREZ IZGUBE ČASA
BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV
s pomočjo NIPAKOMBINA A II.
OdBčna iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higijenično !
Odobreno od ministrstva za poljedeljstvo. Navodila in cenik pošlje brezplačno:
BADIOSAN, Zagreb, Buklfaninova «lica 1.

Za brilje
W ! LLIAMS
r
Kar je srce pri človeka, to je pesta pri biciklu. Kolikor solidnejša in močnejša je pesta, toliko boljši in trpežnejši je bicikel.
švelska pesta »N 0 V 0«
je izdelana iz pravega švedskega jekla, iz katerega izdelujejo
najboljše orožje.
Švedska pesta »NOVO«
je samo za 30.— din dražja od drugih pest, pa je zato mnogo trpežnejša in mnogo boljša od drugih t. zv. najboljših!
š vedska pesta »N 0 V O«
je sestavljena iz zelo malo delov pa zaradi tega ni poškodb
in nadležnosti.
Če že plačate za bicikel 600—1500 din, plačajte še 30.— din
in zahtevajte
švedsko pesto »NOVO«
Vedite, da boste z njo vedno zadovoljni!
švedsko pesto »NOVO« izdeluje tovarna:
husquarna waffenfabkiks aktiebolag
Hnskvarna (švedska).
Din 60.—
znaša mesečno odplačevanje za znameniti orig. »ARDA« otroški voziček. - Brezplačen katalog z največjo izbero v državi in zajamčeno najnižjimi cenami, ker jih kupite naravnost od izdelovalca. — Prevoz do vas plačamo mi.
»ARDA« - Beograd, Palmotičeva 12.
LEPE STAVBENE PARCELE
v neposredni bližini mesta Celja
NAPRODAJ.
Vpraša se pri Faninger, Celje, Zagrad
Lepi in dobro negovani zobje popolni jo Vašo zrrroanjost. Prijeten duh iz ust ni samo potrebna pažnja proti Vaši okolici, temveč pojača tudi Vaš lastni dober občutek.
ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK..
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
Pralnica — SvedoJikainica
KLIŠEJE
ENO VECBAßVNE
JUGOGRAflKA
mwkmn
Otroški vozički n.ajnovejših modelov
Dvofcolesa. motorji, triciklji
Šivalni «troji pogrezljivl
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
Sistem Wertfeeim
ZANESLJIV ! VARUJE VAŠO IMOVINO DOBIVA SE POVSOD.

UP%m JESE1SK1 SEJEM 1938
ZAČETEK: 28. AVGUSTA
«0% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH.
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZV ANIONI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA — BEOGRAD — KNEZ MIHAJLOVA 33/L
Med mestom in deželo
»osrednje afotrov« maß oglasnik
VADEMECUM
voon zn usm prsta zn zobe
BfìRrifì NG En stockholm
Zaloga: Oosmochemia, Zagreb, Smičiklasova ul. 23
PONTOS CENTRALA d. z o. z. MARIBOR, Meljska c. 55
Edinstvena izdeloval ni ca pontosaparatov k polavtomatskim tehtnicam odobrenih po kr. Ministrstvu za
mere in dragocene metaJe v Beograda.
TELEFON INTER. 23-78
MOTORNA KOLESA
IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, TYRSEVA 33 — TELEF. 27-62.
IN
JOS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 25. TEL. 20-97.
od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele
Motor-Lotz
Maribor, Cankarjeva
NAG,
Tovorni
avtomobili
avtobusi
vseh velikosti
NOVI MODELI
TIP 400 LD5 koristne nosilnosti 4 t TIP 500 LD6 koristne nosilnosti 5 t TIP BURGLÖWE z bencinskim ali Diesel-motorjem
Parkefe
vseh vrst izdeluje in dobavlja po nizki ceni
Leo PattJfw
tovarna parket in furnirja, parna žaga.
Pošta: Straža pri Novem mestu.
VELIKA IZBIRA
2.5 In 3 t koristne nosilnosti. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
Glavno zastopstvo: AUTOPRODA JA—ZAGREB
BARUNA JELAdČA 3, TELEFON 23-012
ZBHTEVRDTE
vBRESPLACNI PODUCtHl -
: CENIK
NA3P0P0LNEJ5IH
GLASBILA
ajveCje domaČe strocne tvrtki
FSCHNEIDER
•KR- DV0R5KI D0BAVITEL3
ZAGREB
NIKOLIČEVA 10
PONTOS-A PARA T
je v sami Sloveniji nad 100 najuglednejših trgovskih tvrdk preizkusilo na svojih Berkel in Cito — tehtnicah skozi več let in konstatiralo, da je aparat,
PRVIČ, DRUGIČ,
TRETJIČ, ČETRTIČ,
PETIČ,
ŠESTIČ,
SEDMIČ,
E NO IN VEČBARVNE
JUGOGRAHKA
, Jìr.,CUicL tiaiifl 23
v vseh pogledih brezhiben ter ščiti trgovca pred nepotrebnimi popravili tehtnic, katera nastajajo radi enostranske obtežitve z navadnimi uteži, pontosaparat prištedi vsakemu trgovcu z najmanjšim obratom dva do tri tisoč dinarjev letno na blagu, ki se sicer sigurno zgubi pri tehtanju z navadnimi uteži.
tehtanje z aparatom štedi na osobju in pospešuje naglo postrežbo, tehtanje s pontosom izključuje vsako pomoto radi njegove pregledne registracije tehtanega blaga.
pri tehtanju s pontosom se izključuje vsakovrstne poškodbe tehtnic in drugega inventarja, katere poškodbe so neizogibne pri tehtanju z navadnimi uteži, tehtanje s pontosaparatom je resnično higijenično, ker se umazanost utež ne prenaša na blago!
pontosaparat je zato največji prijatelj vseh ekonomičnih in naprednih trgovcev! Pontosaparat je takšne kakovosti in preciznosti, da se zanj jamči celih pet let in ostane pa seveda še uporaben in točen najmanj svojih 20 let. Radi konečne odobritve tega aparata je kr. Ministrstvo za mere in dragocene metale v Beograda pregledalo en pontosaparat, ki je bil 5 let nepretrgano, brez vsakih popravil, v rabi pri eni tukajšnjih tvrdk in ugotovilo njega brezhibno delovanje in popolno neobrabo njegovega mehanizma, kar se lahko vsak čas dokaže z uverenjem goraj imenovanega Ministrstva z dne 20. VII. 1937 br. 2964.
Na Mariborskem tednu od 6. do 15. Vin. I938 sebo razstavil ta epohalni aparat na hodniku meščanske šole v L nadstropju ter se bo predočila notranjost mehanizma vsakemu interesentu.
Aparati se bodo prodajati na Mariborskem tednu po znižani ceni.
Ingenieur-/ Schule
( Deutschland )
I STROJNIŠTVO, GRADNJA AVTOMOBILOV IN AVIJONOV. I ELEKTROTEHNIKA.	PROGRAM ZASTONJ. |
— fotelje — in vse drugo priznano solidno delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
Za vodstvo našega pogonskega obrata iščemo za takojšen nastop avtoriziranega
Inženjerja obratovodjo
elektrostrojne stroke.
Cenjene ponudbe z navedbo študija, prakse, zakonskega stanja in plačilnih zahtev kakor tudi termin nastopa pošljite na
D. D. DOMAČE TVORNICE PREDEN J A I TKANJA PAMUKA, DUGARESA.
»SLAVIN«
je idealno čistilno sredstvo sedanjosti. Cisti sam brez uporabe drugih pripomočkov vse kovine, emajl, porcelan, steklo, les, točilne mize itd. — Poskusite in prepričajte se! — Zahtevajte pri svojem trgovcu izključno čistilo
»SLAVIN«
NAJCENEJŠI VIR
ZA VSE VRSTE AVTO PRIKOLIC IN ZA BRUNA (STEBRE)
VIKTOR F. PYK, BEOGRAD, .
BRACE J UGO VIC A S.
PROSTOVOLJNA RAZPRODAJA
raznega zidarskega inventarja kakor strojev, orodja, železnih predmetov, računskih strojev i. t. d. se vrši 17. avgusta ob 8. uri v skladišču na Povšetovi cesti 39 (Kodeljevo). Interesenti se vabijo.
nmm
MESTNA PODJETJA MARIBOR razpisujejo službo vodilnega uradnika, ki ima višjo trgovsko izobrazbo, daljšo prakso na vodilnem mestu v industriji ali trgovini, ki je vešč perfektnega knjigovodstva in zna razen slovenščine v govoru in pisavi več jezikov (srbohrvaški, nemški itd.). Nastop službe takoj ali po dogovoru, plača po dogovora. Nekolkovane prošnje z vsemi običajnimi prilogami je poslati najkasneje do 31. 8. 1938 na Mestna podjetja, Maribor,
Orožnova 2/1.
a motorjev
d. d, v Rakovicl
izdeluje v svoji moderno urejeni orodjarni ter popravlja vse vrste najbolj preciznega sekajočega, montažnega, kontrolnega in raznega dragega strojnega orodja.
Za informacije, z vprašanji, naročili itd. se obrnite na Industriju Motora a. d. Beograd, poštni predal 334.
PRIKROJEVALEC
specijalist v najboljših angleških sistemih moškega in damskega krojenja in dela, inteligenten, z obrtnim listom in znanjem tujih jezikov, išče odgovarjajoče mesto. — Odprl bi tudi salon v zvezi z dobro vpeljano manufakturno trgovino. — Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Perfekten mojster«
7582
čitaf te !n širite » J U T R 0 e
Samo N i v e a vsebuje Eucerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža por ja vi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59
INSERIR A JTE
V »JUTRU«
Maročiuki >.J UTK A« ao zavarovani sa m 000 Din.
Tečno placuj »Jutru« naročnino, varaj svojcem zavarovalnino!
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga in preljubega očeta, gospoda
dr. KIMGVEC SVANA
ODVETNIKA
se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, nadalje vsem darovalcem cvetja in vencev, ter vsem onim, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 11. avgusta 1938 ob 7.30 uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 6. avgusta 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
-v.	- .„-• -v- ■
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po daljši mučni bolezni za vedno zapustil naš dobri oče, stric, svak, tast, stari oče, gospod
Franc Ambrož
POSESTNIK IN MESAR
danes dne 6. avgusta t 1. ob pol 1. uri popoldne v 68. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 8. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, Komenda št. 8, na farno pokopališče v Komendi.
Komenda, Lahoviče, Kamnik, dne 6. avgusta 1938.
IVANA, žena; JOSIP, FRANC, IVAN, NANDE, MAKS, sinovi; ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami, poklonili cvetja in vence ter izkazali poslednjo čast, in vsem tistim, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje ob pre bridki in nenadomestljivi izgubi naše mile hčerke
PALMIRE
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo smo dolžni gospodu katehetu prof. Cajnkarju za tolažbo v bolezni in za pretresljive poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi gospodu kaplanu Močilniku za častno spremstvo.. Dolžni smo se zahvaliti primariju gospodu dr. Neubauerju in primariju dr. Okolokulaku, ki sta se zelo potrudila, da bi nam jo ozdravila. Iskrena hvala gimnazijskemu ravnatelju gospodu dr. Kovačiču in gospodom profesorjem, kakor tudi sošolcem in sošolkam za udeležbo pri pogrebu, ptujskim Sokolom za častno stražo ob krsti naše nepozabne hčerke, kakor tudi drugim Sokolom in Sokolicam, ki so jo spremili v tako polnem številu na njeni poslednji poti. Svojo zahvalo izrekamo gdčni Prostnikovi za ganljivi govor v imenu Sokolic, gdčni Trauti za obiske in tolažbo v njenih najtežjih urah, kakor tudi skavtom za številno udeležbo. Prisrčna hvala vsem darovalcem raznih vencev in sploh vsem, ki so spremili našo nepozabno Palmiro v prerani grob. Sprejeli smo toliko sožalnih izjav, da se nam ni mogoče vsem pismeno zahvaliti, zato izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo.
PTUJ, 6. avgusta 1938.
Žalujoča rodbina SEMREKARJEVA
Rabljene zaboje, orodje in drugo prodaja
»GOSPODARSKA ZVEZA«, Ljubljana, Tyrseva cesta.
VEČJO MNOŽINO
prima belega vina,
kakor tudi rdečega (Isabella) je od 50 litrov dalje naprodaj pri Faninger, Zagrad, Celje.
v e
ttar>vcttf-no
Hocno placasp ,,Éftstri*:
varuj svojcem za©ar©i?a/arfKO t

LJUDSKA SA
reg. pomožna blagajna v MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA št. 47 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu:
JULIJU 1938.
Pajk Antonija, Višnja gora;
Prihtovnik Marija, šentovec;
Geratič Ivana, Zg. Ivanjci, p. Negova;
Cilenšek Jožefa, prevž., Vrtiče p. Svečina;
Medved Jurij, prevžitkar, Dobrenje, p. Pesnica;
gtukiek Marija, posestnica, Št. IIj;
Kavčič Martin, drž. cestni nadzornik, Ljubljana;
V rabi Alojzija, prevžitkarica, Paričjak pri Kapeli;
Logar Amalija, zasebnica, Hrastnik;
Fijan Marija, zasebnica, Breg pri Ptuju;
Cebe Antonija, prevžitkarica, Zg. Hoče;
Vogrinc Terezija, prevžitkarica, Trnje p. Brežice;
Lorbek Avgust, strojevodja drž. žel. v pokoju, Maribor;
Majcen Anastazija, zasebnica, Maribor;
šuman Anton, prevž., Lormanje, p. Sv. Lenart v SI. gor.
Perne Mihael, prevžitkar, Prezrenje, p. Kropa;
šošter Andrej, prevžitkar, Pečke, p. MakoJe;
L'Iman Gabrijela, zasebnica, Ljubljana;
Mlinarič Katarina, zasebnica, Maribor;
Podgoršek Alojz, posestnik, Konjice;
Zakoàek Marija, prevžitkarica, Zagorje pri Kozjem;
Supan Ludvik, žel. uradnik v pokoju; Maribor;
Mlinar Marija, vpok., Črna pri Preval ju;
Lojen Frančiška, prevž., Koprivna, p, Črna;
Kranjc Barbara, prevžitkarica, Predel, p. Šmarje pri Jelšah;
Wellert Amalija, vpok. učiteljica, Maribor;
Topolov&ek Marija, zasebnica, Celje;
Bratož Franc, vrtnar, Maribor;
Kranjc Julijana, delavka, Št. Vid pri Planini;
Windisch Josip, posestnik, Pragersko;
Mally Terezija, vdova po nadučitelju, Maribor-Krčevina;
Žumer Maksimilijan, davč. inšpektor v pok., Celje.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku
Din $44*260.—
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933 se izplača polna podpora —
brez odbitka!
Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in
brezplačno pristopno izjavo.
BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Lazar Filipa st
smo prejeli toliko ustmenih in pismenih izrazov sožalja, za katere se tem potom iskreno zahvaljujemo.
Najtoplejša hvala g. dr. Aug. Tancarju za njegov požrtvovalni trud ves čas bolezni.
Zahvaljujemo se čč. duhovščini, Združenju obrtnikov, gasilskim četam Jesenice-Hrušica, g. pevcem, Pogrebnemu društvu, g. J. Markežu za poslovilne besede ob preranem grobu, ter vsem darovalcem cvetja, kakor tudi vsem ostalim, ki so našega dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
JESENICE, dne 7. avgusta 1938.
Družina Lazarjeva
Brez posebnega obvestila
Zapustil nas je za vedno včera j po dolgi in mučni bolezni naš dobri in nepozabni mož, oče, brat in stric, gospod
MATIJA VOLK
ŽANDARMERIJSKI KAPETAN I. KL. V POK.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 8. avgusta ob 16. uri na pokopališče na Pobrežju.
Maša zadušnica se bo brala v torek 9. avgusta ob 7. uri v cerkvi Sv. Magdalene
Maribor, Čatež, Ljubljana.
ŽALUJOČA RODBINA VOLK
msmm MIMM
«ar
^Jfä&Sjm
MWM
JÈ8&&Ì J^Ž
y	"v.
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. \B LJUBLJAN
PODRUŽNICE: Bled. Kranj. Maribor, Novi Sad, Split. Vloge obrestuje do 4%, vezane na odpoved po 5%
Dovoljuje kratkoročne kredite « tekačem računu - Eakontira trgovske menice NOVE VLOGE. VSAK CAS IZPLAČLJIVE- ZNAŠAJO Din 27,000.000*—
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000__
Vrši vse bančne posle najkulautneje
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.