PoIMlna platana v gotovini. Izhaja vsak torek, (tirteh In soboto. Cena posamezni StevISkJ K 1*50. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDd . ,1 j . J<5J‘sifa , - ' Vre4»llWfr IR UpfRTBiSfro Je v UuMJaal, OradJSS* Itev. 17/1. — m i»* ml«}* — Stevinta prt HsrdfRina (8 SHS: l*tn K IM. t* pt»f leta K **S »si ft-irt ?m K M!, <*.<*»£*« K J« n t^n»fm«l-vt ntuti,. " • ^ LETO IV. LJUBLJANA, dne 00. junija 1921. nrflka tefefon« 552. toii se v bjubUanl. ŠTEV. 04. Zlorabe sejmarstva. Iz krogov podeželnih trgovskih gremijev čujemo v zadnjem času pritožbe, da obiskujejo sejme kot prodajalci osebe, ki nimajo niti obrtnega lista za ta ali oni trgovinski obrt, niti obrtnega lista za sejmarstvo (fierant-stvo). Mnogo tistih oseb, ki se jim ni podelilo koncesijskih listin za trgovino, ali ki sploh niso prosile za trgovinske koncesije, prodaja proti predpisom obrtnega reda na sejmih različno blago in s tem občutno škoduje domačim trgovcem in upravičenim sejmarjem. Ker krajevna policijska ob-Jastva vseh teh slučajev ne morejo izslediti, so tukaj trgovski krogi navezani sami nase. Kot smo poučeni, so v okolišu nekega trgovskega greinija na Gorenjskem trgovci sami na podlagi osebnega poznanja sejmskih obiskovalcev v lastnem delokrogu izvedli nekako revizijo sejmarjev ter so vse ne-upravičence prijavili obrtnemu obla-gtvu. Na ta način so se faktično iznebili vse protizakonite konkurence. Pri sedanjih razmerah je ta pot zares edi-ao sredstvo, da se odpravijo zlorabe sejmarstvaT Ker so določila obrtnega reda o aejmarstvu trgovskim krogom na de-želi deloma nejasna, ker obravnavajo posebno vrsto trgovskega prometa, jih hočemo v naslednjem v glavnih obrisih podati ter upamo, da bodo te informacije gremijem na deželi dobrodošle. V splošnem je vsakdo upravičen obiskovati sejme in tamkaj prodajati v prostem prometu dovoljeno blago. Vendar ima ta splošna določba obrtnega reda zgolj teoretičen pomen za naša izvajanja, ker velja v prvi vrsti za kmetsko prebivalstvo, ki prodaja na sejmih živino, poljedelske in vrtnarske izdelke ter za to ne potrebuje posebnega obrtnega lista. Kakor hitro pa kdo na sejmu prodaja na pr. manu-fakturno blago ali druge vrste blaga, ki so predmet trgovinskih obrtov, mora ali imeti obrtni list oziroma kon- koncesijsko listino za gotov trgovinski obrt, ali pa mora priglasiti posebni prosti obrt sejmarstva, ki ni vezan na dokaz usposobljenosti. Samo obrtniki, ki izvršujejo rokodelske obrte, so na podlagi svojega obrtnega lista upravičeni posečati sejme in na njih prodajati svoje izdelke, ne da bi si za to morali izposlovati posebno obrtno pravico. Za obrtnike torej ne velja gornja omejitev. Potemtakem nimajo pravice posečati sejme, samo osebe, ki niso niti trgovci, niti obrtniki, niti kmetovalci, niti takozvani sejmarji. Samo proti tem osebam je mogoče nastopiti ter jih izključiti iz sejmskega prometa. Pri tej priliki hočemo omeniti še par določb o sejmskem pravu, ki se nam zdijo važne za pravilno razumevanje te institucije. Važna je glede obsega sejmskih pravic ločitev sejmov v glavne ali letne in pa v tedenske sejme. Na letnih sejmih se sme v splošnem prodajati vse v prostem prometu dopuščeno blago, razven, ako konkretna sejmska pravica dotičnega kraja omejuje tržni promet samo na posamezne vrste blaga. Na tedenskih sejmih pa se normalno prodajajo predmeti dnevne porabe, kot živila, kmetske gospodarske potrebščine, kot orodje ter izdelki, ki tvorijo običajna postranska opravila okoličanov. Obseg prodajnih predmetov je torej pri tedenskih sejmih precej omejen. Od teh sejmov so potemtakem izključeni takozvani sejmarji. Nadaljna omejitev pri tedenskih sejtnili obstoji v privilegiran ju' obrtnikov, ki stanujejo v občini, kjer se vrši sejni. Praviloma smejo namreč samo obrtniki, ki v občini stanujejo, na tedenskih sejmih prodajati v stojnicah tudi druge predmete, kot so zgoraj navedeni, na pr. knjigovezi, črevljarji itd. Obrtniki iz tujih občin smejo na tedenskih sejmih prodajati svoje blago le, ako obstoji tozadevna stara krajevna navada. Pri tozadevnih konfliktih, ki pa se navadno ne bodo dogajali, je torej treba upogledati besedilo tržne pravice dotične občine ter upoštevati krajevno navado. Glede gladke provedbe sejma so uvedeni posebni tržni redi, ki jih ima določiti sejmska občina ter odobriti politično deželno oblastvo, in ki 'vsebujejo sejmsko tarifo kot odškodnino za prepuščeni sejmski prostor in za uporabo stojnic, nadalje za druge stroške, ki nastanejo občini iz tržnega prometa. Te informacije podajamo trgovskim in obrtniškim krogom, da si ustvarijo jasno sliko o tem, kako se po obstoječih obrtnopravnih predpisih mora razvijati sejmski promet.- — Vsled zgoraj omenjenih zlorab je potrebno, da trgovstvo dobro pozna ta določila, da ve. do kod segajo sejmslce upravičenosti in kje se začenjajo nedopustnosti. Od krajevnih policijskih obiastev ter od okrajnih glavarstev včasih ne moremo zahtevati, da z vso strogostjo nadzorujejo legalnost sejmskega prometa, ker jim manjkajo podatki in izvežban aparat; zato so v pr- vi vrsti gremiji in obrtne zadruge poklicane, da čuvajo svoje interese in podpirajo obrtna oblastva pri zasledovanju nepoklicanih elementov na sejmjh. Le na ta način nam bo mogoče, da iztrebimo iz svojih vrst ljudi, ki ruaspadajo v naš poklic ter hočejo na lahek način in večinoma na škodo prebivalstva, ki se mu nudi slabo blago, izkoriščati sedanje izredne razmere. Nove takse. (Nadaljevanje.) Za analizo semen bo določene sledeče posebne takse: a) taksa za analizo deteljine, lana, repice, cerc-alij, prosa, jabolčastega sadja, solnč-nic, 4 din.; b) za vse vrste trav za umetne travnike, dalje koruze, repe, konoplje in tobaka 6 din.; c) za gozdna semena igličastega drevja, bukev, hrastov, brez, javorja, koščičastega drevja 10 din. \ T. p. 213. Za dovoljenje, da se sme uvozno blago iztovoriti izven carinarnice odnosno carinskega skladišča: a) ako je blago podvrženo carini 10 din.; b) ako je blago carine prosto 5 din.; T. p. 214. Za dovoljenje zasebnega skladišča 50 din. T. p. 215. Za dovoljenje, da se blago, ki je uvoženo v svrho predelave ali na pogojno prodajo itd., sme izvoziti preko druge carinarnice, kakor je bilo uvoženo, za vsako deklaracijo 10 din. T. p. 216. Za dovoljenje, da smo blago, ki je bilo uvoženo pod pogojem, da se zopet izvozi, ostati še po preteku prvotno določenega roka v tuzemstvu, za vsako deklaracijo 10 d. T. p. 217. Za dovoljenje, da so sme blago, ki je bilo naslovljeno na eno carinarnico, nakazati drugi v svrho carinjenja; za dovoljenje, da s© blago, ki je bilo nakazano drugi carinarnici, zadrži in zacarini pri prvotni carinarnici; dalje za dovoljenje, da se blago, ki se je imelo vrniti v inozemstvo, v tuzemstvu ocarini; konečno za dovoljenje, da se za blago, za katero je bila prvotno podana uvozna deklaracija, sme podati tranzitna ali skladiščna deklaracija — se za vsako deklaracijo plača taksa 10 din. T. p. 218. Za dovoljenje, da se sme odprema izvršiti v stanovanju prosilca, 50 din. T. p. 219. Za dovoljenje, da se pred podanjem deklaracije, sme iztovoriti zaboje in blago in jih pregledati 2 din. T. p. 220. Za dovoljenje, da se sme blagu odvzeti vzorce (v svrho reklamacije, analize etc.) 2 din. T. p. 221. Za dovoljenje, da se sme prosto uvoziti iz inozemstva selitveno pohištvo 5 din. T. p. 222. Za prošnje, v katerih se prosi povračilo preveč ali nepravilno zaračunanih pristojbin, se more za vsako deklaracijo razen navadne takse za vlogo še plačati takso 2 din. Predsednik »Uprave za zaštitu industrijske svojine« dr. Janko Šaman: Zaščita industrijske lastnine. (Nadaljevanje.) II. Vzorci in modeli. Prošnja za prenos vzorca ali modela mora odgovarjati smiselno predpisom gg 103 do 105 uredbe. Prošnja se vloži pri upravi pismeno in mora navesti: Ime in priimek, poklic in mesto prebivanja prijavitelja in njegovega zastopnika, če ga ima; zahtevo, da se vzorec ali model, ki se mora natančno navesti s številko dotične oblasti, ki se je pri njej prijavil (trgovska in obrtna zbornica, v Srbiji prvovstepeni odnosno trgovacki sud), prenese v register vzorcev in modelov uprave; izjavo ali je vzorec ali model javen ali tajen; označbo vrste blaga, za katero se predlaga zaščita vzorca (modela); kratek naslov vzorca; ostalo dobo, za katero se zaščita predlaga; izjavo, da se prijavitelj obveže plačati vse stroške tiska, ki upravi narastejo za objave predvidene v uredbi. Prošnji se priloži: Pooblastilo, ee prošnjo vloži zastopnik, dva izvoda industrijskega ali obrtnega izdel-! a, izdelanega po vzorcu ali modelu, aii dva narisa odnosno dve sliki, ki jasno predstavljajo vzorec ali model. Identiteta predloženih ' izdelkov odnosno slik mora biti potrjena od oblasti, pri kateri je bil vzorec (model) prvotno prijavljen ter se vsebina in obseg pravice vzorca mora dokazati z uradno overovljenim izpiskom dotičnega registra. Dalje je potrebno priložiti dva izvoda detajlnega opisa tega, kar se pri vzorcu (modelu) zaščiti (zahtevek zaščite); na prošnjo se prilepi razun pristojbine 5 din. za rešitev, prijavna pristojbina 30 din. in letna pristojbina za ono leto, ki odgovarja letu trajanja odnosno pristojbina za vso dobo, ki preostaja. Pripomniti je treba, da je vzorec ali model trajal po zakonih bivše Av-stro-Ogrske največ tri leta. Po kralj, uredbi je doba trajanja vzorca raztegnjena na 10 let. T^vilno preneseni vzorci (modeli) veljajo največ 10 let, v katero dobo se vračuna doba njihovega trajanja, ki je ze potekla. Ako se n. pr. vzorec, ki ga je 1. avgusta 1919 trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani dala za dobo treh let, prenese 1. januarja 1921, se zamore zahtevati zaščita pri upravi le do 31. julija 1929. Prijavitelj mora torej pri prenosu svoje pravice, razun pristojbine 5 din. za rešitev, plačati prijavno pristojbino 30 din. in najmanj pristojbino za tekoče leto v smislu § 158 ured- be. Pristojbina znaša za vsako leto 25 dinarjev. III. Znamke. Prošnja za prenos znamk mora odgovarjati smiselno predpisom §§ 110 do 112 uredbe. Ta prenos razlikuje se od prenosa patentov in vzorcev v tem, da ni omejen za ono dobo, za katero je znamka bila zaščitena po dosedaj veljavnem zakonu. Znamke so se tako po zakonih bivše avstro - ogrske monarhije, kakor tudi po srbskem zakonu od 30. maja 1884 zaščitile za dobo 10 let. Po izteku teh let se je zaščita lahko podaljšala za daljnih 10 let. Uredba predvideva, da se znamke po predpisih uredbe morejo prenesti na upravo za neomejeno dobo trajanja. Prijoritetna pravica se prizna prijavitelju, če dokaže pravico svoje znamke z uradno overovljenim izvodom registra pristojne oblasti, pri kateri je znamka prvotno bila prijavljena. Sicer pa je treba za prenos znamke predložiti upravi pismeno prošnjo, ki navaja: Ime, priimek, poklic in mesto prebivanja prijavitelja in njegovega zastopnika, če ga ima; zahtevo, da se znamka, ki se mora natančno označiti s številko dotične oblasti, pri kateri se je prijavila (trgovska in obrtna zbornica, v Srbiji prvostepeni ali trgo- vački sud), prenese v upravni register znamk; označbo podjetja in vrsto blaga, za katero se zaščita znamk zahteva; dobo trajanja; izjavo, da se prijavitelj obvezuje plačati vse stroške tiska, ki nastanejo upravi za objave, previdene v uredbi. Prošnji se predloži: pooblastilo, če prošnjo preda zastopnik; štiri izvode znamke v oni obliki in tako izdelano, kakor se dejanjski uporablja in kakor jo kaže slika znamke, prilepljena na uradno overovljenem izvodu registra pristojne oblasti; kliše znamke in dva njegova odtiska; ako je znamka namenjena za predmete iz kovine, ilovice, stekla ali drugih takih surovin, dva izdelka iz iste surovine z udarjeno ali utisnjeno znamko ;na prošnjo se prilepi razun pristojbine 5 din. za rešitev, še prijavna pristojbina 30 din. in najmanj pristojbina za tekoče leto v smislu § 156 uredbe. Letna pristojbina znaša za znamke tudi 25 din. Za vzorce, modele in znamke, ki so se v Srbiji upisale pri prvostepenih sudovih ali pri trgovačkem sudu v Beogradu so se že predno je stopila v moč uredba, plačale v prid države letne pristojbine, predvidene v § 156 te uredbe, to je v znesku 25 din. Bilo je torej umestno, da se je določilo, da se ti zneski uračunijo kot plačane letno pristojbine. (Dalj* prihodnja"1.) T. p. ■ Za prošnjo za naknadni pregled blaga po že izvršenem uradnem pregledu 5 din. T. J>. 224. Za potrdila, v katerih carinarnice na zahtevo privatnih interesentov po stovornicah, prijavah in pobotnicah ter deklaracijah ugotovijo vrednost odnosno količino izvoženega in uvoženega ali tranzitnega blaga, kakor tudi za prehodne legitimacije, katere morajo carinske oblasti izdati legitimnim dovlastnikom na podi. § 45 car. postupka in pl. 3 začasnega pravilnika o postopanju z dovlastniki, se plača taksa 5 din. T. p. 225. Za potrdilo, da sme kdo opravljati špedicijsko - posredovalniš-ko delo pri carinarnicah, za vsako carinarnico 300 din. (doslej 100 din.). T. p. 226. Za potrdilo carinskega urada o kakovosti blaga in uporabi tarife, poleg stroškov za preiskavo: a) ako je samo en vzorec 5 din., b) za vsak nadaljni vzorec še po 1 din. T. p. 227. Za priložke zoper potrdila carinskega urada 2 din. T. p. 228. Za odredbo, da se popravi proračun v deklaraciji, ako ga deklarant prijavi v lastno škodo; za dovoljenje, da se blago izvozi iz carinskega razkladišča 5 din. T. p. 229. Za preiskavo in obsodbo po carinskih, trošarinskih in takse-nih ter monopolnih zakonih se plača taksa v razmerju višine odmerjene kazni in sicer: do 100 din. 5 din., preko 100 do 300 din. 10 din., preko 300 do 500 din. 15 din., preko 500 do 1000 din. 30 din., preko 1000 do 2000 din. 60 din., preko 2000 din. 90 din., in za vsakih nadaijnih 1000 din. še 5 din. T. p. 230. Za pritožbe zoper tako obsodbo po t. postavki 229 se plača taksa 6 din. in za pritožbe na državni svet ali kasacijski dvor pa 10 d. T. p. 232. Za dovoljenje, da se producentu tobaka da posojilo iz državne blagajne 5 din. T. p. 233. Za pritožbe proti komi-Biji za odkup tobaka 10 din. T. p. 234. Za dovoljenje prevoza monopolnih predmetov skozi našo državo: a) v množinah pod 1000 kg 5 d., b) preko 1000 kg še za vsako tono po 1 din. (Dalje prihodnjič.) Proti obrtni svobodi. Trgovinsko ministrstvo je izdelalo načrt obrtnega zakona, ki naj bi imel veljavo , v vsej državi. Avtentični tekst zakonskega načrta nam še ni znan, le toliko vemo, da se načrt v mnogih vprašanjih oddaljuje od zakona o radnjama, ki velja v pokrajinah nekdanje kraljevine Srbije. Prvotno je namreč vlada nameravala razširiti nekak modernizirani zakon o radnjama na vso državo. S tem, da je vlada opustila ta namen ter je izdelala nov obrtni zakonski načrt, vidimo že precejšen napredek in mnogo uvidevnosti za gospodarsko tako različno razvite pokrajinske komplekse. Z izdanjem zakonskega načrta o obrtnih pravicah je postalo zopet aktualno vprašanje obrtne svobode oziroma obrtne zaščite. Obrtni zakoni imajo predvsem pred očmi regulacijo manjšega obrtništva in trgovinskih obrtov^, dočim prepuščajo industriji, da se razvija po svoji prosti inicija-tivi, ter slednjo omejujejo v glavnem samo v delavskem vprašanju. Zato so obrtni zakoni predvsem važni za raz voj malega obrta in male trgovine. Eno glavnih vprašanj obrtnega prava je, kakšno stališče naj zavzema na-pram gornjim obrtnim podjetjem, ali naj jih močno ščiti s tem, da izvrševanje obrta veže na izpolnitev posebnih predpogojev, ali naj prepušča razvoj teh produktivnih poklicov prostemu konkurenčnemu boju. Okrog tega vprašanja se bodo pri nas bili brez-dvomno ostri boji, ker po sedaj veljavnih obrtnih postavah vlada v Jugoslaviji skoro načelna raznoličnost. Dočim imajo v bivši Srbiji malone popolno obrtno svobodo, posebno kar se tiče trgovinskih obrtov, je v pokrajinah, kjer veljajo še avstrijski obrtnopravni predpisi, nastop rokodelskih - in mnogoterih trgovinskih obrtov strogo reglementiran ter uživa v teh pokrajinah obrtno delo izdatno zaščito. Med tema dvema ekstremoma stoji Hrvatska in Bosna, kjer je obrtna zaščita manjša kot pri niis, ali vendarle precej sorodna naši. Povodom izdanja obrtnega zakonskega načrta se je načelno vprašanje: za ali proti obrtni svobodi že pokrenilo v jugoslovenski javnosti ter se moramo tudi mi baviti z njim, ako nočemo, da nas prehitijo druge pokrajine ter nam imputirajo obrtnopravni položaj, ki bi ga mi ne mogli f>renesti. Treba nam je predvsem iz-uščiti jedro problema. Ko se je v preteklem stoletju začela brzo razvijati obrtna delavnost, so vladala liberalna gospodarska načela. Vsakdo naj poskusi v svobodnem konkurenčnem boju razviti svoj ustvarjajoči talent. Ta prosta igra gospodarskih sil je bila temelj starejšim obrtnim zakonom. Ali proti temu načelu se je pojavil proti koncu prejšnjega stoletja odločen odpor v vrstah malega obrtništva in malega trgovstva. Razvoj tovarniških podjetij in velike trgovine je namreč pretil, gospodarsko upropastiti cele sloje prebivalstva. Na drugi strani pa so neizkušeni in neizvežbani elementi slabili konkurenčno moč solidnega obrtništva in trgovstva. Doživeli smo potern sukce-sivno vedno obsežnejšo zaščito teh dveh stanov, ki je pri nas v najnovejši dobi dosegla svoj vrhunec, ko smo morali celo vrsto trgovinskih obrtov podvreči celo koncesiji. Načelo proste konkurence je gotovo zdravo, ali v naših razmerah zaenkrat neizvedljivo. Njegova izvedba bi značila amerikanizacijo našega prduktivnega dela, za kar pa po vsej svoji tradiciji nismo usposobljeni. Ako zahtevamo zaščito obrtnega dela, nočemo s tem ustvariti zgodovinskih časov obrtnih cehov in privilegijev, ampak hočemo s tem osigurati samo mirni razvoj gospodarskega življenja. V Srbiji je lahko veljala obširna obrtna svoboda, ker je tam obrtna produkcija še mlada in nima tradicije, vsled česar ne more priti do večjih konfliktov in kriz, ali pri nas ne smemo seči nazaj v polpreteklo dobo, ker moramo paziti, da se prehod k industrijalizaciji izvrši čim gladkejše in brez občutnih gospodarskih žrtev. Pri izjednačenju teh načelnih na-sprotstev nam bo treba nastopiti precej energično, ker srbski obrtniški in trgovski predstavniki ne bodo hoteli pristati na naše napredno stališče. Za nas so merodajni sklepi mnogobroj-nih trgovskih in obrtniških shodov, kjer se je povsod enoglasno sprejela zahteva po zaščiti rokodelskih in trgovinskih obrtov. Dokaz usposobljenosti, kot ga predpisuje avstrijski obrtni red za nastop rokodelskih obrtov, moramo i nadalje reklamirati. Od nekaterih predstavnikov obrtnega stanu čujemo celo zahtevo, naj se podaljša pomočniška doba. Te zahteve pač ne bomo mogli uveljaviti, ali pri dosedanjem obsegu dokaza usposobljenosti bomo morali vstrajati. Izpregled dokaza usposobljenosti, kot ga predvideva avstrijski obrtni zakon, bomo morali tudi pripustiti, kar je v mnogih primerih zares na mestu, da se takim obrtnikom, ki brez svoje krivde ne morejo predložiti predpisanih izpričeval, kljub temu, da so bili zakonito določeno dobo zaposleni v obrtu ter so torej materijelno izpolni- li vse postavne predpogoje za nastop obrta, omogoči samostojna eksistenca. Vsled izrednih vojnih razmer so se morala tekom zadnjih dveh let določila o dispenziji uporabljati precej liberalno, ako smo hoteli hiti količkaj socialno pravični, ali ta prehodna doba gre h kraju, in bomo zopet morali za-poCeti rigoroznejšo prakso. Pri ized-načenju obrtnega zakona bomo mora- li paziti tudi na to, da se vsi rokodelski obrti, ki so našteti v § 1. avstrijskega obrtnega reda, še nadalje vežejo na dokaz usposobljenosti. Isto stališče bomo morali zavzeti glede trgovinskih obrtov. V tem vprašanju vlada še večja diskrepanca med nami in Srbi. Po srbskem zakonu o radnjama so takorekoč vsi trgovinski obrti popolnoma prosti, medtem ko je pri nas baš sedaj uveljavljeno nasprotno načelo koncesije za mnogotere trgovinske obrte, dočim so drugi v veliki meri vezani vsaj na dokaz usposobljenosti. Zveza trgovskih gremijev in zadrug ter trgovska in obrtniška zbor- nica sta sicer pred kratkim predlagali pokrajinski vladi, naj se odpravi za trgovinske obrte koncesijsko načelo, ali dozdaj je to vprašanje še odprto in veljajo dosedanji predpisi. Pri določitvi, kakšno varstvo naj uživajo po enotnem trgovskem zakonu trgovinski obrti, bomo vstrajali na stališču, ki ga je svojčas zavzela zveza gremijev, da napuščamo koncesijsko načelo, ali da v zvezi s tem dosledno vstra-jamo na tem, da se za vse trgovinske obrte, torej v večjem obsegu, kot to dozdaj statuira v Sloveniji veljavni obrtni red, uvede dokaz usposobljenosti. Med napustitvijo koncesijskega načela in splošno provedbo dokaza usposobljenosti bomo morali ustvariti junktim, ker ne smemo naenkrat pasti iz koncesijske zaščite v popolno svobodo za nekatere trgovinske obrte. Tudi v tem vprašanju bomo imeli mnogo nasprotnikov. Naš program, ki temelji na resolucijah mnogobrojnih trgovskih in obrtniških shodov ter je stvarno edino utemeljen, se torej glasi: Boj proti obrtni svobodi, izvedba dokaza usposobljenosti za rokodelske obrte vsaj v avstrijskem obsegu ter za vse trgovinske obrte tudi preko tega obsega. Zaradi dveh praznikov se je danaSnja številka nekoliko zakasnila. Izvoz in uvoz. Oehoslovaški promet blaga z Ameriko. Meseca aprila je izvozila Cehoslo-vaška v Ameriko blaga za 740.906 dolarjev, • dočim je istega meseca preteklega leta izvozila le za 331.446 dolarjev. Iz Amerike je Čehoslovaška v navedenem mesecu uvozila blaga za 26.744 dolarjev, medtem ko je istega meseca lanskega leta izvoz znašal 93.903 dolarje. Kakor je razvidno iz številk, stopata izvoz in uvoz v lepo sorazmerje. IMno gospodarske zadeve. Trgovina. Prodaja strupenih predmetov. V zmislu naredbe ministra narodnega zdravja št. 2751 z dne 25. januarja t. 1. bo prodaja predmetov, ki vsebujejo strup, vezana na posebna dovoljenja, ki bodo zopet vezana na polaganje izpita o poznavanju takega blaga. Slobodna trgovina na Poljskem. Gospodarski svet v Varšavi je ukinil na-redbo o izvoznih dovoljenjih, naredbo o ■voznih dovoljenjih pa je omejil le na nekatere surovine, kakor na železo, kovinske odpadke, gnojila, premog in živ-Ijenske potrebščine. Francoska trgovska bilanca, ki je bila tekom preteklega leta za 7894 milijonov frankov pasivna, se je znatno zboljšala. Dočim je leta 1920 Francija izvozila za 7728, uvozila pa za 15.728 milijonov frankov, sta uvoz in izvoz tekom petih mesecev 1. 1921 dobila popolnoma drugo sorazmerje. Uvozilo se je za 7728 milijonov, izvozilo pa za 9049 milijonov frankov, tako da je trgovska bilanca do sedaj za 365 milijonov aktivna. Industrija. Zvišanje pristojbin za preizkušanj« i* revizije parnih kotlov in za iipite osobja. Pristojbine, določene z razglasom poverjeništva za javna dela št. 5641 z dne 8. novembra 1919 1. (Ur. 1. 169 z dne 2. decembra 1919), se izpreminjajo takole: A. Pristojbine za preizkušnje in revizije parnih kotlov znašajo: Kurilna ploskev v m" manjša kot 2.5 za preizkušnje 50 din., za revizije 20 din.; v izmeri 2.5 do vštevših 10 za preizkušnje 100 din., za revizije 40 din.; v izmeri 10—50 za preizkušnje 150 din., za revizije 50 din.; čez 50 za preizkušnje 200 din., za revizije 60 din.— B. Pristojbine za izpite znašajo: za kurjače 10 din., za strojnike 15 dinarjev. Prošnje za opravljanje izpitov se kolkujejo po naredbi ministrstva za finance z dne 12. novembra 1920. (Ur. 1. 442. takole: vloge z 2 dinarja, priloge po 50 par.) Ta naredba je stopila v veljavo dne 28. junija t. 1. Tvornica klobukov v Sisku. V Sisku je, kakor smo svoječasno že poročali, osnovana tvornica klobukov. Tvornica je začela za enkrat izdelovati klobuke iz gotove klobučevine, katero dobiva iz inozemstva, vendar se stroji za izdelo- vanje klobučevine iz domače volne ia zajčje dlake že montirajo tako, da bo tvornica v kratkem od uvoza tujih surovin neodvisna. Parna žaga Vrbovška d. d. V zagrebški trgovski register je vpisan* tvrdka: »Parna žaga Vrbovška d- d.< Družba se bo pečala z nakupovanje)* gozdov v svrko lesne industrije, z pogonom žag, z nakupovanjem in prodajo vsakovrstnega lesa in lesnih izdelkov ter izdelovaujem vsakovrstnega lesnega blaga. Delnica znaša 2 milijona kron ter se deli na 5000 delnic po 400 kron. Tvornica mesa in konzerv v Subotici. V Briisselju se ustanavlja belgij-. sko-srbska banka z glavnico 50 milijonov frankov. Te dni so dospeli v našo kraljevino zastopniki tega velikega konzorcija, ki namerava osnovati pri mu podružnico in sicer tvornico mesa in konzerv v Osjeku. Konzorcij bo zidal za uradnike velike palače v amerikan-skem slogu in velik hotel na Paliču. Nova tvornica za opeko. Z glavnico v znesku .1 milijona kron se bo osnovala v Veliki Kladuši tvornica za opeko in slične predmete. Kriza v čehoslovaški industriji papirja in celuloze. Slovaške tvornice papirja in celuloze so ustavile pogon za 6 tednov. Med tem časom dobivajo delavci državne podpore. Po preteku šestih tednov bodo začele tvornice zopet obratovati, vendar le z 70 odstotki delavcev, ostalih 30 odstotkov delavcev bo zaposlenih ua drugih mestih. Vrnitev denarnih zneskov, ki izvirajo iz storniranih akreditivov in kurz-nih diferenc. Podružnica Centrala« uprave v Ljubljani je prejela od Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu obvestilo, da bo po Prehodno-gospodarskem uradu v Ljubljani vrnila denarne zneske, ki izvirajo iz storniranih akreditivov in kurz-nih diferenc v okvirju kompenzacijske pogodbe z dne 1. septembra 1919, štev. 180-SHS. V ta namen je potrebno, da prizadete stranke vlože s kolkom za 2 dinarja opremljene prošnje pri navedeni upravi, Beograd, Krunska ulica štev. 14. Prošnjam je priložiti potrdilo pristojnega davčnega urada, da je prosilec plačal za leto 1920 in za I. polovico leta 1921 predpisane davke, ker se sicer n« bodo vpoštevale. Hrvatska eskomptna banka je osnovala na Dunaju lasten denarni zavod. Hrvatska eskomptna banka je vzdrževala že več let poslovno zvezo z dunajsko »Landerbanko«. Ker pa zahteva današnji, velikanski promet z Dunajem direktne lastne zveze, je po poročilih iz Dunaja, Hrvatska eskomptna banka v zvezi z podjetjem Pollak in sin pod naslovom >Bančna komanditna družba 1'rane Pollak«, osnovala lasten denarni zavod, ki se bo bavil z vsemi blagovnimi in denarnimi posli. Lastnik tvrdke Pollak je v trgovskih in industrijskih krogih znani g. Louis Rosen, v zvezi s katerim je banka svojčas kupila Krav-sov parom]in v Osjeku ter ga pred kratkim prodala. Notiranje deviz na Krakovski borzi ukinjeno. Na Krakovski borzi je ukinjeno notiranje tujih valut. Ta korak je storjen radi tega, ker se tuje valute neverjetno visoko dvigajo. Istočasno je sklenjeno na konferenci finančnikov, da se mora komisijonarjem devizne banke prepovedati kupovanje tujih valut. Velikanska količina ponarejenih banknot po 1000 mark. V Frankfurtu na Majni je našla policija tiskarno banknot po 1000 mark. Delo je vodil neki Karl von Spiegel. Do sedaj se je dognalo, da je ta >tvornica« razposlala na Poljsko in v Berlin čez 7 milijonov ponarejenih novčanic po 1000 mark. Vzrok padanja avstrijske krone. T/. Dunaja se poroča, da se padanje tečaja avstrijske krone na ta način tolmči, da se spravlja v zvezo z nakupovanjem dolarjev in drugih zavezniških valut s strani Nemčije, ki v teh valutah plačuje vojno odškodnino. Madžarski državni dolg znaša po službenih poročilih 123 milijard madžarskih kron. Podružnica >Peštanske nmdjarske koniercijalne banke« na Reki v italijanskih rokah. Podružnica »Peštanske mad-jarske koniercijalne banke« na Reki se je pretvorila v podružnico »Banca Con:-merciale Triestina«, ki je v tesni zvezi z Madžarsko vseobčo hranilnico. T G O V S K 1 LIST' 3~ Ogroinc. kapital delniških družb v Nemčiji. Delniška glavnica vseh nem-škili družb je znašala leta 1913 17 milijard mark. Do leta 1920 se je ta kapital zvišal za 13 milijard mark in dosegel znesek 30 milijard, v teku preteklega leta pa se je zvišal še za 5 milijard in narastel na 35 milijard mark. Te številke povejo več kot razni drugi komen- tarji. Ugotavljanje čiste teže pri trošarin-•kili tekočinah zaradi pobiranja trošarine. Opazilo se je, da mnoge carinarnice pri tekočinah v preprostih sodih zaradi pobiranja državne trošarine ugotavljajo čisto vsebino po računu, nekatere pa pobirajo državno trošarino po nečisti teži, ravnaje se po členu 3. zakona o splošni carinski tarifi. Oba načina sta nepravilna, drugi način pa še zato, ker se mora državna trošarina tudi na tekočine po členu 10. pravilnika za izvrševanje določil o državni trošarini pobirati samo na čisto vsebino. Zato se odreja carinarnicam, naj na tekočine, na katere se pobira državna trošarina, če se uvažajo v preprostih sodih, za ugotavljanje čiste teže v kilogramih zaradi pretvarjanja na litre odbijejo od nečiste leže 20% kot taro. (Ukaz z dne 20. avgusta 1910., »Srpske Novine« z dne 24. istega meseca in leta, št. 185.) Ko se tako dobi čista teža, se mora, če gre za rum, esenco za pijače in konjak, pomnožiti z 1.075 litra; rezultat, ki se dobi s to pomnožitvijo, kaže čisto vsebino, na katero se mora pobirati državna trošarina. Čista teža v kilogramih, ugotovljena po odbitku 20%ue tare pri pivu, finih in trošarinskih vinih vobče, likerjih in ocetni kislini, je enaka litrom (100 kg za 100 litrov). (Glej »Razmere teže in vsebine trošarinskih tekočine, str. 108. trošarinskega pravilnika.) aiBi*iaiami|i(iBt«ici».Sni>a<«iSiS,alatBlail,Maig,a,aiaw,s,sia