Tečaj XIX. gospodarske, obertniške « naroc Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 il. 80 kr., za cetert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr«, za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 14. avgusta 1861. Itazstava Londonu Leta 1851 je bila v Londonu perva velika razstava kmetijskih pridelkov in obertnijskih izdelkov, ktere se je udeležil skor včs svet. Tudi mi Slovenci iz Krajnskega, Štajarskega, Koroškega itd. smo poslali marsiktero rec v tadanjo razstavo. Anglež je prebrisana glava. Lever piše v svoji knjigi da „Angleži niso pozabili, koliko imenitnih stvari (kmetijskih pridelkov iu obertnijskih izdelkov) so Av-strijanci priterali leta 1851 v London; nikdo ni mislil, da pohlevna Avstrija ima takošne zaklade; zato prićakujejo v razstavi prihodnjega leta 1862 še veliko več reci viditi, ker v 10 letih se je gotovo marsikaj zboljšalo, marsikaj novega iznajdlo.a V prihodnjem letu 1862 bo spet razstava v Londona. C. kr. ministerstvo narodnega gospodarstva je iz Dunaja c. kr. deželnim poglavarstvom, obertnijskim in kupčijskim zbornicam in pa kmetijskim družbám vseh dežel našega cesarstva že razposlalo povabila, naj začnejo priprave delati, da se londonska razstava razglasi po vseh deželah in fabrikanti, obertniki, rokodeici , kmetijski gospodarji P» opomnijo razstave, v kteri se bo to, kar bojo poslali, ako je kaj vredno, razglasilo po ce le m svetu in potem pot mumij 5 ki je kaljivost več sto let obderžala. Al težko je verjeti, da je to resnica; lahko se pritakne takim rečem sleparija 33 Indep belg." terdi 9 da so goljufni potokazi na lašč med zavitke mumij vtaknili frišnih pšeničnih zem in jih potem radovednim popotnikom za dragi dnar prodali kot prestaro pšenico r Že L. Vilmorin spričuje po mnogih skašnjah 5 da razun ovsa vse naše žita, če so tudi prav varno sprav ljene, zgubijo kaljivost, ako so več kot 10 let st To poterjuje po obilnih skušnjah tudi profesor. Fr. Ha> berlandt. On pravi dalje, da semena naših žit toliko ever teje kalijo kolik bolj m so 9 tolik zgubij prej pa kaljivost; tudi p< ívost. Ječ m tudi svojo kaljivo moč. Najhitreje rež zgub o zgubí ze po m t i h svojo kaljivost. koruza je kalil tudi še, ko je bil 11 let star obderzí kaljivost dalje kot pšenica pa prekosí še ječmen; najdalje se derží oves, ki 9 P (Zark d ob sirovo maslo ali put s e d Í ako se na 1 funt putra vzame 2 funta mleka s krave (ali frisnega mleka) in se oboje skupaj vnovic mede. Sirovo maslo je potem spet tako dobro, da tudi naj- koclj clovek ga ne bo mogel zavreči. odperla kupcu sem ter tje. Kakor druge kmetijske družbe je tudi naša přejela od c. k. deželnega poglavarstva povabilo, naj se združi z obert-nijsko in kupčijsko zbornico, da bode tudi krajnska, kakor štajarska, koroška. isterska. goriška in vsaka druga dežela avstrijanska nadomestovana v tei razstavi, v kteri bojo vse reci v 4 velike verste razdeljene. V pervo versto spadajo: reci pridelki za živež mašine rudninske, fužinarske iu kemijske [tedaj žita in drugi sadeži) in vina; v drugo vsake baže, mnogotero orodje, muzikaiui instrumenti, ure itd.; v tretjo: pavola, predivo, konoplje, svila, volna, kože, kožuhovina, usnje i papir f hišna oprava, železnina, jekleno in nožarsko blago, zlatenina, srebernina itd., loučarsko blago, steklo (glaž) itd., včeterto pa umetniški izdelki malarjev, podobarjev, risarjev, tiskarjev itd. ! To je le kratek obris tega kar se bo v razstavo je malo, da naši fabrikanti, obertniki, rokodeici, umetniki, kme ti j ski tr ospodarji in drugi prevdarijo, kaj bi morebiti imeli v razstavo poslati. Bolj na drobno se bo vse še na znanje dalo. kakor tudi vse to, kar bo treba storiti, da pridejo po-slaoe reci prihodnje leto v razstavo v London. 33 Novice" bojo tudi v tem svojo dolžnost storile in po vedale vse svojim bravcom kar bo treba. Gospodarske skušnje. w J ta ka lj i ve?) Prip (Kako dolgo duje se o kor uzi, dolgo pred prihodom Evropejcov v Ameriko žerna tursične ki so jih v egiptiških urnah našli, in so bite vsajene sila ro da so v Peru v grobih Inkovih našli 9 dovitne pripoveduje se o pšenici iz grobov egiptovskih * „Austria. ber pošiti od and prospects." London 1861. Gospodarska novíca (Svilarstvo v Dalmacii). „Serbsk. Dnevnik" na znanja iz Dalmacije o letošnjem pridelku svile (žide) ta kole: „Tudi pri nas je letos s židnimi cerviči 9 slaba bila bolezen se je prikazala; zato je cena kokonov zlo nizka bila; po 1 gold. 50 kr. so plačevali funt. Letina se je iz-perva dobro kazala; al poslednji čas se je obernilo vse na slabo. Nekaj je oplasilo to ljudi, nekaj pa tudi repata zvezda, ki se je kazala na nebu. (Cukra i z pese) čedalje več delajo avstrijanske cu-krarnice, kterih je sedaj že 124. Lansko leto so blizo 15 milijonov centov bele sladké pese podělali v cuker, in ker je ta pesa podveržena davku, so te fabrike deržavi plaćale 5 milijonov in 112.000 gold, davka. (Kmetijska posojilnica) za okrajno pražko se je nedavnej ustanovila; po prošnji poddružnice kmetijske je vlada napravo take posojilnice dovolila. Ta posojilnica ( Vor-schusskasse) bo menda perva v našem cesarstvu za kmetijske potrebe, iu bo nekako tako osnovana kakor naša ljubljanska za obertnike in rokodelce. Ona bo dnar na po-sódo sprejemala in 5 od 100 obresti (činža) plaćevala ; razposojevala ga pa med svoje družbenike po 6 od 100. Za s ta vi ti ne bo pri tej posojilnici nič treba, ampak ona bo upala poštenim ljudém brez zastave, kar bo mogla. To je pač lepa naprava. (Rib) je kakor na Nemškem tudi na Angležkem čedalje manj , zlasti lososov (Lachs) pred 50 leti je veljal funt 4 do 5 kr. ; zdaj veljá že čez 1 gold. (Konjskegamesa) se po „Frauend. Blatter" čedalje več povžije na Dunaji. Blizo 5000 kónj se vsako leto pokolje v mesuicah dunajskih, ki barautajo s tem mesom. 268 r Beseda o pravem času • • resiiičnim prijatlom naroda našega slovenskega. \ - P.Stopili smo v novo dobo, ki zahteva novo pa marljivo delavnost; kerstiti jo hočem djansko dobo. Zlasti nam Slovencom se kaže mnogo delà; pa treba nam je , orati, gnojiti, sejati, vlačiti na polju svoje narodnosti, ako hoćemo, da nas ne bodo leuobe in namreč se kopati zaspanosti tožili unuki naši, ako ne najdejo sadů ob svojem času, ki bi bil imel pred njimi stati že, cveteti in zoreti, da bi jim le treba bilo žeti, ua kupe spravljati, hvaležno vživati sad truda našega in veselo dalje zidati. Dolžnost nam je torej, da uidemo tej pravični tožbi, ob enem, ko se s krepko besedo potegujemo za obveljavo tudi djanje; brez nam zagotovljenih pravíc prestopiti v djanje; brez tega prestopa nam ni nić pomagano. Da smo dozdaj križem roke deržali Slovenci, nam sicer noben pošten človek, ki vé, kaj smo v malo letih doveršili, očitati ne more; al da bi se bilo dalo še marljivšim biti, se nam pa morebiti more reči. Ako je to tako, prevažno vprašanje nastane, v čem delavnost o sedanjem času? Gotovo ne v tem, da se vedno le spominjamo žalostnih preteklih časov. Mir jim bodi! Saj so minuli; Bog daj, da se ne zbudé nikdar več! naj se razvija nasa Tudi ne v tem, da se hudujemo čez nje ki so tlačili 9 našo narodnost. Bodi jim odpušeno, naj so nam že vedoma ali nevedoma delali krivico in težave! Tudi ne v tem, da vpijanjeni veselja roke križem der zimo, milejšo zoro, ki nam je napočila, občudovaje iu zlatih darov z nebes prićakovaje. Tedaj v tem, mi kdo poreče, da se berž jutri vpelje slovenski jezik po vseh učilnicah in pisarnicah slovenskih. Ne, ljubi moj, blizo si zadel, pa nisi je uganil. Na vrat na nos je malo kdaj prav in dobro; v hi trici storjeno, je ra Na to mi mati s smehom odgo za božjo voljo vendar! kaj si li še tako mlad 9 si mislim ; serce pa mi veselja zaigra. Prepričati 9 da tega ne iimeš, da žrebica našo Mino pomeni?" še živa, očeta poprašam ?? so to besedo slišali? vselej na legat z grada pripoveduje kje da Vejste, da ko bi bil kdo tiidi verč stiidenčine o svetih Pri uas pravimo, da v Ljubljani treh kraljih mi za tilnek vlil, se ne bi bil tako zlo pre- 9 kje da gori u mi strašil kot takrat. Zmužném se včs pobit iz veže, grem oče odgovoré. prašam tudi Preteklo saboto me stric obiščejo; po za šišni vogel njih, ali umejo izrek: „na legat vpiti?" Se vé da vem, kaj se to pravi ; kakosen pa je legat 9 tega kati. hiido. in zacnem kot malo dejte milo in milo pla-Pa tiidi še to sem prenesel, to še ni bilo nar veče Pogodili so se: Blaže je bil zal korenjak in torej ne vem povedati; nisem ga še vidil. Ravno to mi moja tiidi Mina v ta kup dovoli. Na kratko, tisti dan po sveč-mlajša sestra poterdi. Le gat je tedaj nemški „Sprachrohr". nici je bila poroka in Mina vzame od naše šiše slovo. Jaz dopolnem svoje 24. leto. Moj stařeji brat nima otrok. Kar me eno nedeljo oča k sebi v hram pokličejo in mi rečejo, da se morem oženiti, da naj po svetu pogledam Domá pa smo vsi omenjeni v Ribniški fari na Do lenskem. A. Lésar. Kratkočasno berilo Kdor po svela gré, marsikaj zvé 9 ali : in ce bom ktero po svojem sercu najsel, da bomo vale brez vsega odlašanja pirovali. Prikimam z glavo, pa ne čerh-nem ne bele ne černe, ter greva iz hrama in morebiti bi bilo ostalo vse pri starem, ako bi se ne bilo kmali po tem Kako se ujec Koča za „Novičarja" poteguje. (Dalje.) nekaj posebnega zgodilo 9 to je 9 Blaže nenadje umerje in Mina s tem paperkom (na Mihata kazaje) uboga udova ostane. Cez besedo pa perk se smeh vzdigne. Al Zdaj se z Mihom pogledata; ta mu pomigne, in kakor ujec mahoma zareži: Kaj je tu sesmejati? mar li resnice ne sta se že prej pogovorila, začne gostivničar: „Ujec! že govorim? Enoglasno vsi odgovorijo: „Res je 9 res u zdavnej mije na jeziku bilo vas vprašati, ali ništa z Mihom In potolazen pripoveduje mozak na dalje: Poldriigo leto po v kaki žlahti, ker ga niste za pasterka hotli imeti ?" Blaževi smerti mine, kar mi naenkrat misel pride, da če Ujec. Djal bi, da sem mu prav toliko v žlahti, kot tebi. sem jez prec še Koča, da pa Mina več Koča ni, tu ti sam Janez. Kako pa vendar, da niste njegove matere vzeli? pri sebi dem: Gladi brado! kaj veljá, ko bi Mina spet Koča Ujec. To toliko umem, kot skrivnost svete trojice. postala? Rejs se nisem mislil ženiti tiidi še zdaj ; ker biti? Miha. Pa kadarkoli je mogla kaka žlahta med vama je pa to očetova želja, Mina pa sama po mojem sercu bila, se podam nekega dné k njej, ter ji ob kratkem povem, Ujec. Sodite sami, sej ste po šolah hlače tergali; jaz kar me pri sercu teži rekši: ..Mina! čuj, oča so mi sve- tega ne vejm. Tvoja mati je bila mojega oceta bratova hci, tovali se oženiti, in glej! ti si po mojem sercu, ne bi hotla ki je kmali po porodu tega dejteta z ženo vred za vro- toraj v našo šišo nazaj priti?" — Ona se zavzame, ter me činsko boleznijo umerl, torej je bila tvoja mati le dve leti debelo zraven pa vendar prijazno pogleda in reče: „Janez! i i • V » m • v i > • mit • c • « « j t a % m f -v * » > « % od mene starejša, in ker sva se v eni šiši porodila, sva vejs 9 mislim tako ostati." Jaz na to kar ob besedo tudi v eni šiši rastla, se prav kot brat in sestra ljiibiia in pridem in se proti vratam vernem. Pa zdajci rne za roko se zmirom tikala. Hodila sva vkiip k nauku za spoved in prime, ter mehko dé: „Ne prestraši se! če je drugač mo- obhajilo, zvali so naji gospod, mene Janeza Kočevega, in goce 9 naj se pa božja iu pa tvoja volja zgodi. a To njo Mino Kočevo; tvojo mater Stefan pa pozneje tiidi slišati kot jeleu skoz vrata pianem, ravnopot k očetu pri Uršo Kočevo. Tako prihajava mi dva od dné do dné veča, hodva vkiip na sejm in tako tiidi po Božjih potih. Pripeti ki je po mojem sercu. se enkrat, ker sva bila ravuo na Križni gori, da jo nekdo Mina! naša Mina!" sproži: „Hencajte! ta sta gotovo ženin in pa nevesta, zakaj 9 dervim, jih ohjamem in iikam: „Oče! oče! sem jo najšel Naša Prav 44 ona in nobena druga » „Mina, ne". — No! čigava pa je?" Blažetova vdova?" 19 euak par se kmali ne najde, godčev Marka iz naše vasi u 79 Kaj pa da zaverne » Oča skimajo z glavo rekši: Ljiibi moj Janez! se bojim, da iz te zmesi ne bo peke. kako moreta li ženin in pa Sicer kar se mene tiče, tako ti povejm 9 da bil serčno nevesta biti, ker on je Koča, ona pa tiidi Koča? Rejs zadovoljen, pa vidva sta si v žlahti. Al pomiri se 9 vale da sem takrat še toliko na ženitvo mislil, kot Tiirk na jutri pojdeva h gospod fajmoštru in oni nama bojo to reč Greva driigi dan k gospodu. Naji je, svejti kerst, pa besede „on Koča, ona Koča" mi skorej bolj na tanko razložili." sapo povzamejo. Vendar to sem še prenesel, to še ni bilo poprašajo, kaj da želiva ? Jez riideč kot kervava pesa Bil je molčim in v tla gledam , oča jim pa povedó moj namen. ? Pride predpiist drugega leta. predvečer svete Neže, kar prilomastijo v uašo šišo Marka Gospod na to z laznimi besedami rekó: „Prijatleve Mine ni Prijatel, njegov sin Blaže, njegovega očeta brat in pa nje- potreba hvaliti, ker je bolj znana, kot jaz; je pridna, pa gove matere sestreni mož. Nas vse lepo kristjansko po- metna, pobožna, ob kratkem, vse lepe lastnosti ima (moje serce od veselja vrč) pa samo ene ji popol zemljopis. Rodoljubni gospod je storil to ; družtvo je prosilo noma manjka — (moje serce kaliije) in ta je, da ne tadanje ministerstvo nauka, naj ga odobri za nižjo realko ali bo nikoli Janezova žena, zato ker sta si preblizo v žlahti." Tisti hip mi je zaveršelo v glavi, kakor volu , kadar ga gimnazijo; vrednik „Novic" je osebno pri gosp. ministru grofu al vès up naš je splaval po To v dokaz , da Thunu bil in podpíral prošnjo, — vodi — zemljopis ni bil za šole sprejet! morajo pred takim pocetjem vse gori imenovane „Vorfragentt re-sene biti. To je pa le naša osebna misel; prav bi bilo, da bi mesar po čelu z batvo telebi pa se vendar nekoliko zbrihtam ter rečem: „Gospod! ta ne more biti, ker jaz sem 9 tudi drugi rekli svojo Vređ. Koča gospod ona pa Prijateljca. 44 T> Ti pa to povem, odvernejo 9 da tako govoriš, kakor ůmeš, in pristavim samo se to, da bo prej pet krav za groš, kot pa ti Minini mož. blizo kazine y kjer po starodavni šegi (zakaj da Vatvazor Janez! sej si pameten mládenec! zbij si Mino iz možganov; o tem nič ne omeni, nisem inogel nikoli izduhtati) naši sej je dovelj še drugih poštenih , pametnih, iu pa će že hoćeš, tudi berhkih deklic; boš jo že staknil, će ti je ktera » gizdalini na ograjah sedé, vidil sem defilirati ljubljanske gospé in gospodičine. namenjena za zdaj pa z Bogom u Al bile so le sanje in stavil bi bil v loterijo, ako bi mi Odrineva z oćetom , prideva iz farovža na cesto ali bil le kak angelj leta mojih prijatelic naznanil ; mislil sem ulico, jaz skoraj ob vso pamet se še ne pokrijem, temiić na številke 45, 57, 60 itd. do 90, pa sem djal. clovek vijem in zavijam svoj nov klobuk proti domu gredoč , da ima včasih slab spomin in se zmoti. Pustil sem tedaj loterijo. je prav tak kot valar bil, in drugega nić ne ćerhnem, ko Pridši v naše staro po Jazonu sozidauo mesto, se te besede: ,,Jaz Koča, ona pa Prijateljca, pa v žlahti?" opravim, obrijem, olikam, uarodno modro-rudećo-belo za- svet » y svet! ali se tebi blodi y ali pa meni? jaz vratnico otvezem in se naravnost ob šestih popoldne v tako tega ne razumem. Hem! hem! prej pet krav za gros y kot strastno ljubljeui, ča rov i ti šterualé podam. Serce mi je bilo pa jaz Minini mož?" za ktero rad bi dal bil kerv, živ- kakor kladvo, žila je bolj berzo kakor po navadi hitela in ljenje oh! to je bilo najveće hudo! (Dal. sl.) Pisma slovenskega turista i. ko zagledam na kazini staro ćerno tablico (gotovo še iz časov Martin Lutra) z napisom: „Heute Musik" itd., se nisem mogel već zderžati ; solza za solzo se mi vtriuja in kmalo je bila ena ruta přemočena! Oh, koliko časa že nisem bil tako ginjen! Al kaj me še vse ćaka? Pod Sèm ter tjè sem potoval po svetu, 8. avgusta. tablico so bile ravno tako mize in stoli kakor nekdaj po-ikaj vidil in stavljeni; ravno tako vse vtopljeno v študje kave in leda, skusil Nekega dné grem — povem v'am, da sera „gourmand u k branjevki; kupim si sira, ga odvijem, pa kaj berem? In ravno tako so prebirali Triesterco, Presse. Ostd. Post in naso ljubo teto Allgemeine. Skoda, da nisem Canova; upal si stiri podobe takih zamaknjenih bravcov napraviti, da bi Grazer Tagespost"! Serce mi je veselja skakalo; dobil se kaj dobro reprezentirali na vseh štirih voglih aleje i yy sem s sirom vred tudi „Kalbfleisch" ; ogledujem list od Dalje korakara; muzika mične melodije iz Verdi-tove spřed in od zad in na enem mestu ostali sir postergam opere igra, in kakor nekdaj. sanjalo se mi je tudi v ptuj-iu spodaj zagledam — bravee veseli se z mano! evçqm! stvu tako, je bilo vse po starem stanu: gospođici na ograjah tiho šeptaje so potuhnjeno se prederznili sčm ter tjè izpod SVQTjXa I slovenske dežele !" Prebiram, prebiram, in ćudim se „Wanderungen" turista dozdaj neznanega skoz Mil da y klobuka do serca ginljivo kako devo pogledati. i'oslušal more kdo tako nesramen biti, taki genie „kalbfleischern" sem dalje, ali je na tem glasovitem mestu tudi jezik še imenovati. Dragi neznani turist! Spovem se ti pri priloz ostal kakor je bil nekdaj. Sam si popiši, bravec y moje voglu čujem nemščino z ravno tem nosti: kaj nek so proti tvojimi obrazi: Yorickovo sentimeu- veselje, ko na vsakem talno popotovanje, Heine-tovi Reisebilder itd.! Berž si tudi Jazonovim akceutom peti, kakor nekdaj brez vse spreraembe. mislim, da taki genie ne rastejo pod Semeringom in Hoch l*uhtal, študiral in glavo sem si bělil, s komu ima ta monu o* © U roditi. Ti si nam „Land und Leute'' hotel z živimi barvami obrisati; izverstno si jo zadel! Slavni olligom; kaj tacega se more Ie deleć zunaj v „reichu" mentalna nemščina kako analogijo : ali z „Niebelungenliedom " * ................ali z gotiškim svetim pismom Ulňlovim, ali s staroskandi- francozki malar Ho- navskim; pa vse zastouj, nisem je najdel. Kakor ima gosp. race Vernet se je pri strašni nevihti na jambor barke pri- D. Terstenjak svoje hipoteze, imam jez svojo, in mislim vezal in germećo naravo za svoje neprecenljive obraze štu- da je še Jazon kje pred mostom se vstávši dirai; tako si se gotovo tudi ti pripravljal za te fotografije; y vprašal: „Welche iz vsega je očitno, da si bil gotovo nič se ne brani Suppen berden bir ôber hait' essen?" Hvalimo Boga, Slo venci, da imamo še veliko oseb v življenju, ki ta še do kakih 10 ali 15 let pri Načetu Kurandu ali pri Avgustu zdaj premalo znani monumentalni jezik govorijo! Pa ne , pa uezná, pravi zameri, ljubi bravec, če se prederznem pri tej priliki re- Cangu za lokaja. Kar se človek ne uci, stari pregovor; skušal sem se od tebe naučiti kolikor je klame delati in ti naznaniti svoje slavno delo, ki se ravno sedaj v Berolinu tiska pod naslovom: „Vergleichendes Wôr-terbuch des Jason-germanischen Dialektes oder der soge-nannten „vermischten" Sprache, wie sie sich uoch in der Sternallee erhalten hat" ; veljalo bo le 7 novih krajcarjev bilo v moji slabi moci, in v tem hipu sem sklenil, tudi tu-ristnićne pisma pisati. Toliko sem mislil, mi je treba omenití, da tni ne bo kdo oponašal, ako „a bove majore discit arare minor". Bil sem po navadi zjutraj prozaičen in zvečer senti meutalen. Tako večere sem bledo luno ogledoval, mi je ta alo kakor pomladanski sneg in želel sem spet vi W . MM "«V , «W . " ' " bores Spottgelt!) in čisti dohodek je posvećen „der mo serce se numentalen Erhaltung der Sternallee.*' diti enkrat slovensko Méko Ko sem tako proti y naso drago, belo Ljubljano. obernjen molil y me je Bog Ivo sem nadalje korakal, so se vsi na tihem dražili nad barvami moje zavratnice, da tako lahkomišlj-eno sime- Sèm ter tjè sem trijo tega krasnega zivega muzea motim. usliša!, usmilil se je pobožnoga Slovenca, ga spravil v voje iz severa v slovensko Atiko, ali kakor slisal: ,dos is ouch a Slobenier! ali: ôuch a ultra !" Na zov lak ki koncu drevoreda proti glediscu il>o navadi Ijudjo pravijo, v kranjsko deželo priderdral. Ginjen sem bil, ko sem bistro, zeleno mater Savo vgledal; še bolj pa me je cr anil zagled • * nasega romanticnejra Par » nasa y nasega rujavega, nespremcnljivega očeta Golovca. se neki gospod z oćali na nosu vstavi, me zasmehljivo od verha do tal meri in na pogledu so se mu besede brale: „Kaj ta norec res misli, ali so po tem takem res „Slobenier^ da smo v 19. stoletii J'y na svetu, ali res misli naše monumentalno sprehajališće in gole rebra kaže? naso monumentalno „vermišt špraho u • # Pa kaj te mika Golo vec, ki še zmiraj me utegne kdo zavemiti. Oprostite! Vsakdo ima svojo oskruniti? strasti, svoje poželjivosti ; nekteri so zamaknjeni v plesnjive bila moja misel še le-ta, da, ko se z novimi časi čitavnica, Bog obvari, s svojim vrinjenjem ljubi gospod, ako to berete, bi krokodile, svitle kebre hi nemško kulturo; nekteri v usnje slovenske šole in druge reči te baže ustanovijo iz nemških kož, bohinski sir in „Grazer Tagespost cc y naj bi se y spet tudi družtvo naredilo, ki bi čulo nad tem, da bi se „veriništ dru^i v „HansjOrgelna" in v zonto na žgancih itd. Kar se špraha" v zvezdi na nobeno vižo ne sprenaredila. Bom že v „Sternalć" «i y mene tice, sem bil. že od mladih let zaljubljen v „ttoženpoh" in pa v klepetuljo tercijalke. Te prikazni eem vedno ogledoval, študiral, in ko sem dolge leta v ptuj-řtvu bival, se mi je grozno tožilo po njih; kolikrát se mi je ponoći sanjalo, da jo muzika, in da sem v drevoredu skeibel, da bodo Angleži iz vseh krajev raji to Jazonovo v ♦ • zapusciuo, kakor pa Huuibalov hrast na Piemontežko gledat hodili! Val. ^arnik. #) li onec: „4 dui v zl. Pragiu smo projeli, pa za daaeď že pre pozno. Vred. 2*1 Dopisi selja 9 po dostálem truda jela jim je prijetna prosta sapa Iz Gradca 8. avgusta. h pihljati. Pri javni Nemila smert nam je hneo imenovati. razglasbi Pred vsem je slišali smo veliko nadepolnih serce moje veselja pa zopet pokosila iskrenega domorodca, kteri se je vestno trudil, igralo slišati verlega mlađega Slovenca govoriti slovenski obogatiti slovensko slovstvo in pospeseval s svojimi spisi Govoril je o Iepoti svojega jugosloven9ko književno edinost: urnerl je namrec 5. avgusta omenil tukaj v 49. letu starosti svoje po dolgi bolezni g. Jožef Drobuić, duhovnik labodske vladikovine in zaćasni učitelj slovenskega jezika na tukajšni gimnazii, pisatelj malega reć-nika ilirsko-nemačko-talijanskega, malega slovensko-nemško- materinskega jezika i pa tudi žalibog gladko. okov ječi. 9 v kterih je zdihoval in v kterih se zdaj ^r # ™ Govoril je izverstno; beseda mu je tekla prav Al moje veselje je bilo kmali pri kraji, ko mi nek prijatel pripoveduj v kakošni zadergi bila je omenjena slovenska beseda. Neki gospod se je mnogo obotavljal, laškega besednjaka, prevodnik nekterih gledišnih iger, nek- preden je Slovencu dopustil govoriti slovenski na zemlji danji vrednik celjske „slovenske bčele" in pisatelj razuih slovenski! Da bi nobena besedica kakemu nemškutarju v ne zaostala, je včs prepis prav skerbno popilil in po- sostavkov v slovanskih in nemških časopisih. Posnemanja vredna je njegova oporoka, ktera se glede knjižnice in še gladil gerlu Oj 9 kako je vendar še naša pohlevna in poštena ne razprodanih knjižnih prizvodov tako-le glasi: „Sve slovenščina povsod varno priklonjena! Res ni se čuditi, da svoje knige ostavljam j ugosla vanskoj akademii naši hervaški bratje niso imeli več prostora za takošne znanosti.44 Naj bi kdo izmed njegovih starejih znancov. kteri natanjše pozná njegovo celo življenje, obširniše spisal moze duri ! 9 ki nemscino na altar stavijo, narodni jezik pa za deržavnem Naproti pa slišimo životopis našega pokojnika. Ena se želja njemu da našega poslanca v spolnila: ,,da bi mu truplo počivalo v zemlji slovenski" nije ker zboru že nekak boljši duh navdaja ; pri neki skušnji v uci teljski pripravnici je deželni šolski ogleda to pripovedoval smo je shranili dné 7. avgusta na tukajšnem kameno Bog daj 9 da bi bilo temu tako. Lep spominek bi si postavil polskem pokopaliscu. Lahka mu naj bode zemljica in dol- v sercu slovenske matere, in mesto izdajavca slovili bi ga gaja pamjat! v mi in nasiedniki naši kakor rešitelja! Prepričan vendar že Od Slatine pri liogatcu 7. avgusta. J. Ž-n. — mora biti. da ga niso Nemci, ampak Slovenci poslali v Dolgo smo čakali novega župana; hvala Bogu, da vkljub deržavni zbor, da bi tam za slovenski narod, ne pa za vsem nasprotuikom smo dobrega in domorodnega dobili, nemškega besedoval. Podal je nek našim češkim bratom namreč gosp. dr. Jožefa Sok-a, oskerbnika na Slatini, se je že velikrat skazal On dobrega očeta revnih in pomoćnika roko, poznavši, da le v autonomii dežel je za Avstrijo Bog v nadlogah. ne daj, da bi prisiljeni bili preklicati svojo besedo ! Pri pervi skupšćini srenje 30. dan p. m. je on Gospod poslanec! kakor ste pravični doma v svoji pisarnici, iu izvolil za srenjskega pisarja odbornika gosp. Zdošek-a mu obljubil 100 gold, letne plače; ko so to vsi odborniki poterdili, je župan rekel, da bo on sam 50 gold, pisarju dal, tako pravični bodite tudi v deržavnem zboru S m. Odprite usta i in potegnite se za nase pravice Prihodnjič nekaj o naših srenjskih županih in njihovetn drusrih Skaza; na to hitro 50 gold, pa naj dá srenjski svetovavec France „amtiranj gosp Skaza listnico v roke vzame in položí 50 gold. na mizo; tako zdaj srenji pisar nobenih julija Iz Primorj 1 avg ova Mesarski ukaz od 14 s kterim so poslanci poreškega zbora popolnoma stroškov ne prizadeva. Hvala jima zato! Izvolijo si še za raztirani in je zapovedaua nova voiitev vestnih in zvednih srenjskega hlapca doslužeuega vojaka Drofenika in mu ob- možakov, je po isterski deželi od ene strani ravno s takim ljubijo 120 gold, na leto; g. župan dá 20 gold., srenjski velikim veseljem bil sprejet kakor od drug strani z ne svetovavec g. Stajnšek tudi 20 gold., od župaua V se dobi znano pobitostj A cesár če nam dobro, neka ga Boze stanovanje, luč in derva poverh, in tako srenjo le 80 gold, živi!44 se je sèm ter tjè slovansko ljudstvo radovalo. Pa s košta. Novi župan je oster proti lenuhom in sumljivim temi besedami ni še vse učinjeno, dragi isterski Slovani I ljudém, drugač pa pravičen mož. Pa tudi ima dobre od- nego ker so vam Njih Veličanstvo novo voiitev dovolili, so vašim bornike, kteri ga bojo v njegovi službi podpírali; med njimi s tem je tudi naš dobri in visokočastiti g08p. nadžupnik Janez dobro in korist ne le samo mislite rokam izročili, da zdaj tudi sami za svoje se tudi potegncte nego Kolin pri sv. Križu. Hvala srenjčanomda so si tak verle in da se ne daste več ? kot zadnj • . V * peljati in pa svoj može izvolili; hvala pa tudi gospodom, da se toti butari za sveto vero najdražji zaklad, to je častiti materni jezik f odpovedali niso, ampak za dobro cele občine to ćastno ime si po vsi sili vzeti. Kaj ne i dragi đitelji! vi učite svojo pa tudi težavuo opravilo na se vzeli. Letina je pri nas deco moliti Boga v slovanském jeziku , v tem jeziku jo srednja; sena je bilo obilno, pšenica je (epa, le na nizkem » o • UC1J0 vaši duhovni pastirji ali redovnici kristjanski nauk i v jo je rija dobila; reži dosti, sadja nie, le jabelk kaj ma- tem jeziku se ona ući v vaših ljudskih šolah šteti i pisati lega; vina v nizkih goricah malo, pa morebiti bo dobro, in hrojiti, v tem jeziku se vam v cerkvah list in sveti toraj 9 zato pa cena vina pada; po 60 gold, štertinjak se lahko Suša je velika, ako dežja kmali ne dobimo dobi. slaba, koruze bo malo 9 bo 9 repe f ajdine in koren ja ne bo nič. evangelj je to jezik poslednji peva in se vam božja beseda oznanuje 9 ki ga vam je podari! sam Bog, glas ki je pervi in vašega življenja, in ta častiti materni jezik, Na krompirji se se bolezen ne vidu Otave bo zavoljo suše ki je z vašim bitjem in življenjem prav tako zedinjen kak malo. Slovenščina je začela pri nas veselo cvesti; v duša s tel ? šoli se lepo uči 9 tudi v kancclii V ze po slovensko kramljajo ; U % V bi ta jezik so hotli vaši italijanski ali pa po slava njihovim verlim pro tudi so nam gospod okrajni predstojnik v Rogatcu rekli« tivnikom da kdor bo slovensko pismo jim izročil, bo tudi po slovensko v P in vam odgovor dobil. Tudi notar V ze slovenske poklice in pisma med ljudstvo pošilja. Tako je prav in pravično, jati moremo, da tudi županije po domače odpisujejo. epoda župana in gospoda nadžnpnika pa še prosimo 9 drugo Ter- Go- naj bi PO ?r Cuit Sl spod taka se še pri Turk ijansk ne cr 0 d i. car Turski Arabce itd. v láduje Slovane , Gerke , A i S 9 9 in k NJ namestniki ali paši so T ? vendar pa vecidel jezik tistih d » v k svoje cara estujejo, umejo • V 9 »J dniki pa, kak 9 da bi se vert za sadjorejo pri šoli pri sv. Križu smo slišali p pomo odločil in šolski učnik za oskerbnika postavil, ker iz "■ji umoli morajo in to za tega 9 tega se bed teh narodov ne sili učiti se ršk "mrr * sCL' " BBt ga ^F-n - ^ " r^r^' -jv^ JVC velik dobicek za celo okolico bil; otroci bi se vadili in jezika. Zato vam svetujemo, da kadar boto nove poučili z drevjem ravnati, in tudi okolica bi veliko drevja iz slance v isterski zbor volili, je dobro na to paziti, kako tega to je verta dobivala. Iz celjske okrajne 4. av 1 je kedaj in pa kako da še zdaj tićek peva , ki ira voliti Přetečeno sredo, mislite. Mi tù ne zabavljamo čez naše ilalijanske mtjaše 9 31. julija, bil jo za naše latinščine dan ve JJo£ nas tega čuvaj! oni naj volijo kogu iu kterega hočejo; nego samo to vel imo, da to, kar je rijim dobro, Slovanom vazda drago biti ne more. iskrene in domoljubne možake kmet : ko sem sam slišal nektere kmete iz bližnje okolice naše Volite si, dragi Slovani, tožiti čez svoje županije, ki jim le laške dopise pošiljajo naj že bodo gospoda ali kar jim mnogokrat marsikako zabavo naklanja. Možje ta saj imate takih, ki so vam dobro znani in ki jih za košnih nespametnih županij naj bi nikar ne opustili tirjati slovansko pravo vnete pozuate, postavimo: baron Grimšič, narodsko pravico. Kdor ne zná, naj se uči! bivši predsednik isterske kresije; fajmošter mošenički gosp Iz Novega mesta 3. avg. Unidan je nekdo 9 v r> Novicah" omenil o „Saturnu redivivu", ki je svoje lastne Jurinac; oskerbnik Montekukolovih grajscin, gosp. Parisini pičanski dekan gosp. Coverlizza; odolinski grajšak baron otroke žerl; omenil je tudi, da tudi po Novem mestu tava uekaki duh, kteri želi slovensko ravnopravnost pogoltniti. Z žalostním sercom moramo poterditi, da se je v našem me mnogo drugih verlih moz iz vsakega Marenci in še mnogo stanu. Omenjenih gospodov pa ne stavimo tukaj zato, da bi vam jih hotli za poslance siliti ; al hotli smo le nektere sticu res taka godila. Da 9 bi pa vendar le ne mislili drugod, imena imenovati, da zraven teh morete tudi še na druge misliti in da se nov isterski zbor, kadar se bodo poslanci izmed njegovih udov za Dunaj da vsi Novomeščani tako mislimo 9 „purgarji volili 9 ne bo izgovarjal 9 kakor uaši nemškutarski in uradniki, srao se jeli v Tomau-ovo zaupno adreso podpisovati. Ko je Deschman-ova adresa na celim kakor pa pokojni, rekoč: „Nismo za to pripravnih oseb Kranjskim Ie 500 podpisov nabrala, upamo , da jih bomo dobili". Iz Tersta 10. avg Pravi střelec je le tisti samo tukaj in v okolici tukajšni toliko nabrali. Kako 9 pravo zadene; to je že stara resnica. Da so střelci naši so pod vod pravo zadeli, da so střelce ljubljanske, stvom gosp. dr. E. viteza Stockel-na 4. t. m. prišli v Terst sprejeli z besedo italijansko, slovensko in nemško, naj vam slovenski zapeli, velika „demonstracija" bila. Temu gospoda nemškutarji komarje precejajo, naj mi je dovoljeno, da povem eno sicer smešno, pa vendar resnično. Neki gospod, kterega učenost se tudi v „Preši" zvira, je menil, da je to, ker so dijaki po slovesni maši obkoncu šolskega leta zahvalno pesem ■dHMHBHtiHHlMi WÊÊKM ■^■ÉiÉHHa bode to priča, da vam z veseljem podam slovensko pes mico. Tako-le se glasi pozdrav v Terstu: JPrijazno k sebi Vi ste nas vabili jaz nič druzega ne svetoval, kakor bolj pridno v cerkev hoditi, da bi se vsaj prepričal, da dijaki zmiraj le slovensko prepevajo. Ne tajim, da včasih tudi kako nemško zapojó; Od sinjega morja Lj ubij belo Wi II em k Vam strelcev šio kerdelo bi na Krajnskem slavo pridobili pa to sila malokdaj. Dasiravno ta gospod tako cveka, kakor komaj „Preše" in 0 •raška „Tagespost" da bi ne mogel, 9 ga vendar ne stejem kadar koli pri šolski Robate puške modro smo prožili; Al sreće malo obrodí nam delo: Vam je bandero slavno obviselo; Y nevoljo smo se prazni povernili. Tedaj pa ste sami priropotali Emone stare strelni zmagovavci; lio kam obladanim ste prapor dali. ^iicer Teržacanje smo svojeglavci, Tej Vaši hrabrosti pak ljubeznjivi Upijemo, spet zmagani : „Bog živi!" zakaj med tako nevredne maši v cerkev stopi, slovenske pesmi od nemške ločiti ; misliti bi bilo po njegovem govoru, da je vselej slovensko pesem za nemško imel, ker demonstracije ne moremo tega imenovati, kar se vsaki dan godi. Pa Bogu bodi hvala! po slovesnem „Bog Tebe hvalimo" mu je sv. Duh pamet raz-svetil; že toliko časa zapečatene ušesa so se zopet razpe- čatiie in o joj! kaj zasliši? slovensko zahvalno pesem 9 lz Gorice 9. avgusta A Njegova nezadovoJjnost med tem se dá pač le bolj misliti kot izreci. Da bi nad njegovo visoko učenostjo bravci „Novic" ne dvomili, naj pristavim lastne njegove besede, ki jih je po „Novicah" sprožili misel, kako potrebu Nekteri gospodje so že sam mogočuo izustil rekši: „Wenn meine Herren so prak d nam je dan tisch wáren, wie ich es bin, so wiirden Sie in Betreff der današnji imeti v slovenskem jeziku tako knjigo pa obširno, slovenischen Sprache anders denken." In ta mož je rojen ktera bi obsegla 99 pi in izglede" najbolj potrebnih Slovenec in se po svojih opravilih s slovenskim ljudstvom javnih pišem; postavimo prejemne, plačil vozne cr i a ospo veliko pečati mora. Ne vem tedaj, ali njegova „praktičnost" darske liste itd. Toliko vam znam povedati, da po takih v tem obstojí, da ž njimi svoje opravila po nemški opravlja, bukvah že nekteri poprašujejo in želijo, da bi skoraj beli Ako nam to dokaže, po tem še le bomo se uklonili uje- dan zagledale, ker jih mislijo djansko rabiti. Naj bi se toraj govi gospoda pravnika v Ljublj 9 listu ko praktiki" ; dokler pa tega ne spriča, je njegovo ve-kakor sta napovedala v 29. denje znamenje, da hoče le za ti rati svete pravice našega » « mo Novic" podvizala, tako knjigo na svitlo spraviti berž slovenskega naroda. 9 vseka. — Slišati je Krasu itd. že večkrat kajti vsako obotavljanje odski reci ? da rano po zgledu unih treh županij na njenih v vašem listu, tudi še več drugih županij protestira na italijansko dopisovanje dežel- Pre- Iz okolice novomeške 9. avg Kakor se vidi, bo letos L pet Bog pomagaj, Pod goriski. u Neznana vro čina nas tare že delj časa tako, da skorej ne dá cloveku e nega zbora, in tirja čedalje le slovenske dopise pričan sem, da na vsem slovenskem Goriškem so k večem 3—4 županije in to blezo v okolici goriški, ki bi raje laške spokana, in ako nam mili Bog bo še to zgorelo, kar je doslej dihati. Zemlja je sila kmali kmali ne dá dežja ostalo. Več dní zaporedoma že hodimo za dež prosit, pa ga dop prejem 9 samo iz tega vzroka 9 ker so župani ali brati ne V se njih taj niki Lahi ali polasčeni, ki slovenskega umejo, še manj pa pisati. Ali se ima podložnim vaščanom le še ni. Včeraj so se pac vlacili sivi oblaki nad našimi poljanami, pa kaj ! ker je padlo iz njih le malo dežj žejno s na emlj po nekterih krajih, po drugih pa je celó sveta pravica kratiti lj kakega tajnika obćinskega ki pridši domaći kruh jé, nikar se pa domaćega iz ptujega jezika v djanji poprijeti noče? Smešno in abotno pa je tovo, ako še kake županije slovenske kakoršne koli javne liste evojim Ijudem v inostranskem jeziku spisujejo. Ne zdavno acini dobro Spet so marsikterema zemljaka razderle se sladké toča bila tako, da se ajdi, prosu v obce vsi polj pozná 9 *) Ravnokar smo pr od nade, koje je gojil v sercu svojem. Bilo je, kodar je ploha poteguila, toliko toče, da bi je bil člověk lahko v kadunje nagrabil. Korana spet to leto ne bo. Ze zdaj se suši. Na nekterih koreninah je čisto malo ali pa celó nič zaroda, na nekterih nasproti prav veliko, toda vse je lešniku enako io eutrudljivega domoljuba gospoda prehude suše velo kot canja. Pa tudi z drugo po ni dr. Razlaga povabilo na naročbo take knjige. ki ga bomo naznanili v prihodnjem listu Ker sta po takem odstopila svojega prav nič bolje. Le z grozdjem se precej hvalijo. Ono vliva še hladilne nade ubogemu kmetu v serce. Po nekterih krajih dan omenjena ljubljanska gospoda pravnika od . , .. * . .... bi bilo prav, ako bi se gospoda C. in K. pogovorila s gospod P* j® jelo — bodi Boga milo ~ presilne suse trebiti se. dr. Razlago 9 da bi se vsi d v tem delu 9 ki ne išoe Minuli teden so se na Gorjancih, blizo tam > oglje žgó za se nobenega dobička, pa hoče le koristiti domovini Vred Prosimo « kar ete obljubili. Vred. za Gradac (fužiaa ^za železo take dve uii od Medike kraj tako spakujejo? kaj res mislijo, da nas jezik ni tolike ćasti ceste, ki pelje v Oeriiomelj) zložene derva po nekaki ne- vreden kakor vsak drag? Sej tadi taki reveži ne gredo sreći užgale. Zgorelo bi jih bilo okoli 150 sežnjev je dva dni naprej in naprej; gost dim se je vzdigoval iz Gorelo med Indijance ubogajme prosit, ampak med Slovence i v V celi ondašnji okolici sebe po glavi tepete kteri deželi živé. Preljubi župani! spoznajte vendar, da sami ako se sramujete domaćega jezika in 1 globeli visoko proti sinjemu uebu. in tudi v Novem mestu se nabirajo podpisi za za h val- pišite po nemški tako, da vsak nemški hlapec se iz vas nico, koja se bo poslala verlemu našemu zastopniku, go- lahko norca delà. pravili pogorelki pismo tako-le: „Spričalo. Katra B., gostja 9 Ali bi se ne glasilo lepše, ko bi bili na spodu Toman-u. Godi se vse lepo očitno in spodobno. Ljubljene „Novice"! Ker zahajate na daleč iu na široko v B. hišue številke 32. je 23. majnika tega leta pogorela; okoli po svetu , oznanite , da se je zgubil sin neke revne vsa obleka in vse pohišje jo je zgorelo , tako , da je reva novomeške vdove. Pred dvema mescoma je zginil, pase res usmiljena vredna. Srenja J. J. 10. malega serpana 1861. 9 Zbal se je svojega mojstra ćevljarja nic ne ve in ne zve kam. in je toraj zapustil mater svojo, koja joka za njim noč in J. J. župan « Iz okolice Kranjske 12. avgusta. Tudi v dan. Ker ste tolikanj postrežljive. se oberne otožna mati do okolici naši se z veseljem podpisuje zahvalnica za gospod dr. To man-a. Iz Ljubljane 10. avg. Danes moremo veselega serca vas, da bi ga poiskale. Nemara ga najdete iu tadaj razveselite žalostno mater. Star je 16 let pa berhke postave in se piše: Henrik Kašteli c. Iskali so ga že vse povsod poterditi, kar smo ze unidan omenili, da tudi v pri nas okoli, pa ni ga nikjer. Z Bogom! < naši Iz 9 Gorenskega 10. avgusta. de so Cernomeljčani preblazega v z gosp Z veseljem smo dr. Tomana brali častnega mestnjana zvolili. Pravo, bratje Dolenci! vi ste z nami enacih misel! Le od vseh strani se realni šoli se bo prihodnje leto učil keršanski nauk v dom a čem jeziku. Med drugimi vzroki, zakaj po pred- knezoškof *dovo- logu gosp profesorja Lésarja milostlj ljujejo učenje keršanske nauka v slovenskem jeziku 9 SO oglasimo, ter po izgovorili kažimo, da pest Teržičanov in Iđerčanov in nekaj nemšku-tarjev itd. v Ljubljani še ni vsa slovenska dežela! Po mnogih stranéh na Gorenskem so se že nabrali pod- ar to tudi to zlato resnico, da vsaki nauk, kterega po-lavitni namen ni jezikoslovje, se ima učiti v tište m je- kteri je učencom najbolj znan. Ker se keršanski nauk ziku nikjer ne uči t 9 d b se mlad P pisi in se nabirajo še vsak dan za zahvalno pismo, ki se bo našemu junaškemu borivcu za slovenske pravice njem ptuji jezik učila, je tedaj naravno svetli škof — da se pri nas keršanski nauk V f UĆI nas po pravijo v s I o- dr. L. Tomanu poslalo. Podpisano je od gg. duhovnov kme sploh, srejnskih županov, svetovavcov, posestnikov, tovavcov, rokodelcov, z eno besedo od vseh znamenitih deželnih prebivavcov: in ravno to je glas dežele! Dosihmal je podpisov že več sto. V kratkem bote slišali o venske m jeziku, in so ob enem s tem dovoljenjem tudi rekli, da radostni pričakujejo slovenski rokopis keršanskega nauka, ki ga je imenovani v slovenščini izverstno izurjeni gosp knez profesor spisati se ponudil. Ako bi svetli gospod 9 kakor je unidau premodri ljubljanski dop v tem kaj več. 15 Triesterci" besedoval Iz Krope na Gorenskem 10. avg. n. Nedavnej v f uci ne imeli pravice določiti, kak je muqgo tukajšnih veljavnih fužinarjev in posestnikov, kterim na čelu je stal verli rodoljub Janez Župan, zahvalnico poslalo gosp. dr. Toman-u in dr. Bleiweis-u za nju domoljubni trud. Zaupno pismo poterjuje čez in čez nju pri- naj se gotovo napotili vloffe. Svesti po šolah keršanski nauk, bi bili gosp. profesorj » m naši drugam in ne bili bi sami resili njegove smo se, da ravno tako bo obvelialo tudi v v domaćem je- 9 učenje keršanskega nauka ziku in da taka bo tudi, ker je čisto naravno, tudi v naši zadeve, da bi se vresničila beseda Cesarjeva o narodnih pravicah, in da bi se deželam dala vkljub strastnim centralistom dostojna autonomija. „Ce se nad Vama — tako se giasí en stávek v omenjenem zaupnem pismu tudi íHHHHMHHHHHH g Ij udsk šoli 9 akaj vsi g. učniki verozakona spo zuajo zivo to potrebo in so tudi mozje, terdni v slovenski besedi kakor v nemški. in če bi treba bilo še v kteri dru Ker že govorimo o sloveuščini, naj dostavimo še to, da Vf. repencijo ovražniki ravnopravue in svobodné Avstrije, se repencijo tudi nad nami, zakaj Vaji misli, se z našimi popolnoma skladajo. Al le serčuo naprej; pravica in resnica mora ob-veljati!" Vsakemu, ki je že pri nas bil, je dobro znano, kakošna pot je bila od Grada do S asp ega; ni se moglo drugač iti kakor po slavni g ist rat ljubljanski lep pred uj v polnovanj svoje dolžnosti in da odpisuje po domače, kdor mu po do 9 Od Bleškega grada 5. avg c. mače pise; dolj ni Poljancanje so bili vceraj kaj veseli ko jim je gosp. župan Ambrož njih prošnjo zavoljo stirne řešil s domačo besedo, ki so jo vsi razumeli brez da bi bili hodili od Petra do Pavla po prestavo. In čeravno se ljudém skazuje, se vendar še ni poderl grad ljubljanski P pa kakor srno slišali, še tudi cena „teržiških" čevlj 9 ' w * f*» ..W...W. , ov tuui VVIJ» ^«víuiuiiim J w w " " blatu in po vodi; vsak je tožil čez to. Vendar staro kopito nogovíc in „idrijskih" čipk ni padla. „Deutschland ist nicht je ostalo do sedaj. Al hvala gosp. Koširju, kantonskemu in Gefahr!" pogiavarju o Radoljci, da so to delo s pomočjo sosedov iz Grada, Saspega, Dobrave, Podhrama in Ročice v svoje roke vzeli in lepo cesto in most čez vodo naredili. Pri vsem delu pa ni pes zalàjal kakor takrat, ko je Judit Holofernovo glavo nesla. Prav lepo se zahvalujejo greške dekleta, ktere 1. in 2. zvezek nemškega časnika: ,,Stimmen aus Innerosterreich", ki & začel gosp. Andrej Einspieler v Celovcu izdajati sra je, kakor je našim bravcom znano, , je přišel unidan na světlo. Z veseljem rečemo, da sta oba zvezka prav mična. Pervi sostavek je pravi „Blaubuch" so mogle v jesenskem casu vodo do kolen bresti, kadar s.i Husatove in Einspielerjeve pravde, iz ktere se prav očitno 2daj bojo gospodje lahko da gosp. dr. Alojzi Hussa ni ne za cemper bolji mogle na polje živino iskat iti. tudi svoje gospé sabo vzeli na Hom, ogledovat ondašnji pri slap. ■■ ÉtÊ kot so vsi naši znani pisavci v „Prešiu 9 99 Ta gesposti % iz okolice Kranjske 8. avg. Bd. „Triesterci" itd.; povsod ravno tište nesramne zvijace in Unidan pride laži zoper pravično reč. Zanimivi so sostavki „Bureaukratie oeka pogorelka ubogajme prosit, s sledečimzlo okorno pisanim und Selbstverwaltung u 9 99 Skizzen aus den Landtagen und spiskom: „Verzeignis : das die Katarina B. fnwohnerin von aus dem Reichsrathe" itd. Tudi „Zeitungsrevue u in 99 B. Nr. 32 durch feierprunz am 23. Mai 1861 in gekommen und Ihr die Nôthige Kleidung und ungliek Einrichtung ^M Foli- tische Rundschau" so delà izurjenega časnikarja. Radostni ailes ferbrent ist. Gemeinde J. J. Gemeindeforsteer." Kdaj vendar bodo naši „Gemeindeforsteerji" (župani) po levredni novi list z obilnim dopisovanjem in naročnino; saj pričakujemo prihodnje vezke; tretji pride 1. septembra na dan. Naj bi Slovenci, ki tudi nemški umejo, podpírali hva- 55 deželi luč belega dne zagledali in namesto tacih spisov po cena ni visoka; le 2 gold. 50 kr. do novega leta. domaće pisali. Kaj res mislijo, da so kaj več vredni, če se Einspielerju pa želimo pred vsem terdno zdravje i Gospod da v 274 mnogih borbah, ki jih bo imel zlasti s srečno zrnagal. svojimi rojaki, bode vzroke imeti, kterih glede na to, kakor se v dunajském 1 t • v < V« • -m m M « * w zboru danja većina nemških centralistov obnaša Pravila národně čitavnice ljubljanske so gotove ni tezko uganiti; al da je većina ? pae zbornikov odbila tudi in se bojo te dní predložile slavnému c. k. deželnemu pred- sedništvu v poterjenje. „Triesterca", kakor stara baba, ktera celi božji dan klepeta, pa vendar nič ne vé, je te dní v eno mer blebe k dog o kupnih devah t janskih, to je zlo osupnilo vse, kterim je blagor troj-edine kraljevine pa tudi vseh druzih dežel avstrijanskih in potem takem cele Avstrije pri sercu. „Pozor" kaže v ne } ",v "" 'v) J w ' ",VMV r............... t----------J i—----— jj* * tala o nekakem „Slavencongresse" v Bled u, v kterega kterih sostavkih neugodnost zgolj le nikavne (negativne) bojo prišli slovanski „Verbriidererji" iz severa in juga, in politike, in po pravici vpraša: kaj pa sadaj? da bi izmalala ta „Kerst" na bleškem jezeru prav fanta- ki naj po zbornem sklepu osnuje o d . . it » f Xé w» V v , r » V odbor kralju so bili iz etično s penzeljnom „akademičnega malarja" je v odzadek voljeni Stojanovic, Sram, Vuscić, Kušlan, Starčević ____- ^ A ^ _ k ■ v - % * , . m m m * m m m • _ a ê i m~m i j • 9 i—* i • m w % m « Kva postavila ladijo s 50 „Teržičani" in „nemškimu banderom! „Novicam" ni ne od unega ne od tega nič znano, zato mislijo, da ternik, Zlatarovic, Suhaj in Uhernik Po današnji seji (6. avgusta) deželnega zbora v uavadi že spet kterem so bili deržavopravni posveti končani, je b 1 J grejo granicarji berž d teta „Triesterca" po svoji znani iz komarja vola napravlja. Z velikim Smarnom se navadno " na bleškem jezeru, ki io tako veliko, da Mâ%Â\J 1IV ^DUIDUII IJU W « VUUVU1 J VfiVI \M * 111 JV f VIIIIV^ UM IU1M J ~ f v - ^ -------~ • w ^ w 1 J ' prostora dovelj za slovanské romarje, pa tudi za tujce, naj naj graničare spet nazaj poklice, mm «. « • •• • * > • • m