p
GLAS.

No. 141 — Štev. 14. 9oLUME LTL — LETNIK LIL
- Ust slovenskih (klavcev r Ameriki. -
Reentered as Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3rd, 1819.
NEW. YORK, THURSDAY, JULY 20,1944— ČETRTEK, 20. JULIJA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
BITKA S TANKI
Mogočna skupina angleških tankov je vdarila skozi silno utrjene kraje do Cagny in Gren-llieville, jugovzhodno od Caena in prednji odelki že razbijajo protitančno steno v gozdo vih eno miljo jugozapadno od Vim on ta, ki le-ži osem milj in pol jugozapadno od Caena.
Angleška druga armada je včeraj napredovala pet milj od prijetne črte in zavzela 32 mest, trgov in vasi. Faubourg de Vaucelfles. silno utrjen del Cae-om nasproti Orne, so v torek Kjutraj napadli Kanadčani in so ga očistili Nemcev, tako da je Ca en popolnoma v zavezniških rokah.
i o dveh dneh ofenziva dobro napreduje. Sedma nemška ar tnatla je bila vržena iz ravnotežja in bila prisiljena v boj jH>d neugodnimi okolščinami. Nemci bodo mogoče nekoliko zadržali zavezniško prodiranje e svojimi oklopnimi silami, toda popolnoma vstavili ga ne bod ». kajti zavezniki so prodrli že predaleč.
Tito se bojuje v Srbiji
Maršal Tito je po radio sporočil v London, da se njegova osvobodilna vojska fbije v Srbiji in da je bil nemški oddelek, ki je hotel zopet zavzeti o-svot>ojeno Jiiiblanico, uničen.
Nemci. ki so skušali prekoračiti Drino blizu Go razde, so bili pognani nazaj. Boji se nadaljujejo na Hrvatskem zapa-dno od IZuamberaka. Zagreb— Kar Jo vae železnica je bila prebita na If) mestiJi.
proti severu, od koder pa so bili z naskokom pregnani.
GENERAL TOŽO ODSTOPIL
Japonska uradna časnikarska agentu r a Domei je sinoči naznanila, da je ministrski predsednik generafi H id d d Tožo odstopil s svojim kabinetom.
Naznanilo o Tožovem odstopu je prišlo en dan zatem, ko je sL>ilo naznanjeno, da mu je bilo odvzeto mesto šefa generalne ira štaba.
Montgomery o nemških izgubah v Franeiji
Južno od St. \jo so America planjavi ju-*no od Caena kanei napredovali pol milje in
seibije največja bitka s tanki in angleška druga armada je razbila !brez števila nemških tankov in topov ter prodira proti Parizu.
Peldmaršal Rommel je proti Angležem poslal vse svoje sile in je po valovitih poljih poslkril več sto protitančnih topov, toda tanki, ki jih je poslat! general Montgomery v eno miljo dolgi vr*ti, 50 zavozili naravnost med 11 je in bila.se je silovita bitka vso noč.
Na ameriški strani fronte je bil St. Lo po silno vročih po-uiuviili lK)jih popolnoma očiščen Nemcev, toda Amerikanci ne morejo Ae utrditi svojih postojank, ker nemška artilerija <Obstreljuje mesto z gričev, dve milji in četrt jugozapadno od mesta. Položaj v St. Lo označujejo vojaki v prvi vrsti fronte kot pekel, toda dokler Amerikanci drze mesto. Nemci ne morejo postaviti stakne utrjene črte proti zapadu.
Ameri-ka prva armada je zavzela tri vasi severno in seve-rozapadno od St. I jo. Nemei so se srdito branili v St. Lo in ko so bili pregnani iz mesta, so se krčevito držali vasi St. Geor
so oddaljeni od reke Vire ]>ol milje. Amerikamn prodirajo proti Vire, da vdarijo preko nje in razcepijo Nemce na dvoje.
General sir Bernard Montgomery ceni dosedanje nemške izgube* v Franciji na lofi,000— mrtvih, ranjenih in ujetih in rekel, da Amerikanci in Anitfe-ži ne bodo imeli posebne težave poraziti Nemce v Franeiji.
General Montgomery je govoril nad 2<X> časnikarskim poročevalcem. okoli nj<*ga po travi pa sta skakala njegova dva p<a Hitler in Rommel.
"Naš cilj je izbrisati nemško'
sovražnik ne bo mogel več nadaljevati."
Zavezniki so vjeli G0,000 Nemcev in so jih 8<)00 pokopali. "Včeraj smo imeli zelo dober dan," je rekel general Montgomery. "Nobenega dvoma ni, da smo dosegli taktično presenečenja nad sovražnikom in sedanji položaj je ta'k, močno giibljive sib
Livorno in Ancona zavezta
Dvoje velikih italjanskih pristanišč — Livorno in Ancona — je včeraj tekom razdobja nekaj ur padlo zaveznikom v roke. Nemci so obe pristanišči prav po nemški doslednosti popolnoma porušili, toda zavezniki bodo kaj kmalu popravili škodo in bodo imeli dvoje dobrih pristanišč.
Skozi ta važna pristanišča bodo zavezniki naglo dobivali zaloge in bodo mogli tem hitrejše prodirati proti gotski črti.
Livorno je za Genovo in Napol jem tretje največje italjan-sko pristanišče in njegov padec je bil neizotgiben, ko so Amerikanci vdariili v notranjost do Pontedere ob Arnu.
Zavezniki bodo mogli Livorno porabljati šele potem, ko bodo Nemci pregnani z Monte Pi-s-ano, ki se dviguje takoj severovzhodno od Piše. Nemci so po gori razpostavili svoje topove, da obstreljujejo pristanišče v Livornu na razdaljo 12 milj.
Livorno je otok nedaleč od obrežja in je zvezan z obalo z mostovi, katere pa so Nemci vse razstrelili. Od 60 pomolov tudi eden ni poraben. V Ancono so včeraj vkoraka-da imamo j li Poljaki, ki so nepričakovano jugovzho-inayj'o prebili črto in mnogo
dno in vzhodno rd Caena. j Nemcev vjeli in vplenili velike vojaštvo in orožje," je rekel | -Sedaj imamo lepo majhno! ^^ zal0g0'Nomci pa 50
" Iz! črva vet i nemški vojni stroj j panja vo vzhodno od Orne do smrti in prišel Ikj čas.
polnoma razdejali pristanišče,
Rusi se zgrinjajo okoli Lvova
Prva ukrajinska armada maršala Ivana S. Koneva je s silno naglico vd&rZla čez Bug
severno in. južno1 od SokaJa in prednji oddelki so se približali Lvoyu na ^---—
dej pa so obkotjevalizaosfcalo nemško skupino kaMh-pet dmzij farfo
.Navzlic močnemu nem^kemuj Otjrzonovo črto, katero je Rnsi-odporu, ikj ima namen zadržati; ja predlagala za povojno mejo
ii ___. . • v	\nJki najvažnejše pristanišče
ko'smo izbrisali miioiro Nemeev."' , %	. z , ^
—-.--- ob Jadranu južno od Benetk.
tednov so se borili Poljaki po zelo težavni pokrajini j na razdaljo 75 milj, da so dospeli v Ancomo.
Na osrednji fronti, kjer osma ^uxirinada potiska prntisajreruxfal J J " A rezza, se Nemci zelo trdno dr-
m milj, za.
rdečo armado pred Lvovom, je Konevova armada včeraj napredovala 11 milj in zavzela Remenov, osem in pol milje od Lvova. Bug je rdeča armada prekoračila severno od Lvova IJlizu železniške postaje Sokal, ki je bil včeraj tudi zavzet.
Sokal je stal na meji med Poljsko in Rusijo, ko se je pričela nemško-ruska \;ojna 2*2. junija. 1941. Tako je rdeča armada prekoračila poljsko mejo in se pričela bojevati na Poljskem.
Nekaj Hitlerjevih tolp je že na kraju, s katerega so vpadle v Rusijo pred tremi leti.
Rdeča armada je tudi prekoračila Bug-, ki je bill silno močna nemška obrambna črta, v ju-
med Rusijo in Poljsko. Za ve
in so bombardirali Lvov, Sije- že, toda zavezniki pri vsem tem dlie in Dvinsk. Sijedlee, je nem-1 napredujejo. Med vasmi, ki so ška zalagalna postaja jugo- J,i'!e zavzete, je tudi Montevar-
ge*» de Montocoeg, pol milje žni Poljaki in je pristopila
maršal Stalin ukazal oddati 20 salv iz 220 topov.'Stalin pa je tudi zopet naznanil novo ofenzivo, katero je pričel! general Ivam L Maslenikov južno od Ot-trova proti meji sovjetske letske republike in v prvih dveh dneh je rdeča armada prekoračila reko Velika jo na 44 milj dolgi fronti in se prebila 25 milj skozi nemške utrdbe.
Vsi znaki kažejo, da <se ruska poletna ofenziva bliža svojemu višku, tkajti v teku je že sedem ofenziv rdeče armade in posebno poročilo pravi, da je bilo včeraj osvobojenih nad 1000 obljudenih krajev.
Ru.vki bom*bniki zelo pomagajo armadi v njenem prodiranju
Po zadnjem pre iskanju gotike črte je bilo dognano, da še
like zmage maršala Koneva je vzhodno od Varšave. Letalei, ehi, 15 milj zapadno od Arezza.
ki so se vrnili, so sporočili, da so v Lvovu zadeli dva vlaka z
vojaštvom ter več vojaških na-(ni dogotovljena, toda dovolj prav in opazili so tri prav veli- j močno zgrajena, da se bodo moke razstrelbe.	, gli Nemci precej do*bro braniti. Poročila s fronte naznanja- j Vsak prelaz je bil dobro utrjen, jo, da Nemci posili jajo v boj Ve-1 Razpostavljeni so veliki obram-dno nove rezerve med Lvovom j1>ni stolpi, katerih nekateri so in Ostrovom, da bi vstavili ru- j vsekani globoko v skalo. Zgra-sfco prodiranje. Navzlic še takoj jenih je bilo na razdaljo več močnemu sovražnemu odporu I mi!1'j vrst zidov iz cementa, pa so Rusi včeraj napredovali! Angleški radio poroča, da so na vseh frontah. [Poljaki že dospeli do reke Esi-
i no, 6 milj severno od Ancone ter pode Nemce pred seboj. Radio postaja pravi, da inžinirji
Delavske vesti
Nazadovanje bombaževih izdelkov
V tej industriji je bilo zaposlenih lansko leto 503,000 delavcev; njih število se je vsled vojne dokaj pomanjšalo.
Industrija bombaževih izdelkov, katere središče je v me-
stu Passaic N. J., kalkor tudi v sosednjem mestu Garfield, je sedaj vsled * vojne izredno zaposlena, in naročila za vojne potrebščine, kakor tudi za potrebe civilnega prebivalstva postajajo danzadnem večje. Po-nmožitev teh naročil »se je od lanskega leta nadalje skoraj podvojila. Toda vsled pomanjkanja delavcev, izdelki te izredno važne industrije, se izdela sedaj izdatno manj tovrstnega blaga, kakor pred vojno, dasi-ravno vse tovarne obratujejo dan in noč. Nekaj nad 125,000 izvežbanih delavcev, je moralo oditi k vojaštvu, dočim je mnogo drugih ostavilo de'o in od-
šlo za deloig. v tovarne, ki izdelujejo vojne potrebščine, kjer dobivajo bol j«o plačo. Medtem, ko je bilo v teh tovarnah pred vojno zaposlenih 60 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk, je ta položaj bas nasproten, kajti sedaj je v teh tovarnah zaposlenih GO odstotkov žeitsk.
Pred vojno bilo je zaposlenih v omejenih tovarnah 503 tisoč delavcev in delavk, toda kakor rečeno 125,000 jih je moralo oditi k vojaštvu. Poleg tega družbe, oziroma lastniki tovarn, tudi ne morejo nadomestiti stare stroje z novimi, ker vsled vojne slednjih sploh ni mogoče dofbiti. Istodobno tudi popravijaleev starih strojev ri mogoče dobiti iz istih razlogov
10.000 delavcev sklenilo, da ne bodo štraj-kali do konca vojne
General de Gaulle ob easu obiska v Washingtonu
Na 800 milj dolgi fronti od Ladoskega jezera pa do Lvova se bori devet ruskih armad v petih deželah in potiskajo Nemce proti Nemčiji.
General Charles de Oaulle, voditelj Svobodnih Francozov, seže v roke zakladuiškemu tajniku Morgeuthan-u; sredi med njima stoji državni tajnik Hull; desno od de Oairtlc-a sedi pred-#edniik Rooft&relt, za njim pa stoji predsednikova hči Mr$. Anne Boettiger,
V treh mesecih konec vojne
Nacijsika radio postaja je priznala, da je angleška armada pod (gen. Montgomery-jem vdarila čez Orne, nato pa je nek drug komentator rekel, da vojna bo končana v treh mesecih.
4'Vojna je sedaj v odločilni dobi." je rekel Jean Pajuis na pariški radio postaji. *'V manj kot treh mesecih bomo vedeli, ako so zavezniki dobili ali izgubili vojno. Na vzhodni (ruski) fronti je sedaj samo vprašanje življenja ali smrti. Na zapadni frona so zavezniki vrgli v boj vso silo, ki jo imajo na razpolago in pričakovati moremo najhujših bojev.
že popravljajo pristanišče.
V Livornu so Amerikanci vjeli 2500 Nemcev, Poljaki v Anconi 2000.
Desettisoč delavcev, ki so u-službeni v Toddovi ladjedelnici v HrVbokenu, N. J., je na podlagi gesla Back the invasion", trenilo, da ne bodo žtrajkali do konca vojne in da ne bode nikdo izostal od dnevnega dela, j razun v slučaju t>olezni. Omenjeni delavci so podpisali tozadevno obljubo.
Nekateri izmed omenjenih delavcev so dobili od ladjedel-niške dmžSbe lepe nagrade vsled vztrajnosti in marljivosti pri delu. Med njimi je tudi Stjepan Kustilič, po poklicu tesar, ki
stanuje v Union City, N. J , kajti on je bil glavni vodja ome-njega gibanja v imenovani veliki ladjedelnici. Družba mu je dala kot prvo nagrado prosto potovanje z vsemi izdatki v South Portland, Me., da oUsče tamkaj svoje unijs-ke tovariše, ki so zaposleni pri New K inland Shipbuilding Corp., kate ra družba je v zvezi z Toddovo ladjedelnico. V South Portland, Me., bode Mrs, Kustulič kimio-vala splovbo novega parnika vrste <€Liberty Ships". — Čestitamo.
Jugoslovanska misija
Gostje v neki najodličnejši londonski restavraciji, ki so vajeni videti uniforme raznih narodov, so včeraj začudeno gledal* in se vpraševali: — 44Kakšna uniforma pa je to'"
Več mladih, smejočih se mož je posedlo okoli velike mize. Eden je nosil sivo uniformo, drugi khaki, drugi zopet angleško jopieo s hlačami, ki ne spadajo k jopisi. — To so Slani vojaške misije, ki jo je maršal Tito poslal v London pod vodstvom generala Vladimira Ve-le*bita. _
Nemški roboti dežujejo na Anglijo
Včeraj so ves dan in vso noo deževali nemški robotni aero-plani na London in na kraj ob jugovzhodni oibali Anglije. Roboti so padali tako na gosto kot kak artilerijski ogenj. Nekateri roboti so vdarili v poslopja, da je motor še deloval, drugi nekaj sekund potem, ko se je motor vstavil, zopet dragi pa so prijadrali popolnoma tiho.
To bombardiranje je prišlo ob času, ko se je pričela ofenziva pri Caenu in Nemci so s tem mislili doseči, da bi zavezniki od svojih 7350 aeroplanov poslali nekaj aeroplanov na lov na robotnike. Churchill pa je rekel, da ne bo s fronte poslan noben aeroplan, da Ibi odvrnil nevarnost robotov.
Odibor za ekonomijo in pro-fbleme preinačenja industrije od vojnih v civilne vsakdanje potrebščine, je imel tekom mi-nulegia tedna svoje zborovanje, pri katerem se je povdarjalo, da je sedaj neumestno povišati plače delavcev, kajti razna od-delenja obrti se že pripravljajo na to, da se tovarne in slična podjetja preustrojijo tako, da se rbode kmalo pričelo izdelovati v teh tovarnah izdelke za vsakdanjo civilno rabo, mesto vojnih potrebščin. Preustroji-
Proti povišanju plač
te v tovarn v tem smislu bila bi pa nemogoča, ako bi ostalo pri sedanjih velikih plačali usluž fbencev.
Kljub povečanju plače delavcem, ki so zaposleni v takih tovarnah, se cene nekaterih izdelkov, niso povišale, kajti za loge že izdelanemu iblaga <o bil" dokaj velike. Ako se pa kljub temu povišajo plače še v nadalje, potem se bodo tudi cene tovrstnemu blagu povečale, kar bode koncemkonca dovedlo do inflacije.
Poljaki v Franeiji se bodo lahko borili
London, 17. julija (ONA) — Na tisoče poljskih vojakov, ki so sedaj v Franciji, se bodo lahko -spet borili proti hittferjan-cem, kar je posledica pogajanj med Poljsko begnnsko vlado in Francosko provmjonalno vlado v Alžiru, kot se je tukaj izvedeta.
Načrti za rekrutiranje Poljakov v osvobojeni Franciji so bili zadovoljivo rešeni, in Kazimir Sosnokowski, vrhovni poveljnik vojaških sil, bo uredil par tehniških malenkosti ob svojem ofoisku v Alžiru, kjer se je ustavil na potu v Italijo, kjer je pregledal Poljske oddelke.
Natančno število Poljakov, ki so še v IVanciji za refcrutacijo ne more biti natančno določeno sedaj, zaradi tega ker so Nemci deportirali velik odstotek tistih Poljakov, ki so ibili tam pred vojno, in ostankov
poljske armade v Franciji, ki niso bili evalknirani pri Dunkir-ku. Vendar pa cenijo, da je število obsežno.
Nove pogodbe med Francijo in Poljsko kar se tič , poljskih čet, niso smatrane aa potrebne, ker so (bile stvari zadovoljivo urejene po pogodbah iz letali 1939 med poljsko vlado in Ed-uardom Daladierjem, ki je bil takratni ministrski predsednik.
Rimski telefoni
Rim, 17. julija (ONA) Telefonska zveza je bila obnovljena osemstotim dfružinani v Rimu, ker so bili židje. po nkazu zavezniških oblaisti. Že dve leti prej niso imeli telefona, židje so smeli imeti tdfefonske privi-l^Sije, njihova imena so bila odstranjena iz telefonske knjige.
THURSDAY, JTJLY 20,1944
GLAS
STRUT. NIW YORK 11,11
51st Year
fT.
nrj dty wmil ud HaUdiyi.
OSLO LaHTO VELJA LIST EA ZDBUŽENB DRSAVA IN KANADO f' ti POL VBTTA fSJSD; Si flMTMT LKTA »2.—.
"61m Narod«"

NARODA'
MEW YOBS U.N.I
H.
Fašistična propaganda postaja neupljivna
Spisal Lt. Commander Chas. S. Setfy, U. S. Navy, Retired
July, 1944.
V novejšem času je opažati sirom Zjedinjenih držav splošno nazadovanje propagande za "sovraštvo proti Ttusiji" (l)olje rečeno — propagande za "pomoč Hitlerja"). To je tio-kaj značilen in vzpodbudljiv razvoj položaja za v-sakogfar, ki iskreno želi, da zavezniki zmagajo v sedanji vojni kakor bi-tro mogoče, kajti nič ni 4>olj škodljivega za moralo gesla *' win t lie war"*, nego nezaupanje nabiram mogočnemu zavezniku. Jstina je namreč, da nezaupanje te vrste pomenja naj-hujsi otrov, ti zamore otrovati narod, ki je v vojni, posebno še, ako se ta otrov pola-sti pameti delavstva za fronto, oziroma na domači froni, kjer edinstvo ni potrdbno Ibai v toliki meri, kakor na <bojnih poljanah.
Večina ameriškega delavstva ni natančno proučevala napredek fašizma in tudi ne načinov propagande, katere so se in se se "poslužujejo pripadniki fašizma. Delavcem je čest<rkrat tudi dokaj težavno in včasih uprav nemogoče iločiti resnico od neresnice v takozvanih "novicah", katere niso nič druzega, nego navadna propaganda. Dokler je bilo delavstvo pod vplivom te propagande "sovraštva napram Rusiji", je povsem naravno, da je delavstvo dokaj dvomilo glede 'Rusije. Vsled tega ludi ni bilo od delavstva pričakovati, da *>i storilo vse, kar je mogoče v prid stvari, ki bi istodobno pomagala tudi Rusiji, dasiravno bi ta delavska pomoč bila istočasno tudi velikanske vrednosti za njihove brate na vojni fronti. Z drugimi besedami—dasiravno je naše delavstvo vedelo, da je naš in tudi ru-ski namen "jiopolno vničenje fašizma, je bilo kljub temu vznemirjeno vsled bojazni in sovraštva napram Rusiji, katera bojazen in sovraštvo je 'bilo s tvor jen o potoni lažnjive, toda uokaj vspešne fašistične propagande.
Vsakdo, komur je pravi položaj anan, prav dobro ve. da se je med našim delavstvom, ki je zaposleno v tovarnah za gradnjo aeroplanov, tankov, trukov. katere se pošilja v Rusijo, — razširjala taka nesmiselna propaganda, ki je mnogo delavcev do vedi a do ideje: "končno se bodemo morali vojskovati tudi z Rusijo; čemu torej to pošiljanje vojnih potrebščin v Rusijo ?" To je toraj bilo — in je tudi še sedaj najvplivnejše približanje ameriških fašistov našim delavcem. To je tudi delovalo v prid onih ljudi, katerih namen je bil, da *e produkcija pomanjša potom delavskih neprilik, dasiravno te vrste propaganda ni več tako vj#ivna, kakor je 'bila v letih 1941, it)42 in 1943. Naše delavstvo je prišlo namreč do uverenja. da so ideje te kakovosti, navadna, po Hitlerju inspirovana nesmisel, vsled česar je morala delavstva in tudi volja izdelovati vojne potrebščine, postala izredno boljša. Radi tegia je sedaj labko pro rokovati, da, — ako se ne razvije kake druge vrste propaganda proti Rusiji, fbo naše vojaštvo preskrbljeno z vsemi potrebščinami, katere potrebuje.
Sedaj je tudi povsem jasno za vse Američane, da so vsi orotiruski propagand isti povsem navadni lažnjivei, kateri se odlikujejo s svojimi lažmi, — toda Hitler, ki je največji laž-njivec med njimi, je nekoč dejal: "Ako se velika laž neprestano ponavlja, bo tej laži verjelo več 3judi, kakor pa kaki mali laži." Najbrže se Hitlerjevi pristaši v Ameriki ravnajo po tem Hitlerjevem vzgledu.
Naravno, Rusi sami so s svojimi zmagami nad "nepremagljivimi naciji" odgovorni za to, da je vpliv protiruske propagande v Z jedi njenih državah pogore«, toda mnogo zasluge je pri tem dejstvu pripisati mnogim našim vpljivnim kapitalistom, katerim je rusko stališče iz svetovnega stališča prav dobro poznano, vsfled četšar .so svetovali iskreno sodelovanj« naše repiiblike z Rusijo. Vsled vpliva teh ljodi in njihovih patri jotičnih razlogov, je naša splošna javnost vpoštevala in se tudi ravnala po njihovih, nasvetih. Tudi mnogi Američani, ki no p preje bali, (&Jt>o jak* Rusija razdejala, ameriški mir in blagostanje, postali «o ^edaj brezskrbni. Ti ljudje sedaj viHi-
jo v Rusiji mogočnega {prijatelja, kateri bo glavna podlaga trajnemu miru, —in glede tega se prav nič ne motijo.
Seveda. za sedaj je še pre rano prenehati z delovanjem za kooperacijo in prijateljstvo med Ameriko in Rusijo; vsekakor je pa že sedaj jasno, da je bitka za resnico glede Rusije, že dobljena. To je posebno vspocftftidljivo za na«, ki smo se neprestano od leta 1936 nadalje bojevali, ko je položaj v Evropi postal tak, da je ie tedaj kazalo vse na to, da pride fconeem-k-jnea -do boja na življenje in smrt med demokracijo in fašizmom. Uredniki tega časopisa s ponosom opozarjajo na dejstvo, da so vedno zastopali m povdarjali potrebo Ameriško-ruskega prijateljstva, in sicer dolgo preje, nego je bila Amerika napadena.
(Nazori in izrazi zgorajšnjega čfarika so zasebni, in jih ni smatrati uradnim naziranjem Oddelka Bojne 'Mornarice, ali mornariške služJbe v širšem pomenu.)
PISMO IZ AFRIKE
Mrs. J. V. v državi Utah je od nekega vojaka iz Afrike dobila pismo naslednje vsebine:
Draga gospa J.: — Nimam izrazov v zahvalo za uslugo, Id ste mi jo storiti. (Poslala mu je naslove njegovih stricev.—Op. uredni.) "Res neverjetno čudno se mi zdi ta prigoda, vse nekako rotnantično. Naslovi stricev so mi zgoreli v bitki; ali -sreča mi je vedno mite, tudi v tem slučaju.
Moje vojaško življenje mi je potekalo takole: Od doma sem šel 9. marca, 1940. Bil sem ves čas na Siciliji. V tem času sem preživel mnogo težkih dni, skoraj vedno v smrtni nev&rnoeti Bil sem p ris M jen vojak, potem pa v njetniških taboriščih, dokler me ni rešila Trrabra ameriška armada in me prepeljala na svobodna afriška tla. Tu sem stopil' k jugoslovanskemu letalstvu osvobodilne Titove vojske, katera vodi boj proti
sovražniku na življenje in smrt.
Tukaj nas je veliko iz naših krajev, iz Drskovič in iz Kne-iaka. Dobimo se tudi z ameri škimi Slovenci in imamo lep pevski zbor, katerega sem tudi jaz član, tako da naša pesem odmeva na vseh predelih sveta.
Od doma pa •žalibog že precej časa ne dobim več novic. Zadnjič sem bil donta oktobra 1942 Takrat je že z grozo razsajal fašizem po naših vaseh; Ki lovče in Brdo sta bili prvi žr tvi, ]>ožgane so bile do tal, moške od 15. leta pa da 60. leta pa so postrelili. V Bistrici na glavnem trgu sta dva visela na ve-šalih dva dni, potem pa no vem več jasnosti. Vem le. da je grozno, -aJi vse to našega naroda ni odvrnilo od njegove trnjeve, toda prave poti do osvobojen ja
Se enkrat se prav lepo zahvalim ter Vas prisrčno pozdravim.	.T. S.

TRANOTUKN L.
Gorenjska mladina se bori, —
Gorenjska mladina tekmuje!
V škofjeloškem
okrožju je najbolj borbena mftadina rajona Medvode. Saj smo že večkrat slišali o njihovih junaštvih ko so uničili Neirteetti 1 5 kamijonov in 6 letal. Tudi zdaj niso nič manj borbeni. Mladinec je prišel v gostilno, kjer je sedel gestapovec. Planil je k njemu, irru iztrgal brzostrelko in stekel iz gostilne. Streljati ni smel, ker bi s tem priklical še več Svaibov. Bežal je prtoti železniški progi, stekel preko tira tik pred1 vlakom. Vftak je zdr-
pred odhodom vlaka je pri blagajni nabil letak za nemške vojake, ki ga je izdala OF. Mnogo nemških vojakov je tisti dan prišlo ua postajo, in prav vsi so prečitali letak, ki jim je bil namenjen.
(Iz partizanskega časopisa "Medina", marc, 1944.)
Note
za '
K L A VIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of Blomom (Cvetni ens)
*	Po Jezeru Kolo
*	S pa vaj Milka lfof* Orphan Walts
*	Dekle na vrtu
Oj, Maričkii, ]K*KljHj
*	Barvica
Mladi kapefewe
*	Gremo na Štajersko Stajerl*
*	Happy Polka Če na tujem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
*	Zidana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem neksj Ko ptiflra ta mala
*	Karla r bo* ti vandrat Sel
*	Helena Polku Slovenska Polku
*	Pojdi z m i-noj Dol s pfcinine
G^ZVEZEK To SLO VENSKIH PESMI za piano-iiarnioniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je ,še mlada Barbara polka
NaroČite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 181b Street New York 11. N. Y.
RAZGLEDNIH
OPOR
Tovariši, izkopljite mi grob
sredi gozdov, sredi zlatega polja, požgianih domov.
Počival fbi rad tam, kjer sem
se boril, le tu rad sladkosti bi spanja užil.
Vihar, ki danes divja z vso silg,
bo kmalu utihnil. Tedaj se
bo, bratje, g&isilo: Xa delo zdaj vsi, ki prestali
ste 'boj! Na delo! Na delo zdaj narod ti moj!
OKA
Dom nov si zgradimo ®daj
vsi,
iz trpljenja, krvi, iz naSih kosti.
Naj zraste nam dom poln obetov,
dom dela in delavcev, kmetov.
Tovariši, če to željo nam
boste spolnili, da doni iia-š bo stal i ob Muri
i Žili, od Soče do Urala in Sibirskih step, moj počitek lahak bo in nad vse lep.
(Stenjka.)
POLJSKA
Sedaj, ko je sovjetska vojska; glede na dejstvo, da poljski naze daleč v notranjosti Poljske, | rod doma, v Poljski, trpi ne-kjer goni Hitlerjeve tolpe pred popisne muke že od leta* 1939
m
"Dragon Seed
V petek se prične kazati novi film Dragon Seed" v gledališču Music HalM, Radio City, na 50. cesti in G. Avenue v New-York City. — V tem filmu se prikazujejo strašni prizori, ki so jih vprizorili japonski krvo-ločncži nad mirnim kitajskim narodom, ter kiikn se jc* ta drugače mi mi ali hrabri narod vzdignil proti sovražniku v pri-četku takorekoč z golimi rokami.
«1
Long distance - farmer ji
Henry Morgenthau, Jr., tajnik zvez i nega zakladniškega u-
99
dra* po progi in zaprl gestapo- rada, čegar naloga je izplače
ven T»ot.	Vat.i Jlrnriil/lTiikiM.A	*:___r.___:

____ . 11
0ITATKU»I law, m J* wm pc^Mia^
lit rtfhoWto tudi tudrovni papir tm tirugt tiskar-
ara potrebščino. Da si rojaki «Mtgurajo -rodno
dopo&njanje Hala, lahko grodo upravnUtro. na
roke i tem, da imajo Tedfo, 60 mogočo,".jmm-
pr*J fla^aao naročnino. AIJ NE BI OBNOVila
SVOJO KABOClflllO fis DANES ii m iatatf-
U na opomin, ker s tftem prihranite iftpiavnrtivfc
ven pot
Mladinci večkrat zaplenijo kako orožje, ki ga potem dajo načim 'boi-cem. Pred kralfldm so ■spet odnesli Svalbom ptuško in pižtollo. ...
*
Pionir je dal bombo v žep, sedel na svoj prostor v vtakn in se odpeljal. Mimo nemškega bunkarja so.se peljali/Tn stra-žijo %Svabi most. V9ak vozi boljv počasi. Pionirček zažene pred "bunker ibombo, nato pa se izmuzne z vlaka. Nemci «0 se tako ^bali, d!a -so ojačili svojo stra^ žo.	"	• -
V Šentvidu so se tudi posta^ vili. Saj so Nemcem kar mittra-Ijez zaplenili. Takih mladiii j-u-nakov so pač veseli naši gorenjski partizani.
- t
O nemškem strahu vedo jyre-cej povedati na Gorenjskem. Pionirji jih prav pogosto pripravijo do bega, ko jim začno za hrbtom pokati s — karbidom!
•
Po navadi prirejajo partizanske edinice v vfc&jih krajih svoje mitinge. V nekem trgnua Gorenjeksem pa se je iakege. dela lotila kar — pionirska četa. 'Mladi junaki go priredili zanimiv miting, popisati stene m ipoveod raztrosili listke. Pa naj kdo reče, da ni to dbbra akcija!
vati skoraj dnevno saj tisoč milijonov dolarjev ljudskega de-liarja, hrani svoje penny je na ta način, da se bavi z kmetijstvom oziroma vrtnarstvom in pofcjedellstvoin. V Dutoboss o-kraju, N. Y., ima namreč 1700 akrov veliko farmo. Predsednik Franklin D. Roosevelt, ima v bližini te farme, tudi svojo veliko farmo in pri oblastih i-menovanega eountvja je zabi-
1 jež en kot <isadjerejecM.
Morgenthau je se<laj posadil svoj vinogradski oddelek z grozd jem vrste 4 * f redon ia' tako da bode tekmoval s svojimi sosedi, ki pridelujejo grozdje vrste "concord", in tam. kjer so dosedaj rasle breskve, je posadi* letos jablanovo drevje.^ Sadje, ki se pridefta n« njegovi farmi, že prodajajo v raznih prodajalnicah v imenovanem county j u.
Takoj po vojni bode napravil tudi ob cestah, ki vodijo mimo njegovega posestva, posilile lesene koče, v katerih bodo njegovi "zastopniki" prodajali njegovo sadje in dobivali kot 4'komišn'' nekoliko odstotkov njegovega dobička pri tej trgovini.
Onstran reke Hudson ima svojo veliko farmo znani rev. Father Devi ne; toda ta: se preživlja za 44vero" svojih "an-geljev" iz Harlema, kateri drage volje kupujejo njegove- far-merske in tudi duševne pridelke.
Pravi farmer ji nonntvja Dutchcss imenujejo omenjene tn-i veleposefstmke "loi»g-»lis tance-fa rmerje *
Oglasi naj se:
Mrs. Karla Srebernič, dekliško ime Martelanc, ki sedaj baje stanuje nekje v Jamaica, Ti. L. N. V. Imamo ji za sporočiti važno stvar. — Uprava "Glas Naroda".
seboj, je pričakovati, da se bo de tudi i>oljsJka politična kon-fuzija poravnala.
Sovjetska unija, ki je tako hitro in vspe-šno pregnala nc-prijatelja iz ni»ke zemlje, ter ga sedaj goni pred seboj tudi iz ozemlja svojega naj bližnjega soseda na zapadu, ne l)x><le dopustila, da se poljska ulbegla 111 fašistična vl5ida, ki je še vedno v 'Lonuonu, vrne domov, kajti ves svet ve, da člani te u-begle vlade nikdar niso zastopali poljskega naroda. O tem ve poljski sna rod in t tuli Sovjetska Rusija.
Glede ubegle poljske "vlade" pa med pol jskim narodom v inozemstvu, še vedno ni prišlo do sporazuma, in sicer ne
nadalje, oziroma od onega časa, ko je poljska fašistična vlada pobegnila 111 tako prepustila ]>oljs'ki narod svoji usodi. — Vsled tega je povsem logično, da narod, ki je toliko prestal v dol »i, ko je njegova "vlada" bežala in ostala v inozemstvu, kjer je zapravljala narodni denar ubegle "vlade" vrnejo domov, — kajti izdajalcev nihče ne mara.
Poljska nbegla "vlada" je po vsem svetu znana kot skrajno proti-liberalna; dnevi njenesra obstoja so vsled tega šteti, in sicer kljub temu da se je tekom zadnjih tednov skušala zaveznikom predstavljati kot liberalna "zastopnir-a" poljskega naroda.
kova izdaja r
Hammonitar SVET0VHI ATLAft
V	magdeto temljtvide
«*»te> ki so tako po-fcretal, >da nerate »Miti da-naSnjim poreklom.
ZenOjeridi IO T
o. Cana N orator
^	Ntfafiiie pri:. »O LASU
Na neki Železniški postaji na NARODA'9, 216 Weet 18th Gorenjskem si je pionir pošte- Street, New* York 11. N. Y. no privošči! Snfce. Bel are - -r- -v - 1-. - -
SVOBODA
Senator Johnson iz Colora-da je izjavil pred kratkim, da je svoboda govora potom radi o-od da j nemogoča, kajti dan ima premalo ur, da bi l-ahko vsakdo potom radija izrazil svoje mnenje.
Senator ima pravo mnenje o tej zadevi. Toda radio postaje j>ot rebu je jo mnogo denarja za vzdrževanje svojih podjetij. In ta denar dobivajo 11« ta na-1 čin. da prodajajo svoj dnevni čas raznim trgovinskim podjetjem v svrho oglaševanja: kako se lahko "omehča" brke;
GOVORA
kako se pobarva lase, ki postanejo sivi; kako in s kako "zav-bo" je treba namazati dete, ki se rado praska; kake "vitamine'' je treba vživati, da ostane človek kar eelo svoje življenje mlad, in kake vrste seno je naj-boljsa jed za zajuterk.
Ako hi bilo mogoče tako in slično oglaševanje po radijn o-mejiti, ■jK»tem bi vsekako ostalo saj nekoliko dragocenega časa za pametne nasvete potom radija, kar bi bilo vsekako v prid poslušalcev in tudi senatorjev.
Samo nekaj teh knjig je na razpolago! er- SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
illlllUlIlIlillllllillllUHIIHIIIHHIIIHIIIIIi
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedajl
w lični in trpežni platneni
VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Tnk*| je ▼ ml mml kMrf VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 1M» Hmnkor mm ptšrtkm ■d tw • vitentra, * saditvi i« »JmK » fwjenli ko wkrM vrta. D , .	..	P> Je VRTNARSTVO
ropolm voditelj za va^ brez zemlje:
cvcCDcl —
vojni vrt.
edina vrtnarska enciklo jur^^j*
pedija za domaČo potrebo t *°ur, b. s. a^
K. U D
NU vlMldb
-vej«
Up
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
THURSDAY, JULY 20t 1944
VSTANOVLJEN L. UM
Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi M na« T«dn tn nato tHatolje in m ft njimi reke* med seboj pogovarjaj*.
rojaki
PISMO IZ STAREGA KRAJA
XORANDA, Quebec. — Pro-t be glasi dobesedno takole: sini urednika, da bi priobčili to
>
moje pismo, ki sem ga sprejel od svoje mame, iz starega k na-1 ja, Dragici pri Metliki. Ker vem, da se nahaja precej ua-j čili rojakov Kanadi in Ameriki' iz te^fa kraja, se mi vidi vredno, da objavim to pismo, da 1n>jo na«i rojaki vedli, kako se našim siromakom godi onstran morja, v starem kraju.
Pismo ni bilo datirano, kdaj je bilo pisano, na omotki žig pritisujen, Egipt, junija *J.*». — 1!H4; prejel sem ga 1J. julija, 11)44. Citatelje l>o bolj zanimalo. kateri sodoma v okoUiei Metlike. V oklepaju so osebe, ki j ill kličemo po domače. Pismo
Dragi —! Po dolgem času se ti oglasimo, da smo še živi in zdravi. Jaz in at a sva sama do-nia. — in — sta lbila v interna-eiji na Rabu. — Na Ralbu so umrli Ton Kastele, (Jurikin), Hanček'Moharčič, in (Blažev) Jože tSimonič dolenji, i,n še več drugih. Franeak Pezdirc je padel. Pri nas je sam strah, da «e skrivamo, smo bosi in otljleko ne moremo nič kupiti. Velik strah imamo vsaki dan.
Vas pozdravljamo in vas prosimo, da mi odpišete, ako ste še živi. Vas še enkrat pozdravljamo vsi. posebno ate in iiianw. Prosim odgovor.
Toliko v pojasnilo, da bode vsem jasno. Toraj prihodnja reja se vrši v solboto, 2'_\ julija. //jR razdeliti imamo zelo zanimivo čtivo — knjižieo "Izjave antifasi-stičnih voditeljev v Sloveniji". mesečni Bulletin o<l ZOJSA in druge informacije iz urada SANS in od drugod. Izvoliti 'bo treba tudi delegata za prvo konvencijo NAN'S., "katera se fbo vršila v Oevelandu, O., '2. in septembra. Naša podružnica je upravičene do dveh delegatov.
Ta seja bo važna in zanimi-
va za vsakega, zato apeliram na vas vse, da odločite ta večer za našo sejo, potrebno jet da na« je več skupaj za tako pomembno delo in tudi za/l*ava po seji je bolj živahna in vesela, če nas je več. Toraj na svidenje v soboto zvečer.
John Tunk. tajnik.
NAZNANILO PODRUŽ. ŠT. 2 SANS, CHICAGO, ILL.
Naša podružnica je zadnjih par mesecev imela po tež k oče prostori za svoje seje. Del poslopij *'Fla j ne rje ve dvora ne" — kjer ^e v resnici več dvoran, za seje itd., so spremenili v de-lavniee za vojno produkcijo, drugo primerno dvorano v tej okolici nismo mogli dobiti za dan, katerega bi radi, iz tega razloga smo par zadnjih sej i-meli na nedeljo popoldan, kar pa posebno v teh poletnih mesecih ni privlačno, zato tudi u-deležba ni bila taka kot smo je bili navajeni na naših prejšnjih sejah. V prihodnje bomo imeli nase redne seje zopet vsako ČETRTO SOBOTO zvečer ob pol osmi uri, v tem poslopju — "Fleiners Hali" — in sieer v spodnjih prostorih pod veliko dvorano.
ZABAVA SANS-A v BOOOKLYNU
Brooklyn, N. Y. — Kot se bere po časopisju, je vsaki dan kaj novega. S tem časom korakamo tudi mi mali Slovenci na prej do zaželjenega cilja, in z velikim upanjem in pridnim narodno zavednim delom bodemo tudi mi dospeli tu v Ameriki kot oni naši umirajoči trpini, ki se bore za življenje in obstoj, za bodočo generacijo slovenskega naroda, do za žel jene svobode, z svojimi jugoslovanskimi brati.
Da ohranimo čast slovenskega naroda tukaj in tam v starem kraju, moramo pazno za sledova t i politične razmere. — Zato imamo tudi mi v New Vor-ku politične postojanke Slov. Ameriškega Narodnega Sveta, katerih je osem, in katere bodo ! poslale 3 delegatov na konven-eijo SANSa v Cleveland 2,. 3.
Rojak Frank Koren, nenadoma zbolel
E. WORCESTER, N. Y., —
Tukaj Vam }>ošlljem money order za $3.50 kot polletno naročnino "(ilas Naroda," katera nam je potekla že 10. julija. Oprostite, ker smo malo pozni, je čas košne in smo zelo zaposleni na farmah.
Sporočiti Vam hočem, da je moj mož Frank Koren kar naenkrat Obolel; 30. junija ga je zdravnik poslal v bolnišnico (Fox Hospital, Onconta, New York), kjer bo moras ostati >e par tednov, ker niso iše dognali, kakšno bolezen ima. Ta teden oo mu namreč začeli jemati x-rav slike. Da bi le ne bilo kaj hujšega, da »bi kmahi zopet ozdravel. Om ni (bil še nikdar bo4an, zato ga toliko bolj pogrešamo; dom je nekam prazen brez gospodarja.
(koncu Vas prav lepo pozdravim.
Antonia Koren.
in 4. septembra, 1944. Njih naloga bo z drugimi delegati sirom Amerike, kateri bodo navzoči, skupno delovati za dobro bit Aimerike in stare domovine Slovenije.
(Za to raj Slovenci sirom velikega Brooklvna in New Yorka. nepozabite v soboto, 22. julija zvečer ob 8.30 bo mail a za*hava takorelcoč 4'Beer Party" v korist delegacije glede stroškov vožnje. Oni, kateri se zavedajo dolžnosti napram SANSa, bodo prišli na pomoč in seboj pripeljali svoje zavedne prijatelje in tovariše*
Vstopnine ni nobene, samo listek za pivo $1. in 20c tax — Skupaj $1.20. — Pivo prosto od zvečer do 1. ponoči. Zastoraj Vat- se vse uljudno vabi.
Za odbor — M.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
4'Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po politi.
Ker Je n log* teta ItoJUie ado omejena, Je priporočljivo, da poBjtte naročilo prej ko sogoGe. K naročila priložite t dobrem sarltktt gotovino os. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
m «M 18» Street	New YWk It, H. I
ZELO VAŽNA SEJA JPO SS IN SANS
CHICAGO, 111. — Prihodnja seja podrifžniee štev. 8, slovenska sekeija .7 ugoslovanske^a pomožnega odbora in podružnice -štev. 60 SANSa se bo vršila v pondeljek, 24. julija t. 1., v Tomažinovi dvorani; IfHW. Cennak Road. Pričetdk točno ob osmih zvečer. Po seji bomo imeli nekoliko pijače in morebiti tudi prigrizek.
Ta .seja bo zelo važna, prvič, podani ibodo računi zadnje prireditve, drugič, volidi Iwmo dvTa delegata in dva namestnika za
konvencijo SAX.Sa, ki se bo vršila meseea septembra v Cleveland, Ohio, tretjič, razdelile se bodo zelo informativne publikacije v slovenskem in angleškem jeziku. Zatorej, udeležite se vsi zastopniki in ziastopnr-ee, kaikor tudi odlborniki in od-borniee društev, khVbov itd.
Na svidenje na seji in rodoljubni pozdrav.
Anton K rape ne, preda., .John 'Gottlieb, tajnik, John Kochevar, blaga j.
F. R. Vavpotič:
PISMO
Pošte ne dobivam dosti, po-največ mi pismouoša meče v poštni predali račune za davke in drugo, katere naj !bi poravnal, tpreduo odidem za tistimi, is katerimi smo si v preteklosti vneto dopisovali, ki se pa nekateri že zdavnaj preselili v večnost.
Poleg te neprijetne pošte, pa vseeno sem pa tam dobim tudi tako pismo, ki me razveseli, in ki daje novega obzorja mojim otopelim misHm.
Taka pism,a delim po značaju vsebine. Nekatere vložim v spominski zvezek; druga, bolj privatne vselbine skrbno skrijem, da ne pridejo pred neza-željivo oko, in dobim pa tudi taka pisma, katera s ponosom prav rad dam prečitati prijatelju ali znancu.
Pretekli teden sem pa prejel pismo, ki je po delavnih za sluga li pisca ali pisalke, in ki je možno, da po značaju postane celo zgodovinskega pomena, vredno da ga dam dobesedno p reč i t alt i javnosti, in original pa skrbno spraviti v spominski arhiv.
Vsebina pisma se gflasi:
"Cenjeni g. Vavpotič:
"Sporočam Vam, da se sedaj nahajam na počitnicah pri Kobilci v Hudson, N. Y., imam se prav dobro.
"Naznanim Vam, da sem za simbole, ali partizanske zvezdice prav dolbro napravila. Odkar ste dlali mojemu atu 50 zvezdic, sem jih oddala že 24, in dobila zanje $25.50.
"Nekaj sem jih oddala že v Brooklvnu, in nekaj pa tukaj, in kadar pridem domov, poj-dem pa zopet na delo.
"Naj končam, in Vae prisrčno pozdravim
"Josephine Peshel." "P- S. Oprostite moji slabi pisavi v slovenščini!"
Tako mi je pisala gospica Josephine Peshel iz BrooWyna, N. Y. To pismo ne objavljam iz
golj tega, da bi toil moj namen kakega izbranega povzdigovati v javnosti. Saj sem za dosti piker, da kaj rad grajtam in obsojam, kjer se mi zdi potrebno, poleg tega pa, tudi toliko pošten, da dam priznanje vsakemu, kdor ga zasluži.
Poleg tega, da je gdč. Jose-phina še v otročji dobi, jo kličem tako, ker je po njenem zgodnjem umetniškem nad aru, in velikem narodnem delu, v katerem prekaša marsikaterega odraslega, ne morem drugače imenovati.
Spoznala sva se ob poti narodne Kalvarije, katero spoznanje prehaja že skoraj v polteno in odkrito prijateljstvo.
Ona se mi zdi, kakor Veronika, ki ob tej poti s sv#jim velikim delom oterava krvavi znoj nesrečnemu in trpečemu jugoslovanskemu narodiu.
To pismo sem pa največ objavil za vzgled tistim, katere je rodila slovenska mati. pa so navzli
da v tem pomembnem času, ko bo trpljenje in junaštvo našega naroda neizlbrisno zapisano v zgodovini, niso napravili dose-daj še nič!
Tukaj ni moj namen očitati tistim, 'kateri iše v tem niso doprinesli nič. Hočem ali pasku sam vas samo zJbuditi iz vaše otopelosti. Vem da našemu človeku ni dosti podariti pofl, ali cetli dolar, naj si -že bode v ka-koršnikoli dobrodelni namen, ako ga zasluži! Vseeno naj bo pa opomba upravičena, ako vas opomnim kedaj in zakaj je ta Vaša velikodušnost najbolj na mestu.
Se nikdar v zgodovini svojega oibstoja ni naš narod vtrpel toliko nečloveških nnvk in barbarskih grozot, kakor ravno >e-daj! V dva tisočletni krščanski dobi, še nikdar od kar je obdelal na povsem primitivni način pustinjo evropeske celine v rodovitno zemljo, odkar je s svojimi žilavimi rokami posul obad Jadranskega morja in zaledja s prijaznimi naselji, v katerih si je vstvarjal svoj dom, katero naj bi bilo njegovo družinsko svetišče, iskal v svetu simpatije in pomoči, proti roparskim zavojevalcem, in domačim jani-čarskeni izdajalcem, kateri gladijo pot sovražniku, ne samo da oropa njih domove in uniči njih naselja, pač pa da v krvi utopi njihov materni jezik in kulturo.
Dejstvo in klic tega naroda je tako glasa n in mogočen, da se mu odziva ves kulturni svet. Zato te vprašani, dragi rojak afli rojakinja, zakaj še nista po stala člana "Slovensko Ameriškega Narodnega Sveta ", ali v kratkem rečeno SANS-a ' V zemlji vseh prilik in blagostanja, ue verujem, da vaju odte-ga zadržuje malenkostna člana rina en dolar na leto. da postaneta člana te vstanove, katera je edina in prava pot, v pomoč in rešitev našega naroda.
Ako ne storite tega, ali vas ne bo sram kot odraslega, pogledati v obraz taikorekoč. otroka, kakor je naprimer gospica Josephine Peshel, katera poleg svojih posebnih šolskih obveznostih. še vedno najde zadosti časa, da ga žrtvuje v dobrobit in rešitev rojstne zemlje svojih star iše v 9
Zato Ti hvala. Josephine, v tvojem plemenitem delu, kakor čast tudi tistim, ki te podpirajo v tem.
Prepričan sem, alko bo vse po sreči, da Te bo svobodni jugoslovanski narod foogato nagradil za to delo, in ako mi je usoda Odmerila še kaj življenja, bom poskrbel, da boni pri-
Ana I^ivrič, Helena Maček. Ai-iine Merliar, Jo«- Merhar, John Merbar, Joe Vesel, Marija Vesel in Ivan Toinac.
c temu, ostali tako topi. ča te Tvoje nagrade.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO tt Greater New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj Še ni član trga društva naj vpraša svejega prijatelja aH prijateljice ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči n šele pozna, kaj pomeni biti član dobrega droštva.	§
TEKOM 32 LETXEUA POSUJ V AN J A je društvo iz|>tačaIo $ll.nK>. smrtnim* in flS.ST-'. kuluine iu ima v blugajiii z 31. decembrom, 1JH3
Naloženi denar je: $ 8.3J0.0© r. s. Savings Bonds $ 5,000.00 Defense- Bonds g 4.139J£S naložen v banka
Skupno: $17,450.23 Odbor za leto 1944:
Predaednik: lrtffA«b 82 Weirfleld St. Brooklyn, N. T.
Podprediedx
ANDREJ IVANflEK
Saplmikmr:
2U Harmon St.. B'Hyn. K. t.
t. FRED
Tajnik: /08EPH POGACHNIK M Liberty Avenue WUUaton Park. L L
BlaaeJnlk:
ANTHONY CVETKOVICH tn Seneca Aveaue Brooklyn, N. T.
H. VINKO ZALOKAB tz» — «Tth Ptae»	71— Mtb Street
Glendale, L. L	Glendale. L. L
m. JOHN TURKA8
M* Hlmro« Street, Brookljm. N. T. tear: JOSEPH POGACHNIK. IN XJberty Ave.. WUttetea Park. L. t
DruMve akemje vsake Četrte m American V even len AuOfterlum,
v evejlh druitvenlh preeterlh o Irving Ave., Sroektyn, H. V.
NADALJKA POROČILA O NAPREDKU JUGOSLO. VAKSKE DECE V KIRKLAND LAKE, OKT.
Iz Kii-kiaud Lake, Out.. Ka- Frank Novak, Anica Skube nada, doJjilo je nase uredništvo poročilo o napredku .jugoslovanske dece, ki je ]>oliajala v šolo 4*Queeii Elizalieth". V |>o-roeilu imen «le<-e, ki je napredovala tekom minole^a šolskega leta, «o imena naslednjih učencev in ueenk ji»goslovau«ske^a pokol en ja:
Joe Kodra r, Marija TJmka vina. Marv Smiefklas, Mike Ha-delja, Mike Vukoibrat. Jerry Zima, Helena Sinieiklas, Stella Podlourar, Jean Marinie, Marija Hrbofl-ie, Zorka Vukovie, Helena Ferjanc, John Mankovie, Winnie Fran ko vie. Doroteja Skaivevic. Lujdevit Podlouar, Ana Hi+Kilie.
V ' * West Pnhlie School'' napredovala je sledeča jugoslovanska decsa:
John Starilia, Frank Zidar,
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vas dar še dane» Slovenskemu Pomožnemu Cdboro.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročnr da se posluiujejo — UNITED STATE8
oziroma CANADIAN POSTAL HONEY ORDER,
KAMPANJA SE KONCA KONCEM JULIJA
45- letno preiskušnjo
IMA

ameriška bratska zveza
s: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA	J
KI IMA "
25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREM02ENJA
J
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte aebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. t vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, 3e ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzocnos___________________
ZABNEM« US£EHU. DRUS3XA PQTRE8L! SfflBELOKAUlA NE SAMO SVOJIH CtAHOV, IEMYEC §£LOSNE SLOVENSKE JASNOSTI.

"glas nahoda".
THURSDAY. JUT-T 20,1944
PROKLETfl
:: Spisal mtt.t. EICHEBOUBG
Is francoščine ptrestavil J. L.
(80)
Blanche v istini ni razumela.
"Jaz se nočem nikoli poročiti!" zaddiče. — "Ali 'bodes pač molčala?" jeizi se Rouvenat presrno. 4tDa, da, ti se porodiš, ker 'brhka deklica, kakršna <si ti, ne sme ostati samica. Le počakaj; stari Pierre, hoče, da postaneš srečna in nadeje se, da bodo tako dolgo živeli; dodder tega ne doseže!"
Deklica povesi glavo ter glo&oko vzdihne. Mislila je na Leona, ki ga ne sme videti nikoli več!
<c	28.
Ob deveti uri sta lezla dva človeka liki senci okoli poslopij na pristavi. To, da sta se znaTa skrbno odmikati v temo, je dokazovalo, da nista namerjaflia nič dobrega. Oba ParizLa. sta ■bila združila svoje sovraštvo ter po dobro preudarjenem na (rtu. prežala na trenutek, ko (bi se mogla maščevati.
Rouvenat je hodil, kakor vemo, vedno zadnji k počitku; poprej pa je vse pregledal po hlevih.
Tudi danes je vprašal kakor navadno: "Ali se je živini v ovčarski hiši dalo vsega potrebnega
"Da," odgovori eden poslov.	j
"Jaz vsekako pogl'edam tja,"
"'Hočem iti z vami."
Tako je nadzoroval vse. Nato da poslu še nekaj ukazov za prihodnji dan in odide.
"Ali ne greste še domov, gospod Rouvenat?" povpraša hlapec.
"Ne, hočem še nekoliko vži/vati svežega zraka."
"Ali naj vam tu pustim svetilnioo?"	?
"Čemu li? Ne potrebujem ^e več?'*	*
"Potem pa lahko noč, gospod Rouvenat."
"Lahko noč!"
Hlapec odide.
Rouvenat potegne svoj tofbak iz žepa ter si nabaše pipo. Potem si jo prižge. Prišel je bil k staremu, nerabljenemu vodnjaku.
Oba Parizla zlezeta izza nekega zida ter splezata po vseh štirih "bližje.
Ro-uvemat, ves vtopljen v svoje misli ter ibrez smrta, ni videl in slišal ničesar. Kako bi tudi mogel misliti, da ga tu kdo nafpade, dva koraka od pristave?
"Ta vodnjak tukaj Ibi moral biti že davno zasut," je rekel samemu sebi. "Saj ni več za nobeno rabo. Pa človek vedno odflaša: prihodnji teden se delo izvrši. V tem pa pridejo druge važnejše zadeve vmes in stvar zao stone. In, če so dnevi še tako dolgi, je vedno kaj delati. Blanche sem obljubil, da "bom iznova sezidal hišico Jean Renaudovo; pri tej priliki se vodnjak prav lahko zasuje. Dva voza kamenja iz razvlin dam pripeljati sem in globina je kmalu napolnjena*. Tako ibo pač najbolje."
Nato sede Rouvenat na nazpokani vodnjakov kraj, kakor je bil navajen. Od tu je lahko gttedal okno, kjer je Blanche spala, in večkrat je dolgo opazoval, kako se je deklica po sobi kretala. To je bilo prav lahko sipoznati po senci, ki se je dejala na belih pregrinjalih pri oknih.
Ta večer pa v sobi ni gorela One, Blanche je bila zgodaj odšla srpat: tresla jo je nekoliko mrzlica.
"Uboga deklica!" zamnnra Rouvenat, "ona spi."
In zopet se spomni na Lucilo, na njenega otroka in na svoje najlju/bše sanje.
T abakov dim je zavijal Ronvenatovo glavo v majhno meglo.
Zdajci pa ga vzdrami majhen šum poleg njega. Rouve r.at se hitro obrne, a to brez strahu. Imel je jedva se čas, da je videl temno maso. ki se je gihala poleg vinte. Istočasno dobi polno pest peska v obraz in v oči.
Rouvenat zatuli jeze in bolesti ter skoči pokoncu.
Dooela oslepel stegne roke, kakor bi hotel ubraniti novega napadla.
Navzlic svoji starosti je bil vendar se zelo močan. Da je svojega napadnika dobil v roko, izvestno mu ne bi bil ušel zdravo kožo.
To sta pa poredneža vedela ter sta si stvar tako uredila,
da sta mogla napasti starčka brez lastne nevarnosti.
''O srahopetec ti!" je vpil Rouvenat. "Pridi vsaj bližje, pridi ter me zadeni še enkrat, če si upaš!" ...
Rouvenat stopi korak naprej. Zadene na kol Njegove ro ke ga hočejo prijeti. A v tem trenotku ga nekdo močno udari od .zadaj. Izpotakne se, izgulbi ravnotežje ter pade vznak vodnjak. Med padcem pa hudo zakriči. da se je tudi v globini razlegale.
Ronvenatove roke niso izpustitfe kola in tudi pri padcu je starček potegnil kol za sdboj.
Zlodejca se nagneta črez vodnjak. Ječanje jima -udari na
uho.
"Ali je ta profeleto žilav!" zagodrnja Josip Parizel. "A ne pride več na dan," odgovori Fran Parizel zamol-
kla
"Dc*»ro," dostavi oče njegov.
"Vendar morava še ta veliki (kamen zvrniti nanj.'
'VWm lit"
(Nadaljevanje sledi.}
vrarotijdv l.
Slovenski Parlament
(I* partizanskega tiska "Naša Beseda" izdala Kulturna skupina X. Ljubljanske udarne brgade.)
Napisal IVAN JERMAN
Na bivšem nemškem otoku, v Kočevju, zboruje s redni vojne vihre slovenski parlament. Zlbomjejo poslanci raskosane, od sovražnika na smrt obsojene dežele. Ogromna pot od razpada Jugoslavije do danes.
Kdor je kdajkoli videl naš prejšnji parlament v Beogradu in ga primerja z našim sedanjim, se mu j^isno pokaže velikanska razlika. Že sama zunanja slika <skuipKČmske dvorane govori zase. Prazne stene so-kol^ke dvorane so pod čopiči naiših prvih slikarjev dobile v nekaj dneh topilo, prijazno lice. Po zidovih so izpisani citati naših največjih pesnikov in pisateljev : Prešerna, Cankarja, Levstika, in dr. Umetniško izdelano podobe prikazujejo našega delovnega človeka v zarji novega življenja. Aktualna gesla spominjajo na tov. Tita in Sta-ljina, na gg. Churchilla in Roo-sevelta. V enakih pramenih visijo od stropa do tal ozki rdeči prapori. Prostrani oder pre-grinja rdeča zavesa, ki se nad njo blesti napis: O. F. Po preprostih lesenih Idlopeh posedajo poslanci. Ali kakšni poslanci! Brez frakov in salonskih sukenj, brez cilindrov, kot bi se po starih šegah in navadah za tako svečano priliko spodobilo. Na 'licih preprostih lj-udi, iki jih je volilo preprosto ljudstvo, se odraža vsa svečanost trenutka. Tu ni videeti ne desnice ne levice ne sredine. Zraven deKavea sedi tudi zdravnik, zraven skromne kmečke umni i -ce pisatelj, poleg starega o-eanca advokat. Tu ni razlike med stanovi, izobrazbo, soci-jalno stopnjo.
V dvorani šumi kot v panju. Stari znanci se pozdravljajo, sklepajo se nova zn&nstva. Tu čujes glasen razgovor, tam spet možak govori gruči poslušalcev o razmerah v svojem kraju.
Vmes vidiš mnogo partizanov,! ker tudi oni so prispevali svoje j poslance. Oglaša se partizanska1 pesem, glase se vzkliki naši vojski in O. F. Vse napeto čaka minute, ko se bo razgrailla zavesa in se bo pričelo zborovanje. Pred odrom preiakuiša go-dlba ovoja godala.
Na dano znamenje dvorana utihne. Godiba zaigra "Naprej zastava Slave"! Vsi ljudje vstanejo in strumno pozdravijo s partizanskim pozdravom svojo himno, ki na svobodnih tleh udira skozi zidove zborne dvorane v nočno tišino in oznanja slovenskemu trpinu dan vstajenja iz stoletnega mraka v mlado zoro svobode.
Med glasnimi, navdušenimi V2ikliki se zavesa razgrne. O-kusno opremljeni oder je okrašen s slikami zavezniških državnikov. V ospredju se vleče rdeče pregrnjena pregrada, za katero so pripravljeni sedeži za. predsetstvo in predstavnike O. F., za deflogate AVNOJ-a, vrhovnega wtaba in za druge funkcionarje. Ko zagledajo zbo-rovalci na odru člane Izvršnega Odbora, se utrga v dvorani plaz navdušenja. Pogled na može, ki so prvi povzdignili glas svobode, ki so prestali vse trpljenje dveletnih borb. ki so bili tolikokrat krivo prikazani in zasmehovani, in ki sedaj stopajo pred narod, ta pogled prevzame vse navzoče z občutkom hvaležnosti in moškega ponosa. Oidločni obrazi govore: (Mi smo novi [ljudje, ljudje, ki jih ne teži žalostna politična preteklost, mi 'bomo svoj narod povedi i k končni zmagi, naše čisto srce in neomadeževane roke, mi vsi mu Ixmio dali boljšo in lepšo bodočnost, kakršno si jo je s svojim bojem zaslužil.
V ospredje stopi skromna po stava predsednika I. O. S trdim korakom stopi k rdeče
pogrnjeni mizi. razgrne po njej svoje papirje in mirno, samozavestno : "Smrt fa&iznm! Svobodo narodu"! zagrmi dvorana. Nastopi trenutek napete pozornosti, vse "postave se nagnejo naprej, da ne bi preslišale besede. Mirno, jasno teče predsednikov govor. Pripoveduje o začetku in razvoju osvobodilne borbe. Prikazuje jo kot povsem razumljiv pojav z vsemi pozitivnimi stran in i i, obenem pa ne pozabi tudi prestanega gorja. 'Polemizira z nasprotniki O. F. Ne, ne polemizira! H&adno in trezno našteva njihove ugovore, re«sno veže njihove trditve v veliko vprašanje, in to tako smelo, da se poslušalec radovedno sprašuje, kako bo neki nanj odgovoril? In odgovori slede, trdi, podprti z dokazi; neovrgljivi. Vodi nas po poti Kailvarije slovenskega človeka, z ljubeznijo obravnava njegove sedanje težave, ki mu jih še veča bratovo izdajstvo. Spominja se žrtev, ki so doslej padle za svobodo. Izreče jim v imenu vsega naroda večno zahvalo in nesmrtno ^l-avo. Za odrom zapoje zbor pretresljivo žalostin-ko "Žrtvam". —Vsa dvorana vstane. Pred našim duševnim o-česom se razvije dolga, dolga procesija cvetoče mladine, mož, deklet, žena in otrok komaj rojenih, ki so vsi žrtvovali svoja življenja. Slava, slava, večna jim slava! Nobeno oko ne ostane suho. Stari borci, vajeni najtrših prizorov, strme z vlažnimi očmi v daljavo. Misel na padle tovariše jim jekleni voljo, stiska jim dlan v maščevalno pest. Vse misli se družijo v skupni sklep — nadaljevati borbo, dokler ne bo zadnji sovražnik izgnan iz naše zemlje, dokler ne '1k>, poslednji zločinec prejel zaslužene pravične kazni. Po kratkem molku predsednik nadaljuje. Prikazuje sliko
•ez ceremonij, preprosto zavzemajo v predsedstvo zbora izvoljeni poslanci svoje mesta na odru.
bodočega življenja. Poln vedre-j ittL, se gradi bodoča stavba ga optimizma konča svoj govor, naše samouprave. (Zanimivo je s trdno vero v končno zmago. jgCedati, kako bres
Gromovit plo*k se spremeni v ovacije. Vsi čutijo, da je govoril njih človek, ki ni govoril zato, da bi ga ponovno volili predsednika. Kajti njegov položaj ni združen niti s plačo, niti s kjikršnimkoli privilegiji, pač pa j<> prepoln težkih dolžnosti, skrbi in velike odgovornosti.
Drug za drugim nastopita nastjednja govornika, podpredsednik in tajnik I. O. Kot je predsednik prikazal naše -ribanje s splošnega, človeškega vidika, tako ta dva podpreta njegova izvajanja z ostrimi, ko jeklo brušenimi stavki. Kopičita dokaze o pravilnosti našega lx>-ja. gradita mogočno stavbo i-dejnega sveta osvobodilne bor-
Prične se za opazovalce prav za prav najzanimivejši del, ko po kratkem premeru sledi de bata o referatih. Kako bodo 11 as t oj »ali poslanci Ali bo to staroznana dniyjba piArlamen tarnili kinkarjev in kimovcev > Ali znajo ti ljudje -amo vzklikati govornikom, ali pa bodo tudi kaj iz svojega dodali.' Sodeč po prijavah govornikov, je med poslanci z<- o živahno. In res, oglašajo drug za dni gim. Oovore o potrebah -vo.jili volilnih okrajev dajejo nasvete za izboljšanje predvsem gospo darstva, vodstva o« vrti »od i 1 nega boja, čim večje pomoči naši be. Pamet in razum prevevata l pa rt ižanski vojski. Zelo živa in njuna referata, vendar br»*z ogorčena je debata o izdajalcih vsakršnega učenjakarstva in
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače, živali
Spisal Damlr Felgel
Kreutzerjeva sonata
Spisal L. N. Tolstoj
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester KoSutnlk
35
Praški Judek
Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole
IGRE
28
Magda
(Igra) — Alojzij Remec
15
Suneški invalid
Spisal SilTteter KoSutulk
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Golln
S
Andre] Ternovc
Spisal Iran Albreht

Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip SpUlmin
8
Pravljice
Zapisal H. Maj ar
10
Dedek je pravil
Spisal Julij Slapiak
12
Frank Baron Trenk
Po raxnlb Tirih napisal Gjuro Fandnrifi
IS
Pariški zlatar
Poslorenn SUvester K.
KUPITE EN "EXTRA" BOND DANES!
IT
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip OgTinec
18
Mladim srcem
Drugi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal K»m MeSko
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Izdala družba ar. Mohor)«) L SkopoU
26
Denar
Dr. Kari Engils — Poslovenil Dr. Albin Ogrla
80
Potopljeni zvon
(Igra) — Gerhart Haoptmann
31
Revizor
(Igra)
Nikolaj VasUjerlC
32
Spodobni ljudje
(Igra) — Lu Lipovec
33
Črne maske
(Igra) — L. Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil O. Golar
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. V. Petronlc
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili!
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. Brbetnlktn T. Roje
_ je fcaloga teh knjig aelo oiuejena, Jfe pri naroBln priporočljivo
več abirk, da nam bo na ta naOa mogoče Taktu sadovoljitL
doktrina rs t va.
Predale« bi zašli, 0o bi hoteli vsaj bežno označiti vsak govor po se'!»o. (Ogledni in za našo borl>o zaslužni zastopniki AV-XO.l-a, XOV-.'h predstavnik angleške vojske pri našem štabu itd., stopim je jo s svojimi govori splošno navdušenje. Oni so viden dokaz širine in veličine naš<* Ikh-Ik^. ki se razteza daleč preko meja naše ožje domovine po vsej .Jugoslavi ji v široki zavezniški svet. Xaj rmt«'-nim le še dva ifovornika. Prvi je voditelj krščanskih soeijali->tov. Njegov irovor je kratek in jedrnat, toda v teli -skopih 'besedah je izražena enodušnost in volja slovenskih katoličanov v borbi, njihova privrženost O. F. Drn«i je znani slovenski duhovnik, stari partizan dr. Mik niš. Opi sn,)oč partizansko boi^K) in duhovnikovo vio-iro v njej, se povzpne do viška z izjavo, da so mu pri izvrševanju duhovniškega pokliea ravno komunisti največja opora in pomoč, da je partija njegova desna roka. Te l>esede iz ust katoliškega duhovnika in na tem mestu so najboljši dokaz o popolnem soidatsjn v vodstvu fronte. Ne veljajo toliko navzočim, »kot tistemu ubogemu ljudstvu, ki sem ter tja še verjame krivim prerokom, da je vera v nevarnosti. Obenem je to klic ostali slovenski duhovščini, da naj vendar spregleda in stopi na poti, po kateri hodi večina naroda. Mikušev poziv je zbor pravilno razumel. "Razžarje-vni'h lic poslanci vstajajo in (burno pritrjujejo govorniku.
Slede referati iz področja (gospodarstva* S podrobno a-nalizo našega ekonomskega stanja, s predlogi za izboljšanje organizacije javne uprave
(Dalje jntri.) PROSIM!
Rojake iz vseli Združenih dr žav. da še nadalje pošiljate knjige za vojne ujetnike-{Slovence. Opominjam pa, nikarte j »i sat i svojega naslova. :ili kaj drugega v knjigo, kjer to zadr žuje cenzurni urad. in ako j<-samo po<l]>i-. iztrsrajo li<t ven, in knjiga je uničena. Toraj. prosim, nikakeira pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domo. \nne, ne vašega ma^lova. ker imamo ]>revoč dela. trgati "istv iz knjige. Prosim upoštevajte to. in pa : prosim za KNJIGE!
Tfev. Pius .T. Petric O.F.M. (il1 St. Mark Ts Place. New York 3, N. Y.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem s-lovanstvn do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platmi vezana.
Cena $2
KNJIGARNA
SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
'Mil!'" ,'Uii*nil,,,n||i;i|ii''"ii|||ji|i.....iM|il->|i','iiiii|,(iiiii'iiii|i|.||iniiiii|| (iiiiiuiih,.,!
Clllla-1|>lli:ail|*!1|l!l||1l*tll,|tlHHl>,,1,Mll||T>1>,,lll|ll«S3<*!I,*ll]|if|M»,*tl||f|||t1*-"tllii^fH*'1*^!
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV $n oo
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
3.
^"Knjiga je trdo vezana in ima 82 ( stranici
Eeotpti 10 napisani ▼ angleškem Jeriku; ponekod pa so tndi t jedkn naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo sa kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj uveibati in UpopolnitL
Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Weat 18th Stnrt	Hew York 11. N. Y.
...............................................................:;::;,.....................cm