NOVOTEHNA PRODAJA VOZIL Novo mesto: 0 25-088 • Trebnje: ® 44-025 • Metlika: Ul mmmi Ne srbskih emisarjev ne orožja - ui UDHMJuaJHEn >q EiiM.JMif HLlii EnM,'m:7l Z izčrpnega pocjovor% o vseh odprtih vprašanjih Žumberka in Žumberčanov — Del hrvaškega Zumberka se hoče po mirni poti priključiti Sloveniji OTTa DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST METLIKA — Razgovora o Žumberčanih in v zvezi s tem povezanimi govoricami o prihodu srbskih »memorandumskih« ščuvarjev v te kraje ter o želji prebivalcev žumberkih krajevnih skupnosti Radatoviči in Dragoševci o priključitvi k Sloveniji, kije bil prejšnjo sredo na pobudo metliške in črnomaljske občine v Metliki, sta se poleg predstavnikov obeh belokranjskih občin ter Žumberčanov iz sosednje Hrvaške in iz Metlike udeležila tudi član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut in sociolog prof. dr. Zadenko Roter. Kljub vabilu pa v Metliko niso prišli predstavniki sosednje hrvaške občine Ozalj, kamor omenjeni žumberški kraji spadajo. Izgovorili so se na vojne razmere. Žumberčani so tudi tokrat odločno rice širijo kot epidemija. »Med Žum-zanikali govorice o srbskih emisarjih, ki berkom in Belo krajino so vseskozi tra-naj bi rovarili in ščuvali ljudi po Zum- dicionalno dobri odnosi in nikakor ne bcrku in jih pridobivali za podporo se- smemo dopustiti, da bi se skalili. To pri- danji srbski politiki v boju proti Hrvaš- jateljstvo in trdne vezi moramo ohra- DOLENJSKI LIST ki, ter o oboroževanju žumberškega prebivalstva, s čimer naj bi Žumberak postal novo krizno žarišče na Hrvaš- DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST MAŠA V ROGU H ,er Je maša za po vojni pobite do-raz rar|ce in druge žrtve zaradi vojnih kItler 7.julija letos odpadla, bo obred, terk1 navczuJe na pomembno lansko vc v®no - državniško slovesnost spra- okt ,*°čevskem Rogu, to nedeljo, 6. {u p ra Maša bo ob 11. uri pri grobiš-Krenom, somaševanje bo vodil k. ,.°f dr. Alojzij Šuštar, pel pa bo BrPDlislči ----.• n.. JS* pevski zbor iz Šentjerneja. Po u ‘. 0 kulturna prireditev. Prometna • Dr. Plut je večurni pogovor strnil takole: »Taki razgovori so potrebni, saj preprečujejo nadaljnje sejanje dvomov in podtikanj. Se naprej si bomo prizadevali za dobrososedske odnose med prebivalci Žumberka, Slovenije, Hrvaške in tudi drugimi. Sodelovanje med občinama Ozalj in Metlika se naj okrepi in sporna vprašanja naj bi reševali skupaj s prebivalci krajevnih skupnosti Radatoviči in Dragoševci. Kot večinski narod smo Slovenci dolžni poskrbeti za nacionalno, kulturno in versko entiteto drugih narodnosti v Sloveniji in tako tudi v Beli krajini. Niti govora ne sme biti o kakršnikoli drugorazrednosti naših prebivalcev drugih nacionalnosti.« njati in nadaljevati. Od uradnega Beograda v vsem našem 460-letnem življenju v teh krajih nismo nikoli dobili nobene pomoči in podpore, je nismo nikoli tam iskali in je tudi sedaj nočemo,« so poudarili Žumberčani, Srbi iz Bojancev v črnomaljski občini pa so tako in tako že nič kolikokrat izrazili popolno lojalnost do svoje domovine Slo- venije, zato se tega pogovora v Metliki tudi niso udeležili, saj se jim, kar se njih tiče, ni zdel potreben. Dr. Plut je kljub temu dejal, da je prav in potrebno o vseh problemih spregovoriti odkrito in brez dlake na jeziku, kajti le tako bodo lahko dali jasen odgovor na vse govorice. Prof. Rolerje s sociološkega vidika razložil novo pomlad narodov, ki smo ji priča tako rekoč po vsem svetu, le da se v Jugoslaviji dogaja na posebno dramatičen, balkanski način. Ena od značilnosti tega balkanskega načina je tudi negativni nacionalizem. V tej luči je »proizvodnja« govoric o nezanesljivosti Žumberčanov po profesoijevem mnenju bolj razumljiva. Predstavniki Žumberčanov iz krajevnih skupnosti Radatoviči in Dragoševci so tudi v Metliki jasno povedali, daje želja teh krajev priključitev k Sloveniji, k metliški občini, kamor že vseskozi gravitirajo. A. BARTELJ (Zf.00 kulturna prireditev._________ ™ 'lev bo podobna kot lani, le da bo opozar- jan- poooona koi lani, ja:Q I Pešačenja. Organizatorji nav obiskovalce, naj se drže prometnih *0r'S"'ln naj se ne oddaljujejo od pri-iej Ca’ da bi ne zašli v gozdovih, svetu- kem. Takih podatkov nimata niti metliška niti črnomaljska postaja milice. Dejstvo pa je, da se te govorice pojavljajo in očitno jih nekdo razširja zato, da bi v ta obmejni del med Slovenijo in Hrvaško vnesel nemir, nezaupanje in sumničenja. In v teh časih se take govo- 1 Pa tudi primerno obutev in obleko. _ _ \ Danes v Dolenjskem listu g g g na 2. strani: 9 Begunci k nam še ki na 3. strani: • Več o »vrenju« rdečeg na 4. strani: g g TROJNA ZMAGA ZALITA S ŠAMPANJCEM — Tudi največji optimisti niso računali s taldnim razpletom sobotnih in nedeljskih bojev najboljših slovenskih in hrvaških kolesarjev na dirki za Veliko nagrado Krke. Novomeščani so že na sobotnem nočnem kriteriju na Glavnem trgu z izjemo mlajših mladincev dosegli vse zmage, pravemu navdušenju, ki je spominjalo na Papeževo zmago na balkanskem prvenstvu pred leti, pa smo bili priče po razpletu memo-nalne dirke Milana Novaka v nedeljo. Krkaši so si privozili prva tri mesta. g g »vranu v neueijo. isrKasi so si privoziti prva trt mesta, zmagal je starejši mladinec Boštjan Mervar (v sredini), drugi je bil Bogdan Fink (desno) m tretji Milan Eržen. K takšni zmagi sodi tudi šampanjec. (Foto- B A Budja) 180 DELAVCEV LISCE NA ČAKANJU SEVNICA — Kot nam je povedal glavni direktor sevniške Lisce Vili Glas, bodo v tem kolektivu, ki šteje okoli 1500 delavcev, prisiljeni ta teden poslati na prisilni dopust oz. na tako imenovano čakanje okrog 180 delavcev. Glavni razlog za tak ukrep, ki ga je v ponedeljek podprl tudi delavski svet, je zapiranje domačih in predvsem tujih trgov. Lisca je v prvih letošnjih osmih mesecih prodala na domačem trgu okrog 40% proizvodnje, preostalo pa je šlo v izvoz. Od tega ima Lisca približno 35% predelavnih poslov, 25% pa klasičnega izvoza. Pri tujih poslovnih partnerjih je opaziti veliko nezaupanje glede na razmere v Jugoslaviji, zato lahko sklepajo posle samo na kratek rok. Kaj bo po 7. oktobru, o tem v Lisci ne vedno ničesar. Predsednica svobodnih sindikatov Marija Bezjak je povedala, da je bila delovna uspešnost prvo izmed meril za odločitev, kdo bo šel na prisilni dopust. Sezname so pripravili po nalogu direktorja njegovi podrejeni delavci. SVINJSKE POLOVICE V RINŽI KOČEVJE — 26. septembra ob 9.30 so bili kočevski miličniki obveščeni, da po Rinži pod zaporni- cami, zadaj za kočevsko klavnico, Avstrijcem gradnja HE Boštanj? Vendarle nadaljevanje gra-dnje savskih elektrarn? plavajo svinjske polovice. Iz Rinže so res nato izvlekli 7 svinjskih polovic in za nameček še svinjsko steg no. Sanitarni inšpektor in vodja ve terinarske postaje sta odvzela vzor- | ce tega mesa za analizo. Že prej, v ■ noči iz 23. na 24. september pa so ; bili miličniki obveščeni, da se prav tam dogaja nekaj sumljivega. Ko so okoli 1,30 prispeli na kraj dogodka, so tam videli dva osebna avtomobila. Tatove so zalotili pri delu. Enega so prijeli, dva pa sta pobegnila in so ju odkrili kasneje. Ugotovljeno je bilo, da so ti tatovi prenesli preko ograje klavnice do avtomobilov okoli 120 kg suhomesnatih izdelkov. Vse ukradeno meso in suhomesnati izdelki so last kočevske Klavnice in Mesarije. Zadevo okoli obeh tatvin še raziskujejo, zato v interesu preiskave miličniki ne dajejo podrobnejših pojasnil. strani: - Novomeško kadrovsko balinanje v drugo na 5. strani: j”V * Grde igre po dodeljeni pomoči na 6. strani: * Kdo bo pobral skopiško koruzo? na 7. strani: • Kinematografija se pobira s na 9. strani: • Pisma in odmevi na 11. strani: 9 »Molze« pajke za znanstvenil na 12. strani: 9 Kmetijska zadruga za zasebne kupčije g 2 Z 2 2 Proti nenadzorovanemu zapiranju Desetletnica delovanja krške jedrske elektrarne — »Ravnamo se po strogih mednarodnih predpisih« — S. Rožman: O NEK odločajo Zeleni Slovenije LJUBLJANA — Po številnih obljubah in napovedih zdaj vendarle resno kaže, da se bo končno le nadaljevala gradnja verige spodnjesavskih elektrarn. Kot je povedal republiški minister za energetiko dr. Miha Tomšič s svojimi sodelavci na novinarski konferenci, naj bi že spomladi 1992 s pomočjo Avstrijcev začeli graditi drugo elektrarno v tej verigi, to je HE Boštanj. Seveda bomo morali sami najprej dokončati HE Vrhovo, kjer so bila tik pred zaključkom dela prekinjena, ker je zmanjkalo denarja. Savske elektrarne in Smelt sta skupaj z dvema avtrijskima podjetjema podpisala pogodbo o ustanovitvi mešane delniške družbe Sava. Slovenija naj bi po tej pogodbi vložila v skupni projekt izgradnje šestih elektrarn 974 milijonov DEM, preostali denar pa naj bi zagotovili Avstrijci. Več od 40-odstotnega deleža Slovenija ta čas ni sposobna zagotoviti. Povsem odprta je vrsta vprašanj glede koncesij, splošno pa je znano, da naj bi imela Sava, d. d., 30-letno koncesijo na vsaki elektrarni. V protokolu avstrijska zvezna vlada pogojuje finančno sodelovanje z zaprtjem krške jedrske elektrarne do leta 1995. Ni pa znano, kolikšen delež elektrike iz spodnjesav-ske verige naj bi dobivala Avstrija. Slovenska stran zaenkrat zahteva, da bi ob morebitnem pomanjkanju elektrike v Sloveniji vso elektriko, pridobljeno v teh skupnih elektrarnah, obdržali, posebej še, ako bo treba zapreti nuklearko v Krškem. Dodatno se stvar zaplete, ker se Slovenci lahko s svojimi severnimi sosedi pogajamo le za zaprtje polovice krške nuklearke, saj je druge polovice republika Hrvatska. Po besedah dr. Tomšiča imajo Avstrijci protislovna stališča glede pogojevanja svoje denarne pomoči z zaprtjem nuklearke. Dr. Schuessel je ob podpisu pogodbe o ustanovitvi Save, d. d., tudi v izjavi za slovensko televizijo poudaril, da ima Avstrija pri projektu spodnjesavske verige predvsem gospodarski interes, izrazil pa je zadovoljstvo, ker naj bi sodelovali s tako priznano firmo, kot je Smelt. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi vsako drugo leto začeli graditi naslednjo elektrarno v spodnjesav-ski verigi. p. PERC g g £ g KRŠKO — Ne oporekamo pravici do predčasne zaustavitve jedrske elektrarne v Krškem, vendar oporekamo možnim nekontroliranim scenarijem v zvezi z njenim zapiranjem. V tem smislu je Stane Rožman, predsednik KPO v krški nuklearni elektrarni, odgovoril na eno od vprašanj glede nadaljnjega delovanja slovensko-hrvaške jedrske centrale. Skupaj z drugimi člani vodstva nuklearke je delovanje in dileme našega edinega jedrskega objekta širše predstavil na novinarski konferenci v torek dopoldne v Krškem. Sklicali so jo ob ”° Ro?manovem prepričanju je v tej desetletnici obratovanja jedrske elektrarne. ” "~’u *"A' A do prav v vodstvu jedrske centrale, če sodimo po mnenjih s tiskovne konference. Kajti »Škarje in platno ima glede NEK v rokah slovenska vlada«, kot je ocenil razmerje moči direktor Rožman. KONCERT ZA HRVAŠKO BRESTANICA — Jutri ob 20. uri bo v tukajšnjem Domu Svobode dobrodelni koncert »Za Hrvaško«, ki ga organizira- W/"//////////////////////////////////////////////////// 9 Kar zadeva delovanje krške elektrarne, v nuklearki zagotavljajo, da niso v ničemer zaobšli veljavnih domačih in mednarodnih zakonov in standardov. To pomeni, da se ravnajo po strogih merilih kakovosti in varnosti, saj med- • w pivpncuiiju jv. v ivj i\v.ziiv«ci i ”*.,a i ii vastku«, M ga Ulgaill/.lia- zvezi pomembno tudi to, da so vse pri- jo brestaniški odbor gibanja Okop lju- stoinnsti odločanja olede nadalininoa . bežni, posavski glasbeniki in krajani • V remontu v letu 1992 bodo v jedrski elektrarni v Krškem zamenjali celoten sedanji procesno-informacijski sistem z najsodobnejšo informacijsko tehnologijo. Prav tako bodo zamenjali kondenzator. Med posodobitvami omenjajo še dopolnitev merilnih metod za kontroliranje različnih snovi, ki se iz elektrarne selijo tako ali drugače v okolje. stojnosti odločanja glede nadaljnjega delovanja jedrske v rokah ene same stranke, Zelenih. Slednji pa znotraj vlade po njegovem vodijo strankarsko politiko. Ti se kajpak zanimajo za nuklearko po svoje. M. LUZAR giujc^imni m niujuiii Brestanice. Nastopili bodo Marko Brecelj band, Demolition group, Polska malca, D, Yocker band in Ervin Mahne. Pokroviteljstvo nad koncertom so prevzeli Papir Konfekcija, Videm, TES Brestanica in Gostilna Pohle. Kako živeti s PCB k s; V *<*/ V NOVEM MESTU— V torek opoldan, tik pred zaključkom redakcije, je v naše uredništvo prišla vest. da S k V S ej tudl Dolenjci Moje četverčke. Ob 9. uri jih je s carskim rezom rodila 26-letna Damjana Bihar z Glavnega NdiTb mes,u' DeČki s0 lak°j zaJ°kali in so živahni, daje kaj. Imen še nimajo, zato jih v porodnišnici vodijo kar pod CekC]ofnCinD'Roel^iSf0Vens,ce "tesarjeje te dni kot boje nosnega udarila novica, da so tkitoH- EvroPske gospodarske »lesii?1* Prepovedale uvoz živine, je. p,, ^snih izdelko v iz Jugosla vi-Pobuj ^Preverjenih podatkih naj bi ltariiel“t0 ri zvezne adminis-radj' k,Je Evropo obvestila, da za-političnih razmer v Ju-tieja J'ne nadzoruje več slovenskih ta n 2(1,0 ne more več odgovarjati *«lnJZeČnost so Predmet Tolčen ne trgovinske menjave. Saj ^ °dnos je skoraj neverjeten, slco 1,1 Ke ‘e za slovensko gospodar-kej iuo,°’ poje v tem prizadet J 80s'ovanski izvoz. (Vestnik) Sejmi. isca — Na sobotni sejem 50 Prodajalci pripeljali 237 IkrašijiJ^e starih in 125 starejših '■fUgjc • *jrvih so prodali 145 po 80, ' 1 po 60 din kilogram žive Endivijo, ki smo jo sejali v juniju in še v začetku julija, bomo začeli konec septembra beliti in jo oktobra pospravili ali sproti porabili. Endivijo belimo tako, da kakih deset dni pred uporabo ali spravilom razprostrte liste endivije povežemo v šop ali pa jo pokrijemo z neprosojno prevleko (gosto tkano tkanino, debelejšim papirjem). Nekatere sorte endivije se zelo dobro same obelijo («otroška glava«, »golda«). Za shranjevanje pustimo endivijo čim dlje na gredicah, pokrito lahhko tudi do konca oktobra, izkopljemo jo v suhem vremenu, ko ne zmrzuje, s čim večjo koreninsko grudo. Povezane glave endivije »posadimo« v kleti v vlažen pesek. Glave endivije morajo biti osušene, sicer nam v kleti rade gnijejo. Prav dobro se endivija obdrži posajena v topli gredi. Zaščititi jo moramo le pred močnejšim mrazom z dodatnim pokrivanjem. Za shranjevanje je najbolj primerna sorta eskanol, zelena. Prav tako kot endivijo lahko shranite tudi kitajski kapus, le da posamezne rastline ovijete še s časopisnim papiijem. SILJENJE RADIČA — Radič sorazmerno dobro prenaša mraz, zato ga začnemo spravljati šele od srede oktobra in pozno v november. Z vilasto lopato zrahljamo zemljo in korenike izpulimo. Po izkopu pustimo rastline nekaj dni neobrezane, da ovenejo, pri tem p dobijo še nekaj rezervnih snovi iz listja. Listje porežemo na 3 cm dolžine, vendar pri tem ne smemo poškodovati srčnih listov. Korene nato posadimo navpično v posode s primerno vlažno peščeno kompostnico ali peskom in jih pokrijemo še z 20 cm debelo plastjo rahle prsti. Posode postavimo v temen, hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Dva do tri tedne pred uporabo pa posode zanesemo v topel prostor, da prst doseže temperaturo 18 do 20°Celzija. Ko se nad površjem pokažejo rumeno beli poganjki, je goden za uporabo. Kmetijski nasveti , niony — »strup« za ščavje [^e tejL^f sv?Jeyrsten skušnjavec: prinaša večji pridelek, hkrati pa tudi in §w^PH pridelovanju. Kmetijske rastline naredi občutljivejše za bo-d ^ko n? ■ “ ali pa spodbudi rast nekaterih plevelov, denimo ščavja, ki n n'nii BVerJefno razmnoži na travnatih površinah, močno zagnojenih z i snojili organskega ali neorganskega izvora. i kateri6 Vpra5anje, kaj ukreniti. Vsekakor ne kaže opuščati gnojenja. Hujšati n^3 n' 'ntenz'vneBa kmetijstva, pač pa je treba odpraviti ali vsaj PnDoe,Slt‘vne Posledice, ki gnojenje spremljajo. Svoj čas so strokov-ti navdušu r ■ *' asul°x kot učinkovit herbicid za zatiranje ščavja, zdaj pa jStje v (ajeJ° za novejši pripravek harmony 75 DF. Njegova velika pred-Slrdp« m’ da ne prizadene trav ali detelj, za ščavje ali kislico pa je pravi (h^ajo SVxtu-iemo “porabo novosti, opozaijamo, da novejši herbicidi d .ihne k0px- znanja, zlasti pa vestnosti pri uporabi. Ponavadi gre za zelo interno *n®> ki jih je treba skrbno odtehtati, pripravek pa uporabiti ob ^•^^‘až.nih tleh, na katerih je herbicid mnogo bolj učinkovit kot na SXn::.Veli»- daje širokolistni plevel, kamor prištevamo tudi ščavje, ^tljiv ?* .’ k° ima dva do največ šest pravih listov. Ščavje je najbolj <2je veliko do 15 cm. Učinek škropljenja s harmony 75 DF je zaH 6 **° nekaj dneh. Na površinah, kjer se ščavje še ni močneje ,rbi*ho |L °^a pkropljenje z nahrbtno škropilnico. V tem primeru upo-Itj 'ku a|.ni0ny.v koncentraciji 0,6 g na deset litrov vode. In še to: če na lr,rrilca 2» 5*^“ v tem času še pasemo živino, je dobro vedeti, da znaša d°i' to pa pomeni, da toliko časa po uporabi živina ne sme na ^ ^*-^P°vršino._____ Špr^ida harmony 75 DF zadošča že 25 do 30 gramov na hektar, p*H herL- Malenkost v primerjavi s potrebnimi količinami doslej uporab-(j(avek ^'c,dov. Vendar je njegov učinek izreden, zlasti še, če smo v pri-V|>, pin()e , sredstvo za izboljšanje močljivosti (citovett, radovit, san-V°tovo J't)- *esen‘> torej zdaj, je najboljši čas za zatiranje ščavja in l'e^krnr,'i IZp.*a^a potruditi. Ob sedanjih cenah za harmony in sandovit Ptjenje 950 din na en hektar. Inž. M. L. Režemo tako, da s poganjkom vred odrežemo del korenike, če pa je korenika dovolj debela, odrežemo poganjke tako visoko, da ostane rastni vršiček nepoškodovan. Koreniko ponovno pokrijemo z zemljo in jo še enkrat silimo. Radič lahko dajemo silit vse do začetka pomladi, tako imamo svežo solato celo zimo. Za siljenje s krovno plastjo sta primerni sorti productiva in edelloof, pri sortah bruseljski witlof, secosa, zoom in mitado pa pokrivanje s krovno prstjo ni potrebno. Inž. CVETKA LAVRIČ ! p d p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p Siliranje surovega krompirja? Izhod ob slabi ceni Čeprav ima letos Dolenjska slabo letino krompirja (rekordno je obrodil le na Gorenjskem), je zaradi izpadle turistične sezone in zmanjšane prodaje v druge republike krompiija preveč in ima zato tudi temu primemo (pre)nizko ceno. Zato ga kaže več porabiti za krmo — ne le prašičev, kot je običajno, temveč tudi goveda, kar se pri nas redkeje prakticira. Surov krompir vsebuje alkaloid solanin in gaje zavoljo tega potrebno predjedjo prekuhati. Pri prašičih se to še izplača, nikakor pa ne pri govedu, kjer bi bilo takšno krmljenje negospodarno. V takem primeru stroka priporoča siliranje surovega krompirja, ki pa zahteva predhodno »obdelavo« in natančen postopek. Predvsem je potrebno pred siliranjem krompir dobro zdrobiti, za kar sta uporabna siloreznica ali sadni mlin. V tem primeru je treba primešati nosilno krma denimo koruznico, ki jo zlasti v Švici na ta način zelo koristno uporabijo, da nastane primerna zmes, ki se dobro silira. Hranilna vrednost take silaže je seveda odvisna tudi od dodatka in ne le od krompiija, kije izvrstna krma zaradi škrobne vrednosti in tudi zaradi odličnih, lahko prebavljivih beljakovin. Ob pravilni mešanici tudi ne bo težav s silažnim sokom, ki bi v primeru, da bi silirali le krompir, nekoristno odtekal. Ti podatki so izredno pomembni, ker ima ista sorta, vendar druga partija semena, lahko različne podatke o kaljivosti, predvsem pa vedno različno absolutno težo. Kmetje imajo največ žitnih sejalnic tipa GAMA 14,18. Namenjena je za setev žit in ostalih drobnozrnatih kultur, kot so detelje, repica ipd. Sejemo lahko 10 do 480 kg semena/ha. Sejalni mehanizem predstavlja spirala, ki dobi pogon od koles sejalnice preko klinastega jermena; ta med vrtenjem v nasipnici enakomerno zajema zrnje in ga razporeja po obodu do posamezne sejalne cevi. Na spirali je nameščena pomična zaklopka, ki jo odpiramo ali zapiramo s pomočjo posebnega vzvoda, na katerem je tudi skala in pritrdilni vijak. S to zaklopko uravnavamo količino izme-tanega semena. PREIZKUS — V nasipnico sejalnice nasujemo najmanj 10 kg semena, sejalnico dvignemo toliko, da pod sejalne diske namestimo PVC folijo, na katero bomo prestregli izmetano seme. Pogonska kolesa sejalnice zavrtimo v smeri vožnje tolikokrat, da nam izpade količina za 100 m2 (ar); to dosežemo z naslednjimi obrati pogonskih koles: GAMA 14 — 43 obratov (kolesa z oznako 3,5*10) GAMA 18 — 32 obratov (kolesa z oznako 5,0*8) Če je izpadla količina premajhna, vzvod zaklopke premaknemo k večji številki in obratno. Preizkus ponovimo tolikokrat, da se nam stehtana količina izenači z izračunom. Ko tako preizkušamo, si lahko vsak preizkus zapišemo kar na sejalnico. Tako bomo imeli nekaj znanih podatkov, ki bodo lahko uporabni. V vsakem primeru pa priporočamo, da kljub znani nastavitvi, sejalnico pred uporabo preizkusite. Pri delu s sejalnico bodimo pozorni na naslednje: pri pripenjanju na tritoč-kovni sistem mora biti nasipnica v vodoravnem položaju, kontroliramo napetost pogonskega jermena, kontroliramo pritisk v pogonskih kolesih; ta naj bo 2—2,2 bara. Globina setve naj bo 2—3 cm in jo uravnavamo na sami njivi s pomočjo vzmeti na posamezni sejalni enoti ali preko posebnega vzvoda za vse sejalne enote skupaj. Med sejanjem mora biti hidravlika v »plavajočem« položaju, da je vsa teža sejalnice na njenih kolesih. CVETO GOLOB Kmetijski zavod EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Več o »vrenju« rdečega mošta Za kakovost belega vina je odločilen jagodni sok. Za kakovostno rdeče vino pa ni dovolj samo visoka sladkorna stopnja jagodnega soka, temveč tudi zdrava jagodna kožica. Iz gnilega grozdja ni mogoče dobiti rdečega vina visoke kakovosti. To kletarji vedo že dolgo. Da bi rešili vsaj jagodni sok gnilega grozdja rdečih sort, so pred nekaj desetletji francoski kletarji takoj stisnili grozdje in naprej kletarili roza mošt. Tako je nastalo rose vino. Kasneje so seveda prakticirali izdelavo rose vina tudi iz zdravega grozdja. Tržišče je pokazalo, da so taka vina le popestritev vinske ponudbe, in nastal je krog porabnikov rose vin, ki seje razširil po celem svetu, kar smo doživeli tudi v Sloveniji. Zadnji znaki na vinskem trgu v Sloveniji so prepričljiv dokaz, da rdeča vina spet pridobivajo popularnost. Se en razlog za optimizem. Zdaj poleg cvička primanjkuje že metliške črnine in mogoče še katerega rdečega vina iz naših »logov«, samo da za to ne vem. Da pa ne bi razočarali zvestih rdeči barvi v vinu, svetujem vinogradnikom, naj se posvetijo izdelavi rdečih vin. Kletaije-nje je skoraj bolj zahtevno kot pri belih vinih, ker je treba razumeti proces raztapljanja snovi iz jagodnih kožic, dokler je vrenje mošta na »tropu«. Samo iz zdravih jagodnih kožic lahko obogatimo rdeči mošt s snovmi, ki prispevajo h kakovosti vina. Zato priporočam odbira nagnitega grozdja, iz tega pa lahko izdelamo soliden rose. Zdravo rdeče grozdje razpeclja-mo in z drozgo polnimo kad za vrenje. Kljub temu da je grozdje zdravo, svetujem minimalno žveplanje drozge v kadi, približno 1 del 5%—ne raztopine žveplaste kisline ali 10-gramsko vrečko tokobrana (tokobran je preparat kalijevega metabisulfita, enakovreden vinobra-nu, ki ga ni več na trgu) na 4 hi rdeče drozge. Na odbirano rdeče gnilo grozdje naj bo dodana enaka doza žvepla takoj v drozgo, ko smo raz-pecljali in še enkrat z enako količino žvepla zaščitimo rose mošt, ki prihaja iz stiskalnice. Rose mošt nujno razsluzimo, in čim smo ga odtočili iz blata (po 12 urah), cepimo s kvasovkami. Dodatek kvasovk je nujno dodati takoj v zdravo rdečo drozgo med polnjenjem v vreino kad. Cimprej nam je uspelo zbuditi alkohono vrenje, boljše bo vino. Brez nevarnosti lahko polnimo kad 2 dni z drozgo in aktivno alkoholno vrenje nam ščiti medtem mošt pred k valjenjem. Važno je, da določimo sladkorno stopnjo mošta pod rob-kalnikom večkrat, da lahko natančno sladkamo. Brez tega podatka sladkamo na pamet, kar je nevarno. Poleg sladkorne stopnje moramo ugotoviti tudi temperaturo rdečega mošta v vrelni kadi, in to vsak dan. Najboljša vrelna temperatura v kadi je glede na kakovost grozdja in željeno vino različna, n.pr.: • za cviček: od 20 do 23 °C, • za metliško črnino: od 22 do 25 °C, • za žametovko: od 20 do 22°C, • •Ža modro frankinjo: od 24 do 26 °C. Kdaj je čas odtakanja mošta ali stiskanja? Predlagam naslednje stopnje povrelosti sladkorja: • za cviček: ko povre 1/5 do 1/4 sladkoija, • za m. črnino: ko povre 2/3 sladkoija, • za žametovko: ko povre 1/5 sladkoija, • za m. frankinjo: ko povre 1/2 sladkoija. Priporočam, da s tehtnico za sladkor v roki ugotovimo najprimernejši čas za stiskanje. Da se nam pa le ne bi vleko predolgo vrenje na tropu, moramo imeti na dan trgatve pripravljen vitalen kvasni nastavek, mag. JULIJ NEMANIČ Različna mnenja o gnojevki Negotova usoda prašičje farme v Klinji vasi KOČEVJE — Poročali smo že o zapletih in različnih mnenjih o uporabi gnojevke iz obrata Prašičereja v Klinji vasi. Vendar tega še ni konec. Iz Prašičereje so nam telefonirali, da so polivali gnojevko dalje od mesta, in sicer na Kočevski strani Jasnice, zdaj pa jo na prošnjo kmetov še na ribniški strani. Da se kmetje vedno bolj zavedajo pomembnosti in koristnosti takega gnojenja ter da se za gnojenje svojim kmetijskih površin zanima celo eden izmed vodilnih mož ribniške občinske skupščine, ki ima posestvo na Gori. Predstavnik Zelenih nas je kritiziral, da smo v prispevkih o gnojevki in Prašičereji preblagi. Kmetijsko gospodarstvo namreč sploh nima gnojilnega načrta, ki bi bil veljavno potrjen, pa tudi sicer daje Prašičereja ekološka bomba, ki jo je treba odstraniti iz kraške Kočevske. Inž. Peter Levstek pa je povedal, da gnojevka kočevske Prašičereje vsebuje le smrad in nič drugega, saj je v njej le 0,46 odstotka trdnih snovi, kot je pokazala analiza. O tem daje govoril tudi na zadnji seji ribniškega izvršnega sveta. Pri inšpekcijskih službah smo zvedeli, da Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, čigar obrat je Prašičereja, res nima potrjenega gnojilnega načrta, v katerem bi moralo biti med drugim določeno, kdaj, kam in koliko gnojevke ter ob kakšnem vremenu lahko razpršujejo (in ne polivajo). Farma prašičev res še nima uporabnega dovoljenja, zaradi česar bi morala gradbena inšpekcija ukrepati. Mnenja o gnojevki in gnojenju so torej zelo različna, prav tako pa tudi o nadaljnji usodi prašičje farme v Klinji vasi. Kaže, da sc ta zadeva počasi le približuje rešitvi, vendar še ni jasno, kakšna bo. J. PRIMC 73 TON HMELJA IN 2200 TON JABOLK SEVNICA — V hmeljiščih sevniš-kega Merkatoija na Kompoljah, v Loki in Sentjažu so letos obrali 73 ton »zelenega zlata«. Najbolj je toča prizadela Šentjanž, sicer pa bi bil pridelek povprečen. 90 ton hmelja sorte savinjski golding in aurora bodo Sevničani izvozili na najzahtevnejša tržišča. Merkator naj bi letos izvozil tudi precej jabolk, ki naj bi jih pridelali kar 2200 ton. • Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka se mora začeti obnašati kot stranka ali pa se bo spremenila v lastno nasprotje. (Podobnik) • Š vicarji so izračunali, da je za politično suverenost dežele potrebna vsaj 80-odstotna samooskrba s hrano. Mi imamo zdaj 82-odstotno. (Osterc) l NOVOMEŠKE TRŽNICE Poslej bo vsak tržni dan na novomeški tržnici tudi čebelar Tone Gorenc iz Šmaijeških Toplic. Že ta ponedeljek je ponujal lično zapakiran gozdni, kostanjev in cvetlični med po 120 din in medeno žganje po 200 din. Nekaj tednov zaporedje na tržnici še vedno največ paprike po 10 do 30 din, tako različne so tudi cene jabolk za ozimnico (20 do 40 dinatjev). Branjevke so ponujale jajca po 6 din, ocvirke po 100 din, solata je bila po 50 din, stročji fižol 50 din, sirček 80 din, merica čebuljčka 50 din, korenina hrena 3 din. V stojnici Sadja in zelenjave in pri Deladiniju so imeli ta ponedeljek naslednje cene: grozdje 80 (60) din, banane 58 (55) din, breskve 80 din, hruške 56 (50) din, cvetača 67 (60) din, radič 50 (60) din, limone 67 (70) din, pomaranče 62 (60) din, orehova jedrca 260 din. KUMARA KOT ANAKONDA — Gospodinja A niča Krajnc iz A damičeve ulice v Novem mestu ni pričakovala da bodo iz semen, kijih je dala prijateljica v jeseni zrasle skoraj dva metra dolge kumare. Eno so že snedli tako, da so jo počasi rezali kar na vrtu in je rastla naprej. Usoda dveh dolgih »kumaričnih kal« še ni znana zagotovo pa bo Anica shranila nekaj semen, da bodo naslednje leto na njenem vrtu spet zrasle kumare velikanke. (Foto: J. P.) gospodinjski kotiček Zmrzovanje zelenjave Za zamrzovanje uporabimo vedno mlado in svežo zelenjavo, ki jo predelamo kar se da hitro, ko jo naberemo. Če zamrzujemo doma pridelano zelenjavo, jo obdelujemo postopoma in ne čakamo, da nam dozori večja količina. Pred zamrzovanjem vso zelenjavo blanširamo ali obarimo, izjema so le paradižniki, kumare in zeliščne dišavnice. Za blanširanje si pripravimo lonec, v katerem bomo zavreli 5 1 vode in žično košarico, v kateri bomo zelenjavo potapljali v krop. Ko voda zavre, potopimo košarico z največ 1 kg zelenjave. Ves čas pazimo, da se zelenjava preveč ne zmehča. Po primernem času košarico preložimo v mrzlo vodo, ki smo ji dodali kocke ledu. Nato zelenjavo stresemo na čist prt in pustimo, da se osuši. Embaliramo jo v plastične vrečke in pred zapiranjem dobro itisne-mo zrak. Za paradižnikovo mezgo je najbolje, če jo zamrznemo v kockah in nato shranimo v vrečkah. Jeseni zamrznjeni zelenjavi se pridružijo tudi gobe, kot so jurčki, štorovke, dežnikarice itd. Gobe očistimo, na hitro operemo, da odstranimo smeti in iglice, ter jih dobro osušimo. Zrežemo jih na rezine ali kose, kot jih kasneje rabimo za kuho. Blanširamo jih 3—4 minute. Kropu dodamo na 5 litrov 1 g citronske kisline, ki ohrani gobam belo meso. Zamrznemo dobro ohlajene gobe in jih lahko hranimo le 4 do 5 mesecev. V zimskem času nam pride zelo prav tudi zamrznjena jušna zelenjava, kot je korenje, peteršiljeve korenine, zeleni del zelene, por in še cvetačni list. Vsako zelenjavo obdelamo, kot narekuje priprava in blanširamo 5—8 minut. V mrzli vodijo na hitro ohladimo, osušimo na prtu in dodamo neblanširan peteršilj. Zamrznemo jo v količini za enkratno uporabo, lahko pa jo tudi zmeljemo in zamrznemo v obliki kock. Uporabna je 12 mesecev. V času, ko primanjkuje zelenjave, si lahko obogatimo dnevno prehrano z zelenjavnimi pireji, ki jih pripravimo iz korenja, graha, paradižnika, nezrelega fižola, cvetače ali bučk. Zelenjavo narežemo in dušimo, da se zmehča. Nato jo pretlačimo ali zmiksamo in polnimo v plastične posodice in vrečke. Pirejem ne dodajamo soli in začimb. Obstojnost je 3—4 mesece. HELENA MRZLIKAR ■ « # i 4 i > 31 1 IZ NKŠIH OBČIN raft č. IZ NKŠIH OBČIN ii Novomeško kadrovsko balinanje v drugo Na Glavnem trgu Po ponovnem pranju umazanega perila v primeru kadrovanja direktorja Centra za socialno delo v novomeški skupščini sprejete smernice za delo kadrovske komisije — Eni so za strokovno, drugi za politično v Novem mestu bo zelo veselo NOVO MESTO — V ponedeljek seje nadaljevala skupna seja novomeške občinske skupščine, kije razpadla 19. septembra po zapletih okrog imenovanja direktorja Centra za socialno delo Novo mesto. Na seji, ki seje zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora začela z več kot enourno zamudo, so poslanci najprej brez razprave na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) za v. d. direktorja Centra za socialno delo Novo mesto soglasno potrdili dipl. psihologa Ivana Goršiča, delavca tega Centra. Znova pa seje zapletlo pri obravnavi usmeritev za delo KVIAZ, ki so bile z nekaj dodatki na koncu vendar sprejete. Do smernic za delo komisije je po poldrugem letu seveda prišlo zaradi zapletov pri izbiri kandidata za direktorja Centra za socialno delo, ko KVIAZ ni upoštevala nedvoumnih namigov župana Marjana Dvornika in kasneje še drugih, koga hočejo videti v tej vlogi. Bistvena točka smernic, ki jih je pripravilo predsedstvo skupščine, je ta, da v primeru, ko se za neko funkcijo javi več kandidatov, oblikujejo kandidatno listo, o kateri potem odloča skupščina. Na listo KVIAZ uvrsti vse kandidate, ki so v komisiji dobili najmanj dva glasova, vsak član komisije pa sme glasovati le za enega kandidata. Poleg tega je skupščina sprejela še usmeritev iz razprave, da naj KVIAZ upošteva mnenje pristojnih strokovnih služb (tako je bilo že sedaj, čeprav je župan menda slišal drugačne informacije), da so glavni strokovni kriteriji in daje iz glasovanja izločen član komisije, če je med kandidati njegov sorodnik. Do katerega kolena bi morali to sorodstvo upoštevati — kar je s sarkazmom predlagal Jože Kukec, nekaj poslancev pa mu je pritegnilo — seveda niso določili. Predlog Borisa Dulaija in Mira Bergerja, naj bi KVIAZ na listo uvrstila vse kandidate, ki bi dobili v komisiji večinsko podporo, vsak član komisije pa bi lahko podprl več kandidatov, je bil zavrnjen s 25 glasovi za, 25 proti in tremi vzdržanimi. Do tega novega Demosovega udara v novomeški skupščini — slišati je bilo komentar enega od poslancev, da je vsako sorodstvo nič v primerjavi z Demosovim glasovalnim strojem —je bilo seveda v dobri uri izrečeno marsikaj. Socialist Boris Dular, ki je tudi član KVIAZ, je še enkrat povedal, daje prava izkaznica komisije njeno enoinpol-letno delo; daje komisija dejansko tehtala argumente posameznih kandidatov in se potem odločala, kdo bolje izpolnjuje pogoje od tistih, kijih izpolnjujejo. Po tistem, kar je predlagalo predsedstvo (sprejete smernice niso daleč od tega, op.p.), bi bila komisija v bistvu le odpiralka pošte, njeno delo pa bi opravila skupščina. S tem bodo šle stvari v skupščini naprej v smeri politizacije, ne pa h konkretnemu razreševanju problemov v občini, je še opozoril Dular. Župan Matjan Dvornik se je spet odzval, da je prišlo do politizacije zadeve zaradi dela KVIAZ, Jože Zupančič pa Sola na beraški palici Denarja niti za plače METLIKA — Pri izdelavi proračuna metliške občine, na breme katerega je po novem preneseno tudi financiranje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v občini, je bilo zagotovljeno tudi financiranje dodatnega programa v osnovni šoli v Metliki. Tako so takrat izračunali, da mora za to šola dobivati po 1.143.000 dinaijev na mesec. Zaradi velikega povečanja stroškov pa s tem denarjem nikakor ne pridejo več čez mesec, saj sredstev za vzgojo in izobraževanje doslej kljub vse večjim stroškom niso povečali. Sedaj tudi v tej šoli mesečna dotacija iz proračuna ne zadošča niti za plače učiteljev in drugih zaposlenih na šoli. Ker je republiška skupščina sprejela sklep o valorizaciji sredstev za družbene dejavnosti od 1 .julija naprej, računajo na metliški šoli, da bodo tega deležni tudi oni. Metliškemu izvršnemu svetu predlagajo, naj sredstva za šolstvo od 1. julija povečajo, in sicer za osebne dohodke za 18 odst. in za materialne stroške za 38 odst. Tako bi po novem šola dobivala na mesec po 1.371.000 dinarjev; od tega bi šlo za plače 1.214 tisočakov in za materialne stroške 157.000 dinarjev. A. B DOLENJSKI UST je za politizacijo primera okrivil opozicijo. Demos je po njegovem poleg strokovnih pri kandidatu za Center za socialno delo pač gledal tudi človeška merila, župan pa je naredil le tisto, kar da so v Demosu od njega zahtevali. Razložil je tudi, da on v vsem tem ne vidi takega problema, saj po parlamentih v demokratičnih državah včasih letijo aktovke, in celo stepejo se, tu in zdaj pa se majhen problem kot kost vlači naokrog. Zupančič je imel poduk tudi za novinaije (predvsem za spodaj podpisano, ki ji je na koncu požugal, da mu je ušla, ker je župan prehitro zaključil sejo), ki da le čakajo na kost, potem pa vključijo tisto napravo za snemanje in stvari servirajo bralcem. >>A če se mi tu pogovarjamo o takih zadevah, o kandidaturah, bi morala biti občila korektna, morala bi paziti,« je bil do novinarskega dela, ki je vendar vedno do zadnje črke javno, pokroviteljski poslanec Jože Zupančič. Predsednik zbora krajevnih skupnosti dr. Leopold Kocutar se je tokrat odrezal s pobudo, naj bi se dogovorili, kako naj komisija dela, če se med kandidati pojavi sorodnik katerega od članov komisije. Jože Derganc pa je zahteval, naj se to namigovanje na sorodstvene vezi konkretizira. Predsednik KVIAZ Andrej Kirm — kandidatka Renata Bačer je njegova svakinja — je na to dejal le, da četudi bi on v komisiji glasoval proti, bi bila Bačeijeva takrat potrjena za kandidatko s štirimi glasovi za, enim vzdržanim in torej enim proti. Že prej pa je Kirm rekel, da je zaradi izjav, da komisija ni delala strokovno oz. v redu, že večkrat zahteval, naj bi to bilo strokovno preverjeno. Oglasil seje tudi Milan Bratož z ugotovitvijo, da je novomeški prostor premajhen in v Sloveniji premalo šteje, da bi se imeli pravico tako poigravati z ljudmi. »O KVIAZ menim, da je strokovna komisija, napravimo poslovnik zanjo, a strokovnega. Zla me so izločilni kriteriji med enakimi manjša uspešnost v poslu, manj izkušenj ipd. Moralnopolitično primernost, smo rekli, da bomo črtali, a ravno o tem se največ po-govarjamo. Zame je demokracija odločati v tej skupščini med enakovrednimi strokovnjaki za neko področje, samo to naj komisija zagotovi,« je menil Bratož, ploskanje, ki se je oglasilo, pa so hitro ukinili srepi pogledi nekaterih. Bratožu je pritegnila tudi prof. Vasja Fuis, daje za komisijo in za poslance edino veljavno merilo strokovnost, v zasebnost pa nima nihče pravice posegati. Vsi očitno ne mislijo tako. Marjan Dvornik je na koncu ugotavljal, da KVIAZ ni strokovna, ampak politična komisija in da strokovno odloča le v toliko, kolikor upošteva strokovno mnenje s posameznega področja, v vsakem primeru pa politično, če to prizna ali ne. Bratož je vzkliknil, da take komisije ne rabimo, a ga je župan popravil, da jo rabimo. V primeru Centra za socialno delo pa je KVIAZ še poočital, da ni bila »fer«, ker je kot izločilno upoštevala nižjo izobrazbo. Na-koncu pa je kot rečeno skozi skupščino spravil smernice za delo komisije, ki pomenijo novo zmago vladajoče koalicije, saj si je priborila večji vpliv na kadrovsko politiko oz. možnost postavljanja ljudi na vodilna mesta v občini. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Ob tednu otroka Praznik v lastni režiji? NOVO MESTO - Niti na ponedeljkovem nadaljevanju seje novomeške občinske skupščine, ki je bila 19. septembra prekinjena zaradi nesklepčnosti, niso mogli sklepati o letošnjem (ne)praznovanju novomeškega občinskega praznika. Tudi ta seja je namreč bila nesklepčna. Predsedstvo je že na svoji seji 16. septembra sklenilo predlagati skupščini v potrditev svoje stališče, da letos skupščina občine Novo mesto občinskega praznika ne bo obeležila s slavnostno sejo. Takšna odločitev pa naj ne bi preprečevala in omejevala samoiniciativnosti posameznih prirediteljev za organizacijo drugih prireditev v občini, posvečenih občinskemu prazniku. Na ponedeljko vi seji skupščine je socialistični poslanec Boris Dular dejal, da se je strinjal, da občinskega praznika ne bi vsako leto obeležili s slavnostno sejo. Ker pa je letos 50-letnica upora proti fašizmu in ker je iz osnovne šole in krajevne skupnosti Žužemberk prišla pobuda, da bi občinski praznik združili z otvoritvijo nove žužemberške šole. se je Dular zavzel za to, da bi slavnostna seja, združena z otvoritvijo, vendarle bila in da se pokaže odnos do upora proti fašizmu ob njegovi okrogli obletnici Predlog je podprl tudi poslanec iz zbora združenega dela. Predsednik skupščine Marjan Dvornik pa je poslance seznanil z načelnim stališčem republiškega ministrstva za šolstvo, češ naj bi šolstva nikakor ne povezovali z nobenim militarizmom. Dejal je tudi, da bi prej pričakoval iz Žužemberka pobudo, da se njihova šola 7. korpusa preimenuje. Seznanjen je bil. da je taka pobuda iz Žužemberka prišla in da šola s korpusom nima zdaj nič več skupnega. Poslanec v družbenopolitičnem zboru Jože Zupančič iz Žužember- ka pa je dejal, da je otvoritev nove šole za Žužemberk dovolj velik praznik, da ga nikakor ni treba povezovati s praznikom občine. Rekel je tudi da so se v Žužemberku 50 let borili za novo šolo, ki jim jo je zdaj dala nova oblast. No, dejstvo je, da je bila žužemberška šola v sedanjem programu občinskega referendumskega programa samoprispevka. Da je bil sredi leta 1989 iz gloso van, ima največ zaslug bivša SZ(DL), ki ji je takrat, slabo leto pred zadnjimi zgodovinskimi volitvami predsedoval Boris Dular. Šole torej ni dala ta oblast, ampak so jo pomagali zgraditi prebivalci občine, ki plačujejo samoprispevek, kar je bilo opozorjeno tudi na škandalozni ponedeljkovi seji skupščine. Jožef Gnidovec pa se je oglasil, da je proti temu, da se poveličuje tisto, kar je bilo narejeno proti fašizmu, ker je bilo po vojni pobitih preveč ljudi Ali novomeški občinski praznik letos bo obeležen ali ne, torej še ni odločeno. Videti pa je. da oblast temu ni naklonjena in da bo zato praznik šel mimo neopazno. Da je boj proti fašizmu nekaj, česar se v Evropi katere del bi bili radi, v osnovi ne more prevrednotili očitno tu nima nobene veljave. Z.L.-D. NOVO MESTO Zveza prijateljev mladine je tudi letos od 7. do 14. oktobra ob mednarodnem tednu otroka pripravila vrsto prireditev in poskrbela, da bo na novomeškem Glavnem trgu prav vse dni veselo. Celotedenske prireditve se bodo pričele s sejmom Vse za otroka, na katerem se bodo med drugimi predstavili izdelovalci igrač iz vse Slovenije, seveda pa bo na stojnicah najti še marsikaj za otroke. Po trgu in ulicah bosta ta čas vozila dva otroška vlaka, postavljen bo otroški vrtiljak ter velika blazina. V torek popoldan bodo plesalci iz. Kazina otroke naučili nekaj novih plesov, v sredo popoldne pa bo lutkovni dan. Ob 16. uri bo Skupina 3 iz. Kranja pripravila lut- kovno predstavo Fidl-fadl, ob 18. uri bo predstava Čenča iste skupine. bo predstava Čenča iste skupine. V četrtek popoldan bo na trgu likovna in kiparska delavnica, zapela bo Heidi Korošec. V petek bo nastopil ansambel Vindi, zmagovalec med otroškimi ansambli Slovenije, na trgu pa bo Adi Šorn razpel tudi velikanski balon Stanovanjske banke Ljubljana. V soboto ob 10. uri bosta s trga odpeljala dva avtobusa podjetja Gorjanci na brezplačen izlet v Kostanjeviško jamo. Velja omeniti še »Otroški parlament« v ponedeljek ob 11. uri, ko bo • Za prireditve Zveza prijateljev mladine namenoma ni iskala pokroviteljev, saj želi s tednom otroka opozoriti vse delovne organizacije, podjetja in obrtnike tudi na to, da se bližajo novoletne prireditve in obdaritve. Dedek Mraz ima prazen koš, zato je to čas, da mu pomagamo pri nakupu daril in Veselem decembru. predstavnike vseh osnovnih šol sprejel župan Marjan Dvornik, in okroglo mizo, ki bo v četrtek ob 13. uri na osnovni šoli Grm. Pogovarjali se bodo na temo »Otrok in prosti čas«. j p GASILCI IN BOLNICA Z V.D. DIREKTORJEM NOVO MESTO — Novomeška skupščina je v ponedeljek za v. d. direktorja Gasilsko- reševalnega centra Novo mesto soglasno imenovala dosedanjega direktoija Ivana Šteblaja. To delo bo opravljal do imenovanja direktoija, največ pa eno leto. Imenovan je bil tudi v. d. direktor novomeške Splošne bolnišnice, saj sije dosedanji Janez. Bajuk poiskal drugo delo. Do imenovanja direktorja bo bolnišnico vodil dr. Tone Starc. __________________ 1 . Iflarflo mpci ppnp ZA VESE IZ »KROJAČA«— V ponedeljek je v stavbi na začetku kandijskega ■ ICIUCI IIICOI uvllv mostu ponovno odprl vrata »Krojač«. Tokratje to Novoteksova trgovina, v kateri imajo veliko izbiro zaves, dekorativnega blaga, prtov, krojaških potrebščin od gumbov in sukanca naprej, ostanke iz Novoteksa po ugodnejših cenah ipd Ponudbo so oblikovali po temeljitem »otipu« tržišča, te vrste je v Novem mestu kljub pred časom odprti zasebni trgovini še vedno skromna. S Krojačem si No-voteksovi trgovci tudi »celijo rane«, dobljene s krajo njihovega premoženja po BiH in Srbiji Če bo potreba, bodo vpeljali tudi šivanje zaves, razne roloje pa njihovim kupcem že zdaj narede po meri v kamniški Ideji Prodajajo tudi na posojilo. Na slike poslovodkinja A na Florjančiči prva z levej in njene sodelavke so imele že takoj po otvoritvi precej dela. (Foto: Z. L.-D.) Ponovno administrativno določanje cen ne koristi nikomur NOVO MESTO — S 1. oktobrom je v Sloveniji začel veljati predpis o oblikovanju cen kruha, ki ga je republiška vlada sprejela na osnovi odloka, ki to predvideva, če se pojavijo motnje na tržišču ali za obvladovanje monopolistov. V Pekarni in slaščičarni Dolenjska v Novem mestu pravijo, daje to korak za 20 let nazaj in velik spodrsljaj, če na začetku tržnega gospodarjenja spet začenjajo administrativno določati cene, kar ni nikomur v korist. »Mislim, da motenj na trgu ni. Tržišče je dobro preskrbljeno, smo tudi dejavnost, ki se srečuje s konkurenco, kije prispevala k temu, da so na trgu boljši izdelki in nižje cene. S tem odlokom, ki DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 5. oktobra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: PC Mercator na Zagrebški • v Sentj itjemeju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Tonikah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta v Novem mestu prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. Ceste so prišle na domačo grbo Vse ceste in javne poti v občini bodo razvrstili v kategorije in skupine — Največje breme vzdrževanja bo padlo na krajevne skupnosti ___________________ zamrzuje cene, se stvari vračajo za leta nazaj. Ta vladni ukrep tudi ni v korist potrošnika. Za kilogram belega kruha je določil ceno 36 din, mi pa smo ga do sedaj pekli za 9 din manj,« pravi direktor Pekarne Novo mesto, Lojze Muhič. Muhič napoveduje, da bo posledica takšnega vladinega poseganja na področje, kije na trgu dobro funkcioniralo, zmanjševanje izbire pekovskih izdelkov. Najbolj udatjeni pa bodo zasebni peki, ki imajo v glavnem zelo raznoliko ponudbo. Novomeška Pekarna kljub nekaj novim zasebnim pekarnam peče količinsko približno toliko izdelkov kot lani, izbor pa je razširila od 10 na 40 vrst, saj čuti, da lahko pri nas živi le boljši, cenejši. Je živel? METLIKA — Metliški izvršni svet je pripravil odlok o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest na območju te belokranjske občine. S tem odlokom, če bo sprejet na naslednji seji občinske skupščine, bodo lokalne in nekategorizira-ne ceste razvrščene v kategorije in skupine. Lokalne ceste 1. kategorije naj bi po- lika med lokalnimi cestami, ulicami in stale ceste Gaber—Semič—Gradac, Semič Krvavčji Vrh—Metlika, Buši-nja vas—Radoviča, Svržaki—Radoviča—Ostriž, Metlika Božakovo in Gradac - Krasinec. V 2. kategorijo pa naj bi sodile ceste Črnomelj—Strekljev-ec—Jugoije, Krvavčji Vrh—Suhor, Bu-šinja vas Grabrovec Metlika, Metlika— Veselica, odcepa z. drašičke ceste do Vinomera in do Vidošičev. Ceste, ulice, trge in poti v Metliki pa naj bi razporedili med nekategorizirane ceste in javne poti. Tudi ostale nekategorizirane ceste in poti naj bi razvrstili v dve skupini. Raz- trgi na eni strani ter nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi je ta, da s prvimi upravlja občina, z drugimi pa krajevne skupnosti, kar velja tudi za vzdrževanje. Na lokalnih cestah predvideva osnutek odloka največji dovoljeni osni pritisk 8 ton; na ostalih nekategorizira-nih cestah pa 6 ton. Za kršitev odloka so zagrožene kazni od 3 do 50 tisoč dinarjev. Magistralne in regionalne ceste — teh je v metliški občini malo — so v pristojnosti republike, za vzdrževanje lokalnih, ki so v pristojnosti občine, pa dobijo od republike po ključu del denarja od prodaje bencina. Vendar je tega denarja tako malo, da si z njim ne morejo kaj prida pomagati. V letošnjem letu naj bi metliška občina od republike na ta račun dobila komaj 530 tisočakov, kar ne bo zadostovalo niti za osnovno vzdrževanje, kaj šele za popravilo in obnavljanje teh cest. Med najpomembnejšimi viri za vzdrževanje krajevnih cest in poti naj bi bili: prispevek za uporabo stavbnega zemljišča, povračilo za čezmerno uporabo javnih poti, povračilo za izredne prevoze, sredstva za urejanje podeželja, kot so agromelioracije in komasacije ter neposredni prispevki občanov. Po domače povedano: če si ne boš pomagal sam, ti niti bog ne bo pomagal. A. B. Novomeška kronika ZVEDAVOST Krščanski demof' ti Marjan Dvornik, Ci?il KoleŠnik in E Schvvarzbartl so v republiškem parlaitif lu nedavno hoteli zvedeti, koliko kilotjf trov so prevozili vozniki Kompasa H eh? v protestni vožnji okrog skupščine, kdor lastnik avtobusov, kdo je podpisal nal°F ipd. Vozniki so jim potešili radovedno^ Povedali so, da so vozila njihova, da soj' sami kupili, da bodo sami pokrili str0* j in da že vrsto let delajo po tržnih zakoMjfl stih. Novomeščani pa si želijo takšne panove udarnosti tudi v primerih, koW bilo treba oglasiti za tukajšnjo dobrot PONOČNJAKI Pizzerija San * ' bastian na Prešernovem trgu že od °dP*? buri duhove in zaposluje občinsko vl*df Nad lokalom so namreč stanovanja, »*r 1 rih prebivalci morajo zjutraj spočiti na lo, veseljačenje v lokalu v pozne nočne pa jim preprečuje počitek. Vladaje skl{ la predolgemu veseljačenju narediti k°n^ • i • > • ■* ■ __ sklad*11’ Ijevanje za ali proti je bilo odvisno tndt_ _ in je obratovalni čas skrajšala na dv8*jj vajseto uro. A so se člani komaj uskjjjv eni so temu namreč nasprotovali. Op**j ijevanje/a au piuujc uuuuuviauv— -- tega, ali nekdo hodi na pico in pirv Sebastian v poznih urah ali ne. Ena gospa je slišala, da bodo vomeškega župana pod nujno sp(n v Društvo kadrovskih delavčevi se v glavnem ukvarja s postavljanji svojih ljudi na prava mesta. TERMOTEHNIKA SE SELI MAČKOVEC — Jutri ob 12* bodo slovesno odprli nove pr0'llfl proizvodnje in trgovine s tehn,c j blagom Termotehnikc. Stari, doh^j Bojančev mlin v Mačkovcu temeljito obnovljen nudil precej prostora za razstavo raznovrstnega ga za ogrevalno tehniko in drugeg • RAZSTAVA GOB ŠMARJETA — Gobarska dndjjj Novo mesto in osnovna šola Smaj^ vna šota ■' pi pripravljata razstavo gob, ki ras0? |(1 novomeškem območju, ter najlep5^ največjih poljščin. Razstava b°' štorih šmarješke šole 4., 5. in 6. ok*1 ^ prva dva dni od 8. do 17., v nedej od 6. do 12. ure. Sprehod po MetHkjJ _____________________-—— jjj, METLIŠKO TURISTIČNO TVO spi spanje pravičnega še kar lePvj, čeprav bi imelo kaj delali. Družno s | sednikom so vrgli puško v koru*0. ^ ,1.111,11,,MII člani izvršnega odbora, kajti sp°z . ^ t j da dobi v Metliki po glavi navadno ^ se mu hoče brezplačno delali, v č' [fVr pa vsaj v zaščiti pa so ljudje z dven* ma rokama. Ker pa se ima to nap0' y j) ko gnezdo na sončni strani Gorjan ^ turistični kraj, so na nedavni sej ustanovili iniciativni odbor, ki naj poskušal izvleči turistični voz iz mlak roma blata. . rf OBČINSKI RDEČI KRIŽ * ^ «1 pomoči beguncem iz Hrvaške it so poleg vsega dobrega, kar so s sc ljudi v stiski, zbrali aktivisti tu dvajset ton hrane. Odločili so se, <•* nr jo kamion pomoči v Ormož, kjer n lll()i jo Kamion pomoči v ormo« »j— sir šila le jugoslovanska armada, amP^il* ~ r •i,i * narava. Zanimivo pri vsej zadeviJCjg * delajo pri metliškem Rdečem glavnem ženske, pa gre sklepat1’ potita čas z orožjem v roki bedijo nau ^ 9 jo slovenskih meja. Še verjetneje P* uspešno podpirajo šanke. METLIŠKO DRUŽBENO STVO, ki seje uspešno rešilo črn* . ,£it" nadvlade, bi skoraj ostalo v pop0 -a* nadvlade, bi skoraj ostalo v pot . Elektrogospoadrstvo jim je namr žilo z odklopitvijo elektrike, če n najo računov, ki so dediščina ^ združitve. Gostincem je Pr's'l??noO ki ropotajo huje Fljrrddla supersoničnih migov. kočjvjV!^ SPET NI — Stara bolezen > trgovin se je spet ponovila, ima« I Kirnov ni dobiti nikjer. Povsod ski - /"barvne, da bi sedanji jugoslovan-^^^aj slikali v lepših barvah. la, saj , n^no 'zdelati šolskega "kitijo j,ne ve’ kateri prazn RFr.i JI1, kateri bodo vpeljani nanovo. I«kSNCl PRIHAJAJO - V Rib. sicer ni toliko beguncev kot v ledna iIt!’ |Vendar sojih sredi preteklega 'Slavnpf,1 Preko 30. Vsi so nastanjeni "a deiu v sor<>dnikih ali znancih, ki so fbdruo,.1, '^k1 občini, redki pa so tudi skj beo„ d°mačinih. V zbirni center do-5,1 "iso pošiljali. 1'^Vadba v vojašnici - st°jnih ,^'arj' so dobili dovoljenje pri-Vadbe n ,asti, da imajo lahko pouk telohe oora Portnem igrišču znotraj kasarno. f af ’ kjer so ga imeli tudi že pred i^Pno P°nn<> igrišče so namreč gradi-I *° uPoraki°Jak' 'n občina, zato so ga lah-_^J*li tudi šolarji. »tet ~ 's tudi dolarji. ^Trebanjske iveri --------------- }S*vko uz,,A. ®odo Trebanjci doživeli l ntra u .v’ V7-gojitcljič in delavcev n0rPaj (Kia^^al110 delo, potem ko so si a-iev?s«3 , I'. °b grožnji stavke obči-iV°si,a Veda je razlog za nezadovolj-bi ,<'Zaičen. Šolmoštrom seje upr-^Najo*,, naPrcj vzgajali in poučevali tv^V ngCneraciie za bedne plače,bolj >1,R aPdnini v boljšem zahodnem jdo do jjda n’ ravno vzgojno, toda če ne « od , 'd*113 dobili povišanih plač V„sj to j« , a od julija dalje, tako kot hr 1,1 Se i ^^krbeli Občinarji, bodo šole, ,1 aačeij v trebanjski občini 7. okto-»f10 ‘1° Preklica oz. dosege h>teu*.C,Jev- Otroci se brxlo morali »bujenj” kakšne druge pesmice. Tista aaltia 0 k>li, ki je pogorela, ni več s« J rtavjkj. E' — Srednješolci, tisti malo *iiV'4l',se!'1 a^^ki, sicer ne bodo spet si 1 vlai.; m P3, posebej tistim, ki se vo-tai "'eir,,'1' v hrame učenosti v dolenj->i» i, km 0. In "azaj v svoj trebanjski bj " Pašot .apfi 'maj0 železničarji za ži-y,,totoVo a ne stlačijo tako v vagone, saj ' lih ?lnila- To je menda zaradi IZ NkŠIH OBČIN limtl IZ NkŠIH OBČIN E Učitelji zdaj nehali stavkati Stavkovni odbor učiteljev in izvršni svet sta dosegla dogovor, ko je občina v glavnem izpolnila njihove zahteve — Več denarja za materialne stroške ČRNOMELJ — Po dogovoru med stavkovnim odborom osnovnih šol v črnomaljski občini in občinskim izvršnim svetom so učitelji v tej belokranjski občini prejšnjo sredo po dveh dneh nehali stavkati in pouk v vseh osnovnih šolah je spet stekel. Kot je znano, so učitelji zahtevali, da se njihove plače povečajo in da za 19 odst. presegajo povprečni osebni dohodek v gospodarstvu v Sloveniji. Druga zahteva se je nanašala na povečanje sredstev za materialne stroške in amortizacijo ter investicijsko vzdrževanje; pod isto točko so zahtevali še reden dotok sredstev za normalno poslovanje šol. V tretji točki so zahtevali izplačilo drugega dela regresa za dopust. Njihova zadnja zahteva pa je bila zagotovitev sredstev za izobraževanje učiteljev. Povprečna junijska plača v osnovnem šolstvu v črnomaljski občini je znašala 8.340 dinarjev in je za 9 odst. zaostajala za povprečjem osebnih dohodkov v slovenskem gospodarstvu, tako bi jim morali, če bi hoteli ugoditi njihovim zahtevam, povečati plače za 25 odst. Stavkovni odbor pa je pristal na 18,5-odst. povečanje, in to od 1 .julija naprej. S tem povečanjem bo povprečna plača Odklopi vodo? KOČEVJE, RIBNICA — Poročali smo že o večjih podjetjih iz občin Kočevje in Ribnica, ki ne plačujejo vode. Ti dolgovi znašajo že preko 6 milijonov dinatjev. Prav neplačevanje je tudi vzrok, daje bilo treba pred kratkim vodo občutno podražiti. Na sejah občinske skupščine Kočevje je bilo že dvakrat zapored postavljeno delegatsko vprašanje; Zakaj se je voda tako zelo podražila, podobno pa velja tudi za druge komunalne storitve. Ker delegat doslej ni dobil zadovoljivega odgovora, je na zadnji seji kar sam zastavil vprašanje in delno odgovoril, ko je dejal: »Kako dolgo bodo redni plačniki še plačevali tudi za neplačnike?« Direktor Hydrovoda Kočevje-Ribnica Janko Veber nam je na vprašanje o neplačevanju in možnih učinkovitih ukrepih odogvoril: »Izterjava vodarine preko sodišč se vleče in ni učinkovita, saj je inflacija večja kot obresti zaradi nepravočasnega plačila. Zato bomo prešli neposredno na izvršbe. Če tudi ta pravna možnost ne bo učinkovita, bomo zaprosili občinska izvršnega sveta za pomoč. Ta se bosta morala odločiti, ali bosta račune neplačnikov poravnala ali pa dovolila, da jim odklopimo vodo, podobno, kot to grozi ali stori Elektro.« Predsednik občinskega izvršnega sveta v Ribnici Janez Henigman pa je dodal, da izvršni svet nima denarja, da bi drugim plačeval vodo, zato ne bodo nasprotovali, da Hydrovod neplačnikom vodo odklopi. J. PRIMC v osnovnem šolstvu 10.849 dinarjev. Razliko za nazaj so dobili konec prejšnjega tedna. Od 1. septembra pa so šolam priznali povečanje osebnih dohodkov do indeksa 115 na republiško povprečje v gospodarstvu za meseejulij in take plače bodo dobili za september. Prav tako so šolniki že prej dobili tudi drugi del regresa za dopust. VOJAŠKI DOLG RIBNICA — Poročali smo že, da so ob selitvi iz Ribnice odpeljali vojaki vse, kar se je dalo in je bilo njihovo, pa tudi nekaj tuje lastnine. Niso pa bili vojaške starešine tako dosledni pri poravnavi svojih dolgov. Tako je ob selitvi 14 vojaških starešin pozabilo poravnati oskrbnino za svoje otroke v vrtcu v skupnem znesku 26.971 din. Razen tega je 11 vojaških starešin »pozabilo« poravnati svoje dolgove za centralno kurjavo in odvoz smeti, in sicer v skupnem znesku 43.526 din. Dolžniki so pozabili poslati v Ribnico svoje nove naslove, da bi Ribničanje lahko dolgove izteijali. Zato bodo o dolgovih vojaških starešin obvestili pristojne republiške organe, da bodo ukrepali naprej. POMOČ ZA ŠKODO TREBNJE — Občinska organizacija Rdečega križa Trebnje je kot pomoč za odpravo škode, ki jo je pred časom povračila toča v KS Mirna in Šentrupert, razdelila občanom 245.460 din. Poleg tega je 10 tisoč nakazala vrtcu na Mirni. Za odpravo škode zaradi toče in vojne škode v trebanjski občini se je z različnimi darovalnimi akcijami nabralo skupaj 371.033 din. Kot pomoč občanom zaradi vojne je Rdeči križ razdelil.Ani Jevnikar in Jožetu Vojščaku po 10 tisoč dinarjev, Ludvik Slak je dobil 5 tisoč, Frančiški Rajer so dodelili 25 tisoč in Francu Slapničarju 42.837 din ter material. Pomoč, in to v materialu, sta prejela še Jože Zidar in Genovefa Kotar. DRAŽJA VODA IN ODVOZ SMETI TREBNJE — Trebanjski izvršni svet je sprejel kompromisni predlog za povečanje cen komunalnih storitev. Od 1. oktobra bodo gospodinjstva plačevala za kubik porabljene vode 16 din, gospodarstvo 38 in negospodarstvo 34 din, števčnina pa poslej znaša 27 din. Prispevek za razširjeno reprodukcijo znaša za gospodinjstva 2 din za kubik porabljene vode, za gospodarstvo in za negospodarstvo 4 din. Najvišji skok pomeni povečanje cene vode za negospodarstvo (za 40,7 odst.). Vladaje sprejela od trebanjske Komunale predlagano povišanje cen kanalščine, vzdrževanja čistilnih naprav in odvoza smeti, ki se giblje med 15 in 50 odst. Zdaj končni obračun škode Trebanjski izvršni svet sprejel poročilo o dotočni razdelitvi republisket TREBNJE — Komisija za dokončno razdelitev republiških solidarnostnih sredstev oškodovancem ob sanaciji vojne škode za območje Medvedjeka je ugotovila, daje bila julija letos izplačana oškodovancem ocenjena vojna škoda na stanovanjskih objektih v celoti in 30 odstotkov ocenjene vrednosti na gospodarskih poslopjih in vozilih. Komisija je sklenila, da se v celoti povrne škoda na gospodarskih poslopjih, vozilih, obdelovalnih površinah in živini naslednjim oškodovancem: Frančiški in Ludviku Rajer, Veliki Gaber 6 b (22.822 din); Ludviku Strajnarju, Veliki Gaber 2 (8.840 din); Ludviku Slaku, Veliki Gaber 4 (72.837 din); Jožetu Vojščaku, Mali Gaber 1 (12.566 din); Alojzu Barletu, Veliki Gaber (3.320 din); Francu Slapničarju, Mali Gaber 25 (19.875 din); Tonetu Rajerju, Veliki Gaber 66 (6.340 din); Ivanu Medvedu, Mali Gaber 3(11.490 din); Jožetu Zidarju, Veliki Gaber 16 (54.683 din); Ivanu Potokarju, Gubčeva 4, Mirna (108.000din); Dani Mirna (12.000 din), TEM Čatež (240.000 din); Jerneju Novaku, Blato, Trebnje (30.000 din); Olgi Mežan, Veliki )liskega denarja Gaber 3 (14.950 din); za komunalno infrastrukturo (70.000 din); Jožetu Smoletu, Veliki Gaber 77 (9.830 din); Andreju Dolžanu, Veliki Gaber 110 (19.180 din); Stanislavu Majzlu, Veliki Gaber 23 (2.170 din); Francu Kozlevčarju, Veliki Gaber 22 (13.665 din), in Jožetu Slaku, Veliki Gaber 6 a (9.208 dinatjev). Komisija je tudi ugotovila, da je oškdovanec Anton Kotar po doslej znanih podatkih prejel različne pomoči v skupni višini 1.152.328 din. Trebanjska občina mu je že v juliju izplačala 435.999 din, preostalih 716.329 din pa je pomoč podjetij, posameznikov in drugih ustanov. Po novem republiškem zakonu o delnem povračilu škode za gospodarske objekte na kmetijah, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti, tam, kjer je ta izključni vir preživljanja, naj bi se vojna škoda povrnila v celoti. In čeprav ta pogoj pri Kolarjevih ni bil izpolnjen, je komisija predlagala, trebanjska vlada pa je na svoji petkovi seji ta predlog tudi potrdila, da Rotarjevim dodeli še pomoč v višini 385.190 din. To je razlika med prejeto in ocenjeno škodo. Dosegli so nadalje dogovor glede zahteve po več denarja za materialne stroške, za najnujnejša vzdrževalna dela pa se bodo dogovorila vodstva osnovnih šol in strokovna služba izvršnega sveta. Ti se bodo dogovorili tudi za najnujnejše izobraževanje učiteljev in za to bo občina do konca leta zagotovila potreben denar. A. B. PORODNIŠNICE METLIKA — Metliška občina bo za gradnjo nove novomeške porodnišnice nakazala 700.000 dinarjev. S tem bodo Metličani poravnali lani sprejeto obveznost do gradnje porodnišnice. Lani je namreč občinska skupščina sprejela sklep, da bodo del prispevka za zdravstveno varstvo nakazali v ta namen. Tudi naprej bo metliška občina sofinancirala gradnjo porodnišnice v skladu z dogovori. Sicer pa je tako tudi prav, saj je večina novih Metličanov in metliških občanov sploh rojenih v novomeški porodnišnici, ki tega imena taka, karkšna je sedaj, sploh ne zasluži. OBVESTILO Krajane občine Črnomelj obveščamo, da je deponija komunalnih odpadkov na Vranovičih odprta vsak dan od 8. ure do 13.30, razen ob dela prostih dnevih, ko je zaprta, in četrtkih v času od 10. do 16. ure. Krajani izven delovnega časa (po 14. uri) in v dela prostih dnevih lahko sporočajo pomembne informacije o okvarah na vodovodnih sistemih oziroma za vse dejavnosti, ki jih opravlja Javno podjetje Komunala Črnomelj, na telefon 51-971, 51-977 in 53-180. Izvira gnojnica Upravičen sum, da je onesnaženje zakrivila človeška malomarnost OSILNICA, KOČEVJE - Minulo soboto je na izviru Belice v krajevni skupnosti Osilnica namesto čiste ali samo malo kalne vode prihajala iz podzemlja gnojnica. Krajevna skupnost Osilnica je o tem te dni obvestila občinske inšpekcijske službe v Kočevju in druge pristojne organe. Upravičeno namreč sumijo, da je to ekološko katastrofo zakrivila človeška malomarnost ali komodnost. Pravijo, da imajo priče, ki so videle, da so gnojevko kočevske Prašičereje namsto, da bi jo razprševali po dolenjevaš-kih njivah, kar zlivali v požiralnik na dolcnjevaškem polju, za katerega je dokazano, da ima ob večjih deževjih povezavo z izvirom Belice nad Osilnico, iz nje pa voda teče naprej v Čabranko in po njej v Kolpo. Očividci pravijo, da se je to zlivanje dogajalo prve dni preteklega tedna, nato je dva dni precej močno deževalo, gnojnica pa sc je pojavila na izviru Belice v soboto. Krajevno skupnost so o tem obvestili tamkajšnji prebivalci. Pri sanitarnem inšpektorju Pre-dragu Petroviču smo zvedeli, da je bila inšpekcija ta ponedeljek o zadevi obveščena in daje tudi že vzela vzorce pitne vode z območja Osilnice za analizo. Izrazil pa je prepričanje, da dolenjevaško polje gotovo nima podzemne zveze z osilniškim koncem Kolpskc doline in torej tudi ne z Belico. To so že zanesljivo ugotovili hidrogeologi, ki pa trdijo, da ima s Kolpsko dolino in z Belico podzemno povezavo območje Gotenice. Več o tem bomo še poročali, ko bodo znane končne ugotovitve in rezultati opravljenih analiz pitne vode. J. PRIMC Nadležen prah iz TekstHane Pritožbe stanovalcev v okolici prašnih delcev iz te tovarne Tekstilane zaradi — Zaprašenost KOČEVJE — V zadnjem obdobju je bilo naslovljenih na razne organe več kritik, opozoril in zahtev, tudi delegatsko vprašanje, zaradi onesnaževanja iz kočevske tovarne Tckstilana. Stanovalci spodnjega dela Trate se pritožujejo, da uhajajo iz Testilane delci volne, ki se usedajo v stanovanja, na vrtove in drugam. Zaradi vdihovanja drobnejših delcev, ki prihajajo iz te tovarne, pa se pritožujejo predvsem starejši občani. Inšpektor Predrag Petrovič je o tem povedal: Leta 1989 je Tekstihna prešla od mokrega na suhi sistem predelave vlaken. Gre za dva stroja, od katerih vodijo lebdeče delce na filtre, skozi katere pa — podobno kot pri sesalcu za prah — uhajajo manjši prašni delci in lebdijo v zraku, in sicer že v sami proizvodni dvorani pa tudi v okolici tovarne, predvsem na območju Trate I in II. Analiza zaprašenosti v obratu, kjer so delavci najbolj izpostavljeni temu prahu, je pokazala, da je zaprašenost daleč pod dopustnimi normami in da torej zdravje delavcev ni v nevarnosti. Kljub temu pa so pritožbe upravičene, saj je vedno več ljudi alergičnih na prah in imajo različne zdravstvene težave. Inšpekcija bo zato izdala odločbo o namestitvi boljših filtrov ali pa bo treba zrak za ustvarjanje pritiska pri strojih dobivati od drugrxl, ne od filtrov. Ob vsem tem pa je treba upoštevati, daje Tekstilana v stečajnem postopku. Ugotoviti je treba, kaj sploh bo s tovarno in kaj bodo v teh prostorih v bodoče izdelovali. Inšpektor Petrovič je še dodal, da delavci filtre redno po vsaki izmeni čistijo in da torej za onesnaževanje ni kriv človeški faktor, ampak le tehnologija. Je pa velik nered na dvorišču tovarne, kjer imajo različne kupe vlaken, kijih redno ne odvažajo ali shranjujejo, da vlakna lahko raznaša tudi veter. Zaradi varčevanja nimajo človeka, ki bi skrbel za red na dvorišču. Prav dvorišče pa je ogledalo vodstva tovarne in delavcev. J. PRIMC Malodušje, ker nas tujina pušča na cedilu Priznanja krvodajalcem KOČEVJE — Z recitalom učencev osnovne šole in glasbenimi vložki učencev glasbene Šole se je začela letošnja proslava dneva krvodajalcev v Kočevju, kije bila 20. septembra v domu starejših občanov v Kočevju. Na njej so podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem. Priznanja in plakete je prejelo 49 krvodajalcev, ki so darovali kri najmanj 25-krat, diplome in plakete za 50-krat darovano kri pa so dobili Jože Polovič, Tone Kovačič in Ludvik Damše. Priznanja je podelil predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da v sedanjih vojnah človekoljublje izgublja pomen. Ženevska konvencija, znak Rdečega križa in mednarodno človekoljubno pravo niso več spoštovani. Večje malodušja, ker nam ne pomagajo tisti, od katerih smo pričakovali pomoč. Slovenski Rdeči križ bo moral povedati Mednarodnemu RK, da ni ukrepal ob nespoštovanju in zlorabah znaka RK na zdravstvenih ustanovah in drugod pa tudi v drugih primerih nespoštovanja konvencij in predpisov. Zato nas je ta organizacija razočarala. ODBOJKA ZA »POKAL MEDO« KOČEVJE — V počastitev občinskega praznika je bil v Kočevju tradicionalni odbojkarski turnir »Medo 91«, ki se ga je v moški in žeaski konkurenci udeležilo 7 ekip. Med ženskami je Paloma Branik Ugnala Lik z 2:1, Kotevke Koper z 2:1, Paloma Branik pa Koper s 3:0. V moški konkurenci je v tekmi za prvo mesto To vil Olimpija ugnala mariborski Pionir z 2:1, v tekrpi za tretje pa Brezovica Kočevce z 2:1. OBNOVA LEPOTICE — Šentruper-ška cerkev spada med najlepše najmogočnejše na Slovenskem. Ker bodo v tem desetletju Šentruperčanipraznovali kar 3 velike jubileje, med drugim 600 let od začetka gradnje cerkve in kar 950 let. odkar obstaja šentruperška fara, so se farani ob vodstvu zagnanega župnika Janeza Vidica lotili temeljite obnove. Na sliki: dela na zvoniku so zaupali izkušenemu mojstru Grilcu in njegovim delavcem iz Kranja. Več prihodnjič! (Foto: P. P.) Grde igre po dodeljeni pomoči Trebanjski izvršni svet sprejel poročilo komisije za oceno škode zaradi julijskega neurja — Pritožbe z Mirne glede delitve pomoči — Stališče vlade TREBNJE — Trebanjska vladaje na svoji seji pretekli petek ocenila, daje komisija za oceno škode zaradi neurja 21. julga dobro opravila svoje delo. Iz tega poročila je razvidno, da znaša skupna škoda 135.766.076 din, to pa je kar 9(2 odstotka ocenjenega družbenega proizvoda gospodarstva trebanjske občine za leto 1990. Kritino na večini objektov so zamenjali kmalu pri ujmi, zdaj pa nadaljujejo sanacijo delov zgradb, kjer je nastala posredna škoda. Gre za zamenjavo uničene ali poškodovane izolacije, obnovo podov, opleskov itd. Še pred zimo bi krajani lažje postorili vse potrebno, če bi imeli na voljo vsaj ugodna posojila za nabavo materiala. Ljudje se pritožujejo, češ da so obrestne mere za namenska posojila, ki jih je ponujala poslovna • Zahod si bo še želel razpada Jugoslavije in bo sam vzdrževal mir na meji med Srbi in Hrvati. (B. M. Zupančič) enota Ljubljanske banke v Trebnjem, oderuške, zato zanje ni bilo večjega zanimanja. Obliž na to rano nezadovoljstva je bil vsaj to, da so v ujmi prizadeti krajani dobili na mirenski krajevni skupnosti in šentruperški stanovanjski zadrugi naročilnice, s katerimi so lahko nabavili gradbeni material brez prometnega davka. Pri odpravi posledic neutja sta pomagali tudi Caritas in Rdeči križ. V sodelovanju s trebanjskim centrom za socialno delo in Rdečim križem je bilo izmed 672 družin oz. posameznikov Caritasu posredovano gradivo s popisom in finančnim vrednotenjem škode za 67 družin v zasebnih hišah in za 5 družin v družbenih stanovanjih. Gre za tiste družine, kjer so bili stroški sanacije znatno večji od uradno priznane cenitve • Ocenjena škoda zaradi neurja znaša 5,1 odst. ocenjenega družbenega proizvoda na objektih in infrastrukturi ter 4,1 odst. v kmetijstvu. Na trebanjski izvršni svet sta prispeli dve pismi, in sicer eno anonimno, drugo s podpisi nekaterih krajanov Mirne. Ti očitajo predsednici občinskega odbora Rdečega križa Pavlini Hrovat, da je Rdeči križ delil pomoč bolj po imenih, celo sorodnikom. Vlada je zavrnila neutemeljeno podtikanje, vso zadevo pa je prepustila občinski organizaciji Rdečega križa in krajevni skupnosti Mirna, ki naj poskrbita, da bodo ljudje pravilno obveščeni. zavarovalnice Tilia. V obeh primerih pa gre za socialno ogrožene družine. Rdeči križ je 57 socialno ogroženim družinam dal 245.460 din pomoči. P P. ul liU IZ NKŠIH OBČIN ilkll IZ NKŠIH OBČIN lij Meja pomeni nove možnosti Cerklje za visoki turizem — Tudi športni center BREŽICE — S tem da se zvezna armada seli iz Slovenije, se tudi v brežiški občini zastavlja vprašanje, kako uporabiti različne vojaške objekte, med katerimi sta tudi letališče v Cerkljah in Tehnični remontni zavod v Breganskem selu. Ustrezne občinske ustanove, med njimi Zavod za prostorsko načrtovanje Brežice, že pripravljajo smernice za izkoriščanje tega prostora v bodoče. Znani so tudi že nekateri predlogi. »Območje Cerkelj ima vse možnosti, da se razvije kot športno letališče ranga portoroškega letališča. Kot tako letališče kaže cerkeljanski objekt veliko rezerv v turizmu, zdraviliškem, kmečkem in tako imenovanem visokem, ter rezerv v inteziv-nem kmetijstvu v Posavju,« je prepričan Dušan Blatnik, direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje Brežice. Načrtovalske kroge dosti zaposluje tudi nastajajoči novi položaj brežiške občine. Občina postaja obmejno območje, in to, glede na izkušnje iz podobnih con ob drugih mejah, pomeni plodna tla za razvoj drobnega podjetništva, za nastajanje trgovskih predstavništev in pod. Železnica in cesta sta tu, na voljo je tudi dovolj energije ali pa je bo dosti v prihodnosti, kot kažejo nekateri sporazumi o gradnji savskih elektrarn. V korist omenjenega podjetniškega razmaha Brežic kot obmejnega območja pripravljajo v občini načrte za industrijsko cono v Brežini. Dušan Blatnik Če omenjeno zadeva zlasti dejstva, ki so jih povzročile politične spremembe, poznajo v Brežicah še nekatere druge aktualne stvari v zvezi z bodočo rabo prostora. Tako planeiji in s tem tudi Zavod za prostorsko načrtovanje pripravljajo še ureditveno dokumentacijo za prenovo brežiškega mestnega jedra in Prešernove ceste, kmalu se bodo podobno lotili tudi območja Titove ceste. Zavod sodeluje tudi pri načrtovanju brežiškega športno—rekreacijskega centra. Naslednji teden bo že javna obravnava osnutka zazidalnega načrta za to športno središče. M. LUZAR Kdo bo pobral skopiško koruzo? Sestanek predstavnikov krajevnih skupnosti brežiške občine — Infrastruktura kot stalna težava — Neurejeno financiranje KS — Težave z vojaki BREŽICE — Nedavno je bil tu sestanek delegatov zbora krajevnih skupnosti brežiške občinske skupščine in predsednikov krajevnih skupnosti v občini Brežice. Kot je pokazala razprava, imajo vaščani in meščani obilo težav, od katerih jih nekaj lahko rešijo sami z lastno zagnanostjo in podjetnostjo, približno prav toliko pa jim jih bo ostalo za prihodnost, če krajevne skupnosti ne bodo našle za to ali ono ustreznega sogovornika. Potrdila je tudi to, da bi zlasti odmaknjene podeželske krajevne skupnosti tavale še danes v mraku nerazvitosti, če bi prebivalci čakali na državo. Pogovor, ki spričo prisotnih pred- šteje za debato na občinski ravni, je med stavnikov vodstva vlade in parlamenta skupne žgoče teme uvrstil tako imeno- PRE VZEM — Slo venski gasilci so poslali kolegom na hrvaško že večje količine materiala, nujno potrebnega za intervencije v požarih, ki v sosednji republiki nastajajo zaradi vojaškega obstreljevanja. Pred dnevi so v Brežicah hrvaškim gasilcem izročili kombinirano gasilsko vozilo (na fotografiji). A vtomobil, ki ga je pred brežiškim gasilskim domom prevzel v imenu Gasilske zveze Hrvaške njen načelnik Slavko Marjanovič, so dali gasilci s Primorskega Načelnik Mar- vano infrastrukturo. Če v njej omenimo telefon, je to komunikacijsko sredstvo velika zmaga krajanov in dokašnji neuspeh državnih ali družbenih ustanov. Gre za to, da so prebivalci prenekatere krajevne skupnosti doslej prispevali že veliko mark za telefon, vendar ga še nimajo, ker seje nekaj zataknilo na planerski, finančni ali podobni poti od njih do poštnega podjetja, menda še zmeraj edinega pooblaščenega graditelja telefonskega omrežja. Problem s cestami tudi še m odpravljen. V razpravi so se mnogi pritožili, da so pri njih dotrajane, podobno pa so ocenili tudi nekatere mostove na njih. Prenekatera cesta je nepregledna zaradi bujne trave ob njej. Regionalna cesta Trnje—Rigonce je »najbolj zanemarjena cesta v občini«, kot je prepričan eden od udeležencev. Ceste so tudi nevarne, na primer v križišču v Spodnji Pohanci. Glede vodovodov so ponekod domačini tako rekoč stalno ogroženi. Če je država z dotacijami in političnim posredovanjem že kako šla na roke razvoju krajevnih skupnosti, pa prav janovič, ki se je najtopleje zahvalil slovenskim gasilcem za vso dosedanjo po ’'nki moč, je povedal, da so doslej prejeta penila že uporabili pri gašenju v Vinkovcih in Osijeku. Hrvaški gasilci so po njegovih besedah »v prvih bojnih vrstah«. Doslej so pri tem 3 izgubili ži vljenje, 6 pa je bilo ranjenih. Gasilci so bili tudi ob 7 ali 8 vozil (Foto: M. Luzar) IM Kje bodo končale krške smeti? • Če se krajevne nadloge zaradi pomanjkanja denaija vlačejo že leta, so nekatere druge novejšega datuma. Naravnost pretresljivo je v tej zvezi delovalo na sestanku tole skopiško sporočilo: »Mi imamo še zmeraj vojsko. Vojaki hodijo po vasi in včasih tudi streljajo. Naša polja so neobdelana. Ne vemo, če bomo lahko pospravili koruzo, ker je to eno samo minsko polje.« Pretiravanje? Mogoče, a vredno razmisleka. V času od 20. do 28. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Miljana Halilovič iz Samobora Melito, Bojana Zorko iz Krškega — Dejana, Sandra Krva-vica-Vukadin iz Zagreba —Anjo, Vanja Voglar iz Libelja — Jasmino, Marija Saič iz Zaprešiča — Dario, Majda Mavsar s Trške Gore — Nino, Demila Mehičič iz Laduča — Danijela, Jasmina Vlahovič iz Strmca —Matijo, Željka Vogrinc iz Zagreba — Domagoja, Jožica Uršič s Senovega — Ervina, Zdenka Čuk iz Nedelje — Kristino, Ivanka Kovač z Mrzle Planine — Mateja, Jadranka Žužič iz Samobora —Katarino, Milena Tomše iz Globočic — Ana Marijo, Aleksandra Šmajgl iz ZAol — Jožeta, Vlasta Pangerčič iz Prilip — Karmen. Čestitamo! O predlogih za ureditev deponije komunalnih odpadkov v Krškem — Dovolj glasov za peskokop Ravno? — Ali je stvarno načrtovati predelovalnico? KRŠKO — V Krškem vladne ustanove v sodelovanju s pooblaščenimi načrtovalci iščejo odgovor na zahtevno vprašanje, kje bo občinsko odlagališče komunalnih odpadkov. Kaže, da so po daljšem pehanju za odgovorom zdaj spet enkrat zelo blizu končni odločitvi o lokaciji deponije, saj v izvršnem svetu dosti konkretno razpravljajo o dopolnitvi občinskega družbenega plana, brez katere ne morejo začeti graditi smetišča na nobeni od možnih lokacij. Predvideni lokaciji sta za zdaj sicer še vaprojektu so tako vrnili žogico, ki jo je dve, vendar vse kaže, da se tehtnica od- ta ustanova poslala od sebe, ko je pred ločitve nagiba k bodoči deponiji v pes- časom na temelju izdelanih študij pred-kokopu Ravno pri Raki. Savaprojekt lagala, naj si Krčani uredijo deponijo ran prostor za pokopališče, omenjena dva objekta pa se po več kriterijih izključujeta. Kaže, da je ureditev nove deponije eno pomembnejših nalog v občini. Obstoječe smetišče v Starem Gradu je gotovo nesramno skopari z denarjem za stroške delovanja krajevnih skupnosti. Toda »ljudje niso več pripravljeni delati zastonj. Tisti časi, ko so to počeli ure in ure, so minili,« je na seji opozoril artiški predstavnik. M. LUZAR naj bi pripravil vse potrebno gradivo za dopolnitev družbenega načrta in še prej za javno razpravo o celotni zadevi. Sa- komunalnih odpadkov v Selcah. Ta predlog Savaprojekta ni bil sprejet. Ob tem, da je dodobra premotril tehnični in ekonomski vidik spravila smeti, je hkrati izzval tudi nekatere pomisleke, odločilne za padec predloga. Naj omenimo, nekatere od njih. Promet po dovozni cesti do deponije bi sčasoma motil stanovalce. Smetišče bi onemogočilo širitev mesta. Blizu predvidene deponije je po nekaterih načrtih rezervi- • Urejanje deponij, ki je aktualna tema v številnih občinah, sproža vprašanje, ali je še kakšen drug način odstranjevanja in spravila smeti. Ker način obstaja, je v zvezi s Krškim in celotnim Posavjem, saj je krška deponija mogoče mišljena kot regjjska, posebej aktualno zlasti vprašanje, če bo na tem območju res kdaj stala tovarna za predelavo odpadkov. V nekaterih krogih se namreč zavzemajo prav za ta način spravila omenjenega materiala. Taka tovarna bi bila rentabilna, če bi delala za celotno posavsko regijo. PRIREDITEV OB TEDNU OTROKA SEVNICA — Sevniška zveza kulturnih organizacij ponuja ob letošnjem tednu otroka sevniškim osnovnim šo- lam in vrtcem dve prireditvi. Za nižjo stopnjo lutkovno igrico v izvedbi gledališča Toneta Čufarja iz Jesenic z naslovom Butale in Policaj Cefizelj. Za višjo stopnjo pa filmsko prestavo Labanda. Predstave se bodo zvrstile od 8. do 11. oktobra. V PETIH LETIH PRVIČ NESKLEPČNI PRA VA STRANKA — Franci Pivec, tajnik SDP Slovenije (prvi z leve), je v Zabukovju ponazoril, da je prava Stanka tista, ki lahko takole kot sevniška SDP na nekem hribu v petek zvečer zbere 50 ljudi »Smo edina leva stranka, ki ima svoje članstvo po vsod, spodaj,,«je rekel Pivec in na ta način odgo voril tudi, kaj misli o novih socialdemokratskih koalicijah na Slovenskem. Na sliki dr. Kmecl Slavko Štrukelj, Franc Pipan in drugi člani SDP. (Foto: P. Perc.) VESELO RAJANJE KRŠKO — Občinska zveza prijateljev mladine bo pripravila v soboto, 5. oktobra, od 10. do 19. ure na osrednjem parkirišču v starem mestnem jedru Krškega veselo rajanje za otroke in starše. V programu bodo sodelovali ansambel Čudežna polja, Imagine, duo Abrams, čarovnik Renato, razne plesne skupine in televizijski napovedovalec in imitator Sašo Hribar. Otroci se bodo lahko udeležili različnih spretnostnih in družabnih iger in sodelovali v raznih delavnicah. na poplavnem območju in ima na dnu slabo izolacijo, kar zagotavlja tekočemu delu deponiranih smeti zanesljivo prodiranje v smeri podtalnice. M. LUZAR PLESNI TEČAJI BREŽICE — Danes od 16. do 18. ure bo Plesni studio Krško v brežiškem dijaškem domu vpisoval v začetne in nadaljevalne plesne tečaje za odrasle ter v tečaje stepa, aerobike, akrobacijskega rockenrolla, jazza in housa. Ob istem času bo nove plesalce Plesni studio vpi- Odločno po poti osamosvojitve soval tudi v Krškem. Tu bodo vpisovali HŽ44. v knjigami Opus na CK2 SEVNICA — Sevniška občinska skupščina, na kateri naj bi se poslanci med drugim seznanili z informacijo o poslovnih rezultatih sevniškega (ne)-gospodarstva v letošnjem prvem polletju ter s poročilom o občinskem proračunu v letu 1991, pretekli četrtek (26.9.) ni mogla veljavno sklepati, ker je bil sklepčen le zbor združenega dela, v zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru pa je za sklepčnost manjkal po en poslanec. Županja Breda Mijovič je po polurnem čakanju ugotovila, da občinska skupščina prvič v zadnjih petih letih ni sklepčna in da bo potreben ponoven sklic. član predsedstva Slovenije dr. Matjaž Kmecl na zboru sevniške SDP ZABUKOVJE — Sevniška občiaska organizacija Stranka demokratične prenove (SDP) sije za prizorišče 4. zbora svojega članstva omislila lovsko kočo v Zabukovju. Tam seje zbrala slaba polovica članov, dovolj, da so izvolili novo, 9-člansko predsedstvo in 3-članski nadzorni odbor. Predvsem pa so bili sev-niški esdepejevci zelo zadovoljni, ker sta se njhovega srečanja udeležila član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl in tajnik republiške SDP Franci Pivec. Dr. Kmecl je opozoril na nekaj žgočih družbenih vprašanj. Po njegovem si Slovenci ne moremo kaj kmalu obetati nove ustave, kajti sedanje besedilo je kilavo dete. Še zmeraj ostaja eno osrednjih nerešenih vprašanj —r regionalizem, saj medtem ko eni trdijo, da je to vprašanje zastopano v besedilu, drugi spet dokazujejo obratno. Izrazil je bojazen, da izgubljamo zgodovinski spomin, in kaže, kot da ustavo zidamo na pesku. Dr. Kmecl je dejal, da so očitni poskusi nadaljnjega poglabljanja nasprotij med pozicijo in opozicijo. Vse večja je nadutost pozicijskega telesa. V medijih. predvsem v pismih bralcev so se začela množiti pisma, kjer napadajo predsednika Kučana in tisti del predsedstva, kjer sta onadva z Zlobcem. Na vse krip-lje skušajo razcepiti slovensko predsed-. stvo, v katerem v glavnem delajo soglasno. Kar zadeva gospodarstvo je še vedno veliko polemik o t.i. »rdečih« direktorjih. Zanimivo pa je, daje spodletel tako predlog predsedstva za svet NBS, podobno kot pri ustavnih sodnikih, ki bi morali biti strankarsko neopredeljeni. (»Nobena stranka ne bi smela imeti strankarsko opredeljenga ustavnega sodnika!«) Dr. Kmecl je rekel, da bi morali poskrbeti, da znotraj to gospodarstvo čimbolj okrepimo. 7. oktobra, po poteku brionskega moratorija, pa odločno nadaljevati z osamosvajanjem. Tudi zato, ker je več kot očitno, da nas v Beogradu »odklapljajo«. Priznanja, vsaj uradnega, ne bo tako hitro, kot bi si želeli, je menil Kmecl in dodal, da je veliko bolj pomembno, da bomo imeli • Franci Pivec pa je opozoril, da je Demosova politika v trdem jedru nacionalistična. In ko so minile Miloše-vičeve in podobne grožnje, je SDP spet postala hvaleden medij za napade. »Umetno dvigajo temperaturo kot HDZ v Rijeki. Nekateri v Demosu zaradi t.i. enotnosti krvavijo, recimo dr. Spomenka Hribar in dr. Dimitrij Rupel, je dejal Pivec. normalen pretok blaga in denarja, da postanemo tržno in plačilno zanimivi. P PERC SPOMLADI ŽE BR V ČEZ SA VO — Sredi avgusta so delavci mariborskega Gradisa Nizke gradnje začeli graditi 132 m dolgo brv za pešce čez Savo od stavbe Elektra, do cestnega odcepa za Jutranjko na Rodni, tam, kjer je nekoč že stal leseni most. Vodja gradbišča dipl. inž. Riko Vrane pravi, naj bi 3,30 m široko brv zgradili do marca 1992. Dela napredujejo po načrtih in so od petih možntažnih nosilcev štiri že namestili V brv bodo Gradisovci vgradili 3300 m} betona (vključno z nosilci) in 56 ton železa. Naložbo, vredno okrog 6 milijonov dinarjev, sla izdatneje podprla Petrol in Jutranjka, Boštanjčanipa s samoprispevkom. (Foto: P. Perc) , , Novo v Brežicah > ČLOVEK IN AVTOBUS — Nek*)* vprašal, kako v Brežicah ločiš php8^. Zelenih Slovenije od drugače misleč111 žavljanov. Odgovor je baje sila pmPvl Ko pripelje po cesti mimo gostilne B priromal v krški »Videm« kateri canih novih lastnikov zjugovzhoda. .pi vsaj ne bi bilo potrebno truditi s p0* njem hišnega imena. 8' IMENA IN STVARI — h kr°8 „( zu Tehniškega muzeja v Bistri, k'J dila hrambo mnogim dragim in ^ nim stvarem, med drugim tud) k3^' | razkošnih avtomobilčkov J«‘’1P3 jjK Tita, je slišati neuradno napove0^ t> muzejsko osebje kmalu dopot° muzejsko osebje kmalu aop>» • Senovo. Na omenjenem obisku polnilo muzejsko zbirko z novim j„tf lom. Nekaj bi se ga že našlo. Lab i ^ lom. ivenaj Dl sega zc nas«,. lo s tehniško natančnostjo izdela^^jjji' napisu s Titovim imenom, ki ^ s^0£ f vo skriva med grmičevjem membnega knapovskega mesta- ^ vejmo za tiste, ki niso alergični... {k»)° da si v sosednji kapitalistični 1» ‘J rf rc levičarsko pravoverne dežU^ptfi it icvitaiaivu piavuvu—- j ohraniti v mestnem parku cel° čast oktobrski Rusiji. LASTNINJENJE — Na ke SDP pretekli petek v Zabuk°^{ pf šo Keršič vprašal predsednico0’ nj|ti8* do Mijovič, kaj se dogaja v J°tr do Mijovič, kaj se dogaja v ^0tn lastninjenja, da se je zdajv Jutr-rednii‘ , čila še slovenska televizija s Županja je odvrnila, daje bilo ^jn) Jutranjki izrecno rečeno, da n' smejo vedeti, kaj sc dogaja^|6(jj|ii^ Dodala pa je še, da Tednika [ sv ., pa ji ga bodo doma posneli prisr„ korder. Mimogrede: ob gleda > jC bil* k, ka o lastninjenju iz Jutranjk 3 j^itt-. najbolj prepričljiva delavka je navkljub vrtanju novinarje tem, da zaupa svojim vodiln) ^ v(eo va pa gotovo marsikomu m ^ trj žlas^r ne'tistim, kiTkušajo dokazati, da se želi z lastnmj 3tr^njkc , stiti predvsem vodilna ek'^ ||es8 5°(i,i( zadnjič pobarali, češ že P^ilfm^ -predsednika sevniških zelem predsednika sevniških zelen vtm",c leznika zavoljo njegovih Pj^Jiik* p sto Mirno, toda za P^^Vjob1’ stranke sc pa nikakor ne s'*breije"',1|i metal straniščne školjke n3 jfljk ZfJ^vi No, pravzaprav naj bi pred^b stil jt 'zalučal na hrro nh SaVI ^ _v,iIti nekdanje barake novorties \0t0- p jo je generalno čistil, ker^]eS, jo je generalno cisn., stala Železnikova last K :0 nika, da bi storil kaj takega^ ^ s£i tt0 p niKa, ua di muiii iw*j ^ sc# ” Stillesovi delavci, vprašuj*, -zahvala -za fi«to ker ie fflO . lahč« ..iiC zahvala za tisto, ker je mo .^(jelt bi komu prijavil, ko seje neK ni§l ni kouiu prijavi., sov delavec motal okoli . jja z lesonitno ploščo, ki je ” ■ ‘ ' - 6 DOLENJSKI UST '^0 * # * # »Kraljevski« večer na Otočcu Razstava slik radijskega reporterja Silva Terška v prostorih otoškega gradu — ___________Gostje večera Boris in Marjan Kralj ter Meri Avsenak______ OTOČEC — V hotelu Grad Otočec so v petek zvečer, 27. septembra, "dprli razstavo likovnih del znanega radijskega novinaija Silva Terška. Pfed otvoritvijo je bil v grajski restavraciji družabni večer, avtor slik je ne PKtv številnemu občinstvu na svoj značilen način predstavil svoja gosta "^risa in Maijana Kralja, tako daje bil večer poleg starožitnega grajskega °kolja tudi v tem pogledu kraljevski. Dogajanje je popestrila Meri Avse-kije ob glasbeni spremljavi Dominika Krta zapela nekaj pesmi in imi-tlrala znana imena zabavne glasbe. Kar so zanimivih in duhovitih mis-! "zdrobili vsi trije popularni možje ^»venskega radijskega medija, bodo st tisti, kijih ta petek ni bilo v otoš-grajskih prostorih, lahko slišali na Julijskem sporedu eno od prihodnjih »lobrskih sobot, saj je Radio Slove-‘•I® "kraljevski« večer snemal v živo. ."VoTeršek je javnosti poznan kot Yojski in pronicljiv radijski reporter, ' Zna iz svojih sogovornikov izvleči r ars'kaj zanimivega in se zna suve- ^niah, manj pa je znano, da njegov n 'ont ni vezan le na radijski medij. Že n« !et 8a močno priteguje likovna lvarjalnost. Naslikal je vrsto slik, pogovarjati o najrazličnejših do katerih pa so imeli dostop le njegovi prijatelji in znanci; Silvo Teršek namreč ne razstavlja. Otoška razstava je njegova druga, prej je razstavljal le na podobni prireditvi v gradu Snežnik. Janez Klobučarje v kratki spremni besedi zapisal, da potreba in pomen Terškovega slikanja nista samodoka-zovanje in potrjevanje, temveč iskanje novih izraznih oblik. »Ne izogiba se nobeni izmed slikarskih vsebin: ljubi viharno pokrajino, ozke pozabljene ulice, portrete, velikokrat tudi lastnega. Nadvse ga prevzema njegov kamniški kot s planinami in viharnim nebom v ozadju,« je zapisal. Avtor pa je v kratkem razgovoru za Dolenjski list svoje slikanje označil kot nekakšno psihoterapijo in dodal: »Namesto da bi pojedel kakšno tableto, sedem za platno in slikam. Potem ko slika nastane, se zgodi, da se čudim, kako vendar lahko tako butast človek naredi tako zanimivo sliko. Ljudje, ki se spoznajo na slikarstvo — mednje jaz ne sodim — pravijo, da se pri teh slikah vidi, kako me prevevajo čustva in da vsaka od teh slik ta čustva odseva, zato moje slike delujejo, kot bi jih delalo več avtorjev. Na slikarstvo se res ne spoznam, me pa zelo navdušuje. Tu razstavljam le delček svojih slik. To so moji otroci, kijih ne prodajam, le dajem jih v rejo drugim, znancem, prijateljem, sodelavcem.« M. MARKELJ l^MJANJE V TROJE — Pred otvoritvijo razstave svojih slik je radijski re-spm°uki slikar Silvo Teršek pokramljal z gostoma Borisom in Marja- .____Iz Španije P°togalerija začenja se-—gono z Rispajevo MESTO — Fotogalerija 9! /q-i 1 Je ‘,-a^e'a razstavno sezono f0. 2- Prvi gost galerije je španska ra pafinja Aleydis Rispa, katere Sbr^R50 odPrlr‘ V t*1?' 27j T oa Kispa je fotografinja mlajše-ŠDan°^U' dojena je bila leta 1964 v dini -m meslu Sort. Leta 1988 je bar»lra'a iz lepih umetnosti na Pfei 10ns*c' univerzi. Za svoja delaje Pjim' Pomembnih nagrad, med 2 k;1 ^tno priznanje Foto Jove na na 5na!u y Barceloni. Sodelovala je im ‘^Inih skupinskih razstavah, indela^g^div . samostoJn'b-Živi pr„H0,Vonie^i in slovenski javnosti se graf- ^lja z 22 črno—belimi foto-dveiia,n.'’ K'50 Kot serija nastale pred °Z|taf T el0ma' Najkrajše bi ciklus rtianj11 K°l ustvarjalno fotografsko TEKMOVANJE MLADIH ORGANISTOV LJUBLJANA — V soboto, 5. oktobra, se bo v Cankarjevem domu začelo petdnevno prvo slovensko tekmovanje mladih organistov, ki ga prirejata Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in Cankaijev dom. Tekmovanje bo potekalo v dveh kategorijah, najboljši trije iz obeh kategorij pa se bodo lahko udeležili 2. evropskega tekmovanja mladih organistov, ki bo prav tako v Ljubljani, in sicer od 11. do 18. oktobra. Grafika, ekslibrisi V galeriji na sevniš-kem gradu razstava iz bogate zbirke Maria de Fillippisa SEVNICA —Do 21. oktobra bo v galeriji na sevniškem gradu še odprta razstava svetovne drobne grafike in ekslibrisov, ki jo je pripravila sevniška zveza kulturnih organizacij. Gre za razstavo iz zbirke Ivana Razborška, ustanovitelja Galerije krasilne umetnosti na sevniškem gradu, na razstavi pa so predstavljeni ekslibrisi in drobne grafike, ki jih je podaril iz svoje bogate zbirke eden največjih zbiralcev tovrstnih del na svetu Italijan Mario de Filippis. De Filippis je bil pobudnik za ustanovitev mednarodnega inštituta ekslibrisa in galerije »Gianini Montero« Saverija Manuelli v Italiji, kjer je zdaj tudi ravnatelj. Mario de Filippis ni le velik ljubitelj umetnosti in zbiralec umetnin, temveč hkrati mecen mnogim avtoijem, saj jim omogoča natis njihovih del. Pri svojem delu se je de Filippis seznanil tudi z Ivanom Razborškom in mu podaril mnogo ekslibrisov in drobnih grafik. De Filippis je tudi predlagal pobratenje njegovega inštituta z Galerijo krasilne umetnosti na sevniškem gradu. SREČANJE S SUKA RJEM — Prireditve v avli novomeške Krke seje udeležil tudi avtor tam razstavljenih slik Matej Soklič. Njegovo delo je predstavila prof. Mirjam Poljanšek. Ljudje—tarče na vrvici Razstava slik Mateja Sokliča v veži poslovne stavbe Krke v Novem mestu — Poslikane figure NOVO MESTO — Razstava slik akademskega slikarja Mateja Sokliča, ki že dlje časa gostuje v avli poslovne stavbe Krke, je 26. septembra dočakala tudi slovesno predstavitev. Dokaj številnemu občinstvu je prof. Mirjam Poljanšek predstavila slikarja in razstavljena cikla Komedijanti in Sejemske tarče, nato pa seje predstavila skupina mladih plesalcev, panto-nimikov, akrobatov in glasbenikov iz Ljubljane, kije pod vodstvom Valerije Košorog izvedla krajšo predstavo, ki stajo navdihnili glasba Stravinskega in cirkuška tematika, značilna za razstavljene slike. Prireditve seje udeležil tudi avtor razstavljenih slik, med gosti pa sla bila posebne pozornosti deležna baletnika Pia in Pino Mlakar. Slikar Matej Soklič je bil rojen 1926. leta v Ljubljani, kjer je obiskoval in končal slikarsko akademijo, nato pa je delal v ateljeju Gojmirja POGOVOR Z MINISTROM VENCLJEM DOLENJSKE TOPLICE — Novomeški občinski odbor Mladih krščanskih demokratov SKD je pripravil v torek, 1. oktobra, v malem salonu zdravilišča Dolenjske Toplice zanimiv pogovor s slovenskim ministrom za šolstvo in šport dr. Petrom Vencljem. Pogovor je vodil novomeški župan Marjan Dvornik. Več o tem v prihodnji številki. Kinematografija se pobira s tal Kino se ne da premagati televiziji in videu — V Novem mestu ponovno Filmski četrtek z izbranim programom najnovejših in nagrajenih filmov_ ema Čili .P^iranje fotografije. Avtorica namr;rf jekcjj ,ol(>grafira fotografske profil, na različnih ploskvah, na kate-jjPosnctke gUba, lomi, jim daje HarejaUrirano podlago, skratka, »po-togfjjf'.* Predmetno realnost, če jo fo- kolonija bo^KŠKO — Od 2. do 5. oktobra f J<*tišču »Tri lučke« na Sremi-- . barska kolonija Sremič 91. Na "lo sodelovali Dušan Filipčič nP anjevicc, Velenjčan Anton ka | an’ Dušan Lipovec iz Kamni-Ma-^nac Meden jz Murske Sobote, fjej bod, £ »z ^ ^»uciovaii L/usan riupcic o °stanjevice, Velenjčan Anton ka | an’ Dušan Lipovec iz Kamnito’ v*ac Meden iz Murske Sobote, qin \o®an Vojko Pogačar in Hui-Urj »n8 'z Ljubljane. Jutri ob 19. s**0 imeli slikarji prijateljsko ob [V16 P*5 zvokih citer, v soboto r*zsta Uf* *** ^xx*° °^Pr'' Proc*ajno UČENCEV MANJ !° dr. — Ribniško Osnovno Soškem ?nccta Prešerna obiskuje v tem J? je lan-1*018 učencev, medtem ko ^3 1 ^7 učencev. Od tega jih je Nru}„^nfra|ni šoli v Ribnici, 100 v °>i W‘ .šoli v Dolenji vasi, 35 pa v V, a !*• Učencev bi bilo sicer letos V*Č P° vojni odselilo predvsem JScev D družin in 1 nJ'imi tudi 26 ^■ta je »avnateljica šole Anica Ben- t9ČUna h Veda'a’da vodstvo šole resno 1,1 oh ^ k° ^°'a iz središča Ribnice belila Vozni, magistralni cesti kmalu , niki »,V "?'■) mirno in varno okolje. ,Cn Proti eniJP' da bi bil najbolj prime-J^ZDrjj^.dbniSka vojašnica, kjer je , !n bi ^ sem lahko preselile h Pio « i 1 glasbena, prostor bi bil za a*‘ 5eka; lel°vadnico in celo inter- NOVO MESTO — Kinematografom je nedolge tega zelo slabo kazalo. Televizija in video sta pometla po nekdaj polnih kino dvoranah in marsikdo ni več našel poti do kina, da bi si ogledal filmsko predstavo na velikem platnu. Film v kino dvorani je pač vse kaj drugega kot televizijski ekran, da o tem, da je ogled filmske predstave tudi srečanje in druženje z drugimi ljudmi, sploh ne govorimo. Kaže, da bo film počasi le zvabil ljudi iz domačih foteljev in izpred migotajočih televizijskih ekranov. Nekateri kinematografi se v zadnjem obdobju pobirajo tako rekoč s tal in ponovno oživljajo. V Novem mestu deluje en sam kinematograf, in sicer v Domu kulture. Že pred nekaj leti je tamkaj zaposleni programski vodja Janez Kovač nekoliko bolj ambiciozno in pogumno začrtal filmski program, v katerem je prenesel poudarek z le začasno donosnih erotičnih, hongkonških in tem podobnih povsem skomercializiranih in plehkih filmov na filme, ki so ob večji odzivnosti tudi kvalitetnejši, so lahko tudi komercialni, a vendar obiskovalca s trajnejšimi vrednotami, ki jih imajo, vežejo na to obliko kulturnega razvedrila. Le obiskovalec, ki ima rad film, pa je zvest in stalen gost kina. Posebno mesto ima v filmskem programu Filmski četrtek. To je naslednik nekdanjega Filmskega gledališča, ki je po kar spodbudnih začetkih zašel v slepo ulico in pred nekaj KONCERT TRIA LORENZ KRŠKO — V Mali dvorani Kulturnega doma Krško bo nocoj, 3. oktobra, ob 7. uri zvečer prva abonmajska prireditev, in sicer koncert Tria Lorenz in mezzosopranistke Eve Novšak — Ho-uškove. leti pristal povsem na dnu, kar se obiska tiče. Čas je dozorel za spremembe in Janez Kovač se jih je lotil. »Filmsko gledališče sem preimenoval v Filmski četrtek in ga vsebinsko preoblikoval. Prej se je izbiralo filmsko klasiko, ki sojo ljudje že večkrat videli, zato sem za Filmski četrtek začel izbirati najnovejše in nagrajene filme. Jeseni leta 1989 smo začeli s prvim Filmski četrtkom. Takoj se je poznalo pri obisku, ki se je povečal in prekosil povprečen obisk Janez Kovač rednih filmskih predstav. Lansko sezono je bil obisk v prvem delu še vedno zelo dober, v drugi polovici pa je nekoliko usahnil,« pravi Kovač in dodaja, da bo nadaljeval s tako začrtanim programom Filmskega četrtka tudi v tej sezoni, ki se začenja konec oktobra. Ljubitelji filma si bodo v prvem ciklu lahko ogledali sledeče filme: Misery, Millerjevo križišče, Ko jagnjeta obmolknejo, Predmet lepote in Pot upanja. Čeprav se Kovač boji, daje šest let razcveta piratskega videa pri nas naredilo hudo škodo filmu, saj mlade generacije, ki so zorele v tem času, sploh ne vedo, kaj je film, pa vendar upa, da bo film ponovno našel tisto mesto, ki mu gre. V Novem mestu se kažejo lepe možnosti s primerno upo- Kosa. Zaposlil se je kot profesor na Šoli za oblikovanje, kjer je delal vse do upokojitve. Pri slikanju so ga privlačile različne tehnike, od olja do vi-tražev. Iskanje izvirnih likovnih rešitev gaje pripeljalo do stvaritve precej nenavadnega cikla Sejmiščne tarče, ki gaje razvijal naprej v ciklu Komedijanti. Gre za prosto viseče poslikane pajace s pregibnimi udi, ki so v Komedijantih montirani na oljno sliko v avtorsko oblikovanih okvirjih. Motivno so stvaritve vezane na cirkus in sejmiško strelišče z značilnimi figurami. Kot je povedal Matej Soklič, je motiv za oba cikla doma v njegovem spominu na otroška leta, ko je bežal z doma na streliščne štante in v cirkuse. Tam je opazil tarče, ki so se mu vtisnile globoko v spomin. »S svojimi deli bi rad izrazil človeško figuro na svojski način. Vsi smo nekakšne tarče, vsi smo na nekih vrvicah, ki jih nekdo vodi,« je povedal avtor. Novomeška razstava je ena od redkih Sokličevih razstav. Avtor sicer precej slika, vendar pa zelo redko razstavlja, zato je razstava v Krkini avli toliko bolj vredna ogleda. M. MARKELJ V senci težav V Brežicah spet gledališki abonma — Letni ____________kino_____________ BREŽICE — Tukajšnji Zavod za kulturo bo letos tretjič zapored ponudil ljubiteljem odrske igre gledališki abonma. Ker so poklicni teatri pripravljeni gostovanja zaračunati veliko, je brežiški zavod zaokrožil program 5 predstav nove sezone tudi s pomočjo polprofesionalnih gledaliških ansamblov. Tudi ob taki »pocenitvi« bo šlo brežiškem kulturniškim organizatorjem na tesno z denarjem. Abonmajske predstave sicer postavijo na oder s petdesetodstotno finančno soudeležbo iz občinskega proračuna, vendar bodo potrebna sredstva po vsej veijetnosti zbrali šele s pomočjo nekaterih sponzotjev. Ko smo že pri denatju, ki ga ni, povejmo, da je vojna v Sloveniji zmanjšala Zavodu za kulturo Brežice zaslužek od letnega kina. Zavod je s pomočjo Term Čatež dosti vložil v postavitev tega kina, vendar si je predstave ogledalo malo ljudi, ker so se prestrašili vojakov in orožja. »Glede na lanski kino, ko smo imeli v povprečju na predstavah po 180 ljudi, smo si obetali velik izkupiček. Letos seje vse izjalovilo. Prihajalo je kvečjemu po 60 ljudi, s tem da so se začele predstave mesec dni pozneje kot lani,« pravi Miran Kaudek, direktor Zavoda za kulturo Brežice. L. M. rabo dvorane v dosedanjem Domu JLA, ki naj bi razbremenila dvorano v Domu kulture, kjer zdaj potekajo poleg filmskih predstav tudi koncerti, gledališke predstav in druge prireditve, kar krči število filmskih predstav. M. MARKELJ KOLENČEVA RAZSTAVA KRŠKO — V Galeriji Krško je Valvasorjeva knjižnica pripravila razstavo olj akademskega slikarja Alojza Kolenca. Razstava bo odprta v petek, 4. oktobra. Slikarja in njegovo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, otvoritev pa bo popestril Silvester Mihelčič z igranjem na elektronsko harmoniko. MOPED ŠOL V BREŽICAH BREŽICE — Danes ob 8. zvečer bodo v Prosvetnem domu odprli sezono kulturnih prireditev s predstavo kabareta popularne skupine Moped Šou »Po bitki so vsi generali žametni — Pamet je boljša kot žamet«. RAZSTAVA V. LIKAR—KOBAL V TREBNJEM TREBNJE — V Trebnjem se bo 26. oktobra predstavila fotografinja Vladka Likar—Kobal, članica Društva fotografskih delavcev Slovenije. Kobalova se ves čas svojega poklicnega dela ukvarja tudi z umetniško fotografijo. S to se je predstavila že na nekaj samostojnih, pa tudi na društvenih rasztavah v številnih slovenskih krajih. Razstavo pripravlja trebanjska Zveza kulturnih organizacij, ki vabi zainteresirane, da s svojimi prispevki omogočijo uresničiti še ta projekt. ZBOR LISCA VABI PEVCE SEVNICA — Mešani pevski zbor Lisca, ki bo prihodnje leto praznoval 15-letnico delovanja, se pripravlja na jubilejno leto z novim vodstvom. Medtem ko je prizadevni novi zborovodja Stane Peček, ki vodi še mokronoški moški pevski Emil Adamič in mešani pevski zbor Svoboda z Mirne, trdno odločen z zavzetimi vajami ustvariti nadpovprečen zbor, se nova predsednica zbora Anica Dernač prav tako zaveda, da bi bilo potrebno zboru malo sveže krvi, se pravi novih glasov. Zaenkrat 25 članov vadi dve uri ob četrtkih, pozimi pa bodo najverjetneje vadili še ob torkih. K sodelovanju vabijo vse, ki imajo veselje do petja, ne glede na starost ali spol. Zglasijo se lahko že drevi v kulturni dvorani GD v Sevnici. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SEVNICA Kvedrova 25, 68290 SEVNICA razpisuje dela in naloge KNJIŽNIČARJA POGOJI: — Vl./I. stopnja izobraževanja — višji knjižničar — 2 leti delovnih izkušenj Delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas, za polni delovni čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju po gojev v 8 dneh po objavi razpisa. LKULTURNI BAROMETER J POČASTITEV GRUMA — V počastitev 90. obletnice rojstva pisatelja in dramatika Slavka Gruma so v njegovem rojstnem kraju Zagorje konec prejšnjega tedna odprli spominsko razstavo, na kateri so predstavili različno dokumentarno gradivo, povezano z umetnikovim življenjem in delom. SPOMENIK SLOMŠKU — V Mariboru so v nedeljo, 29. septembra, odkrili spomenik škofu in narodnemu vzgojitelju Antonu Martinu Slomšku. Spomenik je ustvaril akademski kipar Marjan Drev. Pri založbi Obzorja pa so izdali knjigo Jožeta Pogačnika Kulturni pomen Slomškovega dela. PANDURJEV FAUST — V Cankarjevem domu v Ljubljani je v nedeljo, ponedeljek in torek gostovala mariborska Drama SNG s Pandurjevo dramatizacijo Goethejevega Fausta. Predstavo, ki je na 31. festivalu jugoslovanskih teatrov v Sarajevo pobrala največ zlatih vencev, osvojila veliko nagrado na 34. Bitefu in bila letos deležna velike pozornosti na 3. velikem mednarodnem festivalu v Ciudad Mexicu, so si ogledali tudi številni ljubitelji gledališča z območja širše Dolenjske. NOVI AKADEMIKI — Slovenska akademija znanosti in umetnosti je dobila pet novih akademikov, in sicer so konec tedna članske diplome sprejeli: prof. dr. Stane Gabrovec, dr. Niko Kuret, prof. dr. Boštjan Žekš, prof. dr. Marko Pleničar in Ivan Minatti. PISATELJSKI STIKI — V ljubljanskem Cankarjevem domu so se sestali slovenski in hrvaški pisatelji. Beseda je tekla predvsem o razmerah na Hrvaškem. POZNAVALCI NA OBISKU — Nedavno odprte razstave del slikarja Janka Orača »Kresna noč na Medvedjeku« v Dolenjskem muzeju v Novem mestu sta si prejšnji četrtek v spremstvu avtorja ogledala tudi obrambni minister Janez Janša in poveljnik TO Janez Slapar. (Foto: L. Tončič) 2198) 3. oktobra 1991 DOLENJSKI LIST pisma in odmevi Večino kar sami Razvojna pot KS Urš-na sela — Cesta dokončana Koje pred leti krajevna skupnost Uršna sela krenila na samostojno pot, je bila povsem na repu razvitosti. Od družbe ni dobila nič, še več, izgubila je še šolo, postavljeno v stari Jugoslaviji. Ceste so bile podobne kolovozom, mladi so se izseljevali, kajti doma niso videli nobene perspektive. Potem pa je krenilo na boljše: asfaltirana je bila cesta, krajani so z velikim samoodpovedova-njem in prispevki v delu in denarju dogradili vodovod in sploh kraj komunalno uredili. Kot madež na vseh teh uspehih je ostal 400 m dolgi del ceste od križišča na Uršnih selih proti Beli krajini. Čeprav je cesta od nekdanje regionalne »padla« na raven lokalne ceste, je še vedno velikega pomena. Predsednik sveta KS Matija Zami-da je zagrizel še v to kislo jabolko. Ob majhni pomoči iz združenih sredstev (vsega 144.000 din) je KS uspelo opraviti vse ostalo in ta del ceste so pred kratkim asfaltirali ter z delovno akcijo 23. septembra z ureditvijo bankin povsem usposobili za lokalni promet. Ker so krajani cesto zgradili zvečine s svojimi žulji in prispevki, jim ni vseeno, kaj se z njo počne. Niso je posodobili zato, da bi vozniki po nji dirkali tudi skozi naselja, niti zato, da bi jo težko naloženi tovornjaki uničevali. Krajani prosijo vse uporabnike, naj ceste ne preobremenjujejo, ampak naj cenijo žulje pridnih rok in vozijo primerno, dirkače pa prosijo, naj skozi naselja vozijo počasneje. . „ Ljudsko delničarstvo LJUBLJANA Mirovni institut Ljubljana prireja zanimivo in ta čas nadvse koristno srečanje Pravi mir preko gospodarske demokracije, ki bo potekalo od 4. do 6. oktobra v hotelu Lipa Ljubljani. Srečanja se bodo poleg naših udeležili tudi izvedenci iz Avstrije, Švice in Nemčije. Širši javnosti sta namenjeni predavanji v soboto, 5. oktobra, ob 15. uri in v nedeljo ob 9. uri ter okrogla miza na temo programa za ljudsko delničarstvo. Tema srečanja bo pravična razdelitev družbenega imetja, ki je pogoj za gospodarsko demokracijo in navsezadnje tudi za mir. Ženevski institut ICS je izdelal predlog take pravične razdelitve programom ljudskega delničarstva. Ne zvoni le na Hrvaškem, zvoni vsem nam Pisateljem sveta Slovenski in hrvaški pisatelji, zbrani 27. 9. 1991 v Cankarjevem domu v Ljubljani, sporočamo vsem pisateljem sveta: Na Hrvaškem divja vojna, ki jo je skupaj z nekdanjo JLA zanetila stalinistična Srbija zoper Republiko Hrvaško, njeno legitimno oblast, hrvaški narod in druge državljane, zoper demokracijo, Evropo in ves civilni svet. S svojo brutalnostjo ta vojna presega vse dosedanje vojne našega časa. Agresor načrtno in premišljeno ruši stara hrvaška mesta, vasi, gospodarske objekte in vseh vrst komunikacije. Cilji napadalcev so še posebej otroški vrtci, šole, domovi upokojencev, bolnišnice in kulturni spomeniki največje vrednosti, od srednjeveških, prek renesanačnih in baročnih do modernih. Med njimi je doslej porušenih ali močno poškodovanih sedemdeset cerkva in samostanov. S posebno uničevalno strastjo se agresor spravlja na knjižnice (v Vinkovcih), gledališča (v Osijeku in Šibeniku), katedrale (v Trogiru, Šibeniku in Djakovu), z divjaškimi napadi pa ne prizanaša niti pokopališčem. Tako hoče izkoreniniti hrvaško nacionalno kulturo in zavest na ogroženih območjih, kjer ugašajo tudi številna človeška življenja od otrok do starcev. Uničenje preti tudi Dubrovniku, »kroni hrvaških mest«, kot so ga imenovali v 17. stoletju, kije s svojo urbano celoto svetovni kulturni spomenik pod zaščito UNESCO. Dubrovnik je mesto, ki v evropski kulturni dediščini sodi med trajne vrednote v umetnosti in znanosti. Slovenski in hrvaški pisatelji pozivajo vse pisatelje sveta, da povzdignejo svoj glas proti boljševiš-kemu barbarizmu v Evropi in tako vplivajo na javnost in svoje vlade, naj obsodijo napad na Hrvaško, ki ogroža tudi Slovenijo, in priznajo državno neodvisnost Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Pisatelji sveta, hrvaški in slovenski pisatelji vas ob tej priložnosti spominjajo, da zvon ne zvoni le na Hrvaškem, temveč tudi v Sloveniji in po vsem svetu. Podpisi slovenskih in > hrvaških pisateljev Zavajanje ima usodne posledice slabe ceste! Odprto pismo predsedniku novomeške občinske skupščine Marjanu Dvorniku V novomeški občini je bila Jugoslovanska armada prav gotovo največji uporabnik prostora. Skoraj tretjina ozemlja občine je bila podvržena različnim stopnjam prostorskih omejitev. Podobnih restrikcij je bila deležna le malokatera slovenska občina. Pogoje, ki sojih brez »pravice« do pritožbe diktirali oficirji iz Ljubljane in/ali Beograda, so v zadnjih štirih desetletjih povzročile v tem prostoru med ljudmi veliko hude krvi, lažnih iluzij, pa tudi usodnih izkušenj. Zaradi blokiranega razvoja v Bršljinu in med obema železniškima progama proti Mirni Peči ter Straži, v prečenski kotlinici, ob globo-dolskem polju, na Gorjancih, v Podgorju, na Rogu itd. so bili načrtovalci prisiljeni gospodarske aktivnosti usmerjati na območju, ki niso imela optimalnih pogojev za napredek. Vojska je bila istočasno velik in nepredvidljiv onesnaževalec okolja. Nikoli dograjeno vojaško letališče je ljudem in gospodarstvu zapovedovalo nerazumljive omejitve, ogromna vojaška skladišča v neposredni bližini mestne aglomeracije prav tako. Kot mi je znano, vojaška administracija ni nikoli — zaradi »visokih obrambnih« ciljev — in v nobenem primeru prisluhnila ogorčenim pritožbam tedanjih oblasti, še manj pa ljudem. Zato je Novo mesto s svojo bližnjo in širšo okolico v svojem prostorskem in urbanističnem razvoju usodno zaznamovano. Posledice, povezane z neizmerljivimi finančnimi sredstvi, bo mesto odpravljalo še dolga desetletja. Spremenjene okoliščine, povezane z odhajanjem armade, ter zle slutnje, da bi ta prostor še vedno pripadal takšnim silam, ki po zakonitostih prostorskega razvoja mesta nimajo nikakršne pravice do njega, so me vodile, da sem 19. 9. 1991 na sejah zborov novomeške občinske skupščine v imenu Zelenih Novega mesta dal pobudo, da Izvršni svet SO Novo mesto do naslednje skupščinske seje prouči možnosti ekonomsko sprejemljive uporabe vseh vojaških objektov v civilne (beri: profitne) namene. V kontekstu spremenjenih okoliščin je še posebej urgentna presoja namenske rabe prostora v »vplivnih« območjih nekdanjih vojaških objektov. Skupščinski sklepi bi bili potem podlaga za načrtovanje skladnega in ekološko sprejemljivega mestnega razvoja. Na podlagi tako pripravljenih sklepov bi imeli Novomeščani v rokah močne argumente pri odpravi vseh vrst prepovedi. Podal sem še variantni predlog: da skupščina za isto imenuje kvalificirano delovno skupino. Imel sem občutek, da je večina poslancev z odobravanjem sprejela ponujeno pobudo. Pomisleke je imel pravzaprav le župan Marjan Dvornik. Med ostalim je tudi izjavil: »... po obstojčem zakonu o obrambi vsi objekti JA pripadajo ministrstvu za obrambo, torej državi, in ne občini. Zato naj bi imela novomeška občina še velike težave...« Ta pogojna Dvornikova trditev vsaj v primeru prečenskega letališča nima nikakršne podlage, ker je to zemljišče po pogodbi med JLA in občino Novo mesto še vedno občinska last... (kar lahko tudi preveri). Lastniške razmere pri drugih vojaških objektih mi žal niso znane. Odkod g. Dvorniku kot republiškemu poslancu informacije, daje ta zakon sprejet? Kot mi je znano, je republiška skupščina v zadnjem letu sprejela le zakon o vojaški dolžnosti (april 1991) in ustavni zakon o spremembah ustave R. Slovenije na področju ljudske Brez politike na javnih stenah Odgovor Jožetu Klunu glede izobešanja Titovih (in drugih) slik Osnovni poudarek zamisli o reprivati-zaciji družbenega premoženja je, da to premoženje pripada vsem polnoletnim državljanom, za upravljanje z njim pa naj bi bila pooblaščena holding družba, ki bi po zakonih svobodnega trga izdajala imenske delnice za vse prebivalce Slovenije. Direktor ICS—ja Gunter Breitling o po/a rja na dejstvo, da bo groba kapitalistična rešitev prebivalstvo samo dodatno zasužnjila in razlastila. Leto in pol po volitvah, po enoduš-nem plebiscitarnem izrekanju za samostojno Slovenijo z večinsko odločitvijo v slovenskem parlamentu, se očitno nekateri še vedno navdušujejo nad jugoslovanstvom in vsem, kar je s tem povezano. Tako tudi tovariš Jože Klun, ki ob tem še nesramno namiguje, Dolenjski list pa to vestno in z očitnim samozadovoljstvom prenaša bralcem. V zvezi s problematiko, ki seje loteva Jože Klun, je potrebno dati naslednja pojasnila: I. Ker se v osamosvojeni Sloveniji ne želimo slepiti s prakso enopartijskega jugoslovanizma niti ne (Kiveličevati komunističnih voditeljev, je1 potrebno biti tudi na področju javne prezentacije svojih političnih opredelitev natančen. Mi in begunci s Hrvaškega V organizaciji pomoči ni vse, kot bi moralo biti Nemalo beguncev iz ljenje in g. župnik iz Dolenje vasi je na RIBNICA Hrvaške in drugih južnih republik — tudi zaradi vpoklica v vojsko — poišče zavetje pri sorodnikih in znancih pri nas in drugod. 16. septembra sem na pošti naletela na gospoda iz Zadra, kije prenočil pri sestri v Ribnici, nato pa se obpravil k sinu v Švici. Po zgledu škofijske Karitas in Hrvat-skega društva v Mariboru so tudi v ribniški trgovini Hani zbirali prispevke za hrano za begunce in od 9. do 21. septembra zbrali 2.649,40 din. Za to vsoto je lastnica Hani (Ani Henigman) zbrala hrano in jo 21. septembra predala begunski družini, ki se je nastanila pri 7-članski družini Merharjevih v Sajevcu. Le-ti so sprejeli k sebi še 7-člansko družino iz Zagreba. Mama teh otrok je pripovedovala, da so 10 dni spali v trenirkah in bundah v zaklonišču ali v domači hiši in vse dni niso mogli pripraviti toplega obroka. Ob našem obisku so pojedli toplo juho, ki jo je pripravila gospodinja širokega srca Lojzka. V zapuščeni hiši v Prigorici so uredili zatočišče dvema begunskima družinama. Gospodinje iz te vasi so se dogovorile o pomoči družinama in prinašale ta jajca, druga mleko, tretja kruh, ostale pa še drugo hrano. Gre za božje usmi- svoje ovčice lahko ponosen. Ribničanje na različne načine poma- gamo pomoči potrebnim. Nekateri pa niti ne vedo, kako bi pomagali. Ko sem iskala informacije, kako je poskrbljeno za begunce in druge, pomoči potrebne, sem ugotovila, da občinski odbor Rdečega križa sploh nima telefonske številke. Na postaji milice mi je uslužbenec svetoval, naj pokličem ljudsko obrambo. Tam pa mi je Borut Kozina povedal, da vse napotijo na Center za socialno delo k Ceciliji Ruparčič ali pa k direktorici Majdi Vrh, kije že obiskala več begunskih družin; ona mi je povedala, daje nekatere družine obiskal tudi župnik. Maja letos je bila ustanovljena tudi župnijska Karitas. Torej se počasi le organiziramo za pomoč. Nekaj dni v septembru je v Ribnici krožil obrazec za podpise^ »Apel za mir«, ki ga je organiziral odbor za Marijino delo. Ti podpisi, zbrani v Jugoslaviji, so bili poslani Združenim narodom, Mirovni konferenci o Jugoslaviji v Haagu in predsedniku ZDA Bushu. V Ribnici je ta apel podpisalo v dveh dneh 900 občanov. STANKA HITI-HOČEVAR Ribnica 2. V javnih prostorih — trgovinah, zavodih, pisarnah, gostinskih prostorih — se še vedno ohranja praksa razobe-šanja slik maršala Tita. 3. Na poslansko vprašanje, ki sva ga zastavila z domžalskim županom, je Izvršni svet odgovoril: »Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je že 11. 9. 1990 odgovoril delegatom v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Republike Slovenije, da veljavna zakonodaja ne predpisuje obveznosti namestitve fotografij, kipov, skulptur, reliefov ali slik Josipa Broza-Tita in Edvarda Kardelja niti drugih osebnosti kot tudi ne obveznega poimenovanja po teh osebnostih. Velja le zakon o uporabi imena in podobe Josipa Broza-Tita (Uradni list SFRJ št. 51/84), ki ureja način in pogoje, pod katerimi je dovoljeno uporabiti ime in podobo Josipa Broza-Tita. Po 20. členu navedenega zakona smejo (kar pomeni, da ni predpisana obveznost) biti predmeti s podobo Josipa Broza-Tita v prostorih državnih organov iin drugih organov in organizacij. Torej izobešanje slik politikov v javnih prostorih ni določeno s predpisi. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je tudi poudaril, da ni nobene ovire za odstranitev slik, kipov, spomenikov prejšnjih politikov, s tem daje treba zagotoviti ustrezno hrambo predmetov s kulturno, znanstveno in zgodovinsko ali estetsko vrednostjo.« 4. Glede na to, da je politično škodljivo vztrajati pri ohranjanju kulta osebnosti, kar se v tem primeru nedvomno dogaja, smatram, da je v javnih prostorih neprimerno razobešati slike kateregakoli politika. 5. Ob tragičnih dogodkih, ki se vrste na Balkanu, posebej pa ob dejstvu vojaške agresije na Slovenijo, je popolnoma nerazumljivo, da se še kdo navdušuje nad idejnim in organizacijskim vodjem armade in njenega generalskega kadra. Maršal Tito kot šef Partije in • Cerkev je pri nas poslednja barikada civilne družbe. Univerza in Akademija sta potisnjeni na rob družbenega dogajanja in vegetirata v stalni podfinanciranosti. (Rus) MOTEL KOLINSKA, TREBNJE vabi, da obiščete motelsko restavracijo. Nudi vam: — nedeljska kosila (vsakdan) 120 din — otroška kosila 80 din — bogata poročna kosila 320 din — poročne in ostale torte — pogrebščine — pice 100 din. Za vsako naročeno pico dobite bon, za 5 bonov dobite veliko pivo, za deset bonov brezplačno pico — malo pico 70 din — pečene postrvi, ocvrte kalamare, telečje in puranje zrezke s prilogami, sadne kupe, sladoled, palačnike, pohorske omlete itd. Pripravljeno hrano dostavimo v podjetje, na gradbišče ipd., po dogovoru tudi serviramo. Opravljamo usluge na prireditvah in piknikih. Vse po konkurenčnih cenah (malo pivo 21 din)! Obiščite nas in preverite kvaliteto. Ne boste razočarani! Informacije; 44-047. 068 44-018, obrambe (maj 1991). V obeh aktih, ki sta bila sprejeta še pred agresijo, pa o »lastništvu« ni ne duha ne sluha(?!). Zato g. Dvornika prosim, če mi pojasni, kateri zakon določa, da lastništvo vojaških objektov pripada ministrstvu za obrambo, in mi citira številko uradnega lista. Po informacijah, ki sem jih naknadno dobil, zakon o obrambi še ni sprejet. Pač pa je to, da bi bivšo lastnino JA prevzelo v svojo last slovensko obrambno ministrstvo, šele eden izmed možnih predlogov, kijih proučujejo po skupščinskih pisarnah. Zato g. Dvorniku v bodoče toplo svetujem, naj razpravlja o stvareh, kijih obvladuje, ter da občinskega parlamenta ne izkorišča v špekulativne namene, kajti zavajanje občinskih poslancev ima lahko usodne posledice za bodoči razvoj Novega mesta. Moralne in etične vzvode takšnega početja prepuščam v razmislek vsakemu bralcu posebej. Poleg tega mu še priporočam, naj kot poslanec zbora občin v republiškem parlamentu in novomeški župan uporabi vse svoje intelektualne sile proti sprejemanju takšnih določb v bodočem »obrambnem« zakonu. Posebej ga tudi opozarjam, da bi podaljševanje principa »eksteritorial-nosti« in »neplanibilnosti« območij ob vojaških objektih na civilnih zemljiščih vnašalo hudo zmedo v programiranju regionalnega razvoja ne le Novega mesta, marveč širše. Za Zelene Novega mesta mag. MARJAN RAVBAR IZ KOLPSKE DOLINE OVIRE BARVAJO — Ovire, ki bi branile motoriziran vojaški promet s hrvaške strani proti Kočevju, so bile donedavna neprebarvane in se jih je lotevala rja. Zdaj sojih začeli barvati, da jih bodo zavarovali pred vremenskimi neprilikami. Pametno bi bilo, da bi jih prebarvali s tako barvo, da bi bile čim manj opazne. ASFALTA IN MOSTU NI — Vojska je že lani in predlani širila in pripravljala za asfaltiranje še zadnji ncasfaltirani del ceste med Brodom na Kolpi in Osilnico, in to od Kužlja do Mirtovičev. Letos je bil ta odsek načrtovan za asfaltiranje, a je vojna vse odložila za nedoločen čas. Isto velja za načrtovano gradnjo mostu med Grintovcem in Turki, kjer je zdaj viseči most. »CARINIKI NA KOLPI« — Na majhnem prehodu med Slovenijo in Hrvaško v Petrini (slovenska stran) so vedno miličniki in teritorialci, ki pa ustavljajo le sumljive. Na hrvaški strani mostu, v Brodu na Kolpi, se pojavijo miličniki zelo redko, teritorialcev pa ni. kot komandant armade personificira vso zgrešeno politiko, ki danes tako surovo kaže svoj pravi obraz. 6. Pri tem pa ne posegam v osebne odločitve Jožeta Kluna in njegovih somišljenikov, da si v svojem stanovanju doma obesijo katerokoli sliko, tudi maršala Tita v vojaški uniformi z. vsemi epoletami in medaljami. Gostilna Brun-skole in njen lastnik se bosta pač kdaj vprašala, v kateri politični krog spadata, in vzela v zakup, da bodo gostje obračali hrbet njihovim uslugam, ko bodo na steni zagledali rajnkega Josipa Broza. MARJAN DVORNIK NASTAVLJENA MINA NOVO MESTO — 30. septembra je naš inkasant Janez Pirc, ki opravlja odčitavanja uporabljene vode, nameraval odčitati stanje vodomera pri vojaškem skladišču v Prečni. Vodomer je nameščen izven ograje skladišča. Ko se je z. vozilom približeval glavnemu vhodu, je na poti opazil nastavljeno mino. Mina ni bila predtem kakorkoli označena. Na glavnem vhodu niti v njegovi bližini ni bilo nikogar. Obvestilo vam posredujemo zaradi morebitnih opozoril občanom in drugim osebam, ki bi se lahko gibale v bližini podobnih objektov. Komunala Novo mesto Suhi krajini Oblast »pozabila« nan^ p fld' Vsak dan, ko sedem v avto in sr , pravim v službo, me popade jeza, k*£ moram peljati po makadamski Gradenc — Žužemberk. Včasih je^J vsaj normalno vzdrževana, dan*” kaže rebra in luknje kot stare polo®1'-ne lojtrnice. Očitno občinaiji in menijo, da smo »Kranjčani« ljudje in si lahko vsako leto Pr'v0|^ nov avto, ker nam ga na takih cest* prej vzame vrag. Morda pa mislif:. so naši kraji tako nerazviti, daje**®^ prevozno sredstvo konjska vpref8 zato boljših cest niti ne potrebuje1110 Kakorkoli že, ne velja ne eno n*jjj go. Čas bi pa bil, da se ta cesta Pjjvj modernizirati, saj je glavna 1°*T, u -4 žemberka in povezuje dve kflrl prometnica na desnem bregu žemberka in povezuje dve skupnosti. Tako pomembnih in trofalno slabo vzdrževanih cest. W cesta Žužemberk — Gradenc ‘čl leje v KS Žužemberk še precej k'1® j, trov. Ne verjamem, da so razntf% cestah še kje v občini slabše, zatOJ^ počasno reševanje teh problem0 ^ dopustno. Če bo šlo z asfaltiranje1®^ ših cest tako počasi naprej, bodo®~ vaseh kmalu samo še stari ljudje, noben status demografske ogr0” ne bo mogel pomagati. UPOKOJENCI! NOVO MESTO - Zaradi ga zanimanja za zaključni izlet ^ znano obveščamo člane društ'®1 bo ta izlet 16. ali 17. oktobra 1”\ ne 18. novembra, kolje predvide^ letnim programom izletov. Pr,Jal>|» izlet bo društvena pisarna spreje od 9. oktobra 1991 dalje. DU Novo RDEČA TRGATEV—Te dni je po dolenjskih vinogradih veselo. Trgatev je in grozdje, kolikor sta ga ponekod pustila mraz in toča, je sladko kot že dolgo ne. V vinogradu Pavle in Stanka Koširja v Novi Gori pri Straži pa že precej časa trgajo še nekaj drugega: p_ OJ'^*' !r manjkanje denarja ogroža de j: nip nrpnpLufprp fnlkloffiC S* r.a. i nje prenekatere folklorne s»-..jV. nJ'SffM nastopov je vse ma .j. _ . . nega obveščanja ne kažejo^- ^ nobenega zanimanja za to pd^' ^ je, če pa že kaj objavijo, so . romodna poročila o prired11 ^ ' Pravzaprav bi človek m- ■' pričakoval, da bi ravno v • , [$> J lomnih časih ljudsko izročilo pije OKTAVA, NOJ, OKOV, OGO, SILA, TARA. m3SL3 vJP°znal sem, da obstaja člo-Ka sreča le v hrepenenju. S. GRUM Jasnost je zavetišče nemoči. R. HEINLEIN fin oesar ne zmore storiti človek, e zmore nihče. A. BASTOS erih?®8s*vo imamo, orožje, ki bo n° orožje nekoč — kulturo. S. KOSOVEL jVlolze« pajke za znanstvenike Strup pajkov je postal dragoceno orodje za raziskovanje delovanja možganov --------—Na Kristensenovi farmi gojijo in »molzejo« na tisoče pajkov_________ J1** mednarodni dan živali. Ob nom iz strupa nekega japonskega pajka stihe °*nost' ne bomo pisali o vseh ti-de|j J^erih čudovitih bitjih, s katerimi hain^013 m ki jim običajno sploh ne posve-"aitu, nobene pozornosti oziroma so radi • °^ve^- Ee poznavalci jih imajo Pajki11* * navt*u®ujej0 nad njimi. To so ijal n Pre<* desetletjem ni nihče razmiš-djtn_ nJ1n kot o zelo pomembnih bitjih, skriv Pa. str°kovnjaki, ki raziskujejo *anov°SK delovanja človekovih mož-ve{ V brez pajkov skoraj ne morejo sebi kr neP°membne živalice nosijo v "osti iUČ do največje človekove skrivna v d° te®a’ kar Je Človeka dvignilo čaj0 ^ ''stalo — do razuma. Omogo-jo jn da znanstveniki raziskuje-dei„: . *tr'vajo veliko skrivnost, kako v možgani' st. 38 KEM SIMBOL ZA KISIK SAVSKA DOLINA NE- VREDNOST AVTOR J UDIR ITAL FILMSKI KOMIK DESNI PRITOK irtiSa SKALA NA MERILNI PRIPRAVI VINSKI CVET RAZDELJE- VANJE MAKEDONSKO KOLO > ZRAK0MER GOST NA SVATBI VSADITEV MESTO V ŠPANUI DOLGPRiT CEN DROG \ KMM MAŠČOBA SINTAKSA > SPIS > DOLOČENI DEL Dl DEL TELESA REDKEJŠA KOVINA VRSTA 2lTA TANKA KOŽICA NEKDANJE AFR MESTO GR MIT BRODNIK Sl IME ZA DECEMBER CELOVŠKI ŠPORTNI KLUB AVT OZNAKA VIR0VITEE BECKET THOMAS MANJŠI RT GIBANJE PO ZRAKU GLAS AFRIŠKI PTIC KRAVICE L0ŠC SOKRATOV TOŽILEC STRNINA NIKOLA TESLA VRSTA TKANINE NADA VIDMAR FR PLEMIŠKI NASLOV DEL VOZA GR MIT POVELJNIK PRED TROJO DL ZVONČEK, KI OZNANJA SMRT Elektronske varuške iz trgovin Sistem, ki skrbi za varnost blaga v trgovinah, uporaben tudi v porodnišnicah in drugih zdravstvenih učinkovito blokirati možganske nevro-transmiteije. Nevrotransmiteiji so delci, ki kot nekakšni poštarji prenašajo informacije med živčnimi celicami in omogočajo delovanje centralnega živčnega sistema. Med njimi je posebej pomemben glutamat, katerega naloga je, da sprejemno celico pripravi na komuniciranje. Ko namreč molekulami Odnjem desetletju so raziskovalci !ocen .Procesov dobili v roke dra-loVa Pripomoček za raziskovanje de-Sfc* *'včnih celic — strup pajkov, njo o na snov. ki jo tvorijo pajki, da z '*redn an,'j° ab tismrtijo svoje žrtve, je do if«? ^Pletena sestavina, ki vsebuje Se aH več toksinov, vsak od njih pa ^tav*8^ Z ze'° izrazito molekularno Stevii'1' Raziskovalci so ugotovili, da ali 1 °d teh toksinov lahko blokirajo ^vCnihPlraJ° komunikacijske kanale Penio ^C*'c s ^k0 natančnostjo, kot je jo, X reJ? doseči z nobeno drugo snov-jega 'ad' teh lastnosti so toksini iz pajč-Postali nenadomestljivi pri-k*ko d i .*? natančno spoznavanje, živčn_ e‘u-jei° živčne celice v osrednjem p^rn sistemu in možganih sploh, str^ a °dkritja o koristnosti pajčjega leta | popravili japonski strokovnjaki °2, ko se jim je posrečilo s toksi- Zloglosnu črna vdo va, ki spada med zelo strupene pajke in živi tudi pri nas v toplejših krajih, predvsem v Istri. (Foto: MiM) receptoiji živčne celice sprejmejo glutamat, se celica odpre za sprejem in po odprtih kanalih celice lahko stečejo električno nabiti atomi, ki povzročijo, da živčna celica odda svoj lastni kemični signal naprej drugi celici. Za raziskovanje tega zapletenega dogajanja so znanstveniki nujno potrebovali orodje, s pomočjo katerega bi lahko manipulirali z nevrotransmiteiji in sprejemniki celic. Kot najboljše in najprimernejše orodje so se pokazali toksini iz pajčjega strupa, saj so z njimi lahko blokirali sprejem samo povsem določenega transmitra, medtem ko z drugimi dotedanjimi orodji kaj takega ni bilo mogoče doseči. Uporaba toksinov iz pajčjega strupa je v nevrološke raziskave prinesla dramatične izboljšave in pomembne rezultate, ki bodo v bodoč- suet u številkah BLAGOSTANJE in davki ''Oliko gre za davščine SUEDSKft FRANCIJA ITALIJA BRITANIJA PORTUGALSKA 43.8| v odst. BDP do >r*avliani Švedske uživajo enega najvišjih življenjskih standar-in V ,la sve,u ■» marsikdo jim blagostanje zavida. Toda blagostanje Rre°tia*na varnos* j'm nista dani kar tako. Švedi zanju plačujejo tt P*e denarce, saj imajo od vseh najtrše privit davčni vijak. Graf Zna« 'edna kaže, koliko odstotkov bruto družbenega proizvoda vse davčne obremenitve v posameznih državah. Stvari so Koliko razumljivejše, kajne! nosti omogočili izdelavo zdravil za nadzor in zdravljenje najrazličnejših bolezni in nepravilnosti v delovanju možganov. Ker so se tovrstnih raziskav lotili v številnih svetovnih laboratorijih, je seveda povpraševanje po pajkih strupih naraslo in pajki so postali nadvse cenjene živalce. Zanimanje zanje je botrovalo nastanku prve farme pajkov na svetu. Ustanovil jo je Charles Kristensen, velik ljubitelj in zbiralec pajkov. Že prej je zbiral in gojil najrazličnejše vrste pajkov ter seje, četudi po poklicni izobrazbi ni biolog, marveč kemik, temeljito seznanil z njimi, njihovimi navadami in potrebami. Svojo malo farmo je sproti prilagajal ugotovitvam in spoznanjem tako, da ima zdaj na že dobro izdelan sistem gojenja, pajki pa se na njegovi farmi veselo razmnožujejo. Redno pa se s svojo ženo, kije po rodu Čehinja, odpravlja v bližnjo puščavo in nabira nove pajke. Pri nabiranju skrbno pazi, da ne ogrozi posamezne vrste. Poglavitno opravilo na farmi je poleg siceršnje nege »molzenje« pajčjega strupa. To nikakor ni enostavno opravilo. Kristensen je izpopolnil »molzenje« do take mere, da edini na svetu prideluje povsem čist pajčji strup. Izpopolnil je namreč sistem, ki mu omogoča, da ločuje strup od pajkovih izbljuvkov. Ko pajku odvzema strup, električna stimulacija sproži hkratno bruhanje, posebna vakuumska napravica pa sproti ločuje strup od izbljuvkov. Ta čas je na Kristensenovi farmi okrog 40.000 pajkov tridesetih različnih vrst. Tolikšno število je potrebno, če naj sploh kaj namolze. Za eno kapljo strupa mora namreč pomolsti okrog tisoč pajkov. Zbrane količine strupa meri v desettisočinkah litra. Razumljivo, da pridelek na pajčji farmi ni poceni.Kljub temu pa naročnikov ne manjka. Iz Kri-stensenove farme vsak teden odpošlejo drobne, a dragocene pošiljke pajčjega strupa po vsem svetu. MiM Videti. Lahko bi rekli, da je v tem vse življenje — če že ne kot učinek, pa vsaj kot bistvo. P. GHARDIN Zakaj niso sodobniki, ki so trikrat ali štirikrat bogatejši kot njihovi stari starši, pradedi ali še daljnejši predniki, trikrat ali štirikrat ali desetkrat bolj srečni, bolj zadovoljni in bogateje razviti kot človeška bitja? R. HEILBRONER Ljubezni ne moreš prodati, sreče pa ne kupiti. R. HEINLE7N ALPSKA MUMIJA V tirolskih Alpah so v enem od ledenikov odkrili naravno mumificirano truplo, za katero so strokovnjaki ugotovili, daje staro okrog 4 tisoč let. Najdba je presenetljiva in izjemna zaradi starosti in zaradi izredno dobro ohranjene opreme, ki jo je starodavni lovec ifnel s seboj. Knjižnica »žepu Prva prenosna etektron-ska čitalnica Če bi vam še pred enim letom kdo dejal, da vzemite s seboj na pot kar celotno enciklopedijo, ki obsega denimo kakih 20 debelih knjig, bi se mu seveda smejali. Danes, še bolj pa jutri, bo stvar povsem preprosta in vsakdanja. Ameriški oddelek slovite japonske družbe Sony je namreč izdelal in poslal na tržišče prvi prenosni elektronski čitalnik, kije težak dober kilogram, velik pa toliko, da pokrije dlan človeške roke, torej ga zlahka spravite v žep na suknjiču. V osnovi gre pri novi napravi, ki so jo imenovali Data Discman Electronic Book Player, za prenosni elektronski čitalec optičnega diska. Naprava ima zaslon iz tekočih kristalov in malo priročno tipkovnico, s pomočjo katere izbirate, kar bi radi prebrali z diska. Na zaslonu naprava lahko prikaže besedilo, slike, grafe, zemljevide in drugo slikovno gradivo. Na enem disku je prostora za 100.000 strani tiskanega besedila, se pravi, daje mogoče nanj spraviti kar zajeten kup knjig. Ker naprava dela na baterije, jo je mogoče uporabljati povsod. Ljubitelji glasbe pa lahko s prenosnim čitalnikom lahko poslušajo tudi cd—plošče. Spreminjanje pomena določenih ključnih besed nam lahko veliko pove o spremenjenih navadah družbe, ki jih uporablja. - M. GUNLIFFE ustanovah V velikih trgovinah so si trgovci pomagali pred vse pogostejšimi krajami na različne načine, še najbolj uspešna pa seje izkazala elektronika. Dražje artikle so opremili s skritimi plastičnimi oznakami, kijih alarmna naprava na vseh izhodih iz prodajnih oddelkov zazna, če jih blagajničarka ni razmagnetila, kar je seveda opravljeno le, ko kupec pošteno plača, kar sije izbral. Enak sistem nadzora uporabljajo zdaj tudi v nekaterih zdravstvenih ustanovah, le z drugačnimi nameni kot trgovci. V nekaterih ameriških porodnišnicah novorojenčkom pripnejo na zapestje plastične zapestnice, v katerih je elektronski element, ki sproži Razkrinkane laži Skrivnostna znamenja so stvaritve prevarantov Že kakih deset let se na jugu Velike Britanije dogajajo nenavadne stvari. Na žitnih poljih preko noči nastanejo krogi, elipse in drugi več deset metrov veliki geometrijski liki, kijih neznana sila nariše tako, da poleže žito. Like na poljih so raziskovali lovci na skrivnosti in tudi resni znanstveniki, pravega odgovora na to, kako nastanejo, pa niso našli. Realisti vidijo vzrok nenavadnih pojavov v delovanju rastlinskih škodljivcev, posebni sestavi tal ali v delovanju zračnih vrtincev, z domišljijo bolj obdarjeni pa vzroke iščejo v nam neznanih silah in bitjih. Najnovejše vesti pa kažejo, da se je trdi oreh nazadnje morda le zdrobil. Šestdesetletna možakarja David Chorley in Doug Bower, doma iz krajev, kjer so se skrivnostna znamenja pojavljala, sta priznala, da sta bila onadva tista skrivna sila, kije ustvarjala geometrijske vzorce v žitu. Dobro desetletje sta tako vlekla za nos laike in strokovnjake, zdaj pa sta se igric s skrivnostjo naveličala in prišla z resnico na dan. Toda ljubitelji skrivnosti se ne dajo. Še naprej zatrjujejo, da poleg zgoljufa-nih likov nastajajo tudi tisti pravi, kijih ni naredil človek. Njim v prid sicer govori dejstvo, da so se liki na poljih pojavili v več kot 20 drugih državah. Toda ali ni možno, da so še kje drugje prav taki veseli tiči, kot sta Chorley in Bo-wer? Življenja ni moč zamenjati z njegovimi posameznimi trenutki, pa če so še tako pomembni. A. ZARR1 Malo prakse več velja kot tone energije. S. SIVANANDA Vendar umetnost ni propagandno sredstvo, temveč je opoj neke vrste, ki deluje in snuje skrito v notranjosti in tišini in ki nam ne zastavlja trdih zadev, kakor tudi ne izvaja pritiska na nas. J. VIDMAR Ni najbolje prehranjen, kdor največ poje, marveč kdor najbolje prebavlja. A. SIMON V neskončni vsakdanjosti je tudi gorje praznik in požar zabavai; na brezizraznem obrazu je tudi praska okras. M. GORKI alarm, če kdo hoče odnesti dojenčka iz oddelka. Takih poskusov ni malo. V zadnjih sedmih letih so v ZDA zabeležili kar 61 ugrabitev novorojenčkov iz porodnišnic. Večino ugrabljenih otročičev so sicer našli, nekaj pa se jih je kot udrlo v zemljo. Da bi ugrabitve preprečili, so uvedli elektronski izum trgovcev tudi v porodnišnicah. Tem so sledili tudi v drugih zdravstvenih ustanovah, kjerskrbe za ljudi, ki jih muči huda izguba spomina ali niso sposobni skrbeti zase. Taki bolniki se pogosto zgube, že ko prestopijo prag svoje sobe. Alarmna naprava opozori osebje, kje je bolnik. Enak sistem nadzora so uporabili tudi v nekaterih ustanovah za duševno bolne. Tatovi so torej le pripomogli k nečemu koristnemu. MINI ZANIMIVOST: TISOČLETJA ČOKOLADE Arheologi so poskrbeli za zanimivo novico, ki bo pritegnila vse tiste, ki so ljubitelji čokolade. V Rio Azulu so izkopali 1500 let staro posodo. Ko so se z ostanki usedline na njenem dnu poigrali kemiki, so s pomočjo najsodobnejših laboratorijskih naprav ugotovili, daje bila v posodi pred poldrugim tisočletjem čokolada. Znano je bilo, da so Maji radi uživali čokoladni napitek, a da je čokolada tako stara, se ni vedelo. Ne brez zajtrka! Dopoldne in na tešče je večja nevarnost kapi Pravilna prehrana je eden od temeljnih kamnov zdravja. To so potrdile že mnoge raziskave, spoznanje pa potijuje tudi vsakdanja izkušnja. Zato ne bi smela presenečati najnovejša ugotovitev posebne študije, ki sojo opravili na kanadski memorialni univerzi Newfound-land. Študija je namreč pokazala, da ni vseeno, ali redno zajtrkujete ali pa zajtrk preskočite in izgubljeno nadomestite kasneje. Za ljudi, ki jih muči ateroskleroza je redno opuščanje zajtrka lahko celo usodno. Raziskava krvi devetnajstih moških in desetih žensk je pokazala, da je bila pri preiskovancih, kadar niso užili zajtrka, nagnjenost k združevanju platelet veliko večja kot takrat, ko so redno zajtrkovali. Zakaj je tako, ni znano, je pa odkritje dovolj zgovorno, da ga ne gre kar tako zavreči, še posebej, ker ga je po svoje podprla tudi medicinska statistika. Podatki govore, daje največ primerov srčnih kapi v jutranjih in dopoldanskih urah. Nevarnost, da pride do krvnega strdka, ki lahko prepreči dotok krvi v vitalne dele organizma, je torej dopoldne največja. Za ljudi, ki imajo zaradi ateroskleroze že tako zožene žile, so taki strdki še posebej nevarni, zato je zanje še kako pomembno, da se jim ognejo. Če zajtrk pripomore k zmanjšanju te nevarnosti, potem gaje res škoda izpuščati. Kljub vsej naglici, ki ji je sodobni človek izpostavljen, bi si moral zjutraj utrgati nekaj minut in pozajtrkovati. : : : • : : : Something in your eyes! Something in your amile! Toplina v tvojih očeh me greje. Postal si mi sinonim za službo, kjer delam. Če si en dan odsoten, te pogrešam. Prvi direktor me je provociral zaradi vere. Verovala sem v težkih časih, ko je to še bilo v breme uslužbencem. Drugi direktor me je gledal po strani zaradi narodnosti. Tretji me niti opazil ni. Pri tebi se počutim svobodno. Vžgala se je iskra ljubezni in še gori. Vem, da pri tebi nisem številka, mrtve Dlf njuješ človeka, nisi obremenjen z nacionalizmom. Vedno let viš.I kot vsi' dosedanji direktorji. Nisi eden od tistih, ki gledajo samo nase. Ko pomislim, da ti mineva mandat, mi zadrhtita duša in srce. Spominjam se nekega dne, ko sem se oglasila pri tvoji tajnici, da ii sporočim izhod, ker grem k. zobozdravniku. Sedel si v fotelju in me pogledal s tako toplino v očeh, da me je plamen tvojih oči grel še ves naslednji dan. Zadnjič sem ti hotela pokloniti nekaj osebnega. V kuverti sem ti prinesla ročno izdelanega kovinskega konja,spominek iz nekega znanega mesta, vendar se ti ga nisem upala dati. Vedno se bom spomnila nate, kadar se bom spominjala službe, in vedno s toplino v srcu. Poklanjam ti te besede s hvaležnostjo v srcu, ker si me sprejel takšno, kakršna sem. En mesec pred upokojitvijo, ti sporočam: »Rada te imam!« • : : POTA IN STU? & KRADEL NA ODPADU — V noči na 23. september je nekdo prišel do nezavarovanega odpada trebanjske Surovine in tam s tovornega avtomobila odvil in odnesel dve zadnji kolesi ter pokrov oso-vine, tako da je Surovina oškodovana za poltretji tisočak. OB GOTOVINO — 26. septembra med 10. in 14. uro je nekdo iz priročnega skladišča na Partizanski cesti v Novem mestu odnesel 2.300 din, ki jih je našel v denarnici Alojza Jeniča iz Koroške vasi. IZGINIL AVTORADIO - V noči na 29. september je bilo vlomljeno v osebni avto Golf, parkiran na dvorišču Roberta Štefaniča v Dolenjih Kamencah. Iz vozila je bil ukraden avtoradio, vreden 20.000 din. VLOM V AVTO - 29. septembra med 16. in 17. uro je nekdo iz nezaklenjenega osebnega avtomobila Marije Rupar iz Artič odnesel 10 tisočakov. Vozilo je bilo parkirano v Gornjem Kamenju. OB GLASBENE UŽITKE — Neznani storilec je v noči na 29. september iz osebnega avtomobila Suzane Ivanov iz Trebnjega ukradel avtoradio in digitalno uro, oboje skupaj vredno 20.000 din. UKRADEN SUKNJIČ — Na Račjem selu je bil v noči na 29. september pred gostilno parkiran osebni avto, v njem pa usnjen suknjič Andreja Šcpica s Hudej. Avto je zjutraj še zmeraj stal na istem mestu, le 4.500 din vrednega suknjiča v njem ni bilo več. KARTONSKA ŠKATLA DOBILA NOGE — Nekdo je prejšnji teden iz nezaklenjene garaže Alojza Gregorčiča v Prelogah pri Trebnjem odnesel kartonsko škatlo z več orodja, skupne škode je za 4.500 din. mU • V eni minulih noči je bilo vlomljeno v kabinet kemijskega laboratorija novomeškega Revoza. Od vseh pomembnejših laboratorijskih pripomočkov je neznani nepridiprav odnesel tudi budilko in 20 dag kave. • Jesen je tu. Drago Luzar iz Brezja je to ugotovil ob pogledu na lastni obrani sadovnjak. Kdo mu je brezplačno obral kakih 200 kg jabolk, se mu niti približno ne sanja. • Peter Bunjevac je imel njega dni v Marindolu postavljenega električnega pastirja za odgajanje divjadi Namesto divjadi je izginil pastir, kako, tačas ne ve še nihče. • Terasa gostinskega lokala v rudniku Kanižarica je ondan ostala brez osmih stolov. Izguba rudnika se je povečala za dodatnih 2.000 din. • Zidanica Franca Koncilje v Liscu pri Žužemberku je imela nočnega obiskovalca. Mastil je s slanino in žlampal vino. Koncilja pravi, da je škode za 10.000 din. • V noči na 25. september je bilo vlomljeno v gospodarsko poslopje Tineta Kiča v Dobrniču. Policijsko poročilo pravi, da je izginilo šest orjaških belih kokoši, vrednih nekaj tisočakov. Kic se boji, da je njihovo kokodakanje za zmeraj utihnilo. Sopotnica podlegla ranam Tragična prometna nesreča pri Lešnici — 24-letna Marija Vidmar umrla med prevozom LEŠNICA — V noči od petka na soboto, le pet minut čez polnoč, je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Lešnici do tragične prometne nesreče, kije znova terjala mlado življenje. 25-letni Srečko Golob iz Birčne vasi je tisto noč sedel za volanom audija 80 Tramte se ta čas na intenzivnem oddelku novomeške bolnišnice še bori za življenje, le Golobje bil laže ranjen. Govoriti o materialni škodi ob takšnem razpletu je nesmiselno, zapišimo le, da je audi povsem uničen. turbo diesel, s katerim so se on ter so- potnici Marija Vidmar iz Novega ter Zdenka Tramte iz Velike Buči ga mesta framte iz Velike Bučne vasi peljali iz Mačkovca proti Otočcu. Pot se je končala veliko pred Otočcem. Že pri Lešnici je Golob očitno izgubil oblast nad vozilom, nenadoma zapeljal na levo stran ceste in nato še na zemeljski vsek, po katerem je vozil natanko 24,40 metra, nakar seje vozilo večkrat prevrnilo. Voznik in obe sopotnici so med TATVINA V ŠOLI ŽUŽEMBERK — Enega septembrskih dni je nekdo s podstrešja osnovne šole v Žužemberku odnesel več električnega orodja, namenjenega za tehnični pouk, in tako šolnike oškodoval kar za 42.253 din. prevračanjem padli iz avtomobila. Police nezgode sledice nezgode so bile tragične: 27-letna Marija Vidmar je hudim ranam podlegla že med prevozom v novomeško bolnišnico, enako stara Zdenka »MUPOVKA« OGOLJUFALA GLOBTOUR V AVTO PO KUVERTO NOVO MESTO — Na Ulici Slavka Gruma v Novem mestu je bil 21. septembra med 11. uro in 11.30 parkiran nezaklenjen golf, v njem pa kuverta z 22 tisočaki. Alojz Zupančič iz Novega mesta je avto še našel na starem mestu, kuverte pa ne. VLOM V SREDNJO ŠOLO KOČEVJE — 21. septembra okoli polnoči je bilo vlomljeno v kočevsko srednjo šolo na Trgu Zbora odposlancev. Miličniki so ugotovili, da sta vlomila dva polnoletna brezdelneža tako, da sta razbila okno pri kuhinji. Odnesla sta predvsem hrano in pijačo. NOVO MESTO — V novomeški poslovalnici Emone Globtour Rent a car seje že 26. avgusta okoli 8. ure oglasila 24-letna Slavica S. iz Kovina in se predstavila za delavko hrvaškega MUP-a. Uslužbenca je prepričala, da ji je izročil vozilo Mazda 323, vredno vsaj 450.000 din, ki pa ga nesojena uslužbenka hrvaškega ministrstva za notranje zadeve do danes še ni vrnila. Preiskava je pokazala, da je Slavica res bila uslužbenka MUP, a je službo že pred časom samovoljno zapustila. KDO JE SEKAL SMREKE? TANČA GORA — Nekdo je neznanega dne letos v Tanči Gori posekal in ukradel kar 16 kubikov smrekovega lesa in tako Antona Ueniča z Rakeka oškodoval za okroglih 50 tisočakov. KRADEL V REVOZU NOVO MESTO — 22-letni Danilo O. iz Loke je utemeljeno osumljen, daje 26. septembra med 19. in 20. uro v novomeškem Revozu kradel rezervne dele in tako tovarno oškodoval za okoli 8.000 din. NEPAZLJIVA TRGOVKA — 25. septembra med 19.40 in 20.00je nekdo v bifeju zasebne trgovine Duška Štefaniča v Črnomlju izkoristil nepazljivost trgovke ter iz blagajne odnesel 4 do 5 tisoč dinarjev. OB MOTORNO ŽAGO — 38-letni Stanko Z. iz Vratnega je utemeljeno osumljen, da je 21. septembra popoldne v gozdu na Gorjancih ukradel motorno žago, last Andreja Pirnarja iz Gornje Prekope. Pirnarje vsaj ob 15 tisočakov. Z MOTORJEM ČELNO V BETONSKO OGRAJO — 27-letni Martin Mohar s Krke se je 29. septembra peljal na motorju znamke Jawa 350 po lokalni cesti od Ragovskega proti Krki. Pri stavbi KZ Krke je v dvojnem desnem ovinku očitno izgubil oblast nad vzilom, zapeljal na levo polovico ceste in tam čelno treščil v dva metra visoko betonsko ograjo. Moharja so hudo poškodovanega odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škodo na motorju so ocenili na 15 tisočakov. Dobro varovana meja METLIKA — Mejna kontrolna točka pred mostom čez Kolpo v Metliki je četrta od osmih takih točk na slovensko—hrvaški meji in deluje v sklopu metliške policijske postaje. Na tej kontrolni točki delajo metliški policisti ter dodatni policisti, ki prihajajo iz UNZ Kranj kot strokovnjaki za delo na mejnih prehodih. »Delo na tej kontrolni točki poteka v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi Republike Slovenije in pravilniki slovenskega ministrstva za notranje zadeve,« je povedal Sašo Murtič, namestnik komandirja Postaje milice Metlika. »Glavna naloga je odkrivati sumljive osebe in vozila, ki bi hoteli v Slovenijo vnesti orožje in eksplozivna sredstva z narhenom spodkopavanja družbene ureditve Republike Slovenije, odkrivanje terorističnih skupin in podobno, pa tudi splošna kontrola vozil in voznikov. Doslej nismo odkrili orožja ali eksplozivnih sredstwev, ki bi jih hoteli pretihotapiti k nam.« Mimo te kontrolne točke čez most čez Kolpo med Metliko in sosednjim hrvaškim Jurovskim Brodom vsak dan pride v Metliko in naprej v Črnomelj ter Novo mesto skoraj 1.000 ljudi. Delo na tej kontrolni točki pa je že tako utečeno, da bi, kar se miličnikov tiče, tukaj že jutri lahko vzpostavili pravi mejni prehod in obmejni režim, »Te ljudi, ki se iz Hrvaške vsak dan vozijo na delo v Metliko in druge slovenske kraje, naši miličniki že poznajo in zaradi tega meja ni nikakršno ozko grlo, saj v času prihoda na delo in Sašo Murtič odhoda z njega teh vozil, v k* so ti delavci, sploh ne ^ patudi razen če gre za kakšen sum- . sicer so se ljudje na to že tak® ^ dili, da na primer zdomci i® j kolikor jih sploh še je, k*f „ ustavijo in pokažejo pob>e pravi Murtič. m- Poleg te kontrolne točke ® |(] ki Postaje milice Metlika redno kontrolirajo celotno s0 hrvaško mejo na območju1,1 občine. Mimo tega da njl‘^j0, * trulje stalno nadzorujejo povezujejo tudi z ljudmi, ki J ,^0 ti obveščajo o vseh kolik0' sumljivih stvareh na meji-" ^ je naš namen preprečeval kazniva dejanja in prekrške. p dejanja, diverzije in P°^°D\,tr-sedaj nam to kar dobro uspe di Murtič. Skratka: meti®10 -.»o nad^J niki 24 ur na dan - . ^ slovensko—hrvaško mej0 jgga močju metliške občine, P0'®^ pa so ob meji razvrščene tu01 teritorialne obrambe. ^ E .liji' NA MEJI— Potniki z obeh strani slovensko—hrvaške meje so > ^ ma na mejni kontrolni točki v Metliki, ki je pred mostom hitro navadili in delo poteka nemoteno. (Foto: A. B.) Kmetijska zadruga za zasebne kupčije din kredita kar od Doma starejših občanov. ij se je v minulem letu aii dveh dogajalo v črnomaljskem Mercatorju-Kmetijski zadrugi? — Kopica kazen-ih ovadb — Za koliko sta zakonca Kocjan oškodovala zadrugo? — S krediti brez kritja v gradnjo gostišča KREDITI NAVZLIC PREZADOLŽENOSTI ČRMOŠNJICE, ČRNOMELJ — Ne zgolj po naši krivdi je butorajski priimek Kocjan bralcem Dolenjskega lista dokaj poznan. Prvič so se javnosti »predstavili« s pomočjo pisma, ki je prišlo na naš naslov in v katerem ni manjkalo obtožb, kako pri Kocjanovih, ki so do nedavnega veljali za ene najbolj vzornih kmetov v črnomaljski občini, trpinčijo živino. V javnosti še bolj odmevna je bila druga zgodba, kije pripovedovala o tem, kako naj bi Kocjanova pri obnovi od črmošnjiškega GG najetega delasvkega doma prevarala izvajalce, zasebno firmo Ga-ma, kar za 1,2 milijona dinarjev. Tretjič jim prostor namenjamo danes. Razlog je preprost: po mesecih dela so uslužbenci novomeške UNZ zoper Vido in Vinka Kocjana ter še nekaj oseb spisali za zajetno mapo kazenskih ovadb. ni storila. Protipravno naj bi si tako prilastila novih 19.000,20 din. BREZ DENARJA V GRADNJO GOSTIŠČA Novomeški preiskovalci so že lani krenili po sledeh govoric, kako posamezniki, zaposleni v Mercatorju—Kmetijski zadrugi Črnomelj, izkoriščajo svoja delovna mesta odgovornih oseb, si podeljujejo kredite, ki da jih nenamensko uporabljajo, za nameček pa da na račun kmetijske zadruge nabavljajo blago, ki ga ne plačujejo. S tem v zvezi so bila omenjena imena Vide Kocjan, kije do 10. januaija letos opravljala dela in naloge vodje finančno-računo-vodske službe in bila odgovorna za pravilno ter pravočasno usmerjanje politike financiranja in kreditiranja, hkrati pa tudi za pravočasno in točno ugotavljanje podatkov; nato Bojane Muc, ki polovico svojega delovnega čaas opravi pri vodenju Hranilno-kreditne službe v Mercatorju, drugo polovico pa za vodenje finančno-računovodske službe v sklopu HKS, med drugim pa je odgovorna tudi za pripravo predlogov za dodeljevanje kreditov kooperantom; ne nazadnje je bilo slišati tudi ime direktorja Mercatorja-KZ, Nika Požeka, odgovornega za sklepanje pogodb in dogovorov, za zakonitost, pravočasnost in pravilnost poslovanja ter seveda za gospodarno ravnanje z družbenimi sredstvi. Ugotovitve kriminalistov kažejo, kako naj bi Vida Kocjan lanskega 23. julija za moža Vinka uredila potrdilo o zaposlitvi in obrazce o administrativni prepovedi na osebni dohodek, na podlagi teh papirjev pa mu omogočila sklenitev kupne pogodbe za nakup blaga v vrednosti takratnih 57.930,60 din. Tako je 8. avgusta Kocjan prevzel silo-kombajn in kosilnico, za oba pa bi moral po pogodbi zadnji obrok plačila poravnati do 30. novembra. Prvi in hkrati zadnji obrok je plačal Kocjan 2. novembra, a še tega le v višini 11.900, in ne pogodbeno določenih 14.868,90 din. Policisti pravijo, da Kocjan ni nikoli imel namena odplačati silokombajna in kosilnice, to potrjuje tudi njegova popolna plačilna nezmožnost: v času od 16. 3. 1989 do 23. 7. 1990 je imel odobrenih in prejetih že za 157.154,00 din raznih kreditov, skupaj z ženo pa še kredit za 140.000 din. Ne glede na to, da strojev ni plačal, jih je uoprabljal in tako zadrugo oškodoval za 47.575,00 din. ZA »PLAČILO« JE SKRBELA ŽENA nem znesku kar 408.060,30 din, zavoljo »odprte finančne konstrukcije« pa naj bi bil Begrad ob 77.412,90 din. Nadaljevanje obrazložitve očitanih kaznivih dejanj prinaša podatek, kako naj bi Kocjan v času med 1. junijem in 26. oktobrom lani nabavljal v Merca-toiju-KZ različno blago — omenimo gradbeni, vodovodni in elektro material — na račun zadruge naročal prevoze živine in košnjo trave, hkrati gaje čakalo tudi plačilo najemnine za najeto kmetijsko zemljišče JCer pa je evidenco terjatev do kupcev v Mercatorju-KZ vodila njegova žena in hkrati skrbela tudi za fakturiranje blaga na podlagi prejetih dobavnic, je bilo moč vse urediti kar po domače. Na roke jima je šlo tudi dejstvo, daje bil Kocjan kooperant zadruge, računi so bili tako plačljivi šele 15 dni po nastanku dolžniško-upniške-ga razmeija, najpomembneje pa je bilo, da pri takšnih nabavah ni bilo potrebno dokazovati plačilne sposobnosti, ki je Kocjanova seveda nista imela. Eno z drugim je prineslo izračun, po katerem naj bi Vinko Kocjan zadrugo oškodoval za novih 134.220,00 din. NAROČILNICE NI BILO KAZENSKE OVADBE ZA ČETVERICO In kaj je prinesla preiskava? Vinko Kocjan je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja zatajitve in goljufije, slednje je utemeljeno osumljena tudi Vida Kocjan, poleg tega pa še kaznivih dejanj neupravičene porabe, sklenitve škodljive pogodbe ter ponareditev ali uničenja poslovnih listin; Bojana Muc naj bi bila zlorabila položaj in pravice odgovorne osebe, hkrati je osumljena kaznivega dejanja neupravičene uporabe; zlorabe položaja pa je osumljen tudi Niko Požek. Vse ovadbe za našteta kazniva dejanja so že pri novomeškem temeljnem javnem tožilcu. V nadaljevanju opisa očitanih kaznivih dejanj stoji, daje Vinko Koqan 31. julija 1990 prevzel v prodajalni Merca-toija-KZ Črnomelj gradbeni material v znesku 11.236,30 din, 25. avgusta 1990 pa na podlagi naročilnice taistega Mercatorja nabavil še asfalt v vrednosti 75.032,10 din. Ker je imel Kocjan v Mercatorju-KZ status kooperanta, si je lahko to privoščil brez takojšnjega plačila, rok zanj je bil 15 dni. Toda od skupnega zneska 86.268,60 din je zadrugi nakazal vsega 43.650,00 din, za preostali denar so se lahko v Mercatorju obrisali pod nosom. Ni pa odveč ob tem dodati, kako naj bi Kocjan med 8. junijem in 19. julijem lani sklenil z Begra-dom pogodbo za ureditev hleva, okolice in stanovanjskih prostorov v skup- in sedaj k njegovi ženi! 8. oktobra 1990 naj bi zase izstavila potrdilo o zaposlitvi, na podlagi katerega naj bi sklenila pogodbo za nakup blaga na obročno odplačevanje. Da bi to lahko izvedla, na potrdilo seveda ni zapisala zneska že obstoječe administrativne prepovedi. Trgovca Mercatotja-KZ naj bi tako pretentala, da ji je 26. oktobra 1990 izročil blaga v vrednosti 23.816,80 din, ki naj bi si ga Kocjanova protipravno prilastila. Prav tako naj bi 31. decembra lani v prodajalni Mercator- KZ Črnomelj prevzela robo, namenjeno gostinskemu lokalu, ki ga je v Čr- mošnjicah odprl njen mož. Da bi se izognila plačilu, naj bi poslovodkinji natvezla, kakoji bo naslednji dan prinesla naročilnico svoje firme, česar seveda Nemara najbolj zapleten del zgodbe predstavlja poglavje, v katerem so glavne osebe Vida in Vinko Kocjan ter zasebna firma »Ga-ma«. 31. oktobra lani sta Kocjanova sklenila z novomeškim GG-tozd Gozdarstvo Črmošnjice pogodbo o 10-letnem najemu tamkajšnjega delavskega doma, ki sta ga kasneje preuredila v gostinski lokal. Obnova je seveda terjala ogromna sredstva, ki pa jih Kocjanova nista imela. Vida naj bi zategadelj kot vodja finančno-računovodske službe v Mercator-KZ naročila podrejeni delavki, naj dne 5. novembra 1990 izpolni virmanski nalog na znesek 400.000,00 din z namenom nakazila »plačilo avansa po pogodbi za material«. Listino naj bi nato Kocjanova potrdila ter v breme Mercatoija-KZ nakazala omenjeni znesek firmi »Ga-ma«, s katero je nato sklenila pogodbo o adaptaciji delavskega doma. Resnici na ljubo je treba dodati, da so v zadrugi potem, ko sta Kocjanova dobila kredit od Zavarovalne skupnosti Triglav V višini 400.000 din, sredstva dobili vrnjena. Vida Kocjan je »operacijo« izvedla tako, da je od firme »Ga-ma« kratko malo zahtevala vrnitev vplačanih sredstev, nadomestila pa jih je z zavarovalniškim kreditom. Ne najmanj pomembno ni tudi to, daje bil črnomaljski Mercator-KZ zaradi takšnih poslov po podatkih SDK več dni nelikviden. Sicer pa je bilo podobnih transakcij še več: obnova delavskega doma v gostinski lokal ni bila poceni zadeva, Kocjanova je zato, da bi pač prikrila namen nakazila, sklenila 26. novembra lani z »Ga-mo« sopra-zum o poslovnem in tehničnem sodelovanju. V okviru slednjega naj bi potekale sklenitve raznih kreditnih pogodb, ki so bile po mnenju kriminalistov podlaga za nova neupravičena razpolaganja z družbenim denarjem. V ilustracijo navedimo le primer, ko je zaradi takšnih poslov Mercatoiju-KZ vnovič zmanjkalo obratnih sredstev; da bi jih zagotovila, pa naj bi Kocjanova yzela 200.000 V take vrste nečedne posle se je po zaslugi Kocjanove vpletla tudi Bojana Muc, vodja Hranilno-kreditne službe in finančnega knjigovodstva v njej. Rezultati preiskave kažejo, da naj bi člani IO HKS med 17. februarjem 1989 in 23. avgustom 1990 dodelili kooperantu Vinku Kocjanu štiri kredite v skupnem znesku 135.992,00 din, v času med 10. januarjem 1990 in 27. februarjem lani pa še tri preko HKS izplačane kredite v znesku 60.362,00 din. Narobe pri vsem tem je bilo le to, da Kocjan po spoznanjih preiskave že od kredita, najetega še 23. februarja 1989, ni plačal obresti niti polletnih obrokov; dolžnost Mucove je bila, da s tem seznani člane IO HKS. • # la dolgoročni kredit v v^'n‘^ din, ki gaje zaprosil kooper® . * Vinko Kocjan. Mucova n®J tfjr vedbah preiskovalcev sprej pogoje Triglava, podp^^t* pogodbo in za zavarovanje m glavu dostavila bianco ne oziraje se na to, da Kod®*^» HKS finančno dodatno °*,ren 0v*vl Mucovo vložena kazens* očita tudi, kako je Kocj®° s * dodeljena nepovratna sreUpi® . voj kmečkega turizma ® goCr\ nakazala firmi Begrad vim urejala stanovanje. i> > b< r 66.396,10 din in drugič — nakazala kar na hra Vinka Kocjana. • Pregled poslovne dokumentacije v Mercatoiju-KZ Črnomelj je prinesel tudi ugotovitve o domnevnih nezakonitostih direktorja. Kriminalisti pravijo, da je zlorabil pravice odgovorne osebe, hkrati pa tudi ni opravil svojih dolžnosti.' Po njihovem ni obvestil oziroma predlagal upravnemu odboru Mercatorja-KZ, da se šolam dodelijo nepovratna sredstva za nakup računalniške opreme in jim tako omogočil pridobitev protipravne premoženjske koristi v znesku 96.000,00 din, če pa je že nakazilo samovoljno odobril, bi moral UO predlagati, naj sklepa o odpisu neizterljivih terjatev. Kriminalisti mu očitajo tudi, da ni poskrbel za zakonito, pravočasno in pravilno poslovanje v skladu z Zakonom o računovodstvu ter da ni gospodarno ravnal z družbenimi sredstvi. OVADBE NAPREJKAP^ Vse pa kaže, da in njunem gostišču v .je{M zdaleč ni konec. Pr®v tel0žil& P vomeški temeljni jav0' jpp eno kazensko obvad ^je eno kazensko ou „ &P Kocjan. Policisti praV'-l decembrom 1990 in : naroč* v Dolenjki in Mercatou^ criSH skladišča, poslovodjev 0b P kako bo plačilo P?^veda^ računov. Iz te moke & eocj^ ha, do vratu v dolg°v%ie" ^ prs so Ribničani tri minute pred kon- OPREMA KOČEVJE - MLINOTEST 25:30 (12:12) — Prvi polčas je obe- S^-t ). ki ne bi verjel v zmago domače ka^j & posebej, ker so imeli Ribničani r dva igralca manj. Toda zgodilo seje ntogoče, gostje so v zadnjih trenutkih pačili, poročila pa govore, da je to tudi Pravičnejši izid srečanja. ŠilR'8o: Veber, Djokič 1, Mohar, 1 c> Tanko, Mihelič 3, P. Lesar 6, F. Le-’ Fajdiga 3, Gelze, Jurič 3, Manček 2. (fiM — IMV NOVO MESTO 27:22 - — Novomeščanke so v Ljubljano ^Potovale brez upanjame uspeh, rezultat tega P° svoJe celo preseneča. Še 9 i § v* n I1* p & * f* $ ic n 3|3 P°vsem enakovredne, 1^ a«°knaditi celo zaostanek peun zauet-nQM ^e*e finiš je prinesel občutnejšo pred-yanj gostiteljic, ki so tako vknjižile načrto- 6* M ^ Novo mesto: Knafeljc, Pavlenič, čar in ^iler’ Klobučar •. Hvala 7, Der-popadič 1, Pate, Turk 4, Tomas 8. ib! 0 derbi srečanje II. republiške lige [itd lin« m K tak iPf tu* m 3 ko^aajstericama novomeškega Elana in >adl d v v° tek "' ^ 8'edalcev je gledalo zanimi-d0. ,^ a Kolenc v 16. in B. Mesojedec v zn '"“ti. S tema točkama so se elanovci itiedte^Ltjučili ekipam pri vrhu lestvice, Po|0 "t ko je Avtobum zdrsnil v spodnjo Medn 'Co lestvice. Slednja je po 6. kolu na-in Si«8' *• Tabor Jadran 11 točk, 2. Brda ta hoQ1JaSetp() 10,4. SPZ Triglav in lliri-Kiso ’ Elan 8, 7. Solinar in Svoboda ^ Po 6, 9. Avtobum 4, 10. Vodice 2, i4?' Jesenice in Bilje po 3,13. Šmarje y Alpjna Žiri 0. , Uta "^Onjem kolu igra Avtobum do-ste|,, Junicami, Novomeščani pa v go- ^S^AlPinoTin.' §5 ŠPORTM KOMENTAR Stadion otroško igrišče Pol miliona mark vredna investicija propada Leto dni opazovanja in upanja, da se bodo upravljavci novomeškega stadiona, ki je lani dobil novo prevleko iz umetne snovi, zavedeli vrednosti objekta in na njem uvedli red, kakršen je na drugih podobnih stadionih v Sloveniji in po svetu, je dovolj. Mera je potna. Tisti, za katere je atletska steza prišla 15 let prepozno, smo še vedno med najbolj občutljivimi za razmere na stadionu. Pred kratkim smo na stezi ugotovili dve grobi poškodbi, ki sta lahko nastali edino pri vožnji po njej z avtomobilom ali motorjem. O tem, kako so zdelana eno leto stara stojala za skok s palico ali blazine za skok v višino pa ograja okrog stadiona, travnata ruša okrog steze, ki sojo rezali za nogometno igrišče in nikoli spet zasejali, raje ne govorimo. Po vsaki košnji sta notranji in zunanji rob steze posuta s travo, ki se tam posuši, po dežju zgnije in lepo zgine skozi zgornjo prevleko v spodnjo plast, ki se ho sčasoma zamašila. Če voda ne bo pronicala skozi porozni asfalt, bo ob zmrzali začelo stezo razganjati Po nogometnih treningih in tekmah ostaja na stezi blato, ki ga tja z obutvijo prinesejo igralci Seveda nikomur ne pade niti na kraj pameti, da bi se sklonil in ga pobral ali da bi recimo po treningu in tekmi poslal igralce, da za seboj počistijo. Tudi atleti niso brez masla na glavi. Pozimi so jim ovire gnile pod snegom. Največ škode pa naredijo otroci, ki prihajajo na stadion kot na otroško igrišče. Igrajo se v jami s peskom za skok v daljino, neusmiljeno z umazano obutvijo skačejo po blazinah za skok s palico in v višino. se igrajo s stojali, plezajo čez ograjo in na sprehod vodijo na stadion pse. Lansko jesen so na cesto pred zgradbo položili kos asfalta, ki ob deževjih usmerja cel potok skozi vrata stadiona naravnost na stezo. S seboj odnaša pesek in po dežju je del steze, kot bi ga polili z mlekom. Kljub opozorilom se uprava za hudournik ne zmeni. Pa saj se ne zmeni skoraj za nič! Stadion jo je prerasel Novi pridobitvi enostavno ni kos. Toda objekt je stal skoraj pol milijona nemških mark in vse, kar bi bilo treba storiti je: poskrbeti da bo z njim upravljal človek z imenom in priimkom, ki bo tam od jutra do večera. Ponoči naj tudi ta stadion tako kot večino drugih slovenskih varuje pes čuvaj. Upravnik bi moral biti strog člo vek in dela vec, ki se zna lotiti raznih vzdrževalnih del Steze sploh ni treba vzdrževati, treba jo je samo zaščititi pred umazanijo, ki jo prinesejo nanjo ljudje, za ostalo pa je treba nekaj veselja do lepo urejenih travnatih površin in predvsem neizprosnosti pri tem, koga spustiti na stadion in koga ne. Lep primer so teniška igrišča, ki so najbrž desetkrat manjša naložba, a tam vlada red in vsak trenutek jejasno, kdo jih uporablja. Na stadionu pa je kup neznancev, ki prispevajo k porabi dragega inventarja, ne prispevajo pa niti dinarja kakršnekoli članarine ali najemnine. Gospodar stadiona bi moral na stvar začeti gledati drugače. Zaenkrat se obnaša tako, kot da se vse samo dogaja in se usodi ne da upirati. Pokazati bo moral malo več vpliva nanjo in začeti dogodke povzročati sam! JANEZ PEN C A glavnini in si do Mačkovca prikolesaril že okoli 200 metrov prednosti. Turk žal ni vzdržal do konca, skupina ga je ujela in tako vozila vse do zadnjih metrov pred ciljem. Jože Majes, tehnični vodja KD Krka je, videč, kako se tekma razpleta, na ciljnem prostoru najavil: »Če se skupina ne bo razbila, bo zmaga naša. Prvi bo Mervar, daleč najboljši šprinter v Jugoslaviji je!« Ni kaj, Majes dobro pozna svoje fante. V silovitem finišu se je nekje pri mostu oddvojila skupina treh v zelcno-belih dresih, kakih tisoč ljubiteljev kolesarstva je huronsko in navdušeno pozdravilo tak razplet. Prvi je ciljno črto prevozil Boštjan Mervar, drugi je bil Fink in tretji Eržen (vsi Krka), šele četrti je bil Pagon (Sava), prav tako izvrsten šprinter. Seveda ne gre prezreti še nečesa: Boštjan Mervar je starejši mladinec, ugnal pa je vso člansko konkurenco; nič čudnega, če je bil v nedeljo na Glavnem trgu najsrečnejši obraz Janeza Jagodica, trenerja Krkine ekipe starejših mladincev, saj so fantje po rezul-. tatih in seriji zmag neponovljivo sezono kronali na najboljši možen način. Mervarju je tako seveda pripadla tudi zmaga v mladinski konkurenci, drugi je bil njegov klubski tovariš Štangelj, tretji Trebižan (Rog), četrti Filip (Krka), itd., medtem ko je bil v članski konkurenci prvi Fink, drugi Eržen (oba Krka), tretji Pagon (Sava), četrti Hvastja (Rog), peti Božič (As ASTRA), šesti Papež, sedmi Turk (oba Krka) itd. Sobotni nočni kriterij je prav tako minil v znamenju krkašev; pobrali so vse zmage z izjemo mlajših mladincev. Poglejmo rezultate — pionirji: L Puš (Krka), 2. Gabrič (Krško), 3. Božič (Sloga); mlajši mladinci: 1. Klemenčič, 2. Bergant (oba Rog), 3. Valjevec (Sava)... 6. Kastelic, 7. Derganc (oba Krka); starejši mladinci: L Filip, 2. Mervar, 3. Štangelj (vsi Krka); člani: L Fink (Krka), 2. Miškulin (Rog), 3. Velkavrh (Astra), 4. Papež (Krka), 5. Robič (As Astra) itd. V skupnem točkovanju obeh dirk, sobotne in nedeljske, je zmagal Mervar, 2. je bil Fink, 3. Eržen, Pagon je bil četrti, Štangelj pa peti. Krkina kolesarska dneva sta bila tudi zadnja, ki sta štela v točkovanju za kriterij slovenskih mest in za cestno republiško prvenstvo, zato sta bili v Novem mestu tu- ŽENSKI TURNIR PELJHANOVI NOVO MESTO — Squash center Mihe Legana na Mestnih njivah v Novem mestu je minulo soboto pripravil posamični turnir za ženske. Zmagala je Tatjana Peljhan, sledijo pa: Tanja Gričar, Sabina Zupan, Irena Berkopec, Janet Deželan itd. KOGOJ ODPOTOVAL NA SP! NOVO MESTO — Čeprav je domačih triatlonskih tekmovanj konec, vrhunec tovrstnih tekem šele prihaja; 19. oktobra bo na Havajih letošnje svetovno prvenstvo, od katerega si član novomeškega Triatlon kluba Igor Kogoj veliko obeta. Kogoj je na Havaje že odpotoval, v ponedeljek bo za njim krenil še Andrej Švent, ki bo o tem tekmovanju poročal tudi za Dolenjski list. V soboto »krst« novega člana I. SKL Prvo tekmo igra Podboč- igr je doma z Medvodami PODBOČJE — Košarkarji Podbočja, novi člani prve republiške lige, se že nekaj časa marljivo pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Tako so bili te dni na 10-dnevnih pripravah v Tolminu, kjer so vadili dvakrat dnevno, poudarek pa je bil na nabiranju telesne kondicije in taktičnem uigra vanju. Podbočje je v tem času odigralo tudi tri prijateljske tekme — s Tolminom in eno z Novo Gorico — in na vseh treh tudi zmagalo, sedaj pa čaka igralce vadba v domači športni dvorani. Trenirali bodo štiri- do petkrat na teden. Fantje so zagrizeni in marljivi, dokazati želijo, kako lahko tudi klub iz majhnega kraja, kot je Podbočje, uspe v najelitnejšem republiškem tekmovanju. Odveč je verjetno dodati, kako vsi težko pričakujejo pričetek tekmovane sezone, ki bo startala 5. oktobra, pričakovanje grenijo le hude finančne težave, kijih skuša uprava prebroditi te dni. Prvo tekmo letošnjega prvenstva bo Podbočje odigralo pred svojimi gledalci, ob 19. uri se bodo v soboto doma pomerili z ekipo Medvod. Verjetno je odveč dodati, da pričakujejo košarkarji tudi obilno podporo s tribun. , , „ di proglasitvi najboljših v obeh tekmovanjih. Cestno prvenstvo — mlajši mladinci: 1. Leban (Hit Casino) 64, 2. Bergant (Rog) 51, 3. Lozej (Hit Cacino) 49... 8. Gašperin 32, 9. Derganc 30, 12. Požun 10, 17. Maccle 7 (vsi Krka). V ekipnem seštevku je zmagal Rog nad Hitom Casinom, Ptujem in Krko, Videm je bil osmi. STarejši mladinci: L Poljanec (Sava) 66, 2. Hauptman (Rog) 37, 3. Štangelj 37, 4. Murn 36, 8. Filip 23, 10. Mervar 20,15. Majde 15,17.Gimpelj 13, 21. (vsi Krka), 21. Jordan (Videm) 8. Ekipno je zmagala Krka nad Savo in Ro- ČESTITKEZ VSEH STRANI— Trener vrste starejših mladincev Janez Jagodic je v nedeljo prejema! čestitke z vseh strani Nič čudnega, njegova vrsta je tudi tokrat potrdila svojo vrednost: mladinec Boštjan Mervar je ugnal vso slovensko in hrvaško kolesarsko elito. gom, Videm je bil deveti. V članski konkurenci je nesporno le prvo mesto Pagona (Sava), o ostalih uvrstitvah bo odločitev padla za zeleno mizo zavoljo pritožbe treh klubov na račun AS Astre. Kriterij slovenskih mest — člani: 1. Hvastja (Rog) 46, 2. Pagon (Sava) 38, 3. Velkavrh (As Astra) 27,4. Puš 25,5. Fink 18, 13. Papež 10,15. Judež (vsi Krka) 7. Ekipno: 1. Rog, 2. As Astra, 3. Krka; starejši mladinci: L Studen (Sava) 38, 2. Felc (Sloga) 32, 3. Kosmač (Sava) 27. 4. Filip 24,6. Murn 18,9. Štangelj in Mervar po 12,13. Gimpelj 11 (vsi Krka). Ekipno: 1. Sava, 2. Krka, 3. Sloga; mlajši mladinci: 1. Bergant 47,2. Klemenčič (oba Rog) 41,3. Lebar (Hit Casino) 40, 9. Derganc 18,13. Gašperin 9 (oba Krka), 18. Četrtič (Videm) 4,20. Bančič(Krka) 1. Ekipno je zmagal Rog nad Hitom Casinom in Savo, Krka je bila peta, Videm pa osmi. Kratke iz Ribnice in Kočevja • V drugi republiški rokometni ligi je bilo odigrano drugo kolo, vrsti Inles Rika in Opreme sta osvojili kar 3 točke. Kočevci so na svojem igrišču ugnali Jadran iz Kozine z 20:18, medtem ko so Ribničani igrali s tržiškim Pekom 18:18. • Sobotno tekmo ženske super rokometne lige med Opremo in Mlinotestom je trener Kočevk Nikola Radič komentiral takole: »Svoj del v našem porazu so imeli tudi sodniki, čeprav tudi naših napak ne smemo zanikati.« Za razliko od Radiča je bil precej bolj veselega obraza Andrej Mate, trener Inles Rika: »S takšno igro v obrambi je lahko naša ekipa najprijetnejše presenečenje letošnjega prvenstva. Vratar Stojan Gelze je brez dvoma največja okrepitev, točka v Ajdovščini je pomembna spodbuda pred tekmo s Kolinsko Slovanom.« • Maja Uran, kije lani prestopila v vrste reškega prvoligaša Croalie, bi bila brez dvoma nadvse dobrodošla v svoji stari sredini. Maja ta čas pridna trenira v Kočevju in upa, da ji Rečani ne bodo delali preglavic ob prestopu v Lik. Zaenkrat kaže, da Rečani ne mislijo tako. • Kako resno so nogometaši Kočevja vzeli letošnjo sezono, kažeta dva podatka: za sponzorje imajo Avtobum iz Šalke vasi, za strokovnega sodelavca pa Nedeljka Gugolja, bivšega trenerja mnogih znanih prvoligaških klubov. Rezultati so zaenkrat daleč od želja, toda v Kočevju še ne mislijo vreči puške v koruzo. • V počastitev kočevskega občinskega praznika je že bilo nekaj prireditev, med tistimi, ki še bodo, velja na prvem mestu omeniti jutrišnjo tradicionalno tekaško prireditev »Po kočevskih ulicah«, v soboto bo šahovski turnir, v nedeljo pa se bodo invalidi pomerili v kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. M. GLAVOJIČ TENIŠKI POKAL REVIJI »TENIS« — Po dveh dneh bolj ali manj spretnega vihtenja teniških loparjevje bilo v nedeljo popoldne zaključeno letošnje ekipno prvenstvo slovenskih časnikarskih hiš, ki je pod pokroviteljstvom Krkinih Zdravilišč in Zavarovalnice Triglav Novo mesto potekalo v Šmarjeških Toplicah. Zmaga je pripadla novoustanovljeni reviji »Tenis«, za katero so igrali Lah, Požar in Gržiničfna levi), v sredini sta tretjeuvrščena igralca Antene Šetinc (stoji) in Lucu, desno pa drugouvrščena Splichal (stoji) in Budja. Pokal Dolenjca »Tenisu« ŠMARJEŠKE TOPLICE —Krkina Zdravilišča in Zavarovalnica Triglav Novo mesto sta ob pomoči Mesarije Bobič iz Škocjana in mimske Dane poskrbela, da bo slovenskim novinarjem, ki so se v petek in soboto udeležili že 14. tradicionalnega ekipnega prvenstva časnikarskih hiš v tenisu, dogodek še dolgo ostal v prijetnem spominu. Čeprav so Štajerci udeležbo zadnji hip odpovedali — zastopal jih je le mariborski radio —in se je za pokale Dolenjskega lista potegovalo zgolj 11 namesto prijavljenih 16 ekip, borbe niso bile nič manj zanimive in zagrizene. To so pokazale že petkove tekme po skupinah. V prvi je zmagal Dolenjski list, v drugi Mladina, v tretji revija Tenis šport in v četrti Antena. Končni razplet je v soboto popoldne prinesel še včeraj aktivni tenisar Bojan Požar, danes odgovorni urednik revije Tenis šport: ekipa je v odločilnem srečanju z 2:0 ugnala Dolenjski list (Požar- Budja 9:3, Lah—Splichal 9:7). Končni vrstni red je bil tako naslednji: 1. Tenis Šport (Požar, Lah, Gržinič), 2. Dolenjski list (Splichal, Budja), 3. Antena (Lucu, Šetinc), 4. Mladina (Nežmah, Čibej, Horvat), 5. Nedeljski dnevnik (Kovač, Senkovič), 6. Delo (Boncelj, Giacomelli), 7. KIH (Korent, Šujdovič), 8. Radio Maribor (Habjanovič, Milovanovič), 9. Grom (Volčič, Lovšin), 10. Delo—Dolenjski list (Dokl, Luzar), 11. Dnevnik (Fugina, Pogačnik, Alič). Nagrade za najboljše — vikend pakete v Šmarjeških Toplicah, Strunjanu in Otočcu — so prispevala Krkina Zdravilišča, še posebej pa so udeleženci srečanja pohvalili ustrežljivost in prijaznost kolektiva šmarješkega zdravilišča, katerega gosti so bili. Nič čudnega, če je bil sklep, da bodo tovrstna srečanja poslej vselej v Šmarjeških Toplicah, sprejet soglasno, enako pa tudi ponudba, naj bodo tod še posamična prvenstva slovenskih novinarjev. V Krki vedo, da je korist takšnih prireditev vselej obojestranska. INFORMATIVNA ;v ODDAJA •VNIK 3, VREME 'A: ga amer r PROCES, | TELEVIZIJSKI SPORED" ČETRTEK, 3. X. I IGNE ŽIV- nadalj., SLOVENIJA 1 8.35 — II .50 in 12.45 0.10 TELE- TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev SPORED ZA OTROKE IN MLADE INDIJANSKE LEGENDE, kanadska naniz., 6/12 9.25 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev 9.25 VELIKANI SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI: MONTAIC 9.55 NEKOČ JE BILO... UENJE: KRI 10.20 MOSTOVI 10.50 VRTINEC, angl. 4/6 11.40 VIDEOSTRANI 13.00 POROČILA 15.20 MOZAIK, ponovitev MOSTOVI 15.50 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE 17.35 V ČETRTEK OB 17.30 18.35 EP VIDEO STRANI 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE NEVARNI ZALIV, kanadska naniz., 16/20 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 NANCV WAKE,avstraLsko-angle-ška nadalj., 2/4 21.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA GREMO NA ZABAVO, angl. humor, naniz., 4/6 OGNJENA POLJA, avstralska nadalj., 8/8 JAZZ, BLUES... 0.10 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik RAI - 20.00Žarišče — 20.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo? (angl. poljudnoz-nan. serija, 5/6) — 20.55 Mali koncert — 21.00 Večerni gost: Peter Zobec — 21.45 Retrospektiva Jožeta Babiča: Velika puntanja — 23.45 Satelitski programi — 0.05 Yutel PETEK, 4. X. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.30 in 12.45 — 1.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 1000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE KLUB KLOBUK NANCY WAKE, avstral. nadalj., 1/4 11.20 VIDEO STRANI 13.00 POROČILA 14.50 VIDEO STRANI 15.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK 18.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 FORUM 20.20 FESTIVALI SVETA, avstral. dok. serija, 12/12 20.45 PARALAKSA, nizozemska dok. serija, 13/13 20.00 Žarišče 20.30 Oči kritike 21.10 Mozart na turneji (5/13) — 22.00 Videonoč — 1.00Yutel 10. epizo- aniz. franc.-nemško-italij. fi- franc. erotični program 1.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.30 Studio Maribor 19.00 Čez tri go-re(ponovitev)— 19.30 Dnevnik ZDF — HTV I 7.00 Poročila — 7.05 TV koledar — 7.15 Dokumentarni program 8.00 Poročila 8.15 Dokumentarni program — 9.00 Poročila in tiskovna konferenca 10.00 Poročila 10.05 Za svobodo — 11.00 Poročila in tiskovna konferenca — 12.00 Poročila — 12.05 Za svobodo 13.00 Poročila — 13.05 Za svobodo — 14.00 Poročila — 14.05 Za svobodo — 16.00 Poročila — 16.20 Za svobodo — 18.00 Poročila — 18.05 Za svobodo — 18.40 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik I — 20.05 Posebna oddaja — 21.30 Za svobodo — 22.45 Poročila — 23.15 Za svobodo — 0.00 TV izbor — 1.00 Poročila SOBOTA, 5. X. SLOVENIJA 1 1.05 8.05 — 14.25 in 15.35 - 8.20 VIDEO STRANI 8.30 TV MOZAIK 8.30 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 20. lekcija 8.55 RADOVEDNI TAČEK 9.10 LONČEK, KUHAJ 9.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.20 EX LIBRIS: FILMSKI OBZORNIK - ZRCALO ČASA 11.20 VEČERNI GOST: PETER ZOBEC 12.05 OČI KRITIKE 12.45 FORUM 13.00 POROČILA 13.10 MOZAIK MOZART NA TURNEJI 14.15 VIDEO STRANI 15.50 MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 V DEŽELI IGRAČ, amer. film 18.40 V KAJ DRVIMO SKUPAJ Z ZEMLJO?, angl. poljudnoznan. serija, 4/6 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 TVARIETE 21 35SOVA NA ZDRAVJE!, 32. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.25 SOVA: BRATOVŠČINA VRTNICE, amer. nadalj., I /4 PO KANALU DO ZLATA, amer. film 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 19.00 Garfield in prijatelji — 19.30 Dnevnik BG — 20.15 Filmske uspešnice: Plava laguna (amer. film) — 22.05 Satelitski programi - 22.15 Yutel HTV 1 7.00 Poročila — 7.05 TV koledar — 8.00 Poročila — 8.15 Dokumentarna oddaja — 9.00 Poročila in tiskovna konferenca — 10.00 Poročila — 10.05 Za svobodo — 11.00 Poročila in tiskovna konferenca — 12.00 Poročila — 12.05 Za svobodo — 13.00 Poročila — 13.05 Za svobodo — 14.00 Poročila — 14.05 Za svobodo — 16.00 Poročila — 16.20 Za svobodo — 18.00 Poročila — 18.40 Dokumentarna oddaja — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Posebna oddaja — 21.30 Za svobodo — 22.30 Poročila — 23.00 Za svobodo — 0.00 TV izbor — 1.00 Poročila NEDELJA, 6. X. SLOVENIJA 1 7.55- 1.30 TELETEKST 8.10 VIDEO STRANI 8.20 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 16/20 9.40 UMETNOST ZA VSAK DAN, franc. dok. serija, 1 /5 10.35 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.05 VIDEOMEH 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 MURPHY BROWN, 10. epizoda 12.30 POROČILA 12.40 ZELENA URA, ponovitev 13.40 ONA + ON, ponovitev 14.40 ZA TEŽAVE BEDNARSKI, poljska nadalj., 1/7 15.40 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STEANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 JUTRO VELIKEGA DNE, amer. film 18.35 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK 18.45 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 KUGY, TV nadalj., 2/3 21.25 EPP 21.30 ZDRAVO 22.50 DNEVNIK 3, VREME 23.15 SOVA: POLNA HIŠA, amer. naniz., 16/22 BRATOVŠČINA VRTNICE, amer. nadalj. 2/4 1.20 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne — 19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 V orlovi deželi (angl. poljudnoznan. serija, 2/8) — 20.50 Černobilski zvonovi (dok. oddaja) — 21.30 Izbor filmov M. Pialata: Ne bova se skupaj postarala (franc, film) — 23.10 Yutel PONEDELJEK, 7. X. SLOVENIJA 1 8.35 11.00 in 12.45 — 0.45 TELE- TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.50 VIDEOSTRANI 13.30 POROČILA 15.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE (N MLADE 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VRNITEV V KALIFORNIJO, drama TVS 21.10 OSMI DAN 21.55 DNEVNIK 3 22.20 ORGLE: KRALJICA INSTRUMENTOV, 6. del 22.50 SOVA: BRATOVŠČINA VRTNICE, amer. nadalj., 3/4 NEDOTAKLJIVI, 6. epizoda amer. naniz. 0.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP 20.00 Pesem je . Tomaž Pengov —20.35 Alternativni viri energije (poljudnoznanstvena oddaja, 4/6) — 21.05 Šedma steza — 21.35 Omizje —.... Y utel TOREK, 8. X. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.50 in 13.45 — 1.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 11.00 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 22. lekcija 11.25 SEDMA STEZA 11.55 OSMI DAN 12.40 VIDEOSTRANI 13.30 POROČILA 14.30 VIDEOSTRANI 14.40 MOZAIK, ponovitev OMIZJE ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 15.15 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.15 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 MATERINSKA LJUBEZEN, angl. nadalj., 4/4 21.00 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK 21.10 NAJVEČJI GLASBENI KLOVN VSEH ČASOV - VICTOR BOR-GE, 2. oddaja 22.25 DNEVNIK 3, VREME 22 50 SOVA' SKUPNI RAČUNI, angl. humor, naniz., 5/6 BRATOVŠČINA VRTNICE, amer. nadalj., 4/4 GLASBA SKOZI ČAS, 1/16 1.10 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 17.30 Studio 2 Koper 19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana 91 (2. oddaja) — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota — 20.35 U metniški večer: S skrbjo in obupom (nizozemska dok. oddaja, 2/4) — 22.50 .... - 23.00 Yutel SLOVENIJA 1 8.35 — 11.55 in 12.45 — 0.05 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK, ponovitev 9 00 ŽIVŽAV 9'50 VRNITEV V KALIFORNIJO, drama TVS 10.50 MATERINSKA L-11111 ZEN, angl. nadalj.. 4/4 13.30 POROČILA 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INEORMAC U' 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK, ponovitev BOJ ZA OBSTANEK DOMAČE OBRTI, nizozems* izobraž. oddaja, 2/13 .. » 17.50 SPORED ZA OTROKE IN Mi-' DE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA OČE NAŠ, španski film 21.50 DRUGA GODBA 91 22.20 DNEVNIK 3. VREME 22.45 SOVA: ALF, amer. naniz. , ca AFERA LANCASTER-MILLt ■ avstralska nadalj., 1/6 23.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 18.30 Slovenci v zamejstvu — * dio Maribor — 19.30 Dnevnik l - 20.00 Žarišče - 20.30 Moža«' robna piščal (balet) - 23.00 Svet P°' —23.45 Yutel KOMU ODDAJNA KRŠKO — Oddajnik, ki naj ^8. po nekaterih načrtih postavili na.-jicega ču in naj bi služil potrebam bre (ej radia, naj bi bil začasno namenJ medijski hiši, sicer pa naj bi slu®, ^ radijskim ustanovam, ki že deluj I g bi se v bodoče pojavile v Posavju; .nj stališče zagovarja krški občinsk* > svet. To mogoče pomeni, da bi radia Sevnica in Brežice kdaj v . -gr oglašal tudi krški radio, ki gased J še ni. OLIMP »j&SEk ŽREBANJE NAGRA o b J e v e £ e b ■ ^ ssr.ufe'. LIST 'N »§«$. 2B&1 t nrf) g v-t3^H J i : 5 SJU+i 0 s J ZAVAROVALNICA TILIA, d.d., NOVO MESTO, n * Cesta herojev 1 ^ 5 vabi ^ J k sodelovanju sodelavce: H J 1. cenilca in likvidatorja avtomobilskih in ostalih škod v * * Predstavništvu Kočevje, > J 2. zavarovalnega zastopnika za zastop Novo mesto. s J Od kandidatov pričakujemo, da imajo: $ % 1) višjo ali srednjo šolo strojne smeri in 1 oziroma 3 leta delov- £ * nih izkušenj, > J 2) višjo ali srednjo izobrazbo katerekoli smeri in 1 leto delovnih s izkušenj ^ * Če izpolnjujete pogoje, vas vabimo, da pisne prijave z dokazili o £ J izpolnjevanju pogojev pošljete v roku 8 dni na naslov: 5 f zavarovalnica Tifia, d.d., Novo mesto, Cesta herojev 1. * * Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu. ^ ©labod tovarna oblačil NOVO MESTO TOVARNA TEMENICA TREBNJE °bjavlja JAVNO LICITACIJO za razne šivalne stroje Javna licitacija bo v soboto, 5.10.1991, ob 10. uri na dvorišču TOVARNE TEMENICA TREBNJE, Stan trg 50, Trebnje. Ogled strojev bo istega dne od 9. ure dalje. Kavcijo v višini 10% °d izklicne cene strojev bodo kupci plačali pri blagajni tovarne. Pravne osebe plačajo kavcijo v znesku 1000 din na žiro račun UBOD pri SDK Novo mesto št. 52100-601 -10787. Lzlicitirano blago je treba plačati takoj. Makup bo po sistemu »VIDENO — KUPLJENO«, kupec plača Poleg kupnine še prometni davek. Seznam strojev je v TOVARNI TEMENICA, kjer dobite tudi dru-\9e informacije (tel. 068-44-091). AVTO ŠOLA SROBOTNIK yabi vse kandidate iz Brusnic ln okoliških vasi, ki želijo u$pešno in poceni opraviti vozniški izpit A- in B-katego-nle ter za traktorje, da se bo Pučel tečaj iz CPP dne 8.10. ,, '997 ob 16. uri v osnovni . soli Brusnice. Tu bo organi- ziran tudi tečaj prve pomoči. Vse informacije dobite po telefonu 84-683, prijavnice pa dobite in jih oddate v gostilni Hudoklin v Brusnicah ter pri Danici Ivanež v Gabrju ali pa se oglasite kar osebno na dan začetka tečaja. Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84 in 33/89) in 8. člena odloka o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 6 86) OBJAVLJA Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč z dne 10. 9. 1991 JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo individualne stanovanjske hiše v zazidalni soseski Žabja vas, in sicer: — lokacija št. 98 na zemljišču pare. št. 376, travnik 5 b.r. v izmeri 730 m2, k.o. Ragovo. Cena stavbnega zemljišča znaša 181,90 din za kv. meter in velja na dan 30.9.1991, ob sklenitvi pogodbe pa se valorizira v skladu z indeksom cen na drobno v Republiki Sloveniji. Višina sorazmernega dela stroškov priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča znaša 347,177,20 din za lokacijo na dan 30. 9. 1991, ob sklenitvi pogodbe pa se valorizira v skladu z indeksom rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih Republike Slovenije — panoga proizvodnja gradbenega materiala, ki ga vsak mesec objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko. Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča znaša 34.675,00 din za lokacijo na dan 30.9.1991, ob sklenitvi pogodbe pa se valorizira v skladu z indeksom rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji. V stroške priprave stavbnega zemljišča so zajeti stroški pridobitve lokacijske dokumentacije z lokacijskim dovoljenjem, geodetska odmera lokacije, objava javnega razpisa, priprave pogodb, takse, izpiskov iz zemljiške knjige, stroški v zvezi s pravnimi posli za realizacijo soseske, zemljiškoknjižna izvedba pogodb in stroški overitve podpisov. V stroške delne komunalne opreme stavbnega zemljišča so zajeti stroški izgradnje ceste v asfaltni izvedbi do lokacije, vodovodnega sekundarnega omrežja ter stroški n.n. električnega omrežja. Manjkajoče komunalne naprave bo investitor moral financirati sam ali v okviru KS Žabja vas. Investitor bo moral sam še posebej: — plačati elektroenergetski prispevek v odvisnosti od vhodne varovalke, prispevek za priključitev na telefonsko omrežje; — plačati pristojnim komunalnim organizacijam prispevke za priključek na že zgrajene ali nove komunalne naprave; — sofinancirati rekonstrukcije ali predstavitve obstoječih komunalnih naprav v kraju, kjer je ta lokacija; — financirati in zgraditi vse priključke na obstoječe ali nove komunalne naprave; — sam pridobiti tehnično dokumentacijo za objekt s komunalnimi priključki in za ureditev lokacije z gradbenim dovoljenjem; — zgraditi triprekatno nepropustno greznico brez izpusta v poni-kovalnico, po zgraditvi javne kanalizacije pa na lastne stroške zgraditi prevezavo greznice na javno kanalizacijo; — zgraditi objekt — stanovanjsko hišo. Pri oddaji lokacije za gradnjo stanovanjske hiše bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč upoštevala zlasti: — stanovanjske razmere ponudnikov — zdravstveno stanje ponudnika oz. njegovih družinskih članov. Prednost pri pridobitvi lokacije ima ponudnik: 1. če mu bo porušena obstoječa stanovanjska hiša zaradi realizacije zazidalnih načrtov, pa tega ni uveljavil v odškodninskem postopku; 2. če ima nižji osebni dohodek na člana družine; 3. če nima stanovanja oz. prebiva v neprimernem oz. neustreznem stanovanju; 4. če prebiva v družbenem stanovanju, ki ga je pridobil kot mlada družina pri Občini Novo mesto, ali če prebiva v družbenona-jemnem stanovanju, ki ga bo izpraznil. OSTALI POGOJI: 1. Rok za vložitev prijav je vključno 15. dan po objavi. 2. Prijave morajo biti v zapečatenih ovojnicah z oznako »Javni razpis Žabja vas«, naslovljene na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto. 3. Varščino v znesku 20.000,00 din mora udeleženec javnega razpisa plačati na žiro račun Sklada št. 52100-654-65118 in dokazilo o plačilu varščine priložiti pismeni prijavi. 4. Prijavi je potrebno priložiti tudi potrdilo o višini osebnega dohodka oz. drugih prejemkov za zadnjih šest mesecev za vse zaposlene družinske člane. Poleg tega je potrebno v vlogi oz. prijavi navesti vsa dejstva, ki so potrebna za odločanje o oddaji lokacije. 5. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od udeležencev javnega razpisa dodatno dokumentacijo, če bo to potrebno za zagotovitev najugodnejšega udeleženca po razpisu. 6. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč bo pri odločanju o oddaji lokacije upoštevala kriterije in določila, navedene v odloku o oddajanju stavbnih zemljišč na območju občine Novo mesto (SDL št. 6/68) in opredeljene z merili o ugotavljanju ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje razpisne pogoje za pridobitev lokacije za gradnjo stanovanjske hiše, sprejete na seji upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto dne 28.5. 1986. 7. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora najkasneje v 30 dneh po prejemu obvestila, da najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, skleniti pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, če ni bil vložen ugovor zoper odločitev komisije. Varščina se všteje brezobrestno v kupnino in obračuna. Udeležencu, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrača. Udeležencu, ki ne bo izbran, se varščina brezobrestno vrne v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika. 8. Odškodnino za zemljišče, stroške priprave in delne komunalne opreme zemljišča plača najugodnejši udeleženec v 8-ih dneh po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. V primeru zamude s plačilom pa tečejo zakonite zamudne obresti. 9. Pogodba o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, ki jo bo najugodnejši udeleženec razpisa sklenil s Skladom stavbnih zemljišč občine Novo mesto, bo vsebovala oz. upoštevala vse pogoje in soglasja, ki izhajajo iz lokacijske dokumentacije, lokacijskega dovoljenja za predmetno lokacijo in iz tega razpisa. 10. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora zgraditi stanovanjsko hišo do III. gradbene faze najkasneje v petih letih po sklenitvi pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, sicer bo moral skladu vrniti stavbno zemljišče proti vračilu stroškov nakupa lokacije in stroškov opravljenega koristnega dela. 11. Vsa dokumentacija in informacije so interesentom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto. Številka: S-465-018/86 Datum: 30. 9. 1991 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO r i ! % Podobno kot r nekaterih drugih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji so se tudi v g: Krkinih Zdraviliščih odločili, da s posebnimi samoplačniškimi ambulantami podenji) '°tn še bolj približajo svojo ponudbo. V zadnjem času seje namreč občutno zmanjšalo g: S‘evib tistih pacientov, ki so bili na različne programe medicinske rehabilitacije v :::•: zdravilišča napoteni na stroške socialnega zavarovanja. Mnogi med njimi, posebej pa •g; Pacienti z različnimi kroničnimi obolenji, prihajajo tako v zdravilišča na lastne stroš- i E* KRKN ase zdravp DOLENJSKE TOPLICE * ZDRAVILIŠČE STRUNJAN * ŠMARJEŠKE TOPLICE ODPRTE SAMOPLAČNIŠKE AMBULANTE V KRKINIH ZDRAVILIŠČIH kovnjakije zelo lesno, saj je po skupnem mnenju operacija uspela šele, ko je pacient moček ali pa dal strokovno mnenje za invalidsko komisijo, tudi funkcionalno čim bolj usposobljen za svoje vsakdanje življenje. Tako je bila v Ambulanta bo odprta vsak četrtek od 16. do 19. ure v zdravstvenih prostorih Šmarjeških Toplicah že dosedaj vsak četrtek odprta konziliarna ortopedska ambu- Zdravilišča Šmarješke Toplice. Naročila bo vsak dan dopoldne zapisovala sprejemna lama, ki sojo vodili posamezni specialisti ortopedi s klinike. Namenje bil predvsem pisarna. Pokličete lahko na telefon (068) 73-230 ali 28-000, int. 330. Vsprejemni spremljati uspehe rehabilitacije njihovih pacientov. Zdaj bo ambulanta odprta tudi za pisarni boste dobili tudi vse potrebne dodatne informacije. Pacienti naj prinesejo s vse ostale paciente, ki žele priti na pregled in po nasvet A mbulanto bo vodil dr. Miro seboj obstoječo dokumentacijo z rentgenskimi posnetki Gorenšek, specialist ortoped z Ortopedske klinike r Ljubljani. Področje dela te ambulante so vsa obolenja lokomotornega aparata, torej šte- p \ OTn nr wjr n /")¥ QOIčA vilne težave z gibali, koleni, bolečimi rameni, kolki itd. Posebej velja opozoriti na otroško ortopedijo, to je pregled in zdravljenje otroških kolkov, opravljanje AMBULANTA ultrazvočne preiskave otroških kolkov, nepravilne drže in bolezni hrbtenice in z diagnostiko prebavil pregled ter zdravljenje nevromišičnih obolenj. ..... Po opravljenem pregledu bo zdravnik lahko predpisal nadaljnjo terapijo, ki bo judj številne in vse pogostejše bolezni prebavil so ena od posledic stranpoti civili- -g lahko potekala dopoldne ali popoldne, svetoval potreben ortopedski pripo- zacije, ki z nepravilnimi prehrambenimi navadami, razvadami, kot so kajenje in pre- g: komemo pitje alkohola in poživljajočih napitkov ter splošna naglica in nervoza v na- -g g Le. Ktf bolj pogostoje povpraševanje po posameznih terapevtskih storitvah in specia g: Etičnih ambulantah v popoldanskem času, ljudje na svoje zdravje gledajo kot na gš Pomemben pogoj svoje ekonomske eksistence. V strahu za delovno mesto se v.«’ težje •| 0ctločajo za bolniški izostanek ali za pot k zdravniku dopoldne, med delovnim časom. Krkina zdravilišča imajo najsodobnejšo diagnostično opremo, ki je doslej služila $ Prcdvsem funkcionalni diagnostiki, to je spremljanju rezultatov rehabilitacije oziro 1 -............................................................................... 1 ;č I I j; 17,11 je bila v nekaterih primerih pogoj za pristop k posameznim terapevtskim storit-Vam. Zelo bogato in razvejeno je tudi strokovno sodelovanje s številnimi klinikami Univerzitetnega kliničnega centra, za katere v Zdraviliščih izvajajo posebne progra-ne posthospitalne rehabilitacije in zdravljenja. K pomočjo lastnih strokovnjakov in ob sodelovanju zunanjih konziliarnih sodelav-Cei’ s Kliničnega centra bodo tako v oktobru odprte naslednje ambulante: v Dolenjskih Toplicah: sPlošna fiziatrična ambulanta, ^specialistična fiziatrično-revmatološka ambulanta in g: k°dsiliarna internislična ambulanta; II •V. .Y\ .v. .v. !v! .v. !*X .v. !v! iv! Iv! .v. •!•!• !•!•! .v. !•!•! .v. jv !•!•! .v. •Ivi >X .v. .v. •!•!• !v! g; g: l’ Šmarjeških Toplicah: g: Rusiroenterološka ambulanta, •g or,opedska ambulanta, g: ambulanta za prevencijo bolezni srca in ožilja ter :g Pr°libolečinska fiziatrična in nevrološka ambulanta. Use ambulante bodo odprte tudi r popoldanskem času, za pregledje potrebna le g: P°Prejšnja telefonska najava glavni sesiri zdravilišča, ki bo pacientu povedala. jg Lau/ga bo sprejel zdravnik. Čas sprejema bo določen do minute natančno. Cenevseh g Nravstvenih storitev bodo umirjene, hkrati pa bodo tudi potrebne dodatne diagnozi s,j(ne storitve opravljene na kraju samem in v čim krajšem času. pacient ne bo izgub-gi dragocenih ur in minul. Poleg specialističnega pregleda in potrebnih diagnostič-:g ^ storitev bo zdravnik slehernemu pacientu osebno svetoval, kaj vse je še potrebno siriti za nadaljnje zdravljenje ter bolj zdrav način življenja doma. | ortopedska ambulanta g: Zdravilišču Šmarješke Toplice že več let z velikim uspehom rehabilitirajo števil- g. nc °P(‘rirane paciente z l 'nivcrziteine ortopedske klinike. Sodelo vanje z njenimi stro- Pralce Dolenjskega lista bomo z delom posameznih ambulant podrobneje seznanjali, jim predstavili posamezne diagnostične postopke, zdravnike, ki bodo delali i’ teli ambulantah, njihove izkušnje in podobno. Zelo bomo veseli tudi vašega odziva, zalo vas prosimo, da vsa morebitna dodatna vprašanja r zvezi z delom ambulant, ki vam bodo predstavljene, naslavljate na Uredništvo Dolenjskega lista. Glavni trg 24, Novo mesto 68000 (Krku za vaše zdravje). Posredovanjih bomo ustreznim strokovnjakom in poskrbeli za objavo odgovora v tej zdravstveni rubriki, ki bo postala, tako iskreno upamo, resnično vaša. šem vsakdanjem življenju, pomembno ogrožajo človekovo zdravje. Pomemben pogoj uspešnega zdravljenja teh boleznije njihovo zgodnje odkrivanje. Ig Pacient naj bi se k ustreznemu specialistu napotil že ob prvih težavah. Razvoj sodobne :g tehnologije na področju medicinske diagnostikeje omogočil številne preiska ve, ki so neinvazivne in neboleče, hitre in zanesljive. Ena izmed najpomembnejših na področju obolenj prebavil je endoskopija. S posebnimi aparati (endoskopij, ki so upogljivi in sorazmerno tanki, natančno, pod kontrolo očesa, pregledamo posumezne odseke preba vne cevi Pregled zgornjega dela prebavnega trakta, to je požiralnika, želodca in dvanajstnika, imenujemo gastroskopija, pregled širokega črevesa in zaključnega dela ozkega črevesa pa kolosko-pija. Z obema preiskavama odkrijemo tudi najmanjšo spremembo na sluznici kronična vnetja, nezločeste (polipi) in zločeste (rak) tumorje in tako dalje. Istočasno lahko odvzamemo vzorec sluznice za histološko preiskavo. Nezločeste tumorje (polipe), iz katerih se lahko razvije rak. odstranimo ambulantno, povsem neboleče in brez narkoze. S podobnim aparatom lahko odkrivamo tudi obolenja trebušne slinavke in žolčnih g; poti Neboleče in brez narkozeje tudi odstranjevanje kamnov v žolčnih poteh. Po tem g •V. .V. \v - !•!•! •!•!• !•!•! .v. •!•!• !v! .v. !•!•! •!*!• !•!•! .v. !•!•!- .v. !•!•! .v. !•!•! .v. posegu je bolnik pokreten in ni potrebno daljše zdravljenje v bolnišnici Rentgenski pregledi želodca in širokega črevesa se danes delajo le izjemoma! Tudi za endoskopsko preiskavo je v Zdravilišču Šmarješke Toplice potrebna le poprejšnja telefonska priglasitev. Gastroenterološka ambulanta, ki jo bo vodil dr. Milan Gorenšek, specialist gastroenterolog z UKC —Gastroenierološke klinike, bo odprta vsak četrtek od-16. do 19. ure. Vse dodatne informacije dobite r sprejemni pisarni na telefon (068) 73-230 ali 28-000, int. 330. !•!•’. •!•!• •g !•!•! •v. .v. .v! !v! M>V * 4 H H * tl '% ♦ 4 • * I ///////////////////////////////////////////////////////////////////////^^^ 1 I POT, KI PELJE DO ŽIVLJENJSKEGA CILJA g ..ZDRAVEGA, TOPLEGA, LEPEGA DOMA V, ..SODOBNEGA DELOVNO-POSLOVNEGA PROSTORA g ..MANJŠIM STORITVAM VELIKIH SKRBI 2 ..HITRE, KAKOVOSTNE, KONKURENČNE IZVEDBE g POT S SODELOVANJEM IN IZKUŠNJAMI NAŠEGA PODJETJA Z 1 NUDIMO VAM: • projektantske usluge • delno ali kompletno izgradnjo (stanovanjske hiše) • vsa zemeljska dela • kanalizacijo • vodovod • oporne zidove KAKOVOST IN TRADICIJA STA NAŠA f ODLIKA! • vse izkope s prevozi j ~ • storitve s posameznimi stroji g • program montažnih konstrukcij in elementov ^ • rastoča hiša 3F - . ~ - 8»->- *. ■. ^ • delovna sila »RAZMISLEK: z našo kompletno izvedbo vaše investicije ste organizacijsko neobremenjeni ^ ..................................... I ah pa nas pokličite v TRŽNE INFORMACIJE — GIP »PIONIR«, Kettejev drevo- ^ red 37, Novo mesto, telefon: 21-826, 23-686 (int. 1427). p pošljite nam vaše zahtevke za izdelavo naše ponudbe ‘ ''///////////////////////////////M^ SSlSsTšsr-*- POTOVARNIŠKIH c£WI* . Brezpiačno svetovanje Strokovna postrežba Posebna ponudba do oktobra 1991- Blagovnice: Ljubljana Maribor Kamnik Ptuj . Zagreb [M® “ '-j © metalka TrtC 0 Vlil A Trgovina za ljudi s posebnimi merili. v Metalkinih blagovnicah, prodajnih centrih m prodajalnah. BRAMAC VSE ZA STREHO BRAMACOVA strešna kritina je izdelana iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. Z namenom, slediti najnovejšim smernicam harmoničnega vključevanja strehe v naravo, nudi BRAMAC najnovejšo rešitev kritine. Dva modela strešne kritine (klasični in donavski strešnik) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi. Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču prispeva predvsem k preoblikovanju streh, BRAMACOVI izdelki so polni sprememb, so lepi in individualno prilagojeni željam potrošnika — gradbinca. Lepi in obstojni strehi pa pripada še več, namreč najboljše rešitve za vse strehe. Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni program sp&cialnih izdelkov za vse detajle, od kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene na izbrani model strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe. BRAMACOVA strešna kritina je primerna za novo ali staro streho, za vsako strešno konstrukcijo nagiba 17 do 90 stopinj. Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi iz* delki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe- 30 let garancije = vaša varno*| KUPON DL — 2 . Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno pr0 loge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje- IME IN PRIIMEK: POKLIC: .....'.Z.'.,,...................... NASLOV: .................................. Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično in formativni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074. ^ Bramac d.o.o. Škocjan — vse za streho oQfl Sedež in tovarna 1:68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22-016, fax: 068-7629U Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh — Dravograd, tel. 0602-85074, fax: 0602-8520® Poiščimo rešitev i zanesljiv, hkrati pa izkušen in inovativen. Novoline vam ponuja:- M N/N/N/rv \ i n i/ yi / finančni inženiring, a X|\) J/Ct controlling, ekonomsko razvoji . . storitve in naložbe ter komercialne tem poti storitve Novoline commerce. do uspeha v sodobnem pos \lJ / Novoline d.o.o. Cesta komandanta lovnem svetu potre- N' Staneta 38,68000 Novo mesto, bujete partnepa, k, ,e strokovno ,e| o68 2y m ^ 2y m podkovan, 068 27 012 dinamičen in /VOVCO/IČ fSSŠ f»<*»25°82 Pot pravih odločitev. DOLENJSKI UST mesto. CVETLIČARNA^ Vrtnica in Golovrški Štefan vam v težkih trenutkih olajšava skrbi. Poskrbiva za prevoz ;k pokojnika, pokop, urejanje dokumentacije ter izdelavo žal-Y nih vencev in ikeban. Do 20 km stroškov prevoza ne računamo. O vsem se lahko pogovorimo po telefonu. Pokličite (068) 84-547, 27-691, 24-676. Golovrški Štefan. Pogrebne storitve, prodaja opreme in prevoz posmrtnih ostankov. Novo mesto. GOTANIN SEVNICA JUGOSLAVIJA ODKUPUJE iščite nas v prostorih na C. k. Staneta 34 v Novem mestu ali ^nas pokličite na št. 068121-058, kije tudi številka faxa. LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica. Plačilo je dobro in zagotovljeno! PAMETEN GOSPODAR VE, DA NJEGOVA ŽIVINA POTREBUJE NARAVNO IN ORAVNOVEŠENO PREHRANO! Res je! Mnogim slovenskim kmetom predstavlja reja krav in prašičev osnovni vir zaslužka. Kako se bo račun iztekel, pa je največkrat odvisno od krme. Vaše živali ne potrebujejo umetne hrane ali nekakšnih splošnih dodatkov, temveč usklajen dnevni obrok s pravilno količino vitaminov in mineralov. Zato smo v Leku pripravili vrsto novih mineralno - vitaminskih dodatkov, ki omogočajo najboljšo prehrano živali ob različni intenzivnosti reje in različnih vrstah doma pridelane krme. Nasi novi proizvodi so: ., Pilil 1 za krave, ki dobivajo osnovni obrok iz sena ali travne silaže z zmerno gnojenih površin, lahko tudi z dodatkom manjših Za kravA mnlzniro v obctonvh/ni ro" » -i 1^«^ O L,I “ITJZ”ZT Kravimin I Kravimin 2 nizko mlečnostjo Za krave molznice, ki dobivajo osnovni IHH zSl obrok iz sena, koruzne silaze in beljakovinskega krmila *^KAVIWiri kot dodatek doma pripravljenemu močnemu krmilu iz koruze v poletnem obdobju kot dodatek doma pripravljenemu - — mm ------------------ bočnemu krmilu iz pesnih rezancev v mC IffJPlfM*.... kot dodatek za pripravo popolnega poletnem obdobju I%RAV1MIN^J IVRAVIMIN W močnega krmila za mleko *a Prašiče, ki imajo v osnovnem obroku a wi■ ■ Ji HI pretežno silirano koruzo ■ RAV1MIN | PrAVIMIM za prašič«, ki imajo v osnovnem obroku ■ HMVimi» pretežno žitno zrnje optimalno izkoriščanje doma pridelane krme • večja proizvodnja • boljše zdravstveno stanje VEČJA GOSPODARNOST REJE .RAVIMIN IN rRAVIMIN Dodatek, ki ga ceni dober gospodar (^) lek ljubljana veterina JUGOTANIN j kemična industrija, p.o. sevnica /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Naj varčevanje za mlade in še ... Posojilo! Ljubljanska banka-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto obvešča varčevalce, daje popestrila svojo depozitno in kreditno ponudbo z novo obliko varčevanja — to je z namenskim varčevanjem in kreditiranjem mladih. Kol že sam naslov pove, je nova oblika varčevanja namenjena tako individualnemu varčevanju šolarjev, dijakov in študentov kakor tudi kolektivnemu varčevanju preko šolskih hranilnic. Varčevalci lahko varčujejo za najrazličnejše namene, ki so povezam s potrebami mladih. Doba varčevanja ne more biti krajša od 3 mesece in rte daljša od 12 mesecev. Varčuje se z vplačilom rednih mesečnih pologov, pri čemer posamezni polog ne more biti nižji od 10 DEM v dinarski protivrednosti. Po končani varčevalni dobi lahko varčevalec zaprosi za kredit na podlagi namenskega varčevanja. Višina kredita je enaka privarčevanim sredstvom s pripadajočimi obrestmi, vendar ne več kot 2.000 DEM v dinarski protivrednosti. Odplačilna doba kredita je do 12 mesecev. Kreditojemalec lahko zavaruje kredit preko zavarovalnice ali na drug ustrezen način. Banka z obrestno politiko ohranja realno vrednost privarčevanih sredstev. Obrestna mera na privarčevana sredstva je enaka vsakokrat veljavni obrestni meri za nenamensko vezane hranilne vloge nad 12 mesecev, obrestna mera za kredit pa je za 4 poene višja od obrestne mere na depozit. Vabimo vas, da se za podrobnejše informacije oglasite v najbližji enoti banke. | ' I ) iMMMMMHMM rs Sfe ambiciozni, poslovni, želite biti uspešni? Odločite se za nakup lokala ali poslovnega prostora v Novem mestu. AVTOBUSNA POSTAJA — omejeno število lokalov za gostinsko in trgovsko dejavnost NOVI TRG — poslovni prostori različnih namembnosti in velikosti Obiščite nas in pomagali vam bomo pri vaši odločitvi. ) Informacij«: # # # # # GIP »Pionir« Novo maato Prodajna alužba Kettejev drevored 37 tel : (068) 21-826 fax: (068) 23-213 ( NOVO! ^ RAZŠIRJENA DEJAVNOST — PROGRAM ALUMINIJ Izdelava oken in vrat, pregradnih sten in vetrolovov iz aluminija s prekinjenim toplotnim mostom in v klasični izvedbi. Izdelujemo iz domačih in uvoženih profilov iz Italije R40 in R50. Površinska zaščita — eluksaža v štirih barvah in elektrostatično barvano po RAL lestvici. < 'v Okovje ROTO 100 — odpiranje v vse položaje. Toplotna zaščita — tehnična karakteristika K grupa od 2 do 1. KLJUČAVNIČARSTVO Cegelnica 49i s 06875065 68000 NOVO MESTO ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi brat in stric FRANC BRULC župnik v pokoju Iskreno se zahvaljujemo gospodu škofu Jožetu Kvasu in sobratom duhovnikom za lepo opravljen obred, sorodnikom, govornikom, pevcem, vaščanom Hrušice, vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi *y 9 « » » • » ' I I • I P % f, ■ V V ’ # 4 ♦ V TEM TEnMII VAC 7AAIIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V JEM ICUNU VAO DANIMA PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE-RAZNO-OBVESTILA-PREKLICI-ČESTITKE-ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 3. oktobra — Evald Petek, 4. oktobra — Franc Sobota, 5. oktobra — Marcel Nedelja, 6. oktobra — Bruno Ponedeljek, 7. oktobra — Maja Torek, 8. oktobra — Brigita Sreda, 9. oktobra — Abraham LUNINE MENE 7. oktobra ob 22.39 — mlaj kino BREŽICE: 4. in 5. 10. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Vsi zmagujejo. 6. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška ko- medija Umazani, pokvarjeni prevaranti. 8. in 9.10. (ob 20. uri) ameriški triller Udarec za sistem. ČRNOMELJ: 3. (ob 19. uri) in 6. 10. (ob 20. uri) ameriška melodrama Duh. 4. (ob 19. uri) in 6.10. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Mračni angel. KRMELJ: 5.10. ameriška komedija Najbolj nori Božič. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 3. do 6. 10. (ob 16. uri) ameriška risanka Oliver in druščina. 3. in 4. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Lov na pravico. 3. in 6. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Poročeni moški. 7. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška drama Nora ljubezen. SEVNICA: 4. in 5. 10. ameriški akcijski film Tanka črta smrti. kmetijski stroji ZA ZETORJE prodam črpalke Bosch originalne, in štarterje. Peter Vidrih, Četež 2, Struge, * (061)770-162. 5554 TRAKTOR ZETOR 52-11 s kabino, letnik 1985, prodam za 9200 DEM. Jože Urbančič, Veliki Cimik 12, Šentjanž, ® 49-319. 5635 TRAKTOR UNIVERZAL UTB 335,300 delovnih ur, in R 4, letnik 1978 ali novo, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. 5682 TRAKTOR ZETOR 4911, letnik 1978, prodam. Alojz Zupančič, Hmeljčič 3, Mirna Peč, ® 84-344. 5720 TRAKTORSKO PRIKOLICO, novo, prodam za 2000 DEM. Kličite na ® 59-102 ali 58-383! 5741 ŠTORE 404, 147 delovnih ur, odličen, prodam. Malkovec 20, Tržišče. 5774 TRAKTOR ZETOR 4911 prodam. Kužnik, Podlisec 4, Dobrnič. 5783 motorna vozila KOMBI IMV 2200 D, pollovomi, s podaljšano kabino, nosilnost 1700 kg, letnik 1981, v odličnem stanju, in golf CL, april 1991, kovinske barve, 5 vrat, 5 prestav, prodam. » (068)21-967. 5633 PRODAM JUGO 55 GVL, letnik 1989, registriran do marca 1992. ® (Tone) 21-826 — int. 1280 dopoldne. AUDI 80 DIESEL CC, letnik 1985, prodam ali zamenjam za novejši tip audija. Jože Urbantič, Veliki Cimik 12, Šentjanž, * 49-319. 5636 Z 101 GTL, 4/86, rdeče barve, 41000 km, garažirano, prodam za 4200 DEM. ® 21-502, popoldne. 5639 126 P, letnik 1986, registriran do avgusta 1992, lepo ohranjen, prodam. ® 25-986, po 18. uri, 24-006, dopoldne. 5644 GOLF DIESEL, letnik 1987, prevoženih 80000 km, dobro ohranjen, prodam za 12500 DEM. Informacije na ® 85-179. 5647 GOLF JXB, 8/1988, garažiran, ugodno prodam. ® (0608)33-443. 5649 Z 750,1984, obnovljeno, prodam. * 27-263. 5652 FIAT 126 P, letnik 1989, prodam. Jožica Tomažin, Petelinjek 35, Novo mesto. 5653 JUGO KORAL 45, IX/88, 30000 km, prodam. ® 25-806, popoldne. 5655 126 P, letnik 1988, prodam. ® 27-646. 5656 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, registriran do 9/92, prodam. Mrak, Vel. Brusnice 46 a. 5658 JUGO 1,1 GX, letnik 1988, prodam. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure v Družinski vasi 86 pri Šmaijeških Toplicah. 5660 ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Andolšek, Vel. Bučna vas 48, ® 21-675. 5661 GOLF DIESEL, letnik 1988, z dodatno opremo, prodam za 14500 DEM. ® 26-1%, popoldne. 5663 CITROEN OLTCID VISA, nov, me-talik, registriran, prodam za 7200 DEM. * (068)59-082. 5664 TAWRIJO, novo, ugodno prodam. ® 24-834. 5665 BMW 316, 10/88, dodatno opremljen, prodam. ® (0608)61-912. 5671 TRAKTOR TV 420 prodam. ® 28-865. 5672 AVTO HROŠČ 1200, letnik 1973, registriran do 25.9.1992, prodam. Milan Pavlič, Roje 8, Šentjernej, ® 41-055. 5673 LADO 1600, letnik 1980, in 126 P, letnik 1982, oba obnovljena, prodam. ® 26-775. 5674 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. Informacije popoldne po 15. uri na ® 49—562. 5675 Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. ® (068)23-663. 5677 126 P, letnik 1987, prodam. ® 27-434. 5678 ZASTAVO 128, december 1985, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® 20-476. 5681 Z 750, letnik 1981, prodam. Ivan Turk, Vrh 8, Šentjernej. 5685 R 18, december 1986, prevoženih 69000 km, prodam. ® (068)24-801. 5687 FORD ORION, letnik 1986,jugo45, letnik 1987, in VW hrošč, neregistriran, prodam. ® 73-132. 5688 Z 126 P, letnik 1983, jugo 45 AX, letnik 1987, in diano, letnik 1980, registrirano za celo leto. prodam. Jože Lenart, To-mažja vas 25, Škocjan. 5691 R 4, letnik 1984, prodam. Jamnik, Pri-.stava pri Šentjerneju. 5692 JUGO 45, letnik 1984, ugodno prodam. Urbič, Hudeje 6, Trebnje, ® (068)45-038. 56% GOLF TURBO DIESEL interkoler, letnik 1987, registriran do 1/92, ugodno prodam. W 57-258. 5698 TALBOT SAMBA LS, letnik 1982, nujno, lahko na kredit, prodam. ® (0608)22-451., do 15. ure. 5700 ZASTAVO 750 SE, letnik 1980, ugodno prodam. Silvo Škrinjar, Nad mlini 28, Novo mesto. 5702 JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. ® 20-573. 5703 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, registriran do marca 1992, bele barve, garažiran, prodam za 5300 DEM. ® (068)21-443, dopoldne, ali 56-644, popoldne. 5705 GOLF DIESEL, letnik 1984, bife prikolico in plastično 2000—litrsko cisterno prodam. ® 24-792. 5706 JUGO SKALA 55, letnik 1988, prodam. Martin Cvelbar, Šmaije 37, Šentjernej, ® 41-001. 5707 JUGO 55 AX, april 1988, prodam. ® (068)65-506. 5711 LADO RIVO 1500, letnik 1986, prodam. ® 27-688. 5713 126 P, star 3 leta, prodam. Lamovšek, Lebanova 32, Novo mesto. 5715 FIAT UNO 60 S, uvožen, letnik 1991, registriran do 1992, prodam. Cena 15500 DEM. ® 26-371. 5716 R 5 GT TURBO, avgust 1988, v od- DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago R ustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc in tvan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 30 din, naročnina za 3. trimesečje 300 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, druStva ipd. 600 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 400 din, na prvi ali zadnji strani 800 din; za razpise, licitacije ipd. 450 din. Mali oglasi do deset besed 350 din, vsaka nadaljnja beseda 35 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 /LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelaz: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191)seza Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk, Ljudska pravica, Ljubljana. ličnem stanju, prodam. Ciril Dajčman, Lobetova 19, Novo mesto. ® 24-780,24-781, dopoldne. 5718 CITROEN AX 11, letnik 1989, rdeče barve, 32000 km, prodam. Goran Kulovec, Gaj 15, Straža, ® 84-702, po 15. uri. 5721 R 18 TU, prevoženih 70000 km, nujno prodam. Hudoklin, Zameško 22, ® 42-303. 5722 VISO OLTCIT RL, novo, in Z 128, letnik 1987, prodam. Stane Žibert, Cesta oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. 5723 126 P, letnik 1990 in 1985, prodam. ® 42-453. 5724 126 P, letnik 1986, registriran do maja 1992, prodam. ® 23-401, popoldne. 5726 GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. ® (0608)70-526. 5732 GS CITROEN, letnik 1977, registriran, ohranjen, prodam za 1800 DEM. ® 28-138. 5734 Z 101 GTL, letnik 1987, prodam. ® (068)76-039. 5735 FIAT UNO CS, letnik 1990, kovinsko sive barve, original italijanski, prodam. ® 21 -439, v službi, 28-500, doma. 5737 SAMARO, november 1988, rdečo, 5 prestav, ugodno prodam. ® (0608)61-007. 5739 JUGO KORAL 45, november 1989, prodam. * (068)25-619. 5740 JETTO CL 1600, katalizator, letnik 1986, original nemški, prodam ali menjam za golf diesel, letnik 1985/86. ® 21-570, Ljubi. 5742 GOLF, letnik 1/1989, ugodno prodam. ® (0608)75-740. 5744 Z 750, letnik 12/1984, 30000 km, prodam. ® 23-562. 5745 MINI MORIS 1300 prodam. ® (068)21-372. 5747 Z 128, letnik 1985, lepo ohranjeno, prodam. Ivan Kodrič, Črešnjice 46 pri Cerkljah. 5748 GOLF JXD, 1987, prvi lastnik, odličen, prodam. Lešnica 11, Otočec. 5749 126 P, letnik 1987, prodam. ® 23-311, interna 616, popoldne. 5750 VOLKSWAGEN, starejši letnik (12 V), cel ali po delih, motor v dobrem stanju, nove zavore, karoserija obnovljena, neregistriran, prodam. Jože Balkovec, Zilje 29, 68344 Vinica. 5752 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 3/1992, bele barve, ugodno prodam. * (0608)61 -093, od 7. do 14. ure. 5753 GOLF, letnik 1979, prodam. Marjan Radi, Kambičev trg 19, Kostanjevica. 5754 MITSUBISHI COLT 13 GL, letnik 1990/7, in ford siero 1,6 GL, letnik 1985/10, prodam. ® 26-284. 5755 Z 750 LE, letnik 1982, obnovljeno, prodam. Andrej Furar, Šmalčja vas 14, Šentjernej. 5757 JUGO KORAL 45, letnik 6/1988, GASTREMABvodnik poB gostinski mmmmmmmmm mmmmmmmmm z IMATE TEŽAVE S FOTOKOPIRNIMI STROJI ? . CČl Tl OTI NUDIMO VAM SLEDEČE USLUGE : • SERVIS . REZERVNI DEU • NAJEM FOTOKOPIRNIH STROJEV • FOTOKOPIRANJE • KOPIRANJE NAČRTOV VSE INFORMACIJE . ANDREJ MEDIC OLAVIČEVA tl, MENGEŠ (061) 739-223 I VINOGRADNIKI REKA, d.o.o., LABORATORIJ ZA VINO vam nudi: — omejeno količino kvasovk za vrenje mošta — kvalitetno analizo vina — sredstva za kletarjenje — strokoven nasvet REKA, d.o.o., LABORATORIJ ZA VINO Lamutova 3, Novo mesto, tel: 068/23-231 od 16. do 19. ure posest POGREBNE STORITVE Franc Hiti. Sela pri Otovcu 20, Črnomelj, tel. (068) 52-837. Obveščam občane Črnomlja, da opravljam prevoz pokojnikov tudi do mrliške vežice v Vojni vasi. HIŠO, primerno za stanovanje ali tiho obrt, v Novem mestu oddamo v najem. Lokacija — bližina najožjega centra mesta. Pokličite na ® (068)58-280. 5634 HIŠO z vrtom v Črnomlju prodam. Možnost dozidave. Informacije: Lado Po-vše, Železničarska 2, Črnomelj, ® 51-595. 5651 GOZD v Birčni vasi pri Novem mestu, 6 parcel v skupni izmeri 2,5 ha, prodam posamezno ali samo les na panju. ® (064)74-739. 5659 HIŠO, primemo za vikend, prodam. ® (068)73-663. 5699 HIŠO s telefonom, elektriko, vodo in urejeno kanalizacijo ter vrtom, na lepi lokaciji na Mirni, prodam najboljšemu ponudniku. ®(068)25-827. 5729 PARCELO z lepim dostopom nad Stražo (1500 m2) prodam za 1500 DEM. ® 41-116. 5769 VINOGRAD (1300 m2) v Hmeljčiču, neobdelan, zapuščen, prodam. ® (061) 575-771. 5781 NUJNO IŠČEMO OSEBO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU in varstvo triletne deklice. Delovni čas od 8. do 16. ure. S L januarjem možna redna zaposlitev. Tel. (068) 20-274. prodam. ® 25-035. 5758 Z 750, letnik 1985, registriran do 8/1992, prodam. ® 42-235, Kovačič, Dol. Maharovec 16, Šentjernej. 5760 GOLF JXD, letnik 1988, bel, registriran do 8/1992, prodam. ® 51-504. 5761 MAZDO 1500, letnik 1968, registrirano do 2/1992, ugodno prodam. ® 25-670. 5762 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam za 7600 DEM. Prodam tudi cisterno za kurilno olje. ® 43-509. 5763 126 P, letnik november 1988, prodam. ® 45-217. 5765 LADO RIVO, novo, s petimi prestavami, ugodno prodam. ® (068)86-147. 5766 GOLF XD, 1986,4 vrata, moder, garažiran, prodam za 11500 DEM. ® 51-164. 5767 R 4 GTL, star 18 mesecev, ugodno prodam. ® 43-629. 5768 GOLF JGLD, december 1984, prva barva, prodam za 7400 DEM. ® 41 -116. 5770 Z 101, 6/1984, ugodno prodam. ® 76-067. 5772 R 4, letnik 1988, prodam. ® (068)42-413, od 19. do 21. ure. 5773 AUDI 100 CD, letnik 1981, prodam ali zamenjam za manjši avto. Evdženič, Bršljin 61, Novo mesto. 5776 VISO OLTCIT, novo, prodam ali menjam za R 4, in 126 P, star 3 leta. ® 22-467. 5777 JUGO AX 45, letnik 1987, garažiran, malo rabljen, registriran do 10/1992, ugodno prodam. Milena Kobe, Uršna sela 92, ® 22-566. 5778 FIAT UNO 55, letnik 1985, in novo etažno centralno peč prodam. Slavka Gruma 86/10, ® 44-091, dopoldne. 5779 JUGO 45, letnik 1987, garažiran, zelo ugodno prodam. W (068)26-579. 5785 R TRAF1C TRANSIT, letnik 1986, lepo ohranjen, prodam. w (061 )341 -500. 5786 JUGO 45 AX, letnik 1988, bel, ugodno prodam. ® (068)25-485. 5787 Z 128, letnik 1987, prodam. Martin Janc, Vel. Brusnice 58 a. 5789 obvestila ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. W (068)44-662. 5295 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. ® (063)39-878. 5507 VINOGRADNIKI Ne zamudite pravočasno nabaviti grelca za vretje mošta-vina. Prihaja hladna jesen, da ne bo težav z vretjem. Grelec je iz nerjavečega materiala in se lahko uporablja v sodu — kadi. Proizvaja in prodaja: El. mehanika Hočevar — Ljubljana tel.-fax. 061-50-525 GRADITELJI! Se bojite birokracije, poti po uradih in zapletenih postopkov? Za pomoč in storitve se obrnite na Angelco Legan, Novo mesto, Lebanova 24, tel. (068) 22-282, ki vam: • svetuje in organizira pridobitev dokumentacije in dovoljenj, • pridobi izvajalca za gradnjo, • opravlja gradbeni nadzor, • svetuje pri prometu nepremičnin, pri sosedskih lastninskih sporih itd Pokličite, delovni čas ni omejen! prodam Odkupujemo hlodovino in goli smreke, jelke, bora, bukve, hrasta, cera, gabra, lipe, oreha — skratka vse vrste lesa od 10 cm debeline naprej. Izvršimo tudi posek ter spravilo. Plačilo v roku 15 dni oz. takoj. Vse informacije na tel. (063) 785-216. ŽAGAM DRVA v Novem mestu in izven mesta. ® (068)21-360. 5648 ANSAMBEL COF vabi k sodelovanju pevko. ® 28-446. 5650 PO NAROČILU izdelujem mizarske tračne žage. Možnost leve ali desne. Vse žage imajo delovni atest. Cankarjeva 27, Kamnik. 5751 ELEKTRONSKO HARMONIKO Elkavox F 3, s carinsko deklaracijo, prodam za 5900 DEM v dinarski protivrednosti. ® (061)559-437 ali (064)44-020. 5478 TV ITT DIGIVISION s teletekstom 70, in digitalni videorekorder ITT prodam. Lampe, ® 42-345. 5631 ČRNO GROZDJE prodam. ® (061)481-785. 5640 VINO - ŠMARNICO prodam. Cena po dogovoru. Terezija Škofljanc, Brege 10, Leskovec pri Krškem. 5641 ŠTEDILNIK (3 plin, 1 elektrika), star dve leti, ugodno prodam. ® 25-986, po 18. uri, 24-006, dopoldne. 5642 GROZDJE (žametovka, frankinja) prodam. ® 22-225, 20-213. 5643 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 4 leta, z odličnim rodovnikom, ugodno prodam. ® 73-550, zvečer. 5645 PRODAM dvoredni pletilni stroj Brother (za 8.000 din) in pletilni stroj Toyota, dvoredni, z dodatki, na kartice in krojilcem (za 3500 DEM). ® (0608)31-887, po 15. uri. 5657 INDUSTRIJSKI šivalni stroj in over-lock prodam. ® (061)852-144. 5662 GROZDNI MLIN MGP 200 z elektromotorjem, pecljalnikom in črpalko, nov, nerabljen, prodam 20 % ceneje. ® 40-189, zvečer. 5667 OVERLOCK PFAFF, nov, z enoletno garancijo, ugodno prodam. ® (064) 215-650. 5668 GROZDJE (črno in belo) po ugodm ceni prodam. ® 24-716. 5670 KOMPRESOR EK 100 z rezervoarjem (100 1) prodam. ® (068)21-661- 5676 KROMPIR, semenski, prva množitev sorte jerla in petlant (belomesnat, namesto igorja). ugodno dobite pri Antonu Krašovcu, Šentvid pri Stični 64, ® (061)785-097. 5679 GROZDJE (žametno črnino in nekaj frankinje) prodam. ® (068)42-352.^^ GROZDJE (frankinjo, žametno črni-no, kraljevino in rizling) prodam. £?va' čič, Drama 14, Šentjernej, ® 41-197^ PLINSKI BOJLER, suhe hrastove plohe in stiropor plošče (3 cm) Prt~?Sj ® 25-260. 5689 PEČ ALPTERM, novo, ugodno prodam. Tihomir Skoliber, ® 58-133. HRASTOV SOD (5201), nov, zame; njam za 300 — 200 litrskega manjšega a» prodam. ® (068)76-051. 5&9J BREZŽIČNE TELEFONE vseh dometov in rekorder JVC prodam. * 4 079. 5°„„ NEMŠKI GORILEC za centralno kuijavo, malo rabljen, prodam. ®^ PRODAM več ton grozdja (žameta črnina). Cena po dogovoru. ® (06K U KOMPRESOR FAGRAM, W»cker nabijač (žaba) prodam. ® 25-387. PLETILNI STROJ EMIPSAL mod 600, dvoredni, z avtomatskomenj* volne, skoraj nov, prodam za 2000 Dt ■ ® (068)21-443, dopoldne ali 56^ popoldne. ZAMRZOVALNO OMARO P1^ dam. Janez Mohar, Majde Šilc 8, N^q ""^ŠTEDILNIK Caloreks na trda gonv* prodam. Marija Becele, Črmošnjic^ PRODAM kvalitetni trškogorski_cviček. ® 22-958, popoldne, po 16. ŠMARNICO (600 kg) prodam- ® 21-367,23-621. RAČUNALNIK COMODORE*• disketna enota, kasetnik, igralno pat' diskete prodam. ® 44-329. . „ MIO STANDARD — hobi stroj" obdelavo lesa tip 83 (trofazni motor, nalka, debelinka, krožna žaga m rez prodam. Cena po dogovoru. ® 5728 HRASTOV SOD (12001) v zelo ddj brem stanju prodam za 7.000 din. 8 5., 6. in 7. oktobra. Pavla vas 14, * OTROŠKO POSTELJICO z jog' jem, 5 1 bojler in avtoradio Univerz ugodno prodam. ® 22-603. , m KUHINJO in notranja vrata prod* Lahko tudi na obroke. ® 27-165. ^ GROZDJE za cviček in dober hra^v sod (1000 I) prodam. ® (0608)60--^ GROZDJE SAMORODNICE (<*' ® 21-419. . odra GROZDJE (žametna črnina nm^ frankinja) ugodno prodam. W '5756 ^TRAJNO ŽAREČO PEČ, ri^°o in bukov parket domače izdelave ug ^ prodam. Alojz Avbar, Malenška Mirna Peč. jago MIZARSKO PANT tračnr° jčar, znamke Felder 620 prodane £> Dol. Kronovo 17, Šmarješke Top ^7^4 73-631. ,. in) pro- GROZDJE (črnino, frankinjo^, dam. »42-516. ,„nenisk‘’ HIDROFOR (180 1), f malo rabljen, prodam za 9000 dm ^75 8I9BOJLERJ(300 1), za centraln0’57°go ugodno prodam. ® (068)56- jj, GROZDJE prodam. Karet Vel. Mraševo 4, Podbočje. Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka. (dr. F. Prešeren) ZAHVALA Po težki bolezni je dotrpela naša draga MARIJA ŠKUFCA rojena Lipar (1. dec. 1937 — 24. sept. 1991) K poslednjemu počitku smo jo v družinskem krogu spremili 27. septembra na pokopališče v Ločni- *s^j!)zno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izjemno pozornost m P . naklonjenost, za darovano cvetje in številna sožalja, izražena pisno in ustno. Prisrčna hvala vsem, k' Vpojno boleznijo pomagali, jo obiskovali in ji želeli zdravja. Lepa hvala organizatorjem in drugim za lepo m opravljene pogrebne slovesnosti in opravila. Za njo žalujejo: vsi njeni Novo mesto, 30. septembra 1991 Gastrema Celovška 149, Ljubljana telefon . 061 554 78' razno ^VNE PROSTORE v ccmru Jniesta oddam v najem. Predplači-leto. Informacije: Loke 3,68351 L 5632 ■ERUKTORJA za knjigovodstvo * Naslov v oglasnem oddelku. ^.KITARISTA in vokalista iščem ^narodno zabavne glasbe, o 85-5666 '“ttulatorji Vesna, Maribor, z dve-teranc‘J° Primer 12 V, 97 ah, 7'°0. 12 V, 135 ah, 3548,00, gu-rezervne dele za traktorje nudi ™«bira Kranj, tel. 064-324-802. P**EMUEN LOKAL (20 m2) od-£25-259. 5694 "'OVEM MESTU oddam v najem 11170 m2), primeren za kakršnoko-vlost. Poleg je 250 m2 parkirnega a*er 170 m2 skladišča. Naslov v £? oddelku. 5719 fREMUEN poslovni pro-.v središču Novega mesta txldam v ' r ^ 21 -246. 5788 službo dobi j^ETNO DEKLE za strežbo takoj J!*- Nedelje in ponedeljki prosti. J /as od 14.30 do 23. ure. e V m!°3 I ■ 5638 /ATAKARICO, lahko priučeno, »T,in pomočnico v kuhinji sprej-(065)54-394. 5669 . STROJU zaposlim dve dekleti za v * (068)42-378. 5708 (/INŠTRUKTORJA B kategori “službo. D 28-365. 5714 ČE IMATE željo po dobrem zaslužku in svoj prevoz, pokličite » 85-392. 5733 AKVIZITERSTVO (tekstil).če imate proste vikende in želite dober zaslužek, pokličite na e (0608)75-663! 5784 stanovanja DRUŽBENO dvoinpolsobno stanovanje (84 m2), ogrevano, s telefonom, v Kranju, zamenjam za podobno v Brežicah ali Krškem. Šifra: »SELITEV TAKOJ«. 5513 GARSONJERO v Novem mestu zamenjam za enoinpolsobno stanovanjc, c 22-282. 5654 STANOVANJE (37 m2) v Novem mestu, s centralno, telefonom, prodam, c 26-352. 5684 PRODAM ali oddam manjše stanovanje za poslovne prostore, o 27-762. 5686 NANCA Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu tel. (068) 28-875 nudi: — ženska žalna oblačila, — svečane bluze, krila, pletenine ter sposojanje ženskih poročnih oblek. Priporočamo se za obisk! ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA GRMOVŠKA iz Dolge vasi pri Kočevju valj ujemo prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih ;t| ?b strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste pokojnega (J/kšncm številu spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, gasil-|ji| ’ še posebej Gasilskemu društvu Dolga vas, organizaciji ZZB ter 1 avccm DSO Kočevje. Hvala Nacetu Karničniku in Acu Radmano-viču za poslovilne besede. te Vsi njegovi ZAHVALA V 65. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ata. stari ata in tast FRANC DEBELJAK iz Dolge vasi pri Kočevju ^re.no se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in njegovim is-Ol* PrUatcUem' ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in (C|. kakorkoli pomagali, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga v /kem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala LD Predgrad za ionizacijo in izvedbo pogreba, pobrateni LD Jurovski Dol, pevske-L'boru Svoboda, delavski godbi Kočevje, organizaciji ZZB, tozdu *ln govornikom Nacetu Karničniku, Jožetu Novaku in Antonu Prelesniku za lepe poslovilne besede. Vsi njegovi 1 I P ZAHVALA Tvoje truplo zemlja krije. e temnem grobu mirno spiš. tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trgu. solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe, draga mama. več med nami ni. Po težki bolezni je v 78. letu starosti umrla naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta Terezija lukežič roj. Simonič, iz Vavpče vasi 20 k J*>leči i7gUbi naše mame se iskreno zahvaljujemo sosedom, vašča-sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam v teh trenutkih potil*!*, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in spremili pokojno lj>ni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete pesmi, ^'bi za poslovilne besede ob grobu in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage mame. babice in prababice ANE ŽAGAR iz. Mavrca sc iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sprem-■ stvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč Letigovim, Rauhovi leti in Klaričevim. Prisrčna hvala tudi župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčeri Anica in Lojzka z družino ter sinovi Matija, Alojz, Zdravko in Miha z družinami OSMRTNICA Vsem prijateljem in znancem sporočamo, daje tragično preminila naša draga prijateljica in sodelavka MARCA VIDMAR Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 30.9.1991, ob 16. uri na pokopališču v domačem kraju. Hvala ti za prijateljstvo in vestno opravljeno delo. Naj ti bo lahka slovenska zemlja. Prijateljice: Marjetka, Irena, Silva in sodelavke iz Kekca ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica AMALIJA ŠUŠTER roj. Železnik, s Skrovnika Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in sosedom za izraženo sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo družinama Janežič in Blaznik za nesebično pomoč, govorniku KS ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož in hčerke z družinami ZAHVALA V 83. letu starosti je umrla naša MARIJA GRGOVIČ Dol. Maharovec 25 Zahvaljujemo se dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sorodnikom in vaščanom, ki so našo sestro in teto pospremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje in maše. Posebno zahvalo smo dolžni cerkvenim pevcem in g. župniku, ki so se s pesmijo in besedo pridružili ob slovesu od naše Micke. Vsi njeni 1 /m_ V SPOMIN Zaman je bil tvoj hoj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolečina je bila močnejša od življenja. Nihče ne ve. kako boli, ko tebe. dragi lata. več v našem domu ni. 6. oktobra bo minilo žalostno leto. odkar nas je zapustil naš dragi mož in tata JURIJ MIHELIČ z Drenovca 21 pri Vinici Vsem, ki postojite pri njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše mame ANE SEVER iz Semiča 19 se iskreno zahvaljujemo za pomoč, izraze sožalja in tolažilne besede ter podarjeno cvetje vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Tiskarni Novo mesto, Iskri Semič. Posebej se zahvaljujemo govornicama Marjani Bukovec in Ivi Radojčič, pevcem, Dušanu Plutu za zaigrano Tišino in g. župniku za lepo opravljen obred. Sin Janez z družino ZAHVALA Ob nepričakovani boleči izgubi naše drage DANICE FRLAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede in čustveno izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na poslovilno pot do preranega groba. Mož Jože, sinova Borut in Igor z družinama ZAHVALA Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli V 61. letu nas je brez slovesa in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, ded, brat, stric, tast in svak DRAGO FORŠČEK iz Adamičeve 34 Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga imeli radi, mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, kolektivu Tovarne zdravil Krka, fotokopir-nici Nace, VVZ in TJT Novo mesto. Zahvala tudi govornikoma za poslovilne besede, članom ZŠAM, pevcem in duhovniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi 1 r ^ Mii 'j ZAHVALA Vzcvetelo mlado je drevo in še preden sad je obrodilo, se od sveta je tega poslovilo, prerano e dom večnosti odšlo. i, . ■'.< 'mi - TRHRiifr m* »T . V 21. letu starosti nas je po neuspelem boju za svoje mlado življenje zapustil naš ljubi sin, brat in stric ROBERT SOČAK iz Dolge vasi pri Kočevju Ob mnogo prerani in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala delovnima organizacijama VVO in Dom starejših občanov. Posebna zahvala mladincem, pevcem in duhovnikoma za lepo pogrebno mašo in poslovilne besede ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti ali se ga spominjate v molitvi. Žalujoči: mama, ata in sestri z družinama ZAHVALA Tvoje truplo zemlja krije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast PERO MARAVIČ nosilec partizanske spomenice 1941, iz Vinice 14 Zahvaljujemo se dobrim sosedom, sorodnikom in vaščanom Bojancev, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Trempuš in Vrlinič. Iskrena hvala govorniku Ru-detu pred domačo hišo, družinam Šutcj, Mihelič, Strmec in Ostronič ter osebju pljučnega oddelka bolnice Ogulin. Ponovno hvala vsem! Žalujoči: žena Ljuba, hči Višnja, vnuka Marinka, zet Vlado in ostalo sorodstvo Vinica, Ljubljana, Part, Drežnica, Bojanci, Črnomelj, Krško s % % s s s * * s ! s S % ; 5 S 5 S > *> s s s s K S N S V «1 s s * $ s s N s s s % N * s s * s Niko Drakulič Ves čas živi Niko Drakulič v svoji rojstni žumberški vasi Veliko Lešče. Vse šole je končal v Sloveniji, kjer na belokranjskem Suhorju od prvega dne službe tudi dela. Na vprašanje, kaj je, odgovori, da je v prvi vrsti Žumberčan, če pa vztrajaš pri nacionalni opredelitvi, pove, da je Srb. »Nikoli v življenju nisem imel zalo, ker sem Žumberčan in ker se imam za Srba, težav, niti me ni nihče zaradi tega žalil. V službi me tako moji slovenski kot hrvaški sodelavci in prijatelji gledajo v prvi vrsti kot Nika Drakuliča, se pra vi kol člo veka,«pra vi ta mladi, a resni in preudarni fant. Slovenska beseda mu teče gladko in lepo, kar ni nenavadno, saj je, kot rečeno, v šole hodil v Sloveniji. Niko je iz tiste prve generacije iz žumberške vasi Veliko Lešče, ki so že v prvi razred osnovne šole začeli hoditi na bližnji Suhor in potem naprej r Metliko, tehnično srednjo šolo pa je obiskoval v Novem mestu. Ta 28-letni fant je že 10 let zaposlen v suhorskem obratu IM V, kjer je tehnolog za preoblikovanje pločevine. V domači vasi bo v kratkem dokončal hišo in kmalu se bo poročil Niko je tudi predsednik žumberške krajevne skupnosti Dra-goševci ter poslanec v zboru krajevnih skupnosti v hrvaški občini Ozalj, kamor ta del Žumberka spada. »Zahodni del Žumberka, kamor sodita krajevni skupnosti Radatoviči in Dragoševci, je že vseskozi močno navezan na Slovenijo, zlasti na metliško občino. Pred drugo svetovno vojno so ti kraji tudi administrativno spadali pod Slovenijo oziroma pod takratno Dravsko banovino. »Z ozaljsko občino in s tem s Hrvaško nas veže le kake 3 km ozemlja, in še to gori pod Gero, kot mi rečemo Trdinovem vrhu. Če hoče- mo priti v svojo občino Ozalj, moramo do tja čez Metliko. Vezi z našimi belokranjskimi sosedi so že ves čas izredno trdne, neskaljene in dobre. V460 letih, kar živimo Žumberčani v teh krajih, so se spletle tudi številne sorodstvene vezi in trdna prijateljstva, ki jih je še ojačala vojna, ko so se tu skupaj borili slovenski in žumberški partizani. V teh krajih ni bilo nikoli ne ustaštva, ne četništva, ne belogardizma. Le boj za svobodo, skupna borba proti okupatorju. To imajo naši svobodoljubni ljudje že v genih,« mu gladko teče pripoved. Drakulič jasno in glasno pove. da si ti kraji že ves čas po drugi vojni želijo pod Slovenijo. Poudarjajo, da to nikakor ni povezano z nesimpatijo do sedanjih hrvaških oblasti. »Mi res nismo volili za HDZ, ampak v glavnem za Račana, vendar so naši ljudje želeli pod Slovenijo že pred 40 leti, ko ni bilo na Hrvaškem ne duha ne sluha o HDZ ali drugih strankah. Naš naravni interes nas nagiba k temu in ni nikoli zamrl, sedaj pa je spet močneje oživel« Žumberčani se zavedajo, da sedaj v Hrvaški, kije njihova domovina, divja vojna in jo tudi občutijo. Ne sicer neposredno, kajti ti kraji se še nekakšna oaza miru, vendar so njihovi ljudje tudi vpoklicani in se borijo za Hrvaško. Močno si želijo, da ne bi bili tudi ti kraji in ljudje na silo potisnjeni v vojni vrtinec. Tisti Žumberčani ki se imajo za Srbe - del se jih izreka za Hrvate — pravijo, da so Srbi po nacionalnem, ne pa po političnem prepričanju. Vojne ne odobra vajo in se je bojijo. »Zavedamo se, da je Hrvaška naša domovina, vendar je dejstvo, da vse naše življenjske interese uresničujemo v Sloveniji. Veliko naših ljudi sedaj živi v Metliki in Novem mestu, mi, ki smo ostali v ljubljenem Žumberku, pa imamo delo le v Sloveniji, v Metliki, Novem mestu in nekaj v Radatovičih, v edini tovarni v tem delu Žumberka, ki pa je tudi slovenska Zavedamo se, da se bo nam godilo tako, kot se bo Sloveniji« Iz lojalnosti do svoje trpeče domovine Hrvaške pravijo, da sedaj, dokler divja vojna, ne bodo odpirali vprašanja priključitve k Sloveniji »Ko pa bo vojne konec, bomo sprožili uradni postopek za priključitev k Sloveniji. Kar se naših ljudi tiče, sem prepričan, da bi na referendumu vsi glasovali za to. Nikakor pa nismo za nasilno spreminjanje kakršnih koli meja In če vsa stvar ne bi uspela, upamo, da bomo na Hrvaškem živeli naprej tako kot doslej.« A. BARTEU p * P P P P P P P P P P P P P P P P P P 'p P P P P P P 'p P 'P j: p p 'p p p p p p p p p \ p p ; p ! p p p p 'p p Vanja Furlan je bil najmlajši član letošnje himalajske odprave v masiv K ang-čendzenga v Nepalu. Novomeščan v Himalaji član himalajske odprave Vanja Furlan z besedo in sliko o podvigu NOVO MESTO — Letos spomladi je v himalajsko visokogoije odpotovala še ena od dokaj pogostih slovenskih odprav. Cilj odprave »Himalaja — Kanch 91« je bil osvojitev treh vrhov velikega gorskega masiva Kangčend-zenga in doslej še neosvojenega vrha Kumbhakarna (Jannu). Odprava seje končala tragično s smrtjo dveh članov, Marije Frantar in Jožeta Rozmana, ki sta ostala v ledenem grobu na strehi sveta. Tudi vzpon po 1900 m visoki vzhodni steni na 7458 m visoki Jannu ni uspel. Kljub temu je bila odprava uspešna in je zabeležila nekaj izjemnih alpinističnih rezultatov. O svetlih in temnih plateh zahtevnega podviga je v prostorih zavarovalnice Tilia v petek, 27. septembra, zvečer spregovoril njen najmlajši udeleženec Vanja Furlan, študent gozdarstva iz Novega mesta. Če se že ni izkazal kot verziran predavatelj — rutino je uspešno nadomestil z neposrednim in doživetim pripovedovanjem'— pa je kot fotograf pokazal precej fotografskega znanja in tudi estetskega občutka. V prikazanem izboru posnetega fotografskega gradiva, ki prvenstveno dokumentira himalajski podvig, je številno občinstvo videlo tudi vrsto zanimivih panoramskih posnetkov, nekaj uspelih portretov članov odprave, predvsem pa domačinov in najbrž še najbolj uspelih posnetkov otrok. Domiselno je bilo tudi nekajminutno začetno prelivanje posnetkov gora, neba in ptice v letu. M. MARKELJ SPET KLIC V SILI NOVO MESTO—Skupina psihologov, pedagogov in socialnih delavce v s T ednom otroka spet pričenja telefonsko dežurstvo za vse, ki jih zanima področje problematike predšolskih in šolskih otrok. Odslej bo mogoče »klic v sili« vzpostaviti vsak torek med 18. in 20. uro po telefonski številki 23-304 (068). V torek, 8. oktobra, bo svetovala in pomagala z nasveti vsakemu, ki ima učne in vzgojne težave, pedagoginja Olga Jukič. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Kako plačati položnice v Šmarjeti? — »Pretrgana« sprehajalnaj>ot v »Plavi laguni« — Učitelj fizike ni slab! — Čigava je nesnaga na Brodu — Župan povabljen Točno ob dvajseti uri nas je pred tednom na dežurni telefon prva poklicala Zvonka iz Šmaijete. Problem, ki jo tare, so povsem zaprta vrata šmaiješke pošte, zaradi česar seje treba z raznimi ^položnicami, ki jih je treba plačati do roka, posebej odpraviti vsaj do Šmarjeških Toplic. »Ko bi položnice lahko vsaj plačali poštarju, a jih ne moremo,« je potožila gospa Zvonka. Anton Gabrijel, vodja ptt službe v PTT-podjetju Novo mesto je pojasnil, daje bila pošta v Šmarjeti zaprta že pred 20 leti, potem pa na pritisk javnosti odprta nekaj ur dnevno. Delavka je poštne storitve opravljala ob drugem delu. Problem je nastal pred časom, ko je delavka dala odpoved. Nova je bila celo že nekaj časa na usposabljanju na pošti, ko pa naj bi začela delati, je povedala, da ima drugo, boljšo službo. PTT — podjetje zdaj išče nekoga, ki bi opravljal te poštne storitve v Šmarjeti pogodbeno ob kakem drugem, na primer trgovskem delu. Samo s pošto ne bi menda zaslužil niti za sol, ker je dela premalo. Sicer pa Gabrijel iz PTT-podjetja je pojasnil, da so »Dolenjca« šele v petek dobili tudi drugi naročniki v Brusnicah, saj se je v Ljubljani izgubil cel sveženj časopisa za Brusnice. Anica iz Šentjerneja je poklicala v obrambo prejšnji teden okrcanega učitelja fizike v Šentjerneju. Pravi, da je učitelj dober, da se njeni otroci veselijo ur Fizike in da je v Šentjerneju nekaj slabših učiteljev od omenjenega. Maijja iz novomeškega naselja ob Cesti herojev je poklicala zaradi ograje, ki varuje na pol dograjeni objekt na začetku naselja in zaradi katere je prekinjena sprehajalna pot po spodnjem robu naselja. V GIP Pionir so povedali, da je objekt zdaj že prodan, v njem naj bi bil avtomobilski salon, trgovina rezervnih delov in pa snack bar ali nekaj takega. Predaja objekta lastniku bo v kratkem, takrat naj bi bil rešen tudi problem ograje in pešpoti. je Gabrijel zatrdil, da se položnica lahko plača poštaiju. Zakaj v Šmarjeti ni tako, bodo razčistili in ukrepali. Gospa Zvonka je potožila še o svojem nepo-štnem problemu: izpred vrat ji je nedavno nekdo sunil dve gajbi krompirja. Krompir bo še prebolela, gajbi pa bi rada dobila nazaj. Upajmo, da bo dolgo-prstnež bral te vrstice in se bo omehčal. Nad poštarji seje pritožil tudi A. M. ‘ . Črn iz Brusnic. Čeprav stanuje le 150 metrov stran od pošte, »Dolenjca« ne more brati v četrtek, ker ga ne dobi. Anton Francka z Broda v Novem mestu je soseda diskontne trgovine. Tja je Pionir napeljal kup zemlje, »hrib« pa zdaj raste, saj ljudje nosijo nanj vsemogoče smeti in navlako. Gospa je že večkrat klicala v Pionir, da bi zemljo odpeljali, a pravijo, da to ni njihovo. Tudi Komunala in krajevna skupnost se za stvar ne zmenita. »Ce ni od nikogar, naj povedo, bom pa zemljo jaz prodala,« je rekla gospa Francka. Bralka l. iz Novega mesta je spraševala, če bo letos kakšna proslava ob 50-letnici partizanskega napada na nemško postojanko na Bučki, v spomin katerega je novomeška občina doslej imela svoj praznik. Misli, da nekaterih stvari iz preteklosti ne bi smeli pozabiti, tudi s tem napadom naj bi takrat skušali zavreti nemško izseljevanje slovenskih ljudi. Prevoznika A. iz Šentruperta zanima, kdaj bodo Občinarji nehali pobirati 5-odstotni zvezni davek, ki ga pobirajo od storitev. Pravi, da jim dacarji ne vedo povedati, za kaj ta denar še pobirajo, obrtniki pa že tako težko shajajo, saj je vse težje dobiti plačilo za opravljeno delo. Jože iz Dobindola, ki ima hišo ob cesti z Uršnih sel proti Gorenjim Suši-cam, je povabil predsednika krajevne skupnosti in župana Matjana Dvornika, naj prideta v lepem vremenu vsaj eno uro sedet pred njegovo hišo. Dal jima bo malico in kilometrino. Jože je seveda hotel opozoriti na to izredno slabo makadamsko cestno povezvo, s katere prah duši ljudi ob njej. Rad bi vedel, kdaj bo ta odsek prišel končno na vrsto za asfaltiranje. Tega mu tudi mi ne moremo povedati. Zvedeli pa smo, da tudi na občini vedo, da je to pomembnejša lokalna cesta in v izredno slabem stanju in da bi bila lahko že asfaltirana, vsaj v večjem delu, če bi se vodstvo krajevne skupnosti kaj brigalo zanjo. Tako pa je še na razpis za občinska sredstva ne prijavijo. Če bosta prihodnje leto krajevni skupnosti Dolenjske Toplice in Uršna sela stopili skupaj in jo prijavili ter še sami primaknili kakšen dinar, z asfaltiranjem te ceste ne bi smelo biti večjih težav. z L -D. Ostali brez vsega, vendar živi »Z našimi življenji so hoteli maščevati smrt 13 domačinov, ki so jih dan prej zaj klali ustaši,« pripoveduje snemalec Mirko Vesel o srečanju z martičevci 1 NOVO MESTO — Menda doslej še nobena vojna ni terjala več žrtev med novinarji kot jugoslovanska. Kaj malo je manjkalo, da se na ta seznam nista vpisala tudi Novomeščana, novinarka Tanja Starič in snemalec Mirko Vesel. Kdor je v soboto zvečer spremljal osrednji Dnevnik ljubljanske televizije, je iz ust novinarke Tanje lahko slišal, zakaj ta večer ni slikovnih poročil s hrvaškega bojišča. Televizijska ekipa je bila dobri dve uri v rokah srbskih miličnikov in martičevcev nekje na memo randumski srbsko-hrvaški meji pri Karlovcu. Imeli so srečo. Po trdem zasliševanju in grožnjah z nožem so jih na koncu le spustili. Domov so se vrnili »goli in bosi«, brez službenega avtomobila in brez televizijske opreme. OSTAL BREZ VSEGA — Snemalec Mirko Vesel se je v soboto iz okupirane Hrvaške vrnil z avtobusom. Martičevci so snemalni ekipi, v kateri je bila tudi novinarka Tanja Starič, zaplenili avto, vso snemalo opremo, Mirko pa bo med osebnimi stvarmi še najbolj pogrešal svoj fotoaparat Nikon, posnete filme in telefonski pozivnik. (Foto: J. P.) Z Mirkom Veselom smo se pogovarjali v ponedeljek popoldan, ko si je že malo opomogel od strahu, ki gaje doživel to sobotno dopoldne. »V naši ljubljanski TV-hiši so naju s Staričevo določili, da teden dni spremljava vojno na Hrvaškem. Ker so bile pripombe, da si ne upava na fronto izven Zagreba, sva že v petek obiskala Banijo in v soboto zavila proti Karlovcu, saj so tam pričakovali tudi prihod evropskih opazovalcev. S seboj sva vzela poročevalko skopske televizije in odpeljali smo se vojni naproti,« pripoveduje dolgoletni prekaljeni snemalec Mirko Vesel. Center Karlovca so prepeljali brez težav in tako rekoč ni bilo kaj posneti. Na cesti VESELA JESEN MARIBOR — Prihodnjo soboto, 12. oktobra, se bo ob 19.45 v dvorani Tabor začel tradicionalni festival narečnih popevk Vesela jesen. Halo, tukaj Dolenjski list! piaaii, zaiu jc ta/.jL ic- lefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. proti Plitvicam pa so naleteli na prvo večjo utrjeno barikado. Na mostu čez Korano sojih ustavili hrvaški gardisti, vendar jim niso povedali, daje le streljaj naprej srbska blokada. »Cesta ni dala slutiti, da se bo kaj zgodilo, saj smo srečevali avtobuse in osebna vozila. Kar naenkrat nas je presenetil znak stop in obstopili so nas oboroženi vojaki in civilisti. Sprva smo mislili, da gre za hrvaško posadko, ko pa smo zagledali rdeče zvezde na kapah, nam je bilo jasno, da smo v zanki. Zahtevali so dokumente in nam takoj vzeli ključe od avta. Spraševali so nas, zakaj nismo prišli včeraj, ko so ustaši v sosednji vasi poklali 13 domačinov. Zahtevali so, da gremo na mesto zločina in posnamemo še sveže gomile. Oboroženi so bili še posebej pozorni na novinarki, ki sta imeli na sebi priponko s šahovnico,« pripoveduje Mirko, ki seje poskušal izvleči z izgovorom, da je od ljubljanske televizije in da bodo to njegovi prvi posnetki iz vojne. Morda mu je to pomagalo. Martičevec se je odpeljal z dokumenti. Ko sc je čez približno uro vrnil, je zaplenil stoenko in novinarki, Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje te- Mirko pa je moral v njihovo katrco. P,| l/ nau co. • | nekaj minutah vožnje so se pripeljali! vojakov i* utrjeno postojanko, polno vojakov I razpostavljenega orožja. Vse okolišk*] hiše so bile zapuščene. »Eden od šefov nas je vzel v precep® nam grozil, da nas bo odpeljal v Topo*' sko in Glino, kjer bomo snemali njihO’ ve položaje, hrvaške ranjence na Petre vi gori in drugo, kar nam bodo ukazali Povedal nam je, da nas bodo potem V držali za talce toliko časa, dokler ne be do videli, kaj bo objavila ljubljanska ^ levizija. Iz ozadja so prihajali glasovi 'Ubit ču ih. Dajmo jih zaklat’« in pe dobno. Novinarki iz Skopja je postalo slabo in se je skorajda onesvestila. P0-! tem seje pripeljal nov zasliševalec zav'; dijem ljubljanske registracije. Nago ve ril sem ga v slovenskem jeziku, pa bi n* zato skorajda klofutnil. Pregledal na®1 je avto, dokumente in osebne stvari i® odločil, da nam vse zaplenijo. Še sreč®> da je takrat mimo pripeljal avtob* skočili smo vanj in se odpeljali Pr(f Zagrebu,« je Mirko končal in dodal,® so res ostali brez vsega, vendar živi. _L J. PAVLIN 1 * i ari USPEL DOBRODELNI KONCERT — Športna dvorana že dolgo ni bila U polna kot v četrtek, ko je v njej sedelo več kot 1200 obiskovalcev velike dobrod^ prireditve, ki sta jo skupaj pripravila dolenjsko Društvo za cerebralno parazitioj podružnica Društva multiple skleroze. Zaigrali in zapeli so ansambli RingelŠpil f ni/a Verderberja, Ivana Puglja, Spomin, Nika Zajca, Rubin, skupine Pop D&ir Čuki, Slapovi in Jože Skubic, Arruba in Make up, Chateau Damjana in navdušili so Heidi Korošec, Družinski trio Novina pa Franc Košir in seveda Kacin, republiški minister za informiranje. Spraševal ga je voditelj Boris K°P\\L Velja omeniti še tri modne revije, ki so jih za dobrodelni koncert pripravila podie\t Beti, Novoteks in Labod, modele pa so prikazali manekeni Reklam studia M ' Edina- napaka koncerta je bila njegova pretirafl dolžina, saj so obisko valci po štirih urah sedenja pričeli zapuščati dvorano. Na boi Željka Stojšin, predsednica Društva za cerebralno paralizo, in Rajko Ivančič, pref & sednik Društva multiple skleroze — podružnice za Dolenjsko se zahvaljujeta j|r Kacinu za obisk. (Foto: J. Pavlin) studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista fffl 11 II m Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega li*1* dodelil nagrado RENATI PRAH s Pečja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Pozdravljena Slovenija — ANS. SLAVKA PLUTA 2 (2) Mlinarjeva hči — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 3 (1) Moja mamica — DRUŽINSKI TRIO NOVINA 4 (5) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA 5 (9) Gozdovi umirajo — SPOMIN 6 (8) Polka za prijatelje — ANS. IVANA PUGLJA 7 (4) Topliška dolina - FIS 8 (6) Na kmečki turizem — FANTJE IZPOD ROGLJE 9 (7) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC 10(—) Rad zapojem ti, Slovenija — MARELA Predlog za prihodnji teden: Zvezda, ki se utrne — ANSAMBEL LOJZE! n SLAKA Q % £> Glasujem za: ~ Moj naslov: 1 Ut Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto L Peterle med dolenjskimi polharji Predsednik vlade odprl lov na polhe DRUŽINSKA VAS —Po starem in nenapisanem pravilu se 25. septembra vsako leto odpre lov na polhe. Na Dolenjskem ga je letos uradno odprl kar predsednik vlade Lojze Pe-rle terle. Minulo soboto se je s spremstvom vračal s pogovorov v Mokricah in se v večernih urah ustavil v gostilni Domen v Družinski vasi. Gostilničar Zorko je svojemu sošolcu iz gimnazijskih let skupaj z dolenjskimi polharji pripravil pravo polharsko noč. Na hribu Marof nad gostilno so polharji pod vodstvom Toneta Kebla-Bineta iz Trške Gore postavili 38 pasti, zakurili ognje in mešali polšji golaž. Dobro razpoloženi predsednik se je ob polenajstih ponoči s polharji odpravil na ogled pasti. Ulov ni bil tak, kot so si želeli, seveda pa so polharji poskrbeli, da je bilo polhov kljub temu dovolj. »Oglašala sta se čuk in sova pa tudi jasna noč je bila kriva, da so bile polšnice bolj prazne kot polne,« je našel izgovor polharski profesionalec Bine in dodal, da so Ljubljančani te nežne živalce še kosmate odnesli v Ljubljano. Sicer pa je Bine menil, da so navzoči predstavniki novomeške občine v mnogočem pokvarili originalno pripravljeno polharsko noč, saj so se ves večer s predsednikom Peterletom pogovarjali le o političnih stvareh, za polharsko besedo pa je zmanjkalo časa. Kljub temu je bil za skupino dolenjskih polhaijev to velik dogodek. Doslej so več ali manj delali v anonimnosti. Bine pravi, da je najmanjši med polharji. V tridesetih letih je doživel marsikaj. Lani je skupaj ujel 180 polhov, njegov rekord v eni noči pa je 45 živalic. »Letos ne bo najboljši lov na polhe, saj so se živalce že precej ........................ e. Ob poredile zaradi obilice hrane. Ob prvem mrazu bodo smuknile v dupla in potem bo lova konec,« pove Bine in doda, da bodo kljub temu pripravili Polhar Tone Kebel-Bin® pri Milanu Osolniku tradrO®0^^ polharsko noč. Povabili boo ^ novomeško godbo in zagotavljaj ’ a„ bo polhov za vse dovolj, če ne . c če, jih bodo vzeli pa iz zamrzov skrinje. PAVLIN