Leto IV., itev. 213 PoStoma pavsanrana. V Ljubljani, sreda dne 12. septembra 1923 cena i Din I«||»|» Q» » »lutral. jjtane mesečno 12-80 Din It inozemstvo 25'— . ■eobvezn« Oglasi po tarifo. Uredništvo: HOdošičeva cesta št 16/L Telefon It 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto fn politiko Račun prt poitn. eekoT. zavodu itev. 11.842. Ljubljana, 11. septembra, povratek gospoda Pašiča je nekoliko razčistil nejasno situacijo glede najvažnejšega vprašanja, ki se nahaja danes na dnevnem redu našo državne in narodne politike. Bolj jasno nego dosedaj vidimo pred seboj vso težino problema. Italija gre sistematično za tem, da ram zapre dohod na severni Jadran, ddnosno da ga spravi v svoje roko. Ne =amo, da so hočo polastiti Reke ter nam iztrgati tudi Bar oš in Delto, tem-veš skuša nam celo diktirati, da si niti v Bakru ne smemo zgraditi lastnega pristanišča, češ, da bi to pomenilo smrt Reki. Rim je očividno odločen izsiliti od Jugoslavije svoje zalite ve. V diplomatični igri so Italijani mojstri. Svoj konflikt z Grško so porabili, da se vojaško pripravijo tudi proti nam — saj sta Krf in Reka v neposredni zvezi! — in svoj delni ženevski neuspeh skušajo spremeniti v uspešno naložbo političnega kapitala proti Jugoslaviji. Kakor vedno v podobnih situacijah se pojavlja okrog r.as v teh kritičnih trenutkih sistematična obkro-ževalna akcija. Na Madžarskem dvigajo probujajoči se Madžari še predrz-nejše svoje glave, ob bolgarski moji se ibirajo kar regularni polki k manevrom, na albanskih granicah snujejo kajaki nove predrznosti. Kdo ne --idi roke, ki drži te politično - prevratne niti? Kdo dvomi, da je v toku na veliko zasnovana diplomntična igra, da so spletke in grožnjo na poslu, da pademo na kolena? Francija stoji na naši strani. Res. Njene simpatije so gotovo pri nas. Verjetno je, da se je gosp. Poincar6 prijateljsko potrudil v Rimu. Toda nam no-dostaje glavnega prijatelja in pomočnika: nas samih. Naša politika napram Italiji je od Rapalla sem politika nosi-gurnosti in omahovanja. Izvirni greh naše diplomacije v zadevi reškega problema je bil, da ni znala zagrabiti prilike, ki bi nam omogočila registriranje rapallsko pogodbo pri Zvezi narodov. Tako smo sami oslabili avtoriteti' pakta, na katerem sloni ves problem in dali Italiji korajžo, da preti z njoga očitim porušenjem. In nikdar nismo znali predstaviti svetu svoje argumente. Nobena država no stori tako malo za reputacijo svojega imena, za uve-ljavljenje svojih interesov, za spoznavanje svojih življenjskih prilik, kakor naša. Vsaka zamorska republika nas nadkriljuje v inozemski propagandi. Mi nismo znali svetu pokazati, da je gledo Reke pravica in to ne le ona, ki izvira iz črke pogodbe, na naši strani, pustili smo. da so nas noprijatelji do dobra naslikali kot večne nemirneže, ki nima-druge želje nego se pretepali z vsemi sosedi, zato je svet napram nam ravnodušen in laško mahinacije imajo "tvorjono polje. Naša diplomacija jo menda smatrala z Kapallom svoje glavno delo opravljeno. Ona ni videla, kar je spoznal pri-prosti državljan: da je reški problem v Kapallu šelo postavljen. Zato so naša notranja politika ni znala poslužiti uspešnejših sredstev, nego so besede. Danes vidimo, kako ogromnega pomena bi bilo, da smo takoj pristopili iz-eradbi kakšnega pristanišča v nepolni bližini Roke. Z Bakrom ali Mar-tinščico se je dalo obrezuspešiti vse ekonomske zavojevalne načrte Italijo, M tvorijo jedro reškega spora. Zo resne priprave na izgradbo enega izmed teli dveh pristanišč bi bile dalo razvo-]n dogodkov morda povsem drugi poje!;. Danes vidimo, kako se Italija boji Bakra —- toda danes je Rim že tako predrzen, da si nam upa reči: roke Proč od Bakra! Usodepolno neodločnost naše politike opazujemo tudi v zadnjih dneh. Tsiti enkrat nismo slišali iz ust le onega danes na krmilu se nahajajočih državnikov jasne besede o reškem sporu. Medtem ko Mussolini vos svet bombardira s svojimi izjavami, vlada pri nas molk, k' ga izgleda, vsa Evropa tolmači kot slabost. Nikjer ne vidimo poskusa mo-ralične in pravne obrambo našega sta-ksea. Danes je laško časopisje nbralo mile ^riine in dela Jugoslaviji prijazen °oraz. To ni dobro znamenje. Italija odklanja arbitražo, vztraja pri jedru svojega predloga, ki .ji dajo Reko'in jc vendar ljubeznjiva? Rim je moral do-b"i informacije, ki niso častno za nas. Kritični dan jo pred durmi ln kma-»i bomo videli, katero igro je igral g. 1 ašič. Pašičevo poročilo o Reki ITALIJA VZTRAJA PRI SVOJEM PREDLOGU. — SVARILO FRANCIJE. — ANGLEŠKA DOMNEVANJA. — PARIŠKE INFORMACIJE. Beograd, 11. septembra, p. Nocoj se je vršila pod predsedstvom preds. Pašiča 3oja ministrskega sveta, ki jo trajala od 17. do 19. ure. Potek seje jo bil sledeči: Najprej je poročal ministor dr. Jankovič o splošnih političnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu za časa Pašičeve odsotnosti. Nato sta minisrta Vujičič in genoral Pošič obvestila o odredbah, ki so se ukrenile proti napadom bolgarskih komitašov. Te odrodbe so izdatne, tako da se obmejnomu prebivalstvu ni bati opasnosti. Protiakcija naših dobrovolj-skili čet na levi obali Vardarja je povsem uspela ter je upati, da bo naše prebivalstvo tudi v teh krajih odslej dobro zaščiteno proti napadom roparskih tolp. Meja proti Albaniji je osiguranain nam gre albanska vlada v tom oziru na roke. Ona želi celo sodolovati z našimi četami proti kačakom. Sledil je referat min. predsednika Pašiča o njegovi pariški misiji. Pašič je podrobno poročal o konferenci s Polnca-rčjem ter o svojih razgovorih z angleškim ln italijanskim veleposlanikom. Izjavit je, da so našle njegove zahteve umevanje pri francoski vladi. Glede reškega vprašanja je dobil v Parizu zatrdila, da bo Francija podpirala Jugoslavijo, ker je prepričana, da naša država nima agresivnih namer proti Italiji. Francoska vlada Je prijateljsko nasvetovala Mussoliulju mirni 9|>o razum ter je opozorila na opasne konsekvence anekslje Reke. Izgleda pa, da je francoska vlada dobila iz Rima odgovor, da je sporazum na bazi laškega predloga edini način, da se naš spor z Italijo mirno reši. Rimska vlada je obvestila francosko vlado, da gradi Jugoslavija pomorsko pristanišče v Bakru, da ubije reško pristanišče. Italija ne more dopustiti, da bi zadela Reko taka usoda. Italijani sodijo, da bo Anglija odobravala njihovo stališče. Razpoloženje v Londonu napram našemu stališču Je znatno hladnejše nego v Parizu. Navzlic vsem težkočam goji Pašič vendar še nado, da se jugosiovanslio-ltalljanski spor mimo reši s kompromisom. V sejo Je bil nato pozvan pomočnik zun. ministra Ljuba Nešič, ki je poročal o svojih zadnjih razgovorih z odpravnikom italijanskih poslov v Beogradu Sum-montom. Sklepi še niso bili storjeni. Oh zaključku se je razvila diskusija o celokupnem zunanjem položaju. Pašič jc posebno poudarjal prijateljsko zadržanje francosko vlade napram Jugoslaviji. To prijateljstvo se bo manifestiralo v posebni konvenciji, ki se sklene med obema državama na prijateljski način v finančnih in političnih vprašanjih. Pašič je končno poročal o Radičevi propagandi ter ugotovil, da Radič na Angleškem nima nobenega uspeha. Angleška vlada ga namerava kot nadležnega Inozemca Izgnati. Beograd, 11. septembra, p. Danos po-poldne je italijanski odpravnik poslov Summonte ponovno posetil Ljubo Neši-da in ga vprašal, ali ima naša vlnda glede reškega vprašanja kake nove predloge. Dobil jo odgovor, da so to vprašanje nahaja še v Stadiju razpravo. London, 11. septembra, r. V angleških političnih krogih s skrbjo opazujejo, kako so Italija pripravlja na nastop proti Jugoslaviji ter domnevajo, da bo 15. september eden najbolj kritičnih dni. Politična sitnarila REŽIM PRED TEŽKIMI NALOGAMI. — SLABI IZGLEDI POLITlC-NE KUPČIJE. — POOSTRITEV ODNOŠAJEV V PARLAMENTU. sporazum POMIRLJIVI TON LAŠKEGA ČASOPISJA. — MUSSOLINI PRIČAKUJE, DA BO JUGOSLAVIJA PRISTALA NA GLAVNE LAŠKE POGOJE. Čatvoritev poljskih borz Varšava, 10. septembra, r. Vlada jo t!)Prla do nadaljnjega vse denarno in de-v'zne borze. Rim, 11. septem. i. Italijansko-jugo-slovanska napetost Ie v zadnjih 24 urah znatno popustila, če že nI popolnoma odstranjena. Italijansko časopisje, ki je še pred kratkim povdarjalo Intranslgentno stališče Jugoslavije napram spravljivemu tonu Mussolinija v govoru pred ministrskim svetom, sc poslužuje danes povsem drugega tona. «Epoca», očividno inspirirana od kom-petentnih faktorjev, piše: »Stik grško-italijanskcga konflikta z jugoslovansko-italijansklm je popolnoma slučajen. Jugoslovanska vlada bo v kratkem odgovorila na Mussolinijcve zahteve. Če bodo po tein odgovoru nadaljna pogajanja sploh mogoča, se bodo nadaljevala brez ozira na termine, ki jih je stavil Mussolini. Italija želi še vedno, da se reško vprašanje reši v medsebojnem sporazumu. Vsekakor jc rešitev nujna.. «Tribuna» priobčuje v enakem tonu sestavljen članek, v katerem povdarja potrebo medsebojnega sporazuma v reškem vprašanju. Rešitev kakega zunanjega razsodišča bi ne bila dobra, ker ne temelji nikdar na prijateljskem sporazumu neposredno zainteresiranih. Jugoslaviji jc dano na prosto, da spremeni po Italiji predlagano formulo v gotovem smislu, če sc drži v splošnem njenega duha. Ce pa bi Jugoslavija popolnoma odklonila italijanski predlog, potem dobi Italija zopet popolno akcijsko svobodo. List meni, da bo ministrski predsednik Pašič šel po poti, ki jo začrtuje italijanska formula. Olav- no je, da pokažeta obe vladi dobro voljo za dosego sporazuma. Ce dokaže Jugoslavija, kakor je pričakovati ln želeti, da Ima dobro voljo za sporazum z Italijo, bo ta mogla ukreniti vse, da odstrani vse zapreke, ki nasprotujejo ciljem obeh držav. V nadaljnem jc naglasiti še Musso-linijevo izjavo, ki jo je podal dopisniku «Daily Ncwsa», v kateri povdarja svojo željo, da bi pokazala Jugoslavija razumevanje za zmernost, ki si jo nalaga. Iskal jc pota za zbližanje in svoječasno dokazal svojo dobro voljo. Italija upa, da bo tvorila ureditev reškega vprašanja novo vez med obema državama. Pariz, 11. septembra, r. .Agcnce Ha-vas» javlja: «Petit Journal» povdarja v posebnem članku, da mora priti čim prej do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, da se razvoj reškega pristanišča popolnoma ne zatre radi razgovorov, ki jim ni konca. Ako se bo konflikt nadaljeval, bo izgubilo pristanišče vsako važnost za eno, kakor za drugo državo. Tudi italijanski dopisnik lista «Matin» naglaša potrebo, da se vprašanje Reke skoro reši. Mussolini je izjavil milanskemu dopisniku lista «DaiIy Mail» svoje trdno prepričanje, da bo država Srbov, Hrvatov in Slovencev pristala na aranžma Italije. Ustvarjanje nove procedure ne more ugodno vplivati na rešitev reškega problema. «Journa! des Dcbats. piše, da fran coska vlada ne bi mogla ostati ravnodušna v slučaju nastopa proti Jugoslaviji in s tem proti Mali antanti. Beograd, 11. septembra, d. Pašič se iz inozemstva nI vrnil zdrav ter je videti precej slnb. Dopoldan ga je obiskal predsednik parlamenta Jovanovlč ter mu je poročal o pogajanjih s klerikalci, ki so še vedno no morejo odločiti, ali naj ostanejo z Uadičem ali naj gredo s Pašlčem. Akoravno so radikali pripravljeni na koncesije glede administrativnih vprašanj, proti temu, da Jih klerikalci vsaj natiho-mn podpirajo, se Izgledi nadaljnjih pogajanj z dr. Korošcem no presojajo povoljno. Situacija vlade je vsled izmikanja Turkov, Nemcev in Humunov postala jako prekar-no. Pašič so je dal Informirati pri demokratih o možnosti koalicije. Demokrati bo gladko odklonili. Ob 11. uri je bil Pašič v dvoru, kjer jo podal kralju obširen referat o zunanji in notranji politični situaciji. V pnrlamontu postaja že jako živahno in razprave v finančnem odboru vzbujajo mnogo interesa. Opozicija pripravlja ostra napade na politiko rndikalske vlade iu parlamentarno zasednnje, ki so prlino 20. t m. bo ostalo v znamonju poostritvo notranjepolitičnih sporov. Precejšen utls ]a napravila vest, da so pri volitvah v mu. si imensko versko zastopstvo Vakul vseli 48 mandatov priborili pristaši muslimanske organizacije, medtem ko je tako zvali r Mnglajllčeva skupina, ki jo bila v zvezi z radikali, popolnoma propadla. Finančni odbor je nadaljeval razpravo o novih taksah In pristojbinah. Domokrat Sokič jo ostro grajal nesocljalno povišanje pristojbin, demokrat dr. Popovič je v sijajnem govoru kritiziral zakonski načrt ter osobito naglašal, da uvaja lurtim nove davke, mod drugim 2 odst. davek za na. jemnike stanovanj. Seja se jutri nadaljuje. Aretacija morilcev italijanske misife ITALIJANI NOČEJO EVA- NOVE KOMPLIKACIJE RADI KRFA? - KUIRATL Rim, 11. septembra, j. Kakor poročajo iz Aten, jc bil polkovnik Basarln v P.pi-ru kot sokriv pri umoru Italijanske misije v Janjini poleg osmih drugih aretiran in odveden v Janjino. Pariz, 11. septombra. k. V pondeljok dno 17. septembra odpotuje v Janino preiskovalna komisija poslaniško konferenco pod predsedstvom japonskega polkovnika Shoubaya. Pariz, 11. soptembra. s. (Havas.) Zastopniki zaveznikov pri poslaniški kon-fcronci bodo dobili pri svojih vladah nova navodila, kako se ima izvršiti evakuacija Krfa po italijanskih četah. Na včerajšnji Beji ni prišlo da sporazuma. Rim, 11. septembra, s. Kakor javlja «L'Epoca» so italijanske čete brez Incidenta zasedle otok Loros. London, 11. septembra, r. «Times» in Daily Telegraf, smatrata, da Italija no namerava izprazniti Krfa. Po polslužbe-nlh poročilih Italijanskega tiska namerava Italija ostati na Krfu dotlej, da svetovno mirovno razsodišče, to je šele po par mesecih, ugotovi Iznos reparacij v gotovini. Italija jo odposlala na Krf celo onega državnega podtajnika, da uredi tamkaj italijansko carinsko upravo. Medtem so nadaljujejo vojaške pripravo, da so Krf obdrži v italijanskih rokah, dokler no bo rešeno vprašanje Roko in to kot jamstvo proti Jugoslaviji in Grški. Včeraj je svet Zvezo narodov sprojol predlog, da so vprašanjo zasedbo Krfa vzame v diskusijo na plenarni seji Zvezo narodov. To pa očividno zato, da bo tld malim državam prilika, da morejo protestirati proti nasilni politiki Italije. Rim, 11. septembra, j. »Tribuna, izjavlja, da bo Italija ostala na Krfu, dokler Qrška ne zadosti reparacljsklm zahtevam, ki segajo preko diplomatskih pogajanj. Mod tem se vrše priprave za prihod medzavezniških mornaric v eplrsko vodovje, pri čemur bodo italijanske ladje vozile na čelu mednarodne eskadre In kot prve sprejele pozdrav grške mornarice. Dan prihoda še nI določen, vendar pa bo najbrže Izbrati za to 20. september. Mod 18. in 20. t. m. bodo vkrcana tudi trupla umorjenih Italijanov v Prevest. Mussolini je izjavil, dopisniku «Dal-ly Newsa», da je Italija upravičena Iti z Anglijo roko v roki v Sredozemskem morju. Anglija si more pridobiti Italijansko prijateljstvo, če prizna enakopravnost Interesov obeli držav v Sredozemskem morju. Mussolini jc pripravljen voditi politiko svoje države v tem smislu, vendar pa mu je to delo vslod stališča Anglije zcio otežkočeno. Anglija In ves svet mora končno uvideti, da ima opraviti z novo Italijo, čile prijateljstvo mor« nuditi vsakomur dragocenih koristi. Budimpešta, 11. septembra, r. Iz zanesljivega vira se doznava, da je italijanski poslanik v Budimpešti Casta-gnetta dobil od italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija navodilo, ki vsebuje odločbe, kako naj se Madžarska vede, ako po 15. septembru nastanejo komplikacije v razgovorih med Italijo in Jugoslavijo. Danes je bii Castagnetta v avdijonc-i pri Horthjrju. Potem je imel razgovore z voditelji društva probujajočih se Madžarov. Doznava so, da so zadnje dni vrši mrzlično oborožovanje Madžarov ob naši meji, in sicer pod vodstvom italijanskih častnikov. Včeraj je dospolo v Budimpešto 6 italijanski častnikov v neznani misiji, ki so se nastanili v italijanskem poslaništvu. Beograd, 11. septembra, n. »Politika* piše: Zadnji čas se širijo vesti o dogovoru med Italijo in kosovskim ko-mitetom, po katerem bi so Albanija razširila na račun naše države. Zato bi na Italiia dobila Valano in Se nekiu drugili krajev v Albaniji. Na ta način namerava Italija ustvariti v Albaniji oporišče za svojo vojaško akcije. Obljublja, da bo vzela v zaščito tamošnjo katolike. Nov strahovit potres na Japonskem Tokio, 11. septembra, r. Včeraj popoldne je divjal po vsem japonskem otočju nov potres, ki je bil zelo močan In se dotaknil tudi krajev, katerih doslej ni prizadela katastrofa. Poginilo je zopet mnogo tisoč ljudi. Ta potres je šel preko vsega azijskega kontinenta. Iz Kalkute poročajo o močnem potresu po vsej Indiji. London, 11. septembra, r. V Tokiu in Yokohami razsajata legar in kolera. PROT1REVOLUCIJA NA RUSKEM? Beograd, 11. septembra, r. Poročila, došla preko Rima, javljajo, da jo izvršon na Trockega atentat. Boljševiški režim je baju padel. V mestu divja protirevo-luciia. NaraSianis draginje v ?semž?is Miinchen, 11. septembra, s. Draginja stalno narašča. Zemlja stane 75 tisoč mark, 1 liter marčnega piva 2 milijona 100 tisoč mark. Pariz, 11. septembra, s. Kakor poroča naznanja, da bo angleška vlada v najkrajšem času začela znova načelno razpravljati o roparacijskem vprašanju, ker pričakuje, da bo pasivni odpor Nemčije v 14 dneh končan. FRANCHET D' ESPEREY V BEOGRADU. Beograd, 11. septembra, p. Nocoj je priredila vlada na čast maršalu Franche-tu d' Espereyu v hotelu «Palals» slovesno večerjo. Prisotni so bili vsi člani vlade. Maršal se je danos vpisal v dvorsko knjigo. Posetil je tudi ministra vojne in mornarice ter nato v spremstvu francoskega poslanika obiskal francosko pokopališče v Beogradu. PESIMISTIČNI MADŽARSKI GLASOVI. Budimpešta, 11. septembra, j. Na madžarskih merodajnih mestih se vzdržujejo izjav o ženevskih pogajanjih med grofom Bcthlenom In dr. Nlnčičem. Splošno se povdarja, da prvo srečanje nI imelo najboljšega uspeha. Na obeh straneh se je načeloma povdarjala nujna potreba medsebojnega sporazuma, vendar pa je Jugoslavija zahtevala politične garancije, ki so za Madžarsko skoro nesprejemljive, ker ogrožajo njeno suverenlteto. Vse budimpeštansko časopisje svari v nasprotju z dosedanjim optimizmom pred prenagljenimi upi In povdarja, da so vsled vojaške onemoglosti politične garancije sploh odveč. Madžarska vlada bo sprejela vsako določbo, ki se sklada z določili triatlonska oosodb* Inozemske borze 11. septembra: CUUIIT: Berlin 0,000009; New-York ; 557.50; London 25.32; Pariz 81.82; Milan 24.82; Praga 10.0025; Budimpešta 0.08; Bukarešta 2.50; Beograd 5.05; Solija 5,40; Varšava 0.0023; Dunaj 0.00785; avstrijsko žigosano krono 0.0079. TRST: Berlin 0.50 do 0.75; Dunaj 0.032 do 0.33; Beograd 24.10 do 24.40; dinarji 24.20 do 24.50; dolarji 22.35 do 22.55; avstrijske krone 0.033 do 0.034; carinski franki 80 do 89.50. DUNAJ: Beograd 703 do 767; Berlin 0.085 do 0.105 (400 mark); Budimpešta 3.75 do 8.85; Bukarešta 817 do 319; Lon. don 821.700 do 322.700; Milan 3152 do 8164; New-York 70.085 do 71.185; Pariz 4032 do 4048; Praga 2120 do 2130; Solija 073 do 277; Varšava 0.25 do 0.26; Curih 12.725 do 12.775; valuto: dolarji 70.560 do 70.900; levi 651 do 659; nemške marke 0.08 do 0.10; funti 319.900 do 321.500; fr. franki 3085 do 4015; lire 3128 do 3148; dinarji 754 do 760; poljsko marke 0.24 — 0.26; leji 808 do 312; švicarski Iranki 12.610 do 12.690; češke krone 2102 do 2118; madžarske krone 2.35 do 2.55. PRAGA: Dunaj 4.625; Berlin 0.50 (milijon mark); Rim 150.75; Budimpešta 17.375; Pariz 192.75; London 153.25; New-York 33.80; Curih 610.25; Beograd 37. BERLIN: Dunaj 937.65; Budimpešta 3491.25; Milan 2.912.700; Praga 1,975.050; Pariz 3.790.500; London 299,325.000; New-York 66.084.500; Curih 11.970.000; Beograd 698.250. LONDON: Berlin 300 milijonov; New-York 455.25 do 455.75; Pariz 78.10 do 78.20, C urili 25.80 do 25.35; Milan 100.75 do 101; Praga 152 do 152.50; Dunaj 820 tisoč do 825.000; Beograd 420 do 440; So. lija 450 do 490. NEW-YORK: London 456.125; Paril 578.75; Berlin 0.00015; Curih 17.94; Pra. ga 299.50; Dunaj 0.14125; Beograd 107.50* "Bukarešta 46.25. Uspeh ili skega vešese^ma Velika denarna kriza v naši državi jo tistvarjala slaba pogoje za uspeh Ljubljanskega velikega sejma. Vendar pa jo bil razvoj kupčij ludi pri teb neugodnih prilikah tako povoljen, kakor niso toga pričakovali no sejmska upraca ne razstavljale! sami. Včeraj je volesejmski urad izdal statistiko o kupčijskih zaključkih, kato-M sestavil na podlagi informacij od raz: stavljaleov ln po lastnih beležkah. Po teh podatkih bo kupčljski sklepi posameznih skupin nastopni: 1.) strojna industrija 2.) izdelki iz železa in jekla, puškarstvo, mu-nicija 8.) ostali kovinski izdelki 4.) poljedelski stroji, poljedelsko orodje 5.) avtomobili, dvoko-lesa, pnevmatika, vozovi fl.) elektrotehnika iu razsvetljava 7.) kozmetika, farmacev-tični in kirurgični izdelki fl.) papirna industrija, grafika, kartonažain pisarniške potrebščine 9.) pohištvo in stanovanjska oproma ter ostala lesna Industrija tO.) usnje in konfekcija usnja 11.) tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerk veni paramenti 12.) klobuki, slamniki, ko-Sarstvo, vezenine, čipke IS.) lončena roba, ma-jolika, fayence, steklo 14.) galanterija, bijoute-rija, draguljarstvo, fina mehanika, optika. graverji, pasarji 15.) kemična industrija 16.) industrija živil 17.) stavbarstvo 18.) godala Din 88,000.000 80,000.000 8,500.000 62,000.000 8,000.000 18,000.000 1,400.000 20,000.000 11,000.000 20,000.000 18,000.000 4,000.000 3,500.000 7,700.000 22.300.000 32,000.000 1,700.000 2,000.000 Skupno Din 841,100.000 Število oseb. ki so posetile ves čas trajanja sejma razstavni prostor, ee ceni na okrog 140.000. Sejmski urad objavlja daljo, da je bilo 98 odst. razstavljal-cov zadovoljnih z organizacijo letošnjo prireditve. Ostala 2 odst. se pritozujora le glede dodelitve prostora, drugače pa sta tudi zadovoljna. Po večini so to tvrdke. ki so se prijavile v zadnjem hipu pred otvoritvijo in velesejmski urad vji-hovim zahtevam ni mogel več v polni meri ugoditi ter jim dodelil prostore, ki ?o pač še bili na razpolago. 99 odstotkov razstavljaleov je Izjavilo, da bo sigurno udeleži prihodnjega velesejma v jeaoni lota 1924. Paviljon za kužno bolezen. | V bolnici je občina svoječasno posta- j vila leseno barako za kužne bolezni. Zdravstveni odsek je zahteval, naj se postavi nov večji paviljon. Ker bi to stalo občino več milijonov kron, jo bila zahteva odklonjena. V ljudski kuhinji se ukine prehrana tujcev, ki je stala občino letos 80.000 dinarjev. Društvu »Grohar« se zagotovi rezerviranje prodaje stavbne parcele za postavitev razstavnega paviljona na Zrinskega trgu, ako se prične kmalu zidati. Zahteva konjederca Mendla za povišanje njegovih pristojbin se odkloui. Prodaja električnega podjetja. Ob 22. je obf. svet. Bahun načel komplicirano vprašanje končne rešitve mestnega električnega podjetja, ki naj bl postalo last zasebne drožbe, obstoječe iz občine ln falske elektrarne. Bahun je predlagal, naj se v varstvo interesov občinarjev zaslišijo izvedenci in finančniki. O stvari bodo razpravljali na tajni seji. Naj končno še omenimo, da občinski svet ni občutil potrebe, da bi se svom-nil rojstva našega prestolonaslednika. Od Bleda do Peograda Čudna so pota božja, ki po njih hodi dr. Korošec. Od zadnje jadranske večerje na Bledu plete, plete plot, in je zdaj v Beogradu. V važni misiji, vsekakor. Minister lahko postane aH pa Radičev naslednik ln oboje nI alnbo. V tej momentanl dilemi prihaja včerajšnji Slovenec« promptno s tisto misijo, ki ,o je dr. Korošeo prinesel še z Bleda: da se vrže na demokrate in retušira kulise. In tako beremo včeraj v dveh kolonah serijo »političnih vesti«, po-čenši pri »nepretrganem, sistematičnem in debelem humbugu* preko arabske pripovedke do staroslavnega razodetja, da so je SKS »rodila v demokratskem naročju«. Še univerzalni knlnk, uporaben kakor Elsa - flnld za vse klerikalne protine, je moral na plan in celo dr. Žerjavov enkreni klobuk iz Ptuja je Sol »Slovencu« v skomine. Vso to pisano blago pa difi ena sama morala, da so demokrati jezni na radikale lz zavisti, medtem ko jo »SLS v najodločnejši borbi proti radikalnemu režimn, kar dokazuje vsa njena parlamentarna borba proti beograjskemu nasilju in korupciji« — in kar bi »Jutro* že lahko vedelo. Nak, tega »Jutro* ne r(i, ker verjame Markovemu protokolu ln ne Slovencu*. Pač pa hitro vž, da je »Slovenec* po blejski misiji začel bogateti svoj jezikovni zaklad s »Stra-žino* žargonščino. Eha, »Slovenec*, taka »Stammtisch* - politika konča navadno z mačkom — in dr. Koroščeva misija od Bleda do Beograda je v čudnih rožah. Zato se je »Slovenec* nemara prenranil s svojo prvo potezo. In povrh se je še — izdal. Srbije, ki Je morda absolviral dva razreda gimnazije In — »Balkan« bl bil zadovoljen. + Komltaška organizacija v srezu Gjovgjelija. »Politika« poroča iz Gjev-gjellje, naše najbolj južne točke, da so oblasti Izsledile v šestih vaseh sreza močne komltaške organizacije. V mnogih hišah je bila skrita velika množina orožja In munlcije. Razen tega so dobile policijske oblasti v roke tudi neka) zelo važnih dokumentov, iz katerih je razvidno, da so imeli bolgarski komitaši vse pripravljeno za vpad na naše ozemlje sredi tekočega meseca. Aretirani kmetje Izjavljalo, da jih je bolgarski »vojvoda* Mo-devskl prisilil, da so vstopili v organizacijo. Žalostno je, da Imajo bolgarski komitaši v južni Srbiji tako moč, da lahko prisilijo domače prebivalce, da vstopajo v njihovo organizacijo. To je mogoče samo zato, ker je naša uprava v tem delu države tako za nič, da ne da prebivalstvu nobene zaslombe In zaščite. Marife ssrska obf. svet Maribor, 11. septembra. Tuli na današnji seji se je pokazalo, rta občinski svet pod županom Groar-jem kronično boleha in hira. Občinski r.'et je bil namreč šele čez eno uro sklepčen. Županovo gospodarstvo. Gosp. župan je v predzadnji seji javil. da je dobil za občino nekje — kje, ni povedal — kredit v znesku dveh milijonov. Občinski svet ga je poobla. stil, da se uporabi ta kredit za tlakovanje cest. Ponudbo za tlakovanje z asfaltom je stavila tvrdka Piekl, ki zahteva za m' 125 Din. Zagreb plača za enako tlakovanje 75—88 Din, po dm-2'ili mestih zopet drugače. Na vprašanje obč. svet. Bahuna, ali je bilo to delo javno razpisano, župan sploh ni odgo-voril, ampak je samo odgovoril, da se delo mudi in da je Piekl celo pripravljen čakati na plačilo. Zadeva jo bila izročena mestnemu svetu. Ogroženje mariborski socijalnlb Institucij. 'Vsled rcdukcije v ministrstvu za so cljalno politiko 30 prišle v nevarnost tudi mariborske socijalne Institucije, kakor zavod za zaščito dece in dnevno zavetišče. Zavetišče naj prevzame občina pod pogojem, da plača, ministrstvo za socijalno politiko podporo v znesku 1000 Din, ureditev pa se poveri posebnemu odseku petih članov z županom na Čelu. Otroškemu vrtcu v Cankarjevi ulici se odstopi za igriščem del vrtca, ki ga ima v najemu DijaSki dom. Burjlca radi branjevk. Obč. svet. Weixl predlaga regulacijo tržnega reda na ta način, da so podaljšajo ure za prodajo sadja in drugih pridelkov nebranjevkam do dveh popoldne, na vozovih pa neomajno. Klerikalci so se razhudili, češ, da naj bo dovoljeno prodajalcem v košarah poljubno dolgo ostajati na trgu. Po kratki debati je bil Weixlov predlog spre jet. Prošnja izvozničarske tvrdke Marko-rič za znižanje pristojbin v mestni klavnici, za kar bi dajala mestu za 20 odstotkov cenejše meso, je bila izroče na priatoinemu odseku. Politične MpM '+ Potegnil jih Je. Zagrebški bloka-ški listi so pred dnevi poročali, da je dr. Korošec vodstvu Radičeve stranke za nedeljo najavil svo) prihod v Zagreb v svrho podrobne konference o odnošajih v federalističnem bloku In o svojih razgovorih z radlkalci. Medtem je pa, kakor pišejo včerajšnje »Novosti«, dr. Korošec svoje zagrebške zaveznike enostavno potegnil In v svojem žurjenju proti Beogradu sploh nt v Zagrebu Izstopil. BIo-kaški listi navzlic temu samo pohlevno beležijo, da se dr. Korošec prizadeva, da postane voditelj federalističnega bloka. + Bo res tako? »Politika* javlja te Rima: Povodom sklepa konference veleposlanikov v vprašanju Italtjansko-grške-ga konflikta se zapaža v Italijanskih služ benih krogih čisto drugo razpoloženje z ozlrom na odnošaje proti Jugoslaviji. V službenih krogih so prepričani, da bo Ju goslavlja sprejela solucijo, ki jo Je predložila Italija. Dokler le bila pozornost Italije naperjena v drugo smer, dotlej je mogla Jugoslavija ne privoliti v italijansko solucijo reškega vprašanja. Sedaj pa, ko je konflikt Italije in Grčije v glavnem rešen povoljno za Italijo, se mora vrniti Jugoslavija k svolhn prvobitnim namenom, t. J. mora sprejeti italijanske pogoje. Tako rimsko poročilo v »Politi ki« In mi smo res radovedni, ako naša vlada ne zna drugega kot popuščati vedno ln povsod. + «SIovenska Macedonija*. Pod tem naslovom priobčuje «BaIkan» dolg članek o našem Prekmurju In omenja tudi slučaj umora orožnikov, sicer pa poskuša dokazovati, da Je slovenska uprava kriva, da so se razmere v Prekmurju razvile v tej smeri, da je tam vse ma-džarofilsko. To upravo treba spremeniti ker drugače Izgubimo Prekmurje ln »Balkan* predlaga: »Za to deželo bl bila sedaj edina rešitev, da se postavi na čelo uprave pravi Srb iz Srbije, mož šlroko-gruden in pošten, ki bi bil brez onih pred sodkov In navad, v katerih je vzgojena naša demokratska družba. S taktičnim postopanjem bl mogel pridobiti te ljudi k| jih mi sedaj zmerjamo s psovko «ma-džaron«. Ako se bo nadaljevalo z demokratsko nacionalno propagando, bo še slabše«. Tako »Balkan«, ki misli, da bi se moralo prekmursko vprašanje reševati tako, kakor so ga začeli reševati radlkalci: s korupcijo In podpiranjem ma džaronsklh stremljenj. Samo to še manj ka, da prevzame upravo v Prekmurju kak radikalskl okrožni načelnik Iz lužne Po svetu — Japonskega potresa še nI konec? Madžarski profosor Koows Ligieti-Rado, specialist za potresne zadeve na seis-mografskem zavodu v Budimpešti izjavlja, da bo sedanjemu potresu sledilo šo okoli tisoč sunkov sekundarnega značaja. Japonske nesreče torej še ni konec. — Kandidati za letošnjo Noblovo mirovno nagrado. Berlinska »Deutsche All-gemeine Zeltung« poroča, da se za letošnjo mirovno nagrado poteguje trideset kandidatov. Med najbolj znanimi imeni so: lord Robert Cecil, angleški narodni gospodar Keynes in bivši italijanski ministrski predsednik F. S. Nitti. - Kongres matematikov. Kongres matematikov bo v dneh 25., 20., 27. ln 28. septembra v Livornu. Sklicalo ga bo italijansko društvo matematičnih znanosti »Mathesi«. Glavna točka, s katero se bo bavll kongres in o njej stvoril dale-kosežne ukrepe, je znanstveni pouk na srednjih šolah. Poleg tega bodo na dne r-nem redu znanstvena predavanja o novih teorijah. V pripravljalnem odboru za kongres se nahajajo odlične osebnosti znanstvenoga sveta. Med drugimi sedi v njem kardinal Maffi. — Karambol dveh letal v zraka. V četrtek se je Benečanom nudil nenavaden prizor, ki je menda doslej osamljen slučaj na polju letalskih nesreč. Dve vojaški letali sta nad Benetkami trčili skupaj v višini 700 m nad zemljo. Vse osebe, ki so se nahajale v zrakoplovih, so bile mrtve. En ranjeneo je po trčenju skočil iz letala ter be pri padcu na zemljo raztreščil. — Nazadovanje članov ruske komunistične stranke. Berlinski list »Deutnche Tageszeitung« poroča, da je centralni komisarijat komunistične stranke v Moskvi v svojem letnem poročilu objavil, da je začetkom preteklega meseca bilo v celem organiziranih le 73.000 članov komunistične stranke. To število priča o silnem nazadovanju članov Btranke, osobito ako vpoštevamo, da je bilo leta 1920. organiziranih v Rusiji 600.000 komunistov. Uradniki in častniki rdeče armade reprezentirajo od tega števila dve tretjini, a delavcev ni več kakor 12 odstotkov. Mladine«, v Katerem obdeluje pisec narodno pesništvo hrvatskih emigrantov v Ameriki. Mladineo zatrjuje, da je mod Hrvati v Ameriki nastalo mnogo novih narodnih pesmi, katere opisujejo famili-jarne faze ameriškega življenja v epski obliki. Pesmi bo iskrono in prostodušno ter se v tem pogledu približujejo amori-ški knjižovnosti. Pariška «Grand Opera* je postavila za letošnjo sezono na program sledeče noviteti Bruneau: «Lo jardln du Para-dis* (4 dejanja); Widor: »Siang-Sin* (4 dejanja); Tournemhe: »La Pretosse de Ladmiraulta*, »Les dieux sont morts«; Emmanuol. »Salamine«; Andrč Bloch: »Prelude ferique»; Gaubert: »Naila«; Magnard: »Guorcoeur«. Tako propagirajo Parižani svojo nacionalno umetnost v glasbi. Belgijska kritika o češkoslovaškem pisatelju. Bruselski »Le Pouple« je no-davno prinesel iz poresa Leona Legav-reja študijo o češki literaturi. Legavre pravi, da nosi češko slovstvo pečat politično in versko obeležje. Simbol češkoslovaške lepe knjige da je Jirasek, katerega življensko delo Be d£ subsumirati pod pojom: svoboda. Jlraska imenuje Legavre »simbol češke narodne energije*. Pasljonske Igre v Budimpešti. Bu- dimpoštansko narodno gledališče namerava prihodnje leto v januarju uprizoriti cikel pasijonskih iger, katere bo reži-ral Aleksander Ilovosi po vzorcu Reln-hardtovega gledališča. Ki eo zastopane na posameznih ftucoit«. tah, o življensklh razmerah, štipendijah itd. (Novi člani ee sprejemajo po vpiiq na univerzo.) Informacije se dajejo mt. meno ali pismeno. Tajništvo se nahaja , lastnem društvenem domu. Naslov: To-manova ulica 8, Ljubljana (na vrtu N> rodnega doma). X Zahvala. «Društvo obrtnikov tu Jesenicah* je darovalo 800 Din za tii kup šolekih potrebščin ubogim šolarjom in sicer za Dovje 50 Din, Jesenice 150 in Kor. Belo 100 Din. Podpisani se za ve-likodušnt dar najiskrenejo zahvaljuje, -Ivan Šega. Spor t Prosvela Zadnja operna predstava za abonen-te reda E lanske sezone 1922./23. bo v sredo dne 12. septembra. Uprizori se opera »Tosca* z odličnim gostom dr. M. Nasto v glavni tenorski vlogi. Nasbv-no vlogo poje gdč. Zlkova, Scarpijo g. Levar, cerkovnika g. Pugeij. V ostalih vlogah nastopijo gg. Mohorič, Subelj, Moncin itd. «Carmen». Pod veletempcrairentno taktirko našega najbolj discipliniranega kapelnika Matačiča se je sinoči v operi pela Bizetova »Carmen*. Naslovno vlogo je imela gdč. Rewiczeva; rešila jo je dobro. Izboren v vsakem pogledu je bil don Joso drja. Nasto. Poleg sijajne pevske partije jo absolviral svoj dol tudi igralsko prvovrstno. Odlikovala sta se daljo g. Cvejič kot Escamilo in gdč. Sfiligojeva. Oba sta od zadnjo sezone glasovno prijetno napredovala. — Gledališče je bilo razprodano, publika ni štedila s aplavzi. Gdč. Rewiczova je pre jela po tretjem dejanju šopek. Nova Italijanska opera. Italijanski komponist Primo Riccitolli je napisal opero »I Compagnacci*. Delo se jo izvajalo v Buenos Airesu ter doseglo povoljen uspeh. Tekom sezone se bo opera pela v milanski «Scali*. Muzika Riccitel-lijeva so poslužuje močnih neposrednih kontrastov ter jo polna invencije. Opera je slika zdravega humorja, ironije in sarkazma in jo prepletena s sentimentalno zaljubljenostjo. Kongres glasbenih ved bodo imoli Nemci v Leipzigu letos od 15. do 20. oktobra. Predsedoval mu bo prof. dr. H. Abert. Razpravljalo se bo o vseh glasbenih vprašanjih. V dneh kongresa se bo vrpll velik koneort v Tomaževi cerkvi, ki je po svojih motetah svetovno znana. Novo Straussovo delo. Skladatelj Rikard Strauss, ki se sedaj pripravlja na potovanje v Ameriko, je dovršil novo delo z Imenom »Intermezzo*, meščanska komedija. Delo ima dve dejanji in 14 prizorov. Snov za delo je vzol Strauss lz lastnega življenja. Kot model za glasbeno vlogo mu jo služila lastna žena. Narodna poezija hrvatskih Izseljencev v Ameriki. »Nevrvork Eevenlng Post* ie objavil članek iz ueresa Ivana Službene oblave Ljubljanskega lah-koatletskega podsaveza. — Na olimpijski dan 16. t. m. se vrši propagandna štafeta skozi Ljubljano, katere se lahko udeleže tudi klubi, ki niso včlanjeni v LLAP. Start pred Narodnim domom ob 10. url dopoldne dalje Dunajska cesta - Dalmatinova ulica - Komenskega ulica - Resljeva cesta - jubilejni most - Kopitarjeva ulica - Vodnikov trg - Pred Škofijo - Stritarjeva ulica - Prešernova ulica - Selen-burgova ulica - Nunska cerkev. — Proga meri približno 2400 m In Ima 7 predaj. Prijave naj se pošlje do 14. t. m. do 18. ure na naslov Franc Bar, Cankarjevo nabrežje 5. Prljavnlne ni nlkake. — Tajnik II. Se/e posl. odbora L {ubij. nogo m. pod saveza se vrše odslej redno ob sredah ob 20. v lokalu Športne zveze. — Tajnik. Jugoslovanski zimskosportnl savez sklicuje svojo glavno skupščino na nedeljo, dne 14. oktobra t. 1. v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Ollmpllskl dan 1923 se vrši 16. septembra to Je v nedeljo, kar Je pomotoma v sobotni objavi izpuščeno. Po vseh mestih Jugoslavije se vrše obsežne priprave ter obeta biti letošnji Olimpijski dan prvič splošen in enoten. Upajmo, da prinese namenu tudi primerni gmotni uspeh. Umetniški del matinele v dramskem gledališču na Olimpijski dan pomenja privlačnost zase. Naši najboljši operni In dramski umetniki nastopijo ter bodo izvajali prvovrsten umetniški spored, ki ga v kratkem objavimo. Opozarjamo, da prične predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni v petek dopoldne ter naj si vsakdo preskrbi pravočasno prostor. Matineja začne ob 11. url dopoldne in konča ob pol 13. Objave Konfekcijska ln krojaška podjetja se opozarjajo na v »Uradnem listu* z dne 8. t. m. razglašeno licitacijo, ki se vrši 15. t. m. ob 9. dopoldne v pisarni komande V. žandarmerljske brigade v LJubljani glede Izdelave hlač, da bo navedena licitacija Javna ustmena ln ne pismena (ofertalna) ter da le potrebno, da pride navedenega dne k licitaciji poodini Interesent. X Tajnika (organizatorja) v važnem obmejnem mestu išče velika socialna organizacija. Ponudbe do dne 20. septembra na upravo »Jutra* pod »Nacionalen*. Absolutna dlskreclja častna stvar. Možje brez rodbine z govorniškim darom, spo-Bobnostjo pisati članke in socialno prak-bo imajo prednost. X Hlgljenlčna česalnlca za dame O. Fettieh-Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal Hennč. El. masaža lica. Manikura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija. X Kino «Ideal» bo predvajal v času od 18. do vštevši 16. septembra detektivski film »Strelovodna centrala* z glavno vlogo najboljšega svetovnoznane-ga igralca detektivskih vlog Harry Hiil. Kot prednaznanilo so pa obvešča, da se s pondeljkom 17. septembra 1928. prične z predvajanjem filma v 8 delih »Most vzdihljajev* po znanem enakoimenskem romanu — v katerem igra glavno vlogo Luciano Albertini. X Klub akademikov Inštruktorjev je določil na sestanku dne 10. septembra honorar za lekcijo minimum 20 Din. Do-lo izven lekcij se računa kot lekcija. Starši naj ee obrnejo zaradi instrukcij na naslov: Klub aakdemlkov inštruktorjev, univerza. — Odbor. X Ablturljentoml Jug. napredno akademsko društvo »Jadran* je začelo redno poslovati, na kar opozarja zlasti tovariše abiturijente, ki se nameravajo vpisati na univerzo. Tajnik posluje vsak dan od U. do 12. ure dopoldne in daje tov. novincem informacije o študiju na tu- in inozemskih univerzah, o strokah. Porota LJUBLJANSKA POROTA. Llubllana, 11. septembra Prijatelj tuje lastnine. Poljski delavec Josip Clzell te Plršen-berga Je velik sovražnik dela, zato pa tem večji prijatelj tuje lastnine. Brez dc. la večno se ne da živeti. CizelJ si je za. to pomagal s tajnimi posetl In izmika! pri takih prilikah vse, kar mu Je pr|$|0 pod roke. Osrečil Je s svojim nezaželje-nim obiskom Fr. Hribernika v Celju, Ja-neza ta Ivano Berlec na Gltacah In Ce-cilijo Košenlna na Vranskem In st »izpo-sodil* pri njih denarja, hranilnih knjižic In blaga. Clzelj se je zagovarlal, da je izvršil vsa svoja dejanja v pijanosti. Porotniki so potrdili vsa tri glavna vprašanja glede izvršenih tatvin in obenem dodatno vprašanje, da Je znašala škoda man) kakor 40.000 K, nakar Je bil Clzell obsojen na 15 mesecev težke ječe, poostrene vsak mesec s temnico ln po. stom. Propalica Druga razprava Je bila tajna. Rudar Florljan Drčar lz Litije, krepak mlade-nič, se Je zagovarlal radi ropa, posilstva In Javnega nasilstva. Prava zver v človeški podobi, skvarlla pa ga Je vojna Po prevratu Je kot vojak Narodne stra. že kradel kakor sraka. Leta 1919 je bil radi težkih spolnih bolezni oddan v gar-nizijsko bolnico v LJubljani, odkoder pa Je kmalu pobegnil ln se potem klatil i nekim Alojzijem Sitarjem po litijskem okraju. Dne 24. marca 1919 sta prišla li nekf ženski v Kremenjak pri kateri sti prenočila v skednju. Ponoči sta vdrla skt zl dimnik v njeno hišo. Drčar Jo Je i bajonetom v roki spolno zlorabil in okužil s kapavlco In sifilisom, Sitar pa j< med tem ubil 15 jajc In pripravil okrepči-lo. Po zločinu sta si vzela za plačilo denarja In blaga, se dobro najedla In napi-la, zvezala prestrašeno žensko, H še zagrozila, da jI zažgeta hišo In nato odšla. Drčar Je bil kmalu aretiran v Zidanem mostu, a Je pozneje pobegnil v Avstrijo, dokler ga niso zopet prijeli, dne 8. maja v Zibikl. Njegov tovariš Alojzi) Sitar st je že 1. 1919 obesil v ljubljanskih zaporih. Florljan Drčar Je bil obsojen na 12 le! težke Ječe. CELJSKA POROTA Celje, 11. septembra V znamenju alkohola. Ivan 2e!eznlk samski rudar v Lokal pri Trbovljah, Je bil radi hudodelstvi težke telesne poškodbe pred celjsko po roto že v poletnem zasedanju. Obravna va se )e takrat preložila, ker se )e ob dolženec zagovarlal z dedno slaboum nostlo, kar Je bilo treba šele dognati p zdravniku izvedencu. Ivan Zeleznlk Je 1( maja v Trbovljah, razgret od alkoholi zabodel dvakrat z nožem v hrbet rudar la Franca Hribarja ter ga tretjič vrez, črez oko tako močno, da se le moral odstraniti operativnim potom. Obenem I oklal z nožem na hrbtu tudi rudarla Avi Sternioleta. Zdravniki izvedenci so na današnji ra; pravi preiskali obtoženčevo duševno st; n]e" ln ugotovili, da Je Izvršil svoje d1 Janje v popolni normalnosti. Porotniki; vprašanje glede težke poškodbe potrd z 9 : 3 glasom, nakar Je bil Zeleznlk ol sojen na 15 mesecev težke Ječe. Rop na cesti med Celjem ln Vojnlkom. Miha Jerovšek, posestnik v Stranica Je bil dne 26. maja s svojim kolesom Celju, ter Je okoli 22. zapustil kavar Evropo. Grede Je še obiskal dve gostil v Oaberjah, kjer Je opazil dva gosta sicer Ign. Caterja, tovarniškega delav iz Dobrave pri Vojniku in njegovega bi tranca Martina Caterja, ne da bi ju i znal. V drugI gostilni je Ign. Cater i pustil lokal prod Jerovškom, se na ce naenkrat pojavil za nJim ter se obe za kolo, med tem pa tipal po Jerovški desni strani suknje, v kole notranjem : pu je itnel denarnico denar in dve bele knjižici. Ko sta tako v medsebojnem p rekanju prišla do kapelice v Zgor. i dlnjl, Je obdolženec naenkrat zgrabil rovška, ga po daljšem boju podrl s ] krepkimi udarci na tla, mu vzel llstn z 200 Din ter obe knjižici. Obdolženec je hotel še enkrat udariti, a Jerovšek jo zopet opomogel in obdržal kolo, nal je Cater Izginil v temi. Ko so oroži prihodnji dan Izsledili obdolženca v c gostilni v LJubečnI, ga Je Jerovšek ta spoznal kot napadalca. Kljub temu dolženec krivdo zanika in prizna sa da Je bil omenjenega večera s svo bratrancem v obeh krčmah. Cater Je tudi danes trdovratno ' ttmor, čeprav Je bil po Izpovedbah postavllen popolnoma na laž. Porot so potrdili vprašanle glede umora z proti 1, nakar Je bil obojen Cater nt let težke leče. Domače vesti * poslanec Retsner v Mariboru. Danes, dne 12. septembra, ob 8. zvečer, priredi posl. prof. Reisner v Narodnem jorou v Mariboru predavanje o službeni pragmatikl, za katero ga je zaprosilo društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev in vpokojencev. * Kralj na državnem posestvu Belje. Slovesnega odkritja spomenika kralja petra na levem bregu Drave pri Osije-kii, ki se vrši dne 16. t. m., se udeleži tudi kralj. Pri tej priliki se bo vršil na državnem posestvu Belje lov. * Lokal Hrvatske Zajednice zapečaten. Včeraj je policija končala preiskavo v zadevi umora policijskega kontrolorja Galoviča. Dognala jo, da je bil načrt napada prilikom manifestacij zasnovan in dogovorjen v lokalu Hrvatske Zajednice, v katerem imajo tudi Hanaovci svoj glavni tabor. Lokal je bil včeraj preiskan in nato zapečaten. Na policiji so povedali aretirani Hanaovci, da so vsi-člani Ha-nao bili pozvani od svojih voditeljev, da pridejo pred manifestacijo v Hrvatsko Zajednico v Petrinjski ulici. Tam ?o bili razdeljeni v čete, ki so se imele pomešati med manifestante. Ko je prišla povorka na Wilsonov trg, so pričeli Hanaovci izzivati z vzkliki: »Doli kralj, živela republika, živel Radič!» Orjunaši so ostali mirni in niso reagirali. Na Galoviča je streljal Stjepan Režok, ki se je takoj nato s tramvajem odpeljal v Hrvatsko Zajednico, kjer se je napravila zanj zbirka, da bi mogel pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. Režek se skriva v Zagrebu ali v okolici. * «Hrvat» zopet konfisciran. Zagrebška policija je včeraj zaplenila celokupno naklado blokaškega »Hrvata« radi protidržavnih člankov in notic. * Parastos dobrovoljcem v Beogradu. Glavni odbor Savcza Dobrovoljaoa r Beogradu je dal v nedeljo, dno 9. septembra parastos svojim padlim tovarišem I. jugoslovanske dobrovoljačke Voznesenski cerkvi. divizijo v voznesenski cerkvi. IJdele-iili so se ga vsi v Beogradu živeči do-hrovoljci pod zastavo beograjskega sa-veza dobrovoljcev ter je imel ob tej priliki bitoljski episkop Cvijič, ki je prišel v Beograd, da počasti spomin naših na Dobrndži 1916. leta padlih juna kov, krasen govor. Cerkev jo bila polna predstavnikov vlade, oblasti in mno-jrih društev, čeprav je bila ravno na ta dan velika proslava »PrivTodnika«. Nj. Vel. kralj je poslal svojega prvega ad-jutanta generala Hadžiča, Prisostvovalo je več ministrov, zastopnikov raznih poslaništev, predstavniki vojaških in civilnih oblasti, predsednik beograjske občine g. Marjanovič, admiral Priča. g. I.j. Davidovič in še mnogo dru-srih dostojanstvenikov in mnogo oficir-ev. Slava padlim junakom, ki so imeli najsilnejše orožje: ljubezen do domovine in svobode! * Proslava udruženja rezervnih oficirjev. V soboto, dne 15. t. m. prirede podružnice Udruženja rezervnih oficir-ev v celi državi svečane službe božje v spomin padlim borcem za osvoboje-njo in ujedinjenje. Dne 15. septembra je namreč obletnica prodora solunske fronte in udruženje rezervnih častnikov želi ta dan posvetiti spominu svojih padlih tovarišev. V Beogradu se bo vršil v saborni cerkvi spominski verski obred, kateremu bo prisostvoval tudi kralj Aleksander, vsi poveljniki .irmad, predstavniki zavezniških držav, kraljevska vlada in drugi visoki gosti. Udruženje rezervnih oficirjev bo ob tej priliki obdarovalo vojne sirote. * Spominska plošča Joži Turku. V nedeljo, 9. t. m. je na Grintovcu rodbina in ožji krog prijateljev odkrila dne 26. novembra 1922 ponesrečenemu av-skultantu gosp. Joži Turku spominsko ploščo. V plošči so poleg napisa vklesane še sledeče besodo: »Brat planinec, ki hodiš tod mimo, spomni se Jože, ki je ljubezen do naših gora odtehtal z življenjem. Pošlji mu onkraj groba pozdrav, prevet z vonjem planinskih rož.« Plošča je iz črnega mramorja ter s cementom pritrjena na kraj, kjer je pokojnik tako tragično ponesrečil. * Jubilej učitelja. Iz Koroške Bele "a Gorenjskem nam poročajo: V nedeljo, dne 9. septembra, je doživela naša občina redko slavlje. Narod je iskreno proslavil 251etnico službovanja preza-slnženega narodnega delavca, naduči-Wja Ivana Barage na Koroški Beli. Ob 8. zvečer so mu priredili »Sokol* Javornik in Jesenice z godbo, požarna hramba z Javornika, tamburaški zbor, Pevci, učiteljstvo, šolska mladina in ogromna množica ljudstva podoknico. Po nagovorih zastopnikov vseli teh društev in korporaoij se je slavljenee Pinjeno zahvalil za dokaze simpatij, nanašajoč, naj velja to slavlje njegove-m« delu, a ne njegovi osebi. Tudi mi nu' kličemo: »Se mnoga leta!» * Za ustanovitev univerze v Saraje-Vu- V petek se je vršila v dvorani trgovske in obrtne zbornice v Sarajevu l"keta sarajevskih akademikov, da 1'ripravijo akcijo za osnovanje univer-!0 v Sarajevu. Po otvoritvi ankete po phil. Zapleti se je razvila daljša Jahata, katere so se med drugim ude-!c*"l intendant Grgjič, profesor Mara-ravnatelj Cukovlč, poslanec Mopan Kobasica in tajnik »Prosvete* * Grgjič. Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor, v katerega so vstopi-11 sledeči arosDodje: načelnik nrosvetne- ga oddelka pokrajinske uprave dr. Krs- manovič, Intendant muzeja Stepan Grgjič, prof. dr. Mandič, prof.dr. Marako-vič, po eden predstavnik advokatsko ln trgovsko - obrtniške zbornico, prof. dr. MiTon, inž. dr. Turlna in dr. Jovo Zubovič. * Kongres inženjerjev v Splitu. Dne 8. septembra je bil otvorjen v Splitu kongres jugoslovenskih inženjerjev, katerega se je udeležilo 120 delegatov iz vse države. Kongresu je predsedoval inženjer Dimitrijevič. V nedeljo so bili udeležniki na izletu [Ki srednji Dalmaciji, v pondeljek 6e je kongres končal. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se med drugim zahteva železniška zvoza Dalmacije z notranjostjo ter da se zgradi v Splitu velika trgovska centralna luka za Jugoslavijo. * Pod tujim jarmom. Okrajni šolski nadzornik za goriško okolico, Rubbia, je razposlal vsem slovenskim učitoljem in učiteljicam osebno vabilo, naj se vpišejo v fašistovski sindikat. Postavil jim je rok do 10. septembra. Vsakdo mora do tega dne z laatnim podpisom izjaviti, ali vstopa mod fašiste ali ne. Kak uspeh je imel ta nečuveni >,tenfat na politično svobodo slovenskih učiteljev in učiteljic na Goriškem, nam še ni znano. Vsekakor pa predstavlja nov korak k asimilaciji našega življa. * Akademiki! Danes ob 4. url popoldne je v univerzni zbornici protestna skupšči na proti nameravani uvedbi visokih studijskih taks, vsled katerih bi bil marsikomu študij onemogočen. Udeležite se pol-noštevllno. Centralno tajništvo Jugoslo-vensko napr. omladine iz Slovenije ln kat. akdemlCnl svet * Službeno pragmatiko za državne nameščence izda Tiskovna zadruga v in «Orjune>. Blokaški dnevnik pokrajinske Uprave za Slovenijo dne 11. t. m. prinaša kraljev manifest ob priliki rojstva prestolonaslednika in zdravniško izvestje. Nadalje rai-pis natečaja za sprejem gojencev v voja-ško-veterinarsko šolo v Beogradu in razglas o vpisu v državno žeiezničarsko-pro-metno šolo v Beogradu. * Ravnateljstvo mestnega dohodarstve-nega urada radi poprav in snaženja uradnih prostorov v dnevih 18., 14. In 15. septembra ne uraduje. * Ustavljen živinski sejem v Mariboru. Včeraj bi se moral vršiti v Mariboru običajni živinski sejem, na katerega je bilo prignanih 575 glav. Med prigonom pa je živinozdravnik Rojko ugotovil pri nekem transportu živine iz Hrvatske slinovko. Javil je takoj zadevo pokr. upravi v Ljubljano, ki je nato ustavila sejem. Samo mesarjem je bilo dovoljeno nakupiti za najnujnejšo potrebo nekaj živine, vso ostalo živino po so morali kmetje takoj odgnati domov. * Preveliko navdušenje so pokazali po-vodom rojstva prestolonaslednika subotl-ški Srnaovci. Mestni župan je odredil bakljado in razsvetljavo za čas od osme do devete ure in je, seveda, tudi sam razsvetlil svoja okna. Ko pa Je moral on iti župan s svojo družino na banket ob 9. uri je luči ugasnil. To so porabili Srnaovci ln so županu — razbili okna. Policija js prejela slavne krivce ln dobili bodo zasluženo kazen/ Državna podpora draitni Galoviča. Kakor je znano, je bil povodom manifestacij pretekli četrtek zvečer v Zagrebu od hanaovske roke umorjen eden od najboljših policijskih uradnikov v Zagrebu Galovič, ki Je zapustil vdovo z dvema otrokoma. Notranje ministrstvo Je sedaj odredilo, da se Galovlčevl družini Izplača kot prva podpora 10.000 dinarjev. * Požar na Črnučah pri Ljubljani. Včeraj popoldne Je posestnlca Ivana Čižman, (p. d. pri Gorenjem kovaču) blizu znane gostilno — 1P0, JugoslavcnBka 161.5—162.5, Ljubljanska kreditna 232.5—285, PraStodionn 1185— 1195, Slavonska 110—112, Eksploatacija 225—230, Sečerana Osi jok 2270—2300. Narodna šumska 138—110. Našička 160 —170, Gutmann 1575—1610, Slavonija 227.5—235, Trhovlio 945—950, 7% investicijsko 69.5—71. BEOGRAD. Borza zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubllanl, Lastnik ln izdajatelj Konzorcll »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. liuplto na.)oeuojs pri iss Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Potra trg 8. — Tel. 830. katero se prodaja v korist 4855 -.Juaoslovenske Matice". stanelo x državnim divkom na Ineerat« vred do 20 beaedl Din 8'—, vaaka nadal|n|a beseda 60 par *o4. — Plače ae vedno naprej (lahko tudi v *namkeh). Na vpralanla odgovarle uprava lo, ako Jo vpraian|u priložena znamka za odgovor ter manlpulaol|aka prlatojblna (1 Din). Lesni strokovnjak i devetletno prakso, zmožen voditi vsako žago ali skladišče, Iftče primerne službe. Kazen slovensko, nemfiko, deloma tudi Italijansko, govorim in pišem perfektno srbski ter poznam celo Srbijo kakor tudi vso večje krajo Vojvodine. Cenjene ponudbe pod ..LeBni strokovnjak" na upravo „Jutra". 0603 Gospodična £eli mesta v kaki pisarni v Ljubljani kot pomožna moC, kor bi so rada izobrazila v I : urnlSkih poslih. — Cenjene ponudbe pod Slfro ..Marljiva 0S79" na upravo „Jutra". 0870 Samostojna kuharica srednjih let. z večletnimi Izpričevali, želi 8premeni-t i službo v kako boljšo kižo. Pismene ponudbe pod šifro ,.Zanesljiva moč" na upravo f, Jutra'1. 0867 Vpokojen orožnik frei penzlje. samec. 16 č o službe kot pisarniški sluga, paznik ali nočni Čuvaj. — Ponudbe pod ..Vesten" na upravo ..Jutra". 0886 Gospodična trgovsko Izobražena z nekoliko prakse, vešča tudi šivanja, išče prmernega mesta v Ljubljani, eventuclno samo za dopoldanske ure. Ponudbe prosi na upravo ,,Jutra" pod ,.Trgovsko Izobražena". 0806 Krepkega dečka popolnoma zdravega, strogih poštenih kmetskih staršev, s dobro šolsko izobrazbo, Išče za takojšnji nastop večja manufakturna ln sprecerij-eka trgovina na deželi. Takojšnje ponudbe pod šifro ..Učenec 1000" na upravo ..Jutra". 0800 Več otroSkih vozičkov lesenih, se po ugodni ceni (125 Din) proda. Naročila na naslov: ,,Rado, pofltnole-žeče, Hrastnik". 0880 Volna za žimnlce ln drugo, se proda. Vpraša se: P. F., Ljubljana. Zrlnjskega 3, I. nadstr. dvorišče. 0871 Za pouk v nemščini Kletnega fantka, se Išče gospodična aH gospa, za 2 url vsako popoldne. Naslov pove uprava „Jutra". 9805 Izvrstna kuharica poštena ln zanesljiva, s večletnimi najboljšimi sprlčovalt želi mesta kuharice pri kaki boljši družini v Ljubljani. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,.Kuharica". 0705 Izurjena pletilka na stroj se Išče. Naslov pove uprava ,,Jutra". 0784 Lesni manipulant in 'knjigovodja, išče primerne f lužbe. Nastopi takoj. — Po- i nndbe pod „F. N. Radovljica ! ' 50". 0881, Fotografski učenec ali učenka, se takoj sprojme. Naslov pove uprava ,,Jutra". 0860 Bančna uradnica t večletno bančno In trgovko prakso, prevzame pri-i mo delo za 2 uri na uan f r ob nedeljah, ponudbe pod ..Vestna ln pridna" na upr. „ Jutra". 0900 Kontoristinja z dve ln polletno prakso, zmožna slov. ln nem. jezika, knjigovodstva, strojepisja ln vseh pisarniških del, želi premenlti službo. Kraj poljuben. CenJ. ponudbe pod šifro ,,Zanesljiva moč" na upravo „Jutra". 0754 Šteparlca Močnega vajenca t Iravega, iščem za mesarsko obrt. — Naslov pove uprava „ Jutra". 0800 Deklica i»t;ira 15 let, 6 razr. osnovne •"le, išče mesta učenke v tr-iovinl mešane stroke. — Po-n :.lbe na M. Nagllč, Radovljica flt. 50. 0808 V lesni stroki bro izurjen rrlad mož, išče službo delovodje, ozir. prev-nialca. Ima široko poznanje inozemstvu, govori sloven-'•o,^ nemško In Italijansko. i ' .;5uje tudi sam vse spedl-• i je. — Ponudbo pod ,,Lesni y :■ckovnjak" na Aloma Com-l'ny. Ljubljana, Kongresni trg 3. 0882 Kontorska moč prvovrstna, (vodja pisarne ln j -^lovodja) vešč več Jezikov ( •lov., nem., ital. in srb.), ,. jigovodstva. strojepisja, ste-n rraflje, dob«?r korespondent in organizator, iščo primer-■ „'a mesta. Cenjene ponudbe prosi na upravo ,,Jutra" rod ,,Prvovrstna moč". 0835 za čevljarsko obrt, se Išče. Samo prvovrstna moč, s celo oskrbo v hiši. Plača postranska Btvar. — Anton Sopar. Bled št. 10. 0748 Gospodična vešča vseh pisarniških del, z dveletno prakso, želi mesta. — Ore tudi v kak drug oddaljen kraj aH na deželo. — Naslov pove uprava „Jutra" 0740 Vzgojiteljica se Išče k šestletni deklici. — Ponudbe na naslov: Tončka Mnstnak, Celje, Kralja Petra cesta št. 22. 0734 Obratni vodja za premogokop na Dolenjskem. se išče. — Prosilci naj pošljejo svoje prošnje, katerim naj bodo priloženi prepisi spričeval ln opisano dosedanje delovanje, kakor tudi z zahtevkom plače, na Rud. podjetje Adolf Foglar v Polj-čanab. Znanje slovenščine aH srbohrvaščine je pogoj. 0854 Mayerjev Konversations-Lexikon 17 zvezkov; — Brockhausov Lexikon iz 1. 1827., 10 zvezkov ; — ttst.-ung. Geactzes-kunde, 4 knjige; skupaj 31 knjig, ki so naprodaj vse skupaj, ali pa ločeno. Naslov pove uprava ,,Jutra". 0878 1 garnitura stožnih koles (Kcgelr&derpaar), prestava ca 1: 2, širokost robov lee na železo 80—120 mm. Ponudbe na Rantov mlin, Podbrezje, Gorenjsko. 0541 Spalnica za eno osebo, zelo malo rabljena, ls trdega lesa. se vadi pomanjkanja prostora ugodno proda. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 0863 Lep otročji voziček se proda za 2500 K. Naslov: Vodmat, Zelena jama flt. 130. 0843 Otročji šport, voziček s streheo, se proda po nizki ceni. Polzve se v slaščičarni v Kolodvorski ulici flt. 6 v Ljubljani. 0766 5 shrambnih sodov (Lagerfass) ajhani, hrastovi železnimi obroči okovani, od 1300—1000 litrov, dobro ohranjenih, proda Franc Logar, gostilničar v Hrastniku pri Zidanem mostu. 0744 Rabljeni pisalni stroji najboljših znamk, dobro popravljeni, naprodaj. — Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. Telefon 100. 0622 Otroška posteljica, dobro ohranjena, belo pleska-na, se proda. — Naslov pove uprava „Jutr&". 0446 Elektrotehniški materijal od Instalacij ln motorji, se pod vsako tvor-nlško ceno ugodno proda. — Vprašanja ln dopise na upr. „Jutra". 0432 Avto francoske znamke ,,Dedion" Bonton, s 4 sedeži, dobro ohranjen, se proda. Cena Din 100.000. Rauter Marta, Maribor, Maistrova 17. 0709 Polhove kože in vse druge kože divjačino, kupuje skozi vse leto trgovina usnja D. Zdravič Ljubljana, Sv. Florijana ulica 0. 175 Črešnjeve hlode (necepljene) kupim ne Izpod 30 cm debeline več vagonov pod pogojem, da je žaga za takojšnje žaganje v bližini. — Cenjene ponudbe od emb franko slučaje žage na tvrdko: P. Higersperger v Celju. 0443 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sožalja, izraženega nam porodom Bmrti nepozabnega očeta, starega očeta, brata, svata in strica, gospoda fes Jožeta Freliha se tem potem kar uajprisrčneio zahvaljujemo. Zahvaljujemo se Se posebno čestiti duhovščini za zadnje kprfcifl stvo, darovalcem vencev, požrtovalnim prijateljem, tukajšu emu kakor tudi mokronoškemu in mirnskemu gasilnemu društvo, gg. pevcem iz Mirne in Mokronoga za tolažbe polni žalostiuki, članom tukajšnjega in sokolskih društev na Mirni, v Mokronoga in fii. Janžu za udeležbo pri pogrebu, vsem prijateljem in znancem in končno vsem, ki so tako mnogoštevilno spremili pokojnika na njegovi poslednji poti in mu izkazali zadnjo čn8t. Znamko posamezne, v serijah In v celih zbirkah, kupuje, prodaja ln zamenja Josip Ser-bec, Slovonjgradec. 9880 V Št. Rupertu, dne 8. septembra 1923. 4866 Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti našega srčno ljubljenega soproga, nadvse skrbnega očeta ter brata, strica, svaka in zeta, gospoda Leona Macorattija revldenta Jaine ieleznloe za darovane prelepe vence in cvetje, kakor tudi za tako mnogoštevilno in čaBtno spremstvo na blagopokojnikovi zadnji poti, izrekamo tem p6tem vsem in vsakemu posebej svojo najprisrčnejšo zahvalo. Imenoma smo dolžni izreči svojo zahvalo celokupnemu ravnateljstvu južne železnico z ravnateljem goap, Bračičem na čelu, ogromnemu številu pokojnikovih tovarišev, ki so se pripeljali iz vseh prog v Ljubljano, celokupnemu odboru šentpeterske demokratske organizacije, Sokolu I in borovniškemu Sokolu, 81ovenskemu zidarskemu in tesarskemu društvu za častno udeležbo in godbi Zvezo južnih železničarjev za poslovilne talostinke. Iskrena zahvala prav vsem 1 V Ljubljani, dne 11. septembra 1323. Žalulo« ostali. Kupim 250 metrov dolžine starih rabljenih tračnic za poljsko železnico, profil 6—7 cm. Kdor ima tako za prodati, naj sporoči Antonu Pogačniku, Podnart. 0826 Dve pisalni mizi dobro ohranjeni ln reglctra-tura za pisarno, se kupi. — Ponudbe pod ,, Pisarna" na upravo „Jutra". 0800 Večja registr. blagajna se kupi. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,,Takoj". 0320 Nerabna pneumatika (stara), se kupi v vsaki množini. Autozavodl E. Rosa, LJubljana, Poljanska cesta št. 60. 0707 Fotografične aparate ln k temu spadajoče predmete kupim. A. Rasberger, Sodna ulica fit. S. 0466 Gramofonske plošče zamenjam in kupujem. Razbite in dolgrane ne sprejmem A. RaBberger, Sodna ulica 5. 0463 Mesečna soba lepo opremljena, z električno razsvetljavo, so odda takoj. Naslov pove uprava „Jutra". 0880 Akademik išče sobo eventuclno s hrano. — Dopisi na upravo ,.Jutra" pod šifro ..Akademik". 0872 Soba s posebnim vhodom, s pohištvom ali brez nJega, se išče. Ponudbe na upravniStvo ..Jutra" pod ,,Soba". 0875 Na hrano in stanovanje se sprejme dijak. — Naslov pove uprava „Jutra". 0868 Opremljena sobica s posebnim vbodom, se odda s 15. septembrom. — Naslov povo uprava ,.Jutra". 0805 2000 Din dam onemu, ki preskrbi mirnemu zakonskemu paru orez otrok 1—3 prazni sobi z vporabo kuhinje v mestu. — Naslov pove uprava „Jutra". 0006 Na stanovanje in hrano se sprejme boljši sostanovalec. Naslov povo upravništvo ,,Jutra". 0008 Stanovanje brez hrane Išče dijak. Ponudbe poslati na upravo „Jutra" pod šifro ..Dijak". 0005 Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje ln hrano. Nndzorstvo dobro. Naslov pove uprava ,,Jutra" 0848 Dva dijaka nižjih razredov srednje šole, Iz boljše družine, se sprejmeta na stanovanje s hrano. Kje, pove uprava „Jutra". 0841 Sobo z 2 ali 1 posteljo ln elektr. razsvetljavo oddam onemu, ki ml posodi 2000 dinarjev, aH plača stanovanje za tri mesece naprej. Ponudbe na upr. ,Jutra' pod ,,15. september". 0802 Elegantno oprem, soba se odda boljšemu gospodu. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod „Snažna soba". 0703 Naslovi dobrih ln zanesljivih stanovanj za dijake ln dijakinje se dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska cesta fit. 87 vila Bergman. 9088 Glasbene potrebščine prvovrstne strune ln vljollne kupite najcenejše pri Mlnkl Modlc, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1 (trafika nasproti ..Jugoslov. tiskarne"). 9002 Gosli poučuje blvfil učitelj ..Olusbene Matice" po znižanih cenah. — Naslov pove uprava „Jutra" 0786 Imenitne citre 45 let stare, dobro ohranjene, kakor popolnoma nove Iz dunajske cltrarske šole Umlauf, se prodajo. Cena po dogovoru Vprašanja na upravo .Jutra'. 0517 Srna 4 mesece stara, navajena ljudi, je naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra". 0888 Lovski pes čistokrvni ptlčar, se radi pomanjkanja lova poceni proda. — Ponudbe pod ,,Čistokrvni" na upravo ,.Jutra". 0870 Mlad pes dakel se je Izgubil v nedeljo popoldne v Komenskega ulici, baje je šel z nekim belim psom. ICdor ml ga vrne, dobi nagrado. J. Medved, Sodna ulica fit. 7. 0702 Hiša — vila v izvrstnem stanju, ima obširno dvorišče tor bi bila pripravna za kako industrijo, se proda po zelo nizki ceni. Je prodvojno zidana, ob Tržaški cesti, blizu tobačno tovarne, obsega 8 stanovanj. — Cena 300.000 Din. — Naslov povo uprava „Jutra". 0802 Nova hiša s 5 sobami, kuhinjo, kletjo, gospodarskim poslopjem, nekaj zemlje, vse pri glavni cesti, pripravno za trgovino ln vsako obrt, so da v najem. — Polzve so pri lastniku: Drago Ulaga, fimarjeta, Rim. toplice. 0883 Hiša s 8 sobami, 1 travnikom ln 2 njivama, Je radi preselitve naprodaj v fialkl vasi fit. 04, pošta Kočevje. 0764 Realitetna pisarna Arzenšek A Comp., d. z. o. z. Celje, Kralja Petra cesta 22 Ima naprodaj: hlfie, vile, grafičlne, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmotijska posestva, gozdna ln veleposestva, žage, milne itd. 0123 Dve mladi devojki bi rade stopile v korespondenco z dvema mladeničema. Resno ponudbe s sliko pod „Jesenski dnevi" na upravo ,.Jutra". 0884 Cand. Med.! Najgrša lzmod štirih želi dopsovanja z Vami. Odgovor takoj pod filfro z dostavkom „Z" na upr. ..Jutra". 0800 Rada bi odgovorila a ne vem za naslov. Pričakujem pojasnila v na upravo ..Jutra" pod že znano šifro ..RoŽa na grobu". 0001 301etnl poduradnik z malim premoŽenjem ln pohištvom, želi rosnega znanja z mladenko, ki bi bila dobra ženica ln pridna gospodinja. Dopise po možnosti s sliko, so prosi na upravo „Jutra" pod „Iščem si družico". 0007 Otroški vozički več vrst, dvokolesa raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa Evans, Orionote, Motorette, Ornega, D. K. W. Velika zaloga pneu-matike ln delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajllranje ln po-nlklanje. Tribuna. F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, LJubljana, Karlov-fika cesta fit. 4. 176 Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti reumatizma je »RADIO - BALSAMICA" dr. Ivana Rahlejeva. Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivana Rahlejeva iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska al. 43. 4660 4861 RAZGLAS. Nc I 306/23. Na predlog Antona, Franceta, Ane, Frančiške in Jožefo Štigelj in Marijo Primožič bo bo s sklepom okrajne sodnije v Laškem z dne 12. julija 1923. dovoljena prostovoljna javna dražba njih posestev vršila na licu mesta dne 23. septembra 1923. od 10. ure dopoldne naprej. Na dražbo pridejo posestva pod vi. št. 16 kat. obč. Okrogiice, 106 iu 144 kat obč. Radež brez pritiklin vsako posebej in se bo dražbalo najprej posestvo vi. št. 15 kat. obč. Okrogiice hiš. št. 10 v R&zboru nad Loko pri Zidanem mostu, ki obstoji iz hiše št. 10 v Razboru, gospodarskega poslopja in kozolca s skupnim površjem 10 a 26 m', njiv s površino 3 ha 30 a 94 m*, travnikov s površino 2 ha 05 a 80 m", vrtov s površino 12 a 38 m', vinogradov s površino 60 a 39 m', pafnikov s površino 1 ha 38 a 61 m* in gozdov s površino 10 ha 91 a 28 m'; potem bo dražbata posestvi vi. št. 106 in 144 kat. obč. Radež vsako posebej, ki ohstojita vsako iz kloti in vinograda ia pašnika s površino 43 a 78 m1, ozir. 71 a 68 m1. Izklicna cena za posestvo vi. št. 15 kat. obč. Okroglico znaža 126.000 Din, za posestvi vi. št. 106 in 144 kat. obč. Radež pa za vsako 7B00 Din in se pod to ceno posestva ne prodajo. Vsak dražitelj mora pred pričetknm dražbunja položiti kot radij 10 % izklicne cono v gotoviui ali hranilni vlogi v roke sodnoga komisarja. Dražbo predlagajoči lastniki posestev si pridržijo pravico, najvišje ponudke v osmih dneh po dražlienem naroku sprejeti ali pa odkloniti. Dragi dražbeni pogoji se morejo vpogledati v pisarni sodnega komisarja. Laiko, dne 10. septembra 1923. AVGU8T DRUKAR, notar kot sodni komisar. Poglejte si zalogo stekla ln kuhinjskih stvari, kaj vso se pri Vlcelnu dobi. Ctme nizke, postrežba točna. Maribor, Glavni trt? 5. 101 Direkcija državne imovine „BeljeK v Kneževu (Baranja) javlja, da bo dne 20. septembra ob 11. uri dopoldne v prostorih direkcije pismena ofertalna licitacija za nabavo okoli 20.000 vagonov premoga temne barve, proizvod naše ali katere tuje zemlje. Pogoji licitacije so nastopni: 1. Dražbenik se mora zavezati, da premog takoj dobavi; 2. da v ponudbi navede provenijenco in vrsto premoga; 3. cene se morajo računati za vsako vrsto in provenijenco posebej, in sicer franko postaja Beli Manastir. Ponudba mora biti kolkovana s kolkom za 20 Din in poslana v zapečatenem zavitku direkciji najpozneje do dne 19. istega meseca v Kneževu; a poiuiduiki, ki osobno pridejo, lahko ponudbo izroče na dan licitacije do 10. ure dopoldne odrejeni komisiji. Kavcija za naše državljane s 5 °/0, a za tuje z 10 °/0 se mora položiti v zmislu čl. 89 zakona o drž. računovodstva. Licitanti, ko pošljejo ponudbe pismenim pdtem, pa ne pridejo osobno, morajo svoji ponudbi priložiti reverz o položeni kavciji. Licitacija je za ponudnika obvezna takoj, za direkcijo pa, ko jo ministrstvo za finance odobri. Pravico udeležiti se te licitacije imajo samo oni, ki s potrdilom pristojnih zbornic dokažejo pravico do tega posla in ki dokažejo, da so plačali davek za tretje četrtletje 1.1. Iz pisarne direkcije državne imovine Belje v Kneževu dne 7. septembra 1923.. g. Št. 9982. 4861 Rabljene britvice OlHote, Mera Itd. se sprejemajo v eloktr. bruficnje v parlumorijl Uran, Mestni trg fit. 11. - Zunanja naročila hitro ln točno. 8878 Zastavice, zalepke za srečolov ln Šaljivo poflto priporoča M. Tičar, LJubljana. i..' 155 Novi vinski sodi (bafive) vse velikosti, se dobijo ln popravljajo pri Kranu Replč, Ljubljana, Trnovo. 8938 Ljubljanske tov. gostilničarje, hlfine posestnike ln prijatelje vljudno prosim, da ml omogočijo povratek v LJubljano s tem, da ml preskrbe na prometnem kraju udapt. lokal za gostllnlco ali vinsko klet s skromnim stanovanjem, toda brez koncesije. Posebej potrebujem skladifiče za shrambo 2 vagonov pohištva. Za prodati Imam 2 rezervar-Ja Iz trdega lesa a 14 hI, pripravna za iganjekuharsko sadjo ali vino ter prvovretnl neokovant voz ,,glg". Avgust Zajec, hotel ,,Stol", Dobrrva-Vlntgar, p. Jesenice. 9325 Fantek 4 leta star, idrav, se oddj za svo ega. Naslov pove S? ,.Jutra . 430J Žima vseli vrst Morska trava. Vsi v stroko spadaiofl predmeti. Točno In solidno delo cj naročilu In popravila, Se priporoča RUD. SEVER tipilnlk la dikinlcr Ljubljana, GospomUka csita S (prej Brata Sever). INSERIRA.ITE s : V «JUTRU»| Zlat uhan z dljamantom, se je Izgubi od Zvezde po Dunajski cest do Mlklofllčeve ceste. Na]d| tolja se prosi, da gu ojj, na Miklošičevi cesti stev. 38 IV. nadstr., levo. Zarezani cementni strešnik, betonske cevi, stopnice iz umetnega kamenja po načrtu, betonske ograje, 4oo5 vratno podboje fBf- nudi ncijoeneje JUJ F. BANDA & DRUG Ljubljana, Karlovška cesta 8. |l_ izurjenega v trgovskih 11] poslih, s primerno kav-JU cijo, za LJubljano in za deželo sprejme Spložna gospodarska sadrnga ia Slovenijo. l'laca po dogovovu. Nastop takoj ali 26. oktobra 1923. Pismene pouudbe z izpričevali jj vložiti do 20. septembra 1923. Osebna zglasitei vsak dan mod 4. in 6. uro t pisarni: Gosposvetski oesta it 2, Ljubljana. 4867 Nacelstvo. Upokojenec, še čilih moči, bo sprejme t industrijsko podjetje n vodstvo mezdnih list in statistike ter za evidenco bol-niškoga in starostnoga zavarovanja. — Nastop takoj, Lastnoročno pisano ponudbe pod poštni predal 133, glavna pošta Ljubljana. 4863 ZAHVALA. Podpisani se tem potem najiskreneje zahvaljujem za trud vsem gg. zdravnikom asistentom ljubljanske bolnice za ženske bolezni, ki so skoro pet tednov zdravili mojo ženo. Zlasti pa so zahvaljujem za požrtvovalnost gosp, asistentu dr. Goričarju, ki se je prizadeval, da ohrani, kar mu je bilo le potem njegove vede mogoče, mojo ženo, mater peterih otrok, pri življenju in da jo zopet zdravo pošlje domov. — Moja zahvala veljaj pa končno za vztrajnost in trud še ljubeznivi sestri Mariji, ki ji j« stregla skoro celih pet tednov. V Trbovljah, dne 10. septembra 1923. 4865 Geza Krajšič. o deske 2 vagona, prvovrstnih, suhih, 50 mm, borovih plohov in po 2 vagona 30, 40, 50 mm, prvovrstnih, suhih, smrekovih plohov (mizarsko blago). Ponudbe je nasloviti na Trboveljsko premogokopno družbo v Ljubljani. Oddam v najem za dobo desetih let električni obrat m z 20 IIP, z jako obsežnimi prostori in zemlj Sčom, pripraven za vsak« industrijo, oddaljen Bamo pet minal od postaje. — iBtotam bo prodajo, oziroma oddajo v najem popolnoma novi stroji za mizarstvo. Cenjene ponudbo na AI.OMA C011PANY, anončna družb« Ljubljana, Kongresni trg 3, pod šifro „20 HP". Križe pi»i Tržiču. H Priporoča različne dobro Izdelane čevlje. Zahtevajte povsod Eau de Cologne Speclal, Eau de Cologne Double, Pudro v vseh barvah In kvalitetah, Prašek In pasto za zobe, Vodo za usta, na|bol|šo vodo sedanjosti Lanolln Cremo original, Shampoon tekoči, issa Specialifetat „Ambra" voda proti Izpadanju las. Do danes priznano edino sigurno sredstvo te vrst Vsi „Ambra"-parfuml in kosmotični preparati i enaki francoskim izdelkom. Glavna zaloga: ZAGREB, Gajeva ulica 41 Zahtevaite cenike I