A
Ob dnevu državnosti, 25. juniju, želimo vsem državljanom, do katerih seže naša beseda, veliko življenjskih uspehov, modrosti in volje za sporazumevanje in sožitje med nami vsemi.
Uredniški odbor Rokovnjača
NAJ STEČE BESEDA
Vedno kadar pišem uvodnik, se sprašujem, koliko stvari se je zgodilo v Črnem grabnu, ki niso našle poti do našega uredništva. Gotovo je veliko stvari, ki bi se morale s pisano besedo ohraniti, pa nikoli ne zvemo zanje. Potem ostane le še spomin, ustno izročilo, ki pa na svoji poti od človeka do človeka izgublja svojo sporočilno vrednost. Vsak malo po svoje pripoveduje o dogodku in, ko pride do desetega poslušalca, dostikrat zveni povsem drugače. Prav zato tolikokrat prosim, da pišete o dogajanju, ki ste mu priča. Marsikomu pa pisanje ne gre, zato bi bilo prav, da poišče sogovornika, ki bo njegovo besedo zapisal. Naj vam steče beseda, zapisovalci se vedno najdemo, in dogodek bo ohranjen za vedno.
V današnjem Rokovnjaču boste opazili, da se v naši dolini dogaja veliko stvari. Kot že tolikokrat do sedaj, pa tudi tokrat ne pišemo o našem gospodarstvu. Nikakor nam ne uspe pridobiti dopisnika, ki bi pokrival tO, za nas vse najpomembnejše področje našega življenja. Vemo, da se kmetje in podjetniki srečujete z mnogimi težavami in problemi. Vse rešujete sami. Tako ostajajo očem javnosti skrita dejstva, ki otežujejo vaše delo in onemogočajo hitrejši razvoj. Prav tako skriti so tudi vaši uspehi. Zares redki so članki, ki spregovorijo o tej temi. Zato smo tudi tako vztrajni pri iskanju dopisnika za to področje. Še vedno se rajši odločate za pisanje o športu in kulturi. Področje gospodarstva mora imeti svoj prostor v našem časopisu, zato bom do prispetja vaših prispevkov o tem pisal sam. Prosim vas pa, da me povabite in mi poveste, kaj vas teži in kje ste bili najbolj uspešni. Marsikoga bom obiskal tudi brez povabila, vendar vedno dobronamerno. Spregovorite in zapisano bo!
Tudi mladi ne najdete poti na naše strani. Joško Jakopič iz Podsmreke pri Blagovici bo v bodoče urejal rubriko Listi za mlade. Vaše želje in potrebe bodo tako našle pot v vsako številko Rokovnjača, le sporočiti jih morate. Prav tako bodo v tej rubriki objavljeni tudi vaši literarni prispevki. Ideje o organiziranosti življenja mladih se lahko uresničijo le, če bomo izvedeli zanje.
Tudi o socialnih problemih želimo pisati, a po dosedanjih prispevkih bi sodil, da v občini takih problemov sploh ni. Vendar bi le naivni lahko verjel kaj takega. Ob nezaposlenosti, ki pri nas obstaja, je takih problemov gotovo veliko, vendar brez vedenja jih ne bo mogoče reševati, zato nam povejte, kaj vas teži.
Naj vas spomnim, tla je Rokovnjač vaš časopis, zato je prav, da ga tudi uporabite.
Urednik
POČITNICE SO TU
Vse kaže, da smo to prvi opazili pri Rokovnjaču, saj do sedaj še nismo dobili nikakršnih programov za mlade v počitniških dneh. Tudi naše poizvedovanje ni rodilo sadov, pa smo zato sklenili, da počitniške programe predlagamo kar sami. Nekaj študentov in srednješolcev je že pripravljeno sodelovati pri organizaciji in izvedbi teh dejavnosti. Predvsem predlagamo športne aktivnosti, katerih izvedba je možna na igrišču v Šentvidu, po zagotovilu predsednice krajevne skupnosti Prevoje, in na igriščih RCU centru, po zagotovilu gospoda (Jrbanije, Seveda to ne bi bilo dovolj, zato pričakujemo dodatne predloge drugih krajevnih skupnosti, pa tudi krajanov. Organizirali bomo izlete po naši domovini, včasih tudi srečanja z mladimi iz drugih krajev. Preverjali bomo naše plavalne sposobnosti v Piranu, Bohinjskem jezeru, v Izlakah in še kje. Vse aktivnosti naj bi se odvijale v delovnih dneh, tako da družinsko življenje ne bi bilo okrnjeno.
Med mentorje vabimo študente in srednješolce, pa tudi starejši ne bodo odveč. Želimo, da se nam javite v čim-večjem številu, da bodo naše dejavnosti lahko pestrejše.
Lahko ste opazili, da želimo popestriti življenje naših osnovnošolcev. Želimo si, da otroci ne bi bili v prostih dneh žrtve ceste in slabih vplivov, zato upamo, da boste starši radi sodelovali z nami in nam pošiljali svoje otroke, saj bomo poizkušali zaposliti prav vse, ki bodo želeli sodelovati v naših programih. Med drugim bo potekal program Mladi novinar, ki ga podpira Občina. Krajevna skupnost Lukovica je tudi odobrila nekaj sredstev za naše izlete in ostale aktivnosti. Sedaj pozivamo še druge, ki vam ni vseeno, kaj se dogaja z mladimi, da nam priskočite na pomoč, zlasti še krajevne skupnosti in podjetnike.
Od danes dalje sprejemamo vse pred loge, donacije in prijave na uredništvu Rokovnjača, v poštni predal v občinski zgradbi, pa tudi na telefon odgovornega urednika: 723 55 94. Javite se čimpreje, saj želimo z aktivnostmi pričeti že v prvih dneh počitnic. Sporočite nam želje svojih otrok, saj bomo le tako lahko zares uspešni.
Sprejmite Rokovnjačev izziv in nam pomagajte razgibati življenje mladih in tudi na ta način prispevajte k njihovi varnosti. Programe, ki jih bomo sestavili z vašo pomočjo, bomo objavljali na oglasnih deskah vsak teden posebej. Pomagajte, da bo akcija z geslom: NA| NAS POLETJE ZDRUŽI dosegla svoj namen.
Urednik
POPRAVEK
V prejšnji številki Rokovnjača je v javnem razpisu za /hiranje predlogov /a podelitev občinskih pri/nanj in nagrad v letu 2000 po nerodnosti Izpadla druga vrstica prve točke, ki se glasi:
- priznanje Občine Lukovica Za nerodnost se opravičujemo.
Uredniški odbor
Uredniški odbor. Člani: Maja Smrkolj, Monika Mohar, Joško Jakopič', Vinko Jeras, Iztok < (breza Tehnični urednik: Božo Stupica (.lavni in odgovorni urednik: Vili Golob Lektor: Ivica Ogorevc Rokovnja« Izhaja
v nakladi I 550 izvodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46 1225 Lukovica Tisk: Kočevski tisk
Program prireditev ob Dnevu državnosti in prazniku KS Prevoje
ČETRTEK, 22. JUNIJA - pri 4. ribniku na Prevojah (pri Španu)
- ob 19.00 uri - TEK ZA REKREATIVCE (teka se lahko udeležijo vsi občani, proga je dolga 3300 m, po teku bo družabno srečanje.)
PETEK, 23. JUNIJA - kulturni dom Šentvid
- ob 18.30 uri - OTVORITEV RAZSTAVE DRUŠTVA HERALDICA SLOVENICA O SLOVENSKIH GRBIH v kulturnem domu v Šentvidu.
- ob 19.00 uri - PREDAVANJE G. IVANA TOMAŽIČA "OD KOD IZVIRAMO SLOVENCI1
SOBOTA, 24. JUNIJA - gasilski dom, kulturni dom Šentvid
- ob 9.00 uri - ŠAHOVSKI TURNIR v gasilskem domu v Šentvidu;
- ob 18.00 uri - MAŠA ZA DOMOVINO v šentviški cerkvi
- ob 20.00 uri - SLOVESNA AKADEMIJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI -ob 21.30- KRES
NEDELJA, 25. JUNIJA
- ob 9.00 uri - BALINARSKI TURNIR PRI ŠKARJU
S slovesno akademijo bomo v občini Lukovica počastili letošnji Dan državnosti. Prireditev pripravlja odbor za pripravo občinske prireditve ob Dnevu državnosti. Odbor je formiran v okviru KS Prevoje, ki je tudi osrednji organizator prireditve ob prazniku KS in državnem prazniku.
V programu bodo nastopili: GODBA LUKOVICA, MePZ ŠENTVIŠKI ZVON, DRAMSKA SKUPINA KD JANKO KERSNIK LUKOVICA, ČLANI KONJENIŠKEGA KLUBA, VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO, NARODNE NOŠE, GD PREVOJE
PREDSTAVNIKI ZDRAVIH ŠOL Z VSE SLOVENUE SO SE ZBRALI NA BRDU
Za spomin pa med in čaj Za zaključek
n
9. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Zadnji dan v mesecu maju so člani Občinskega sveta razpravljali in odločali na 9. seji v tem mandatnem obdobju; najpomembnejši sta bili razpravi o delih na avtocesti v občini Lukovica in ukrepih na magistralni cesti (i I 10 ter o sprejemu novega statuta Občine Lukovica, v okviru katerega so člani odločali tudi 0 Statusu krajevnih skupnosti. Le-te ostajajo pravne osebe, saj občinski svet ni sprejel besedila statuta, ki je določal spremembo njihovega statusa.
Sprejet je Odlok o zazidalnem načrtu l'S 7 Šentvid pri Lukovici; občani si zazidalni načrt lahko ogledajo v prostorih Občine Lukovica. Za krajane Šentvida in Prevoj je tO težko pričakovani prostorsko izvedbeni načrt, ki bo omogočal za Četek postopka za razlastitev nepremičnin, potrebnih za izgradnjo križišča v Šentvidu (odcep za Zlato Polje). Ker je v tem primeru javna korist izkazana in gre za gradnjo objektov javne infrastrukture, bo občinska uprava takoj pripravila predlog ponudbe za odkup nepremičnin oziroma po morebitno neuspeli sklenitvi pogodbe vložila pri pristojnem sodišču predlog za razlastitev. Poleg omenjenega pa bo zazidalni načrt seveda omogočal racionalno izrabo prostora na tem območju, vključno z izgradnjo stanovanjskih objektov ter manjših poslovnih prostorov.
Skoraj na vsaki seji teče burna razprava glede del na avtocesti na območju nase občine in 8 tem povezano odpravo L i. črnih točk na magistralni cesti (i I 10, Navajamo nekaj podrobnejših informacij, ki jih je svet potrdil:
Odsek Vransko - Trojane -Blagovica
I >ela na trasi potekajo v skladu s predvidevanji. Konec aprila je bil prebit prvi Od štirih dvocevnih dvopasovnih predorov (ca. 750 m) l.očica; dela potekajo še v predoruJasovnik (ca. 1600 m). Izva jalci predvidevajo, da bo še letos prebit. V obeh predorih so nato na vrsti finali-zacijska dela (urejanje spodnjega ustroja, betoniranja, hidroizolacije, instalacijska oprema itd.), kar bo trajalo okoli leto dni.
Delajo tudi na viaduktih proti Trojanam, Del AC. l.očica - Trojane (do Potrbina) bo odprt predvidoma leta 2002.
Trojanski predor (ca. 2900 m) bo Italijansko podjetje začelo vrtati z dveh s'rani v juniju letos. Trenutno se iščejo l)(>dizvajalce, delavce in urejajo formalnosti v zvezi z dokumentacijo.
Na območju Blagovice je DAKS dal ■s<>glasjc za začetek del na t.i. pobočni Varianti, Potekajo pogovori z lastniki Zemljišč in objektov na trasi. Če bodo
Pogajanja uspešna, bodo z deli zaceli v
enem letu.
Zaključene so prekvalifikacije za dela nad Benkovlčem, to je viadukt Pete-linjek z delom ceste proti trojanskemu predoru; čakajo na odgovor EIB (Evropska investicijska banka) temu sledi razpis in izbira izvajalca/, ki bi z deli mi začel v letu 2001/, ter pridobitev gradbenih dovoljenj. V tem sklopu je tudi vodovod Petelinjek - šentožbolt.
Odsek Blagovica - Šentjakob
Na delu od Krtine - Prevoj do Kom-polj so sklenjene pogodbe za pripravljalna dela z. rokom izvršitve do konca leta. Zemljišča so pridobljena, prav tako soglasja. Dela vključujejo nasipavanje trase s predobležbo in meritvami, de-viacijo Gradišče, prestavitve in povezave vodovoda, elektrike, plinovoda so v teku. V pripravi je tudi razpis za regulacijo Radomlje in razpisi za glavna dela na tej trasi AC Pri počivališču je Občina Lukovica predlagala gradnjo dveh podvozov in poti za notranje obratovanje -komuniciranje v gostinskem podjetju in Črpalki za gorivo za kmetijske traktorje, vendar nastaja zaplet zaradi neodku-pljenega zemljišča Peregrina Bernota in nepotrjenega stališča DARS-a o notranjih poteh. DAKS ima obvezo napraviti plato počivališča, za opremo platoja pa so pristojni konc esionarji OMV/Petrol ter njun partner Gostinsko podjetje Trojane.
Objavljen je razpis za dvig dokumentacije za čistilno napravo in kolektor. Pred polaganjem kolektorja, ki poteka delno po zemljiščih DARS-a, delno pa DO drugih zemljiščih, bo za le-ta potreb no pridobiti služnostne pravice.
Cesta v Kamnolom Lukovica: projekti so izdelani, Upravna enota Domžale je zavrnila izdajo dovoljenja, ker začasni objekt (izvoz) ni v prostorskih načrtih občine. I.e-ti namreč predvidevajo iz gradnjo začasnega nadvoza. Sicer pa tehnične priprave in dela za izvedbo začasnega priključka iz. kamnoloma tečejo naprej ob iskanju dovoljenja in pridobivanja zemljišč, ki so vložena v postopku.
Zadrževalnik Drtijščica: zemljišča za cesto in jezero so pridobljena, enako vsa soglasja, začetek cestnih del je predviden v juniju letos.
Na Ministrstvu za okolje in prostor je vložena vloga za zadrževalnik; sledile bodo obravnave, tj. seznanitev strank s projektom preko Upravne enote Domžale. Ob stalni zajezitvi je predvidena akumulacija, upoštevajoč 20-letne kritične vode. Pogodba za zgraditev vodnega tunela Kra.šnja - zadrževalnik je podpisana, čakamo le na dovoljenje za začetek del.
Glede ukrepov na magistralni cesti so svetniki ugotovili, da dela tečejo prepočasi. Župan g. Anastazij Živko Burja je
Za del Krtina - Kompolje pripravljajo razpis za 24 objektov (mostovi, propusti itd.); v začetku junija bo odpiranje ponudb, z. izvajalcem podpis pogodb avgusta (če ne bo pritožb), začetek del je predviden pozno jeseni. Po planu je predvideno dokončanje tega dela AC, vključno s počivališčem in cestninsko postajo konec leta 2001.
ob tem navajal, da bi morali biti vsi ti ukrepi za odpravo crnih točk oziroma za zagotovitev večje prometne varnosti zaradi gradnje AC dokončani (izvedeni) že pred začetkom izgradnje avtoceste. Tako namreč izrecno določa tudi Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na Odseku Blagovica - Šentjakob. Zato je občinski svet v vecih sklepih, ki jih je ob
tej točki sprejel, zahteval, da investitor DARS dosledno upošteva določilo 37. člena citirane Uredbe in takoj začne pospešeno sanirati vse črne točke; obenem pa naj pisno pojasni razloge za "zavlačevanje" omenjenih del. Zaradi dolgotrajnih upravnih postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj za posamezne posege je svet sklenil, da na naslednjo sejo povabi načelnika Upravne enote Domžale. Splošna ugotovitev namreč je, da na območjih sosednjih občin dela hitreje potekajo tudi zaradi enostavnejših upravnih postopkov. V okviru te problematike so svetniki podprli tudi zahtevo ga. Francke Pustotnik iz Zg. Petelinjka glede neposredne bližine predvidenega viadukta, ki bo ogrožal življenjske pogoje te družine.
Že tretjič je svet obravnaval predlog novega statuta Občine Lukovica, a ga, žal, tudi tokrat ni sprejel, saj je za sprejem potrebna 2/3 večina vseh članov sveta, to pa je kar 10 glasov. Sprejem statuta, osnovnega akta za delovanje lokalne skupnosti, je že kar nujen, saj gre za uskladitev njegovih določb z določbami Zakona o lokalni samoupravi, kar bi moralo biti storjeno že v lanskem letu. Razlog za takšno glasovanje svetnikov je sprememba statuta v delu, ki govori o statusu krajevnih skupnosti. Le-te so bile doslej pravne osebe, ki so v pravnem prometu nastopale v svojem imenu in za svoj račun. Statut kot najvišji akt, ki ga sprejme občinski svet, lahko v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi ukine pravno subjektiviteto teh skupnosti, kar pomeni, da krajevne skupnosti ostanejo, ravno tako tudi njihovi Sveti kot najvišji organi odločanja, le njihove obveznosti prevzame občina. Tudi vsa finančna sredstva bi se preko občinskega računa vodila stroškovno ločeno za vsako krajevno skupnost, medtem ko bi ostale pravice in obveznosti ostale enake: Svet KS bi tudi v bodoče predlagal prioritetne investicije, določal svoje naloge itd., le sredstva bi se vodila preko žiro računa občine. Razlog za takšen predlog sta predvsem novi Zakon o financiranju občin in Zakon o javnih financah, ki določata enake obveznosti glede računovodstva za vse pravne osebe, tako občine kot krajevne skupnosti, če imajo takšen status. Dejstvo je, da v organih krajevnih skupnostih ni finančnih strokovnjakov za pripravo proračuna, ki so sestavni del občinskega proračuna. Z vsemi temi utemeljenimi razlogi so bili predhodno seznanjeni predsedniki vseh krajevnih skupnosti, ki pa v času javne obravnave statuta in tudi kasneje niso imeli nobenih pripomb oziroma drugačnih predlogov glede predlagane spremembe. Zaradi dosedanjih težav župan skupaj z občinsko upravo predvideva, da bi bilo poslovanje občine enostavnejše, če bi takšne obveznosti krajevnih skupnosti prevzela občina. V razpravi, ki je bila dolga in burna, so nekateri člani Sveta izrazili dvom glede pravičnega dodeljevanja finančnih sredstev v primeru takšne spremembe, poleg
tega so menili, da bi krajevne skupnosti oziroma njihovi Sveti počasi začeli izgubljati svoj pomen in tudi voljo do operativnega dela. Na začetku razprave je svetnica ga. Katarina Ovca Smrkolj vložila tudi amandma, ki je navajal enake razloge proti ukinitvi pravne subjekti-vitete. Amandma ni bil sprejet, prav tako po končanem glasovanju tudi statut Občine Lukovica ne. Ob takšnem izidu je na tem področju nastala nekakšna "pravna praznina", saj novi statut s spremenjenim statusom KS ni začel veljati, kljub temu da pa je v veljavi še vedno sklep občinskega sveta z dne 15. 7. 1999, ki je določil, da se pravni status ukine in se v skladu s tem sklepom pripravi besedilo novega statuta. Tako še vedno velja statut iz leta 1995, dopolnjen v 1. 1998, in v tem trenutku neusklajen z novo zakonodajo.
Svetniki so sprejeli tudi Pravilnik o dodeljevanju stanovanjskih posojil in sofinanciranju obrestne mere za stanovanjska posojila iz sredstev proračuna Občine Lukovica. Tako bodo lahko občani pridobili pravico do posojila, če z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju Občine Lukovica prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. Ob izpolnjevanju vseh kriterijev bodo imele prednost pri dodelitvi posojila mlade družine, družine z večjim številom otrok, družine z manjšim številom zaposlenih, invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, enostar-ševske družine in prosilci, ki dalj časa prebivajo na območju Občine Lukovica. Razpis za pridobitev posojila je objavljen v tej številki glasila Rokovnjač.
Sprejet je tudi Pravilnik o odstranjevanju zapuščenih vozil, saj opažamo vse več "črnih odlagališč" vozil. Pravilnik določa pogoje in način odvoza, hrambe in ravnanja zapuščenih vozil ter pogoje njihove prodaje ali uničenja. Tako bo lastnik takšnega vozila dolžan le-to odstraniti v roku 8 dni od prejema obvestila. Če lastnik vozila ne bo ugotovljen, bo vozilo odstranila pooblaščena oseba izvajalca, s katerim bo Občina Lukovica sklenila pogodbo. Z denarno kaznijo v višini 15.000,00 SIT pa bo odslej kaznovan na samem kraju tisti, ki bo parkiral, shranil ali zapustil stanovanjsko prikolico, tovorno prikolico ali neregistrirano oziroma neveljavno motorno vozilo ali druge materiale na javnih površinah in parkiriščih.
Občinski svet je potrdil povišanje cen dimnikarskih storitev koncesionarja g. Alojza Tkalca, in sicer za približno 30 % v primerjavi z. dosedanjimi cenami teh storitev. Obenem pa ga je zadolžil, da svojo dejavnost opravlja kvalitetno in z vso potrebno opremo, ki zadostuje zakonskim predpisom za opravljanje te dejavnosti.
Spremenjen je tudi Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Lukovica; vse pravne in fizične osebe bodo odslej plačevale stroške odvoza smeti glede na težo ali prostornino in ne več glede na število oseb,
ki prebivajo v stanovanju, oz. pravne osebe glede na enoto uporabne površine in po količini zbranih odpadkov. Zabojnike za odpadke bodo morali občani imeti že ob začetku gradnje stanovanjske hiše ali poslovnega objekta, zabojnike pa bo potrebno tudi označiti z imenom ulice oziroma hišno številko.
Vodovodni sistem Zlato Polje je skoraj v celoti zgrajen in s pitno vodo oskrbuje gospodinjstva v KS Zlato Polje ter v naselju čeplje, predvidoma pa bo v sistem vključeno tudi naselje Dupeljne. Voda se črpa iz. vrtine ZP-2 v Mali Lasni, v globini ca. 120 m in se zbira v vodohra-mu, iz katerega se oskrbuje vodovodni sistem.
Ker se je v zimskem sušnem obdobju pokazalo, da je ob dnevnih konicah kapaciteta vode v vrtini maksimalno izkoriščena, vodooskrba prebivalcev lega območja pa se bo pričakovano še poslabšala s priključitvijo novih gospodinjstev na vodovodni sistem, (čiščenje vrtine pa ne zadostuje več), je nujno izvesti novo vrtino v bližini obstoječe. Le-ta bo zagotavljala obstojnost sistema in neomejeno porabo pitne vode. Tako je občinski svet sprejel skep o izgradnji dodatne vrtine za oskrbo vodovodnega sistema Zlato Polje. Sredstva bodo zagotovljena v reba lansu proračuna za leto 2000.
Poleg omenjenih točk so svetniki sprejeli tudi premoženjsko bilanco na dan 31. 12. 1999 in določili neposredne in posredne uporabnike občinskega proračuna. Imenovali so tudi namestnico odgovornega urednika glasila Rokovnjač, ga. Majo Smrkolj ter soglašali z imenovanjem vršilca dolžnosti dir. Kulturnega centra Kamnik ga. Miline Cvikl Zupančič.
Naslednja seja občinskega svela bo predvidoma v sredini meseca julija.
Mojca S.
Sem prebivalec Čepelj in Želim postaviti gospodu županu javno vprašanje.
Dosedanje poti onemogočajo dostop intervencijskih vozil (gasilska, komunalna) pa tudi goriva in gradbenega materiala ni mogoče pripeljati do vseh hiš.
Kdaj bo občinska uprava poskrbela za odmero javnih poti in v zvezi s tem ludi lastninsko razmerje v Čep Ijah?
Prebivalec Čepelj
Na podlagi prispelega vprašanja št. 1431/00 z dne 9. 5. 2000 prebivalca Čepelj, vam sporočam, da smo v lanskem letu začeli z aktivnostmi meja nja javnih poti na območju naselja Čeplje. Glede geodetske izmete vam sporočam, da si prizadevamo pridobiti vsa soglasja prizadetih mejasev v naselju čeplje.
Lep pozdrav!
Župan
Anastazij Živko Burja
ČEBELARSKI CENTER NAPREDUJE
Skupščina Čebelarske zveze Slovenije je potrdila idejni projekt.
Nasmejanega obraza je prišel v Lukovico gospod Vlado Pušnik s kolegi. Skupščina Čebelarske zveze Slovenije je z, enim glasom proti potrdila njegov idejni projekt za dokončanje in oživitev Čebelarskega centra v Lukovici. Že več kot trideset let sameva Zgradba, ki naj bi po osnovni zamisli postala centralni izobraževalni center za čebelarje Slovenije, na čudoviti lokaciji na brdu. Glavni odbori Čebelarske zveze vsa ta leta niso našli skupnega jezika za dokončanje objekta niti vsebine zanj. Mnogo prostovoljnih delovnih ur so okoliški čebelarji prispevali ob gradnji, precej sredstev je bilo porabljenih, pa vendar so gospodje z. zveze imeli očitno preveč opraviti sami s seboj in so
pustili objekt propadati. V njem so se v nočnih urah zbirali mlajši, včasih pa tudi malo starejši prebivalci bližnje in daljne okolice. Njihove aktivnosti se odražajo na objektu. Uničena so vrata, polknice, okna, pa tudi strehi ni bilo povsem prizanešeno. V zgradbi so si občasno pripravili tttdi ležišča. Ostanki njihovih zabav so bili prepuščeni lokalnim Čebelarjem, da so jih pospravili. Vsa opozorila Zvezi niso zalegla vse do sedaj, ko je znani mariborski gospodarstvenik gospod Pušnik videl zgradbo in njeno okolico. S svojimi prijatelji je začel snovati program oživitve.
Prijeli bomo za delo
Najprej je bilo potrebno določiti vsebino programov, ki naj bi se vme-stili v ta prostor, Vsekakor bi tu lahko
delovala Čebelarska zveza. Organizirala bi se razna strokovna srečanja, predavanja in seminarji. Obiskoval cent Lukovice bi predstavili sodobno čebelarjenje, vz.rejo in zaščito čebel, točenje medu, ločevanje čebeljih pridelkov in njih uporabnost, pa tudi preizkušanje le teh v gostinskem delu, ki bi ob tem ponujal še druge izdelke iz, medu. V nastanitvenem delu naj bi bilo osem dvoposteljnih sob, v mansardnem pa hišniŠko stanovanje. Okolico bi zasadili z meclonos-nimi rastlinami in postavili nekaj čebelnjakov, ki bi predstavljali sodobni način čebelarjenja. Seveda je
ob tem potrebno pridobiti dovoljenja za spremembo namembnosti prostorov in zunanjo ureditev. Dostopna pot je že zarisana v prvotnem projektu, manjkajo pa površine za parkirni prostor. Razpis za projekt prenovljenega centra mora potrditi še glavni odbor, ki pa se bo zagotovo ravnal po sklepih skupščine. Župan gospod Anastazij Živko burja je obljubil svojo pomoč pri komunalnem urejanju zemljišča tudi z delavci komunalnega obrata, zavedajoč se pomembnosti končne ureditve centra. Podpredsednik Čebelarske zveze gospod Pušnik je kot dober gospodar konkreten: »17. junija bo prva delovna akcija! Očistili bomo zgradbo in njeno okolico. Iz Maribora pridemo vsaj z enim avtom! Ostalih čebelarjev pa Se mora zbrati vsaj dvajset, pa bo delo steklo.« Vsi idejni načrti čakajo še na potrditev glavnega odbora. Medtem pa bodo poizkušali pridobiti zemljišče za parkirni prostor. Predvideva se namreč, da bo center zanimiv za številne izletnike in šolske skupine, zato potrebuje prostor za parkiranje avtobusov. Projekt naj bi bil dokončan in izročen namenu leta 2002. V letu 200.3 bo naša čebelarska zveza gostila AP1MONDIJO, kongres čebelarjev vsega sveta. Glede na to, da so slovenski čebelarji priznani v svetu, bo z novim centrom njihova promocija in hkrati tudi promocija Slovenije še uspešnejša. Naj delavnost in prizadevnost čebelarjev rodi uspeh, njim v ponos in nam v spodbudo.
Na podlagi 16. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil in sofinanciranju obrestne mere za stanovanjska posojila iz sredstev proračuna občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 3/2000) Občina Lukovica objavlja
SKLEP
0 RAZPISU STANOVANJSKIH POSOJIL IN SOFINANCIRANJU OBRESTNE MERE ZA STANOVANJSKA POSOJILA IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE LUKOVICA
i.
Razpisana vsota posojila znaša 40.000.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko Banke Domžale d.d. BS NLB, s katero ima občina Lukovica sklenjeno ustrezno pogodbo.
Doba vračanja posojila je 5 let, obrestna mera je TOM + 1 % ali 10 let, tako da kreditojemalec vrača kredit prvih pet let po subvencionirani obrestni meri TOM +1 %, naslednjih pet let pa po takrat veljavni obrestni meri za stanovanjske kredite. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreni krediti se zavarujejo po bančnih pogojih. Najnižji znesek odobrenega posojila je praviloma 500.000,00 SIT.
Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Kreditojemalci vračajo posojilo v sklad ti s pogodbo, ki jo podpišejo z banko.
2.
Posojila se dodeljujejo fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije-, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje na območju občine Lukovica:
• z. nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše,
• z gradnjej zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše,
• s prenovo in revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše.
Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki poleg zgoraj naštetih kriterijev izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da imajo gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov;
- da imajo veljavno odločbo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjskega objekta;
- da SO lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo;
- da so sami oziroma njegovi so-plačniki kreditno sposobni; kreditno sposobnost presoja banka;
- da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko med vrednostjo dosedanjega in novega stanovanja in bodo ob odtujitvi neustreznega stanovanja celotno kupnino namenili za nakup oziroma gradnjo drtigega ustreznega stanovanja;
Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se:
- poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 10 let).
- izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi kot SO: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, inštalacij, fasade, stavbno pohištvo (za objekte, starejše od 20 let).
3.
Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegali naslednjih normativov:
1 član 44 m2
2 člana 52 m2
3 člani 63 m2
4 člani 74 m-
5 članov 85 m2
6 članov 98 m2
Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2.
Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč že prejete ugodne kredite od prejšnje občine Domžale, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada.
Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer:
- za nakup stanovanja 145.000,00 SIT/m2
- za individualno gradnjo 90.000,00 SIT/m2
- za prenovo oz. revitalizacijo 60.000,00 SIT/m2
4.
Do posojila niso upravičeni občani:
- lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu,
- najemniki v stanovanju z možno stjo odkupa po Stanovanjskem zakonu,
- občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od ožjih družinskih članov,
oz. sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivšega zakonca).
5.
Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev bodo:
- primernost in kvaliteta sedanjega stanovanja,
- premoženjsko stanje prosilca in njegove družine,
- socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine,
- namembnost posojila, način reševanja .stanovanjske1 problematike in faza gradnje.
Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila:
- mlade družine,
- družine z večjim številom otrok,
- razširjene družine,
- enostarševske družine,
- mladi,
- družine z manjšim številom zaposlenih,
- invalidi in družine z invalidnim Članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju,
- prosilci z daljšim bivanjem v občini Lukovica.
6.
Poleg zahtevanih podatkov in dokazil morajo prosilci glede na namen porabe posojila k vlogi priložiti še:
- potrdilo o državljanstvu za vse člane družine- (lahko fotokopije),
- dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o
premoženjskem stanju),
- overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1999 in 2000 (v primeru nakupa),
- gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let (v primeru gradnje),
- odločbo o priglasitvi del, ki ob razpisu   ni  starejše od  enega  leta (v
primeru prenove ali revitalizacije),
- zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazu je lastništvo ali solastništvo, ki ni starejše od 6 mesecev,
- potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole,
- potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov le-r za prosilca potrdilo o času bivanja v občini Lukovica,
- kreditojemalci dostavijo potrdilo firme o zaposlitvi za nedoločen čas in kreditnih obremenitvah,
- dokazilo o enostarševski družini,
- potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenih posojil za Stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu,
- sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o invalidnosti prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana,
- potrdilo Centra za socialno delo o motnjah v duševnem ali telesnem razvoju prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana.
7.
Občani, ki Želijo pridobili posojilo po tem razpisu vložijo popolne vloge na obrazcu z. vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti, najkasneje do vključno 21. julija 2000, z oznako na kuverti "STANOVANJSKI KREDIT 2000". Vloge lahko pošljejo po pošli na naslov OBČINA LUKOVICA, Lukovica 46, 1225 LUKOVICA ali osebno oddajo v času uradnih ur na občinsko upravo Občine Lukovica.
Obrazec vloge za stanovanjsko |~>oso-jilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite v občinski upravi občine Lukovica.
Nepopolne vloge in vloge, prejete po zaključku razpisa, se ne bodo upoštevale. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
H.
Po zaključku razpisa bo odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in tu-
rizem obravnaval popolne vloge in na podlagi Izpolnjevanja pogojev iz razpisa in ogleda stanja na terenu v 30 dneh po zaključku razpisa Sprejel sklep o odobritvi posojil.
Po sprejemu sklepov o višini dodeljenih sredstev bo strokovna služba občinske uprave Občine Lukovica v roku 15 dni obvestila vse prosilce o Izidu razpisa.
župan
Anastazij Živko Burja, I.r.
VANDALIZEM NA GOLCAJU
V četrtek, II. maja, je blagoviški župnik gospod Jože Vrtovšek na eni svojih tradicionalnih rekreacijskih poti od Golčaja do Limbarske gore naletel na porušeni spiomenik Radomeljske čete na Golčaju. Zgrožen nad vandalizmom je takoj poklical Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, nato še policijo. Neznanec ali neznanci so spomenik prevrnili in razbili. Pustil je nedotaknjeno prizorišče in nadaljeval pot do Limbarske gore. Prehitel je tri turiste, ki pa o spomeniku niso vedeli ničesar. Ob povratku na Oolčaj so bili tam že policisti. Spoznal je, da se je moralo dejanje zgoditi tik pred njegovim prihodom, saj je bila sedaj zemlja, kjer je prej stal spomenik, vidno bolj suha. »Ogorčen sem nad ljudmi, ki se' znašajo nad Spomeniki,« mi je- pozneje' povedal. »Mnogokrat eni ali drugi spomeniki ne povejo vse1 resnice, vendar to ne more biti nikoli opravičilo za vandalizem. <
Nekaj tcelnov pozneje sem bil prisoten na novinarski konferenci, ki jo je' pripravila Zveza borcev. Začuden sem bil, ela nanjo niso povabili človeka, ki je dejanje oelkril. Razočaran pa sem bil tudi nad samo konferenco, saj smo na njej lahko izvedeli le tisto, kar smo lahko že' prečitali v zapisih o dogajanju na tem prostoru v letu 1941. Žalostno je,
ela so se pozabili pozanimati, kelaj se je vandalsko dejanje zgoelilo in kako napreduje preiskava v zvezi s tem. Tudi ocene elogoelka, razen besede' grozljivo,
nisem slišal. Potemtakem je verjetno najbolj prav, ela napišem svoje mnenje.
Vsak spomenik, ki je stal kdaj na naših tleh, govori o ljudeh tistega časa, ko je bil postavljen. Pojasnjuje njihov odnos do elogoelka, Zaradi katerega je bil postavljen. Je torej pričevalec življenja in zato ga moramo ohraniti takega kot je, saj bo le tak zgovorno pričal zanamcem o našem dozorevanju. Zalo lahko govorimo o storilcu tega dejanja kot o iztirjencu, ki je s svojim dejanjem povzročil ogorčenje pri vseh normalno mislečih ljudeh. Osnovni vzrok za to dejanje je prav gotovo maloumje brez. primere.
Spomenik bo obnovljen s pomočjo Občine Lukovica. Zopet bo občinski proračun poravnal škodo, ki jo je povzročil za sedaj neznani storilec. Zopet bomo škodo plačali mi vsi, kot že' to likokral do sedaj, včasih za neznanimi, velikokrat pa tudi za znanimi storilci.
Za zaključek: Vsaka kaplja krvi, ki jo je vpila slovenska zemlja, je vredna, da ob njej postaneš, se zamisliš in spoštljivo sprejmeš njeno resnico.
V. G.
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
Med negativne učinke sodobnega načina življenja spadajo ogromne količine odpadkov, od gospodinjskih do industrijskih. Vsi smo povzročitelji odpadkov, zato smo vsi odgovorni za primerno ravnanje z njimi. Reševanje problematike ravnanja z odpadki je lahko učinkovito le, če najprej vsak sam pomete pred svojim pragom. Prvi in najosnovnejši korak je preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov že na samem izvoru, v nadaljevanju pa ločeno zbiranje odpadnih materialov, prav tako na izvoru nastanka in posledično vračanje odpadkov v ponovno uporabo.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Lukovica (uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/96, 10/96) kot enega izmed ciljev določa ločeno zbiranje odpadkov. Občina Lukovica je zato pristopila k izvajanju akcije, najprej z določitvijo primernih lokacij za t.i. ekološke otoke v spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana. Tako bo vsaka krajevna skupnost poskusno imela ekološki otok na izbrani dostopni lokaciji.
Namen akcije je načrtno zbiranje in gospodarno ravnanje z uporabnimi odpadki, ki so primerni za ponovno predelavo. Ločeno zbiranje odpadkov pomeni skrbno, strokovno in premišljeno odbiranje odpadkov, ki jih zbiramo na posebnih zbirnih mestih, z. občasnimi akcijami (kosovni in posebni odpadki) ter v označenih zabojnikih v gospodinjstvih (biološki in drugi odpadki). Za uspešno delovanje ekološkega otoka je bistvenega pomena pripravljenost in sodelovanje vseh občanov.
Z majhnim trudom in dobro voljo se tako lahko aktivno vključimo v varovanje narave in okolja. Surovine, ki jih bomo zbirali ločeno (papir, steklo, pločevinke in plastenke), se bodo vrnile v ponovno predelavo. S tem bomo razbremenili deponije, ohranjali naravna bogastva (gozd) in zmanjšali porabo energije. Kasneje se bodo zbirali tudi biološki odpadki iz gospodinjstev in kmetijstva. Le-ti bodo s kompostiranjem predelani v kakovosten humus, ločeno zbrani posebni odpadki pa bodo deponirani tako, da ne bodo predstavljali nevarnosti za naravo in človeka.
Na ekoloških otokih bomo torej zbirali star papir, staro steklo, pločevinke in plastenke.
Papir predstavlja petino hišnih odpadkov. Iz starega papirja se z reciklažo proizvaja nov papir in s tem ohranja gozdove.
Stekla je nekaj več kot 10% vseh odpadkov. Največ lahko naredimo za okolje, če dajemo prednost nakupu pijač v steklenicah za večkratno uporabo in jih vračamo v trgovine. Stara steklenica, ki je primerna za nova polnjenja, se lahko v ponovni proces polnitve vrne tudi do 50-krat. Steklenice za enkratno uporabo pa zbiramo za ponovno predelavo in odlagamo v zabojnike za steklo. Proizvodnja reciklažnega stekla porabi 20 %  manj  energije  kot proizvodnja
novega stekla in hkrati prihrani uvoz dragocenih surovin.
Aluminijaste pločevinke in plastenke za pijače zaradi svoje praktičnosti predstavljajo čedalje večji delež za pijače, ki jo po uporabi zavržemo. V interesu varovanja okolja jih čim manj uporabljamo. Proizvodnja aluminija je za okolje namreč zelo obremenjujoča zaradi velikih količin potrebne energije in strupenih ostankov. Z reciklažo rabljenih pločevink bistveno zmanjšamo proizvodnjo novega aluminija in s tem prispevamo k ohranjanju čistega okolja.
Posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih torej ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oziroma gospodinjskimi odpadki. Pogosto so strupeni in težko razgradljivi, zato povzročajo ljudem in okolju ogromno škodo. Nastajajo v industrijski, obrtni, kmetijski proizvodnji in v gospodinjstvih. Mednje sodi večina kemikalij, ki jih vsak dan uporabljamo v gospodinjstvu. Nevarnost za okolje predstavlja tako snov kot embalaža, ki je v stiku z. nevarno snovjo. Zbirati, odlagati, predelati ali uničiti jih je potrebno strokovno in ločeno od ostalih odpadkov. Posebni odpadki se zbirajo nekajkrat letno v napovedanih akcijah, do takrat pa se morajo hraniti na varnem mestu doma.
Med posebne akcije spada tudi odvoz velikih kosovnih odpadkov, ki jih zaradi teže in velikosti ni mogoče zbirati v običajnih zabojnikih za odpadke.
Na količino odpadkov lahko vplivamo že pri nakupovanju. Tako lahko izbiramo izdelke v embalaži, ki je primerna za recikliranje (steklo, papir...), izognemo pa se izdelkom v embalaži iz. plastike, loščene lepenke in spojnih materialov, če je na voljo tudi v drugih posodah (npr. gorčica v kozarcu, pijače v steklenicah...). Pri nakupu predmetov iz plastike vedno preverimo, če je le-ta okolju prijazna, kar pomeni, da je hitro razgradljiva ali primerna za reciklažo, ne
kupujemo izdelkov za enkratno uporabo (npr. posodo in jedilni pribor iz plastike, pisala brez zamenljivih nabojev...). Pri nakupu gospodinjskih predmetov moramo biti pozorni na to, da so dolgo uporabni in se dajo popraviti. Kupujemo tam, kjer dobimo željeno blago tudi brez. odvečne embalaže (živilski trg). Preudarno moramo kupovati in uporabljati tudi kemikalije za gospodinjstvo: odločimo se za okolju prijazne proizvode; kupujemo le izdelke in količine, ki jih dejansko potrebujemo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin, čistilna sredstva, barve, laki...); stara zdravila vračamo v lekarno; motornega olja ne menjamo sami in ga ne zlivamo v kanalizacijo; star akumulator oddamo v trgovini, izrabljene baterije oddamo v zbiralnik baterij v trgovini; kupujemo okolju prijaznejše barve in lake na vodni osnovi; kemična sredstva za odstranjevanje madežev lahko pogosto nadomestimo z. neškodljivimi sredstvi, kot so pepel, kis, limona...; uporabljamo čim manj specialnih čistil, ker vsebujejo strupene ogljikovodike; izogibamo se Uporabi pršil v dozah na potisni plin; uporabljamo varčne žarnice, alkoholne in digitalne termometre itd.
Zavedati se moramo, da lahko nekomu še koristi, kar je za nas odpadek. Tako stare obleke lahko oddamo socialnim ustanovam in humanitarnim društvom, pokvarjene gospodinjske apara-te lahko damo v popravilo ali podarimo, Staro pohištvo j^odarimo ali prodamo preko oglasov.
Racionalno gospodarjenje z. odpadki je torej potrebno in koristno. V začetku morda zamudno sortiranje na našem domu bo sčasoma prešlo v rutinsko opravilo, ki se ga ne bomo niti zavedali. Z malo truda bomo tako vsi veliko prispevali k ohranjanju čistega okolja in k lepši dediščini, ki jo hotno prepustili našim otrokom.
Občina Lukovica Oddelek za komunalo
VI/JII i KOr/jVMIf OUIVdJlCOV
/i 'i i:iii a i-roTaiai
i
Veliki Jelnik 6 1223 Blagovica tel.: 041 618 351
POROČILO O DELU GASILSKE ZVEZE IN GASILSKIH ENOT ZA MESEC MAJ
• 17. maj 2000 - V vasi Jasen, na območju PGD Rova, je bil nekaj po polnoči katastrofalni požar gospodarskega poslopja. Preko regijskega centra /.a obveščanje so bile aktivirane tudi enote naše zveze. Pomoč je nudila tudi osrednja enota PGD Blagovica s tremi gasilci, skupaj 9 delovnih ur.
• PGD Blagovica je opravila 15 prevozov pitne vode v skupni količini 67.500 1 in 15 delovnih ur.
• Člani osrednje operativne enote PGD Blagovica so imeli 5 gasilskih vas, skupaj 45 delovnih ur.
• 13- in 27. maja je bil opravljen v vasi /latenjek in Zg. I.oke, pregled in dopolnjevanje opreme vaških trojk. Prav tako pa so bila izvedena manjša vzdrževalna dela v orodišču, skupaj 1 5 delovnih ur.
• Člani operativne enote PGD Blagovica so v maju opravili preko 84 delovnih ur.
• 13- maja, se je delegat GZ Lukovice udeležil plenuma GZ Slovenije na Igu.
• 18. maja, posvet predsednic komisij za delo z članicami v Kamniku.
• 20 maj, srečanje društev mladi gasilce, osnovnih šol, regije Ljubljana 3, v Domžalah. Tekmovanja se je udeležila Osnovna šola Blagovica in v kategoriji mlajših pionirjev dosegla 9. mesto.
• 26. maj, seja regijskega sveta Ljubljana 3, na katerem smo razprav-
ljali o aktualni problematiki v stvu.
• V maju je GZ Lukovica pričela z izvajanjem programa o enotnem vodenju finančnega poslovanja za vsa gasilska društva preko zveze.
Po posameznih društvih je bilo opravljeno še veliko dela. Žal pa odgovorni, predvsem poveljniki društev, ne opravljajo svojih dolžnosti in nalog tako, kot je bilo dogovorjeno. Pozivam poveljnike, da naloge izvajajo skrajno resno in v skladu s pravili.
Predsednik GZ Lukovica Matjaž Markovšek
OBVESTILO!
Prostovoljno gasilsko društvo KRAŠNJA
prireja v soboto, 24. 6., ob 16. uri tekmovanje s staro brizgalno.
Tekmovanje bo potekalo pri gasilskem domu v Krašnji, po tekmovanju pa bo družabno srečanje z ansamblom Rokovnjači!
Vljudno vabljeni!
ODSTRANJEVANJE ZAPUŠČENIH VOZIL NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA
Problem zapuščenih in nevoznih vozil je v naši občini tako kot tudi drugod Precej pereč. Že ob sami magislalni cesti '•jubljana - Celje bi lahko našteli kar "ckaj vozil, ki so pristala v jarkih in na bližnjih travnikih, pa jih od tam nihče več ne odpelje. Še huje je na odmaknjenih poteh, v kamnolomih, gozdovih 'n drugih prostorih, kamor tudi sicer mnogi še vedno odvažajo odpadke kljub temu, da je za odvoz le teh pri nas
kar dobro poskrbljen« i.
Za mnoge izmed teh vozil se ne ve, kdo je njihov lastnik, a vendar je med Rjimi tudi nekaj takšnih, za katera je
mogoče ugotoviti, čigava so in lastnike slednjih bosta njihova malomarnost in neodgovornost udarili tudi po denarnici.
Na majski seji občinskega sveta je bil namreč sprejet Pravilnik o odstranjevanju zapuščenih vozil na območju Občine Lukovica, ki določa pogoje in način odvoza, hrambe, varovanja in prodaje ter uničenja zapuščenih vozil. Za odstranjevanje vozil bo skrbela pooblaščena oseba za komunalni nadzor, ki bo ukrepala v primeru, da se bo Zapuščeno vozilo nahajalo na javnih prometnih površinah ali na zasebnih zemljiščih ter bo očitno kazilo in onesnaževalo okolje. Za sam odvoz, hrambo, prodajo in uničenje vozil pa bo občina sklenila pogodbo z izvajalcem.
brez predhodnega obvestila lastniku se bo odstranilo tisto vozilo, ki se nahaja na brežinah oziroma v strugi vodotoka
ali na drugih površinah, če bi po presoji pooblaščene osebe predstavljalo nevarnost za onesnaževanje okolja ali bi ogrožalo varnost ljudi in premoženja. Vozilo, katega lastnika ne bo možno ugotoviti, bo po predhodni objavi na oglasni deski občine in krajevne skupnosti, na področju katere se je vozilo nahajalo, prešlo v last občine.
In kazen? Vsakdo, ki bo parkiral, shranil ali zapustil stanovanjsko prikolico, tovorno prikolico ali neregistrirano oziroma nevozno motorno vozilo, čoln ali drug plovni objekt in druge materiale na javnih površinah in parkiriščih, bo kaznovan z denarno kaznijo 15.000 tolarjev, plačati pa bo moral tudi stroške, ki jih bo imel izvajalec z odstranitvijo in hrambo vozila. Pravilnik bo začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica.
M. S.
KDAJ PO AVTOCESTI OD VRANSKEGA DO BLAGOVICE?
Odsek Vransko - Blagovica med najtežjimi v Sloveniji
V zadnjem letu se občani naše občine vedno bolj soočamo z gradnjo avtocestnega odseka od Šentjakoba in Blagovice in problemi, ki so povezani z njo, vse aktual-nejša pa postaja tudi gradnja avtoceste med Trojanami in Blagovico. Ker je večina med nami bolj malo seznanjena z gradnjo omenjenih odsekov, sem se odločila, da tokrat našim bralcem na kratko predstavim gradnjo odseka Vransko-Blagovica, ki jo nadzoruje Družba za državne ceste RS, Projekt Vransko - Blagovica S sedežem v Blagovici.
Tako imenovana trojanska različica trase AC Vransko - Blagovica je bila izbrana izmed štirih predlaganih tras: Motniška
- Dolina, Trojanska - Lebenice, Trojiška -Kolovrat, Trojanska - Gornji klanci in je pravzaprav kombinacija obeh trojanskih različic.
Prednosti trojanskega koridorja naj bi bile v možnosti neposredne navezave Zasavja na avtocestni sistem, prostorskem razvoju Trojan kot atraktivnega centra, ohranjanju naravne in kulturne dediščine, minimalnem posegu v magistralno cesto Ljubljana-Celje ter s tem ohranjanju prevoznosti te ceste ves čas gradnje. Ta trasa pa bi omogočila in ohranila tudi krajinsko identiteto treh stikajočih se dolin v Ločici
- Črnega grabna, Motniške in Savinjske doline. Kot najustreznejšega ga je tako leta 1994 podrl Odbor za infrastrukturo Državnega zbora RS.
Družba za državne ceste navaja, da je ta nekaj manj kot 17 kilometrov dolg odsek eden najtežjih v Sloveniji. Pri Vranskem se odsek prične južno od naselja ter poteka proti Ločici, ki pri Vranskem, ki jo zaobide s predorom Ločica, nato pa v smeri proti zahodu prečka dolino Črnega grabna. Hrib Jasovnik predre s predorom, prečka obstoječi viadukt Baba ter se nadaljuje proti Trojanam. Pred Trojanami je predviden avtocestni priključek, na katerem se bodo na avtocesto vključevali z regionalne ceste Trojane-Zagorje in magi-stralke Celje-Ljubljana. Proti Šentožboltu poteka trasa po daljšem predoru pod Trojanami, z. viaduktom prečka dolino, s predorom zaobide Podmilj in se skozi dolino Koprivnice nadaljuje proti Petelinjku. Po ponovnem prečkanju doline z viaduktom poteka po južni strani Blagovice, na njenem zahodnem delu prečka obstoječo glavno cesto ter se spusti na dolinsko dno, kjer se naveže na avtocestni odsek Blagovica-Šentjakob.
Ker avtocesta poteka po geološko in prostorsko zelo zahtevnem terenu, ki ga zaznamuje plazovitost, hudourniki in prečne grape, so predvideni 4 dvocevni
predori, ki skupaj merijo slabih 6 kilometrov - najdaljši med njimi je predor Trojane, ki meri skoraj 3 kilometre. Poleg tega so predvideni še: 1 enocevni predor, 13 viaduktov, ki skupno merijo 4 kilometre, najdaljši je viadukt Ločica z 850-imi metri, 18 mostov, 2 nadvoza, 4 podvozi ter mnogi oporni in podporni zidovi.
Odsek Vransko - Blagovica je sicer razdeljen na dva pododseka, in sicer Vransko - Trojane in Trojane - Blagovica. Glede na trenutno stanje del na gradbišču -potem ko so konec aprila prebili že obe cevi predora Ločica, je izkopanih že več kot 80 odstotkov 1600 metrov dolgega predora Jasovnik, se predvideva, da bo odsek Vransko -Trojane predan prometu v letu 2002, kar je v skladu z Rebalansom nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, odsek Trojane - Blagovica pa leta 2004 pod pogojem, da se bodo izkop-na dela na predoru Trojane pričela v prvi polovici letošnjega leta.
Poleg objektov na sami avtocesti je po-
trebno med drugim urediti še prestavitve nekaterih lokalnih cest ter gozdnih in dostopnih poti, regulacijo potokov Bolska in Radomlja, vodovode. Po prvotnih napovedih naj bi pred pričetkom gradnje zaradi omogočanja večje varnosti udeležencev prometa in v omilitev gneč izvedli tUui razSiritve vozišč za leve zavi-jalce, hodnikov za pešce, javne razsvetljave ter uredili prehode za pešce, kar pa se vse bolj oddaljuje od resničnosti.
Anastazij-Živko Burja: Črne točke se odpravljajo prepočasi
Za mnenje o poteku tlel, ki so povezana s povečanjem varnosti udeležencev v cestnem prometu, in s katerimi je Občina Lukovica pogojevala soglasje k lokacijskem dovoljenju za gradnjo avtoceste, sem se napotila na Občino Lukovica. Župan Anastazij Živko Burja je o tcan dejal, da opaža, da se terminski plani za odpravo črnih točk v Črnem grabnu prestavljajo, čeprav so bili dorečeni že pred dvema letoma. Celoten pogovor z njim bomo objavili v prihodnji številki Rokovnjača.
Maja Smrkolj
do 3.7. 2000
vino Merlot 1/1 Brda
toaletni papir Bohor 10/1
riž Zlato polje 1/1 vakum
mesni narezek TUŠ 100g
339.90 SIT
249.90
239.90
pašteta Turistična 80g Pelamaris
i i
■
I   kava Cafe Italiano 100g
keksi Piknik 1/1 Koestlin
pivo Menih 20/1
sok Pfanner multivit. 50% 2/1
testenine za pse Green Food 3kg
123.90
149.90
94.90
449.90
1798.00
259.90
599.90
hrana za pse - govedina 125g
p. prašek Ariel 3,6 kg PVC
269.90
1149.90
O
i
IZKORISTITE UGODNOST KOLIČINSKEGA POPUSTA -DISKONTNE CENE.
EKOLOŠKO KMETOVANJE
Človek je bil prvotno nabiralec rastlin in lovec. Sčasoma si je Želel kar čimbolj povečati količino pridelkov iz rastlinskega in živalskega sveta ter tako prevladati nad naravo. V teh prizadevanjih so se poka/a 11 negativni učinki, in sicer tako nad Stanjem podeželja in okolja, kakor tudi izginjanjem nekaterih vrst živalskih bitij.
lako se je človek začel zavedati, da je treba z omenjenimi naravnimi viri bolj skrbno gospodariti. Ekološki kmetje dokazujejo, da ekološki kmetijski sistemi lahko tekmujejo z drugimi in zagotovijo dovolj hrane za sedanje in prihodnje rodove, hkrati pa kar najbolj zmanjšujejo negativne stranske učinke. Ekološko kmetijstvo temelji na kolobarjenju, recikliranju na kmetiji nastalih organskih snovi (žetveni ostanki, hlevski gnoj, metuljnice, podorine -Zeleno gnojenje), ter na vrsti naravnih me tod za nadzor škodljivcev, bolezni in plevelov. Ekološki kmetijski sistem na ta način izključuje ali strogo omejuje uporabo umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov in krmnih dodatkov.
S pravilnim načinom gnojenja in skrbjo za pestrost vrst kar močno zmanjšamo napade škodljivcev in bolezni |iri pridelovanju rastlin. Pri živinoreji moramo spoštovati fiziološke |)otrebe ter potrebe, ki so značilne za določene vrste živali - etološke potrebe. Živalim moramo zadostiti S kakovostno ekološko pridelano krmo in z dovolj prostora, tako jim nudimo razmere, ki SO čimbolj podobne naravnim. Med rastlin sko pridelavo in živinorejo mora obstajati harmonično ravnovesje. To dosežemo z uveljavitvijo največje možne samozadostnosti kmetije glede gnojil in krme in z določitvijo največjega možnega števila živali na kmetijsko površino. Ekološko kmetovanje pogosto zahteva precejšnje spremembe sistema kmetovanja, zato je potrebno 2-3 letno obdobje preusmerjanja. Ekološko kmetijstvo ni pojem, ki bi ga vsak kmet razlagal po svoje, temveč je določeno s standardi. Te SO že od 90-ih let začeli podpisovati v mnogih deželah sveta, da bi z njimi zakonsko določili izraz »ekološki pridelek« - in tako ustvarili po-trošnikovo zaupanje v to posebno kako vost.
Mednarodno združenje Gibanje za ekološko kmetijstvo IFOAM (International Pederalion of Organic Agriculture Move-ments), ustanovljeno I. 1972 oblikuje slan darde za ekološko kmetijstvo na svetovni lavni. Članstvo v lic >AM se je od začetnih S organizacij ustanoviteljic povečalo na 500 iz 100 držav. Širjenje eko kmetijstva danes močno spodbuja trg in hitro rastoče povpraševanje po zdravi hrani. Za lep primer Se kaže Avstrija, ki je brezpogojna zmagovalka na tem področju, leta 1996 z ze okoli 25.000 eko kmetij ali 12% avstrijskih površin, seveda se številka samo se povečuje. Med največje porabnike zdrave hrane spa da področje otroške hrane, ki stremi za Uporabo izključno potrjenih eko pridelanih surovin.
Potrebo po eko kmetijstvu narekuje kritično opazovanje sedanje kmetijske Prakse, ki škoduje strukturi tal in okolju vključno s krajino, ustvarja potencialna
zdravstvena tveganja pr\ uživanju živil, je energetsko zapravljiv sistem, vključuje intenzivne sisteme reje živali, ki so etično nesprejemljivi... Nasprotno pa eko kmetijstvo lahko nudi pozitiven prispevek na teh področjih. V veliki meri se opira na lokalno dostopne vire in je popolnoma odvisno od ohranjanja eko ravnovesja. Varovanje tal in okolja je za eko kmeta nujnost in ne nekaj, kar lahko navrzemo na koncu, če to dovoljuje dobiček. Potrošniki prepoznavajo kmetova prizadevanja in v vedno večji meri Zahtevajo eko živila. Zanje so pri pravljeni plačati višjo ceno, ki je poštena, saj so stroški za čim manjše škodljive stranske učinke kmetijske predelave vračunani v ceno živil. Na ta način eko kmetje in potrošniki prostovoljno sodelujejo |">ri razvoju bolj trajnosinega kmetijstva in načinu zdravega življenja.
Slovenija je dežela, ki je prepletena z. vodnimi viri in kot taka ni primerna za Intenzivno kmetovanje. Na področjih, kjer se je intenzivno kmetovanje razvilo, se srečujemo z. onesnaževanjem pitne vode, okolja ter degradacije pokrajine. Njena pestrost, razgibanost in bogastvo življenja nudijo dobro osnovo za eko kmetijstvo. Na novo bo treba obdelati površine, ki se zaraščajo, zaradi padanja cen hrane. V trgovinah nas na policah čaka nekakovostna zelenjava brez okusa in s slabo prehransko vrednostjo. Pogosto ima za seboj dolgo pol iz Belg ije, Nizozemske, Italije... Če se bo tako sla nje nadaljevalo, lahko poceni živila iz uvoza povzročijo, da bo domače kmetijstvo nepotrebno, prehranska varnost dežele pa bo ogrožena.
Slovenski potrošnik bo kupil domačo hrano z. razlogom, da kupuje kakovostno živilo in podpira okolju prijazno kmetijstvo.
Viri: Ekološko kmetijstvo - trajnostno kmetijstvo v praksi, Inštitut za trajnostni razvoj, 1. 1996
Marko Cerar
IZ ZLATEGA P0UA
V nedeljo, 21. 5. 2000, smo imeli občni zbor KO ZB Zlato Polje. Navzočih je bilo trinajst članov odbora. Kot gost je bila navzoča predstavnica Občinskega odbora ZB ga. Ana Zaje, sicer tajnica občinskega odbora ZB.
Dosedanji predsednik, tov. Vinko Vrankar iz Preserij pri Zlatem Polju, je podal obširno poročilo o minulem delu. Tudi smernice za naprej. Finančno stanje je pač tako, kot vedno, odvisni smo sami od sebe, je še dejal.
Zatem so bile javne volitve v izvršni odbor ZB Zlato Polje, ki pa ostaja v bistvu enak, le da je v odboru novi član Vinko Jcras iz Obrš. Le-ta je na predlog dosedanjega predsednika lov. Vrankar-ja prevzel tudi funkcijo bodočega predsednika KO ZB Zlato Polje.
Kot je sam v zaključnem govoru dejal, bo predsednik ne samo članov Zveza borcev Zlato Polje, tudi vsem drugim, ki želijo ohraniti vrednote narodno osvobodilne vojske. Namreč, ne moremo in ne smemo pozabiti, da so bile 2. avgusta 1942 zlatopoljske vasi požgane, prav tako ne moremo pozabiti toliko in toliko padlih borcev ter umrlih v taboriščih. To je zgodovina, ki nikdar ne bo pozabljena. V vsaki vojni se pa tudi dogajajo krivice, naj bo na eni ali drugi strani. To moramo sprejeti in razumeli.
Po občnem zboru smo imeli manjšo zakusko, za kar se zahvaljujem tudi Krajevni skupnosti Zlato Polje oz. predsedniku g. Janezu Pogačarju iz Trnovč, saj so nas malce finančno podprli.
Zahvala tudi ga. Ani Zaje iz Lukovice za prisotnost in obširno poročilo.
Tudi v prihodnje se bomo držali pravila, da se v mesecu maju dobimo na srečanju, ne le člani ZB, temveč tudi vsi občani, stari nad 60 let. S tem bomo potrjevali narodno zavest.
Vinko Jeras
9REČANJE V GRADIŠČU
Prijetni vasici Gradišče in Zdornje Prapreče ležita sredi zelenih gozdov, sončnih travnikov in dišečih pšeničnih polj. Tu je doma mir, toplina in domačnost, ki jo želimo prijazni domačini deliti z vami, dragi obiskovalci. Vabimo vas, da zgodnjo poletno noč preživite v naši družbi.
PROGRAM TURISTIČNEGA SREČANJA
- tekmovanje v košnji ob 18. uri, pri kateri lahko sodeluje čim več gostov,
- pozdrav in dobrodošlica domačinov, razglasitev najbolj cvetoče hiše in najlepše urejenega kmečkega dvorišča,
- družabne igre, razglasitev rezultatov,
- tekmovanje za pršut, al bom0 x
06 ,VBV\yc0,n
O O O
€1
******
ti
- bik roleta
Zabaval vas bo ansambel MIRA KLINCA in OKROGLI MUZIKANTJE
DAN ODPRTIH VRAT NA PODRUŽNICI BLAGOVICA
Ko se v mesecu septembru odprejo šolska vrata za vse bolj ali manj vedoželjne otroke, ne pomislimo, kako hitro bo prišel čas, ko bomo delček našega celoletnega šolskega dela in ustvarjanja lahko pokazali vsem tistim, ki jih to zanima. V prvi vrsti so seveda to starši naših učencev, pa tudi njihovi bratje, sestre in stari starši.
Letos smo izbrali za to priložnost soboto, 13- maja. Odločili smo se, da se v prvem delu predstavijo učenci posameznih razredov v različnih dejavnostih. S predstavitvijo razrednih dejavnosti smo začeli ob devetih. V dobri uri smo pokazali le delček tega, kar delamo med letom.
Mali šolarji so v likovni delavnici pokazali svoje umetniške sposobnosti, učenci prvega razreda so izdelovali venčke iz testa, drugošolci so se spoprijeli s slikanjem na svilene rutice. Svoje izdelke so ob zaključku dela tudi ponudili v prodajo. Tretješolci so poskušali pokazati, da se tudi pločevina iahko koristno uporabi za izdelovanje grafike. Četrtošolci so se razdelili v več skupin in predstavili slikanje na opeko, uporabo vrvice v dekorativne namene, izdelovanje risb s suhim cvetjem, poslikavanje majic in graviranje.
Da pa na naši šoli delujejo tudi izven-šolske interesne dejavnosti, so dokazale plesalke plesne šole Miki in učenci z igranjem na električnih klaviaturah. Tako prvi kot drugi so s plesom in glasbo prijetno zaključili naše sobotno druženje na odprtem dnevu šole v Blagovici.
Takih srečanj si še želimo.
Za podružnično šolo Blagovica Marijana lirjavec
Starši in ostali so si med malico izdelke in razredne razstave lahko ogledali.
K sodelovanju smo povabili tudi članice Društva podeželskih žena, ki so se z zadovoljstvom odzvale. V jedilnici so pripravile pestro ponudbo slaščic, različnih potic, drobnega peciva, tako slanega kot sladkega. Vse to smo lahko tudi poskusili. Razstavile so tudi različne domače jedi, kot so ajdova kaša, koruzni žganci, različne vrste žlikrofov... Presenetile so nas tudi z zanimivo pripravljenim pogrinjkom. Če je koga zanimala priprava posamezne jedi, so mu tudi prijazno razložile.
Vtisi učencev
V soboto, 13. maja 2000, smo imeli na naši šoli dan odprtih vrat. V našem razredu smo pripravili likovno delavnico. Tovari.šica nam je pripravila kovinske plošče, na katere smo risali različne stvari. Pri tem delu smo potrebovali barvico ali svinčnik. Pri ravnanju plošče so nam pomagale tudi mame. Ko smo končali, je bila malica. Po malici smo šli v druge razrede na ogled njihovih izdelkov. Vmes smo opazovali, kako so kmečke žene pripravljale različne jedi. Jedi in slaščice so bile lepe. Na koncu so se predstavili še plesalci in nam pokaza-
li, kaj so se v tem šolskem letu naučili. Tri dekleta iz drugega razreda so prodajala različne obeski', rutke, robčke in tudi voščilnice. Ana in Sara sta zaigrali na sintesajzer. S tem se je tudi naš program zaključil.
Urša Urankar, 3-f.
Dan odprtih vrat je bil zabaven.
Ko sem prišla v razred, sem bila zelo zaspana. Potem so prišli starši. Bilo jih je kar nekaj. Nekatere mamice so pomagale tudi drugim učencem. Mi smo izdelali risbico na aluminijasto pločevino.
V drugem razredu so izdelali rutke, broške in verižice. Kutke so zavili in nanje napisali svoje ime. Te stvari so tudi prodajali. Nekatere mamice so spekle pecivo in tudi razložile, kako se to pripravi. V četrtem razredu so delali različne stvari. To so bile: makrameji, podstavki za rože, risanje na majice... Na odrti so igrali na električne klaviature. Na koncu so se predstavile tudi plesalke. Zaplesale so: Medvedek Muri. Štorklje, Prijatelji...
Všeč mi je bilo, ker sem bila ena od plesalk.
Karmen Cerar, 3. r.
V soboto, 13. maja, smo na naši šoli imeli dan odprtih vrat. V vseh razredih smo učenci izdelovali izdelke in jih nato predstavili vsem, ki so se jih želeli ogledali.
V našem razredu smo z. barvico risali na pločevino. V prvem razredu so izdelovali venčke, v drugem pa so izdelovali rutice. V četrtem pa so se razdelili v skupine in ludi risali na majice. Ciospe iz Društva kmečkih žena so predstavile svoje dobrote, ki smo jih tudi poskusili. Potem sta dve učenki četrtega razreda zaigrali na sintesajzer. Za konec so zaplesale še plesalke naše šole.
Najbolj všeč mi je bilo, ko nas je tovari.šica slikala s fotoaparatom, medtem ko smo si ogledovali izdelke. Približno tako je potekal dan odprtih vrat.
Luka Koletnik, 3. r.
/
n
Lepo je priti skupaj
SREČANJE PO 31 LETIH
V mesecu februarju sta bili v občinskem časopisu Kokovnjač objavljeni fo tbgrafijl pod naslovom: Kdo se prepo zna. fotografiji sta bili posneti pred 31. leti, na Šoli Brdo ob srečanju učencev, ki SO uspešno zaključili tekmovanje- za bralno značko. Na srečanju so se učenci pogovarjali s pisatelji: Bredo Smolnikar, Antonom Ingoličem, Kristino Brenkovo, Francetom Bevkom in pesnikom Nikom Grafenauerjem. Kljub temu da je bilo na
fotografiji veliko udeležencev, smo se
prepoznali le trije: Francka Omerza, Janez Kušar in Jelka Markovšek.
V maju smo bili prijetno presenečeni, saj smo bili vabljeni na srečanje s pisateljico Bredo Smolnikar in pesnikom Nikom Grafenauerjem. /al pa se pisateljica Kristina Brcnkova zaradi bolezni srečanja ni mogla udeležiti.
V prijetni družbi SO bili Še Marjan Gujtman, ravnatelj Knjižnice Domžale, Vera Beguš, vodja Potujoče knjižnice, Milja Beguš in Boža Požar.
Pobudo za nagradni razpis v občinskem glasilu in organizacijo srečanja je
pripravila ga. Vera Beguš. Ob tej priložnosti je vsak udeleženec prejel spominsko brošuro, opremljeno s fotografijami iz leta 1969 in spremno besedo. Na ovitek, je kot vodilno misel ga. Beguš zapisala:
»Naj bo v življenju veliko lepih trenutkov, zapišite |ih, shranite- fotografije, pogosto obujajte spomine nanje, premišljujte- 0 njih, uživajte v njih, naj postanejo elel vašega vsakdanjika.«
V razgovoru smo obujali spomine na čas pred 31 leti in pripovedovali lepe in manj le-|x- dogodke, ki smo jih doživeli. Spomnili smo se- tudi že pokojnih pisateljev, ki SO leta 1969 sodelovali na Brdu. Ga. Breda Smolnikar pa je- vsakemu podarila svojo knjigo.
Me-el prijetnim razgovorom je čas hitro mineval in kar prehitro se- je popoldan prevesil v noč. Občina Lukovica pa je poskrbela, da razgovor ni potekal ob prazni mizi. V poznih večernih urah smo se razšli z že-ljo, ela bi se se kelaj srečali.
Hvala vsem, ki ste pripravili in omogočili prijetno druženje.
Jelka Markovšek
Med prijetnim klepetom še posnetek, pred odhodom domov.
OB 90-LETNICI SMRTI ALOJZIJA ŠKOFICA
Letos mineva 90 le-t smrti enega oel največjih dobrotnikov na območju KS Prevoje, g. Alojzija Škofica, ki je bil rojen
21. 6. 1872 v domači hiši v Šentvidu 1, Očetu Juriju, ki je bil domačin iz. Šentvida in materi Ivani, roj. Pavlic. Ko je- bil star dve- le-li, mu je mati umrla in oče seje ponovno poročil. 30. I 1. 1895 se je Alojz v Šentvidu poročil z Ivano Oksler iz Šutne 23 pri Kamniku (roj. 1866, u. 1908). Po domače se je pri hiši reklo pri Kvas, danes pa pri Školču. Umrl je 1. 7. 1910 in je- pokopan na šentviškem pokopališču.
V zakonu ni bilo otrok, zato je Alojzij dal v oporoko zapisati: »Za glavnega dediča vsega svojega imetja Imenujem svojo domačo občino Prevoje.« Šolski upravitelj Bitenc 1. 1936 v izvlečku šolske kronike- (šole v Šentvidu) piše: V letu 1910 je prejela šola v Št. Vielu veliko zapuščino umrlega dobrotnika šole -g. Alojzija škofica, posestnika in nekdanjega šolskega predsednika Št. Vidu. Imenovani je pustil šoli polovico svojega premoženja...« Šentviški šoli je poleg denarja (20.500 kron) zapustil še veliko njivo in pašnik (49.78 a in 23.27 a) ter veliko raznovrstnih knjig za šolsko knjižnico ter prirodopisnih učil. Zemljišče je namenil za šolski vrt, denar pa za razširitev šole v štirlrazrednico. Velik del zemlje pa je zapustil tudi Mlekarski zadrugi Prevoje. tretjino pa je namenil ubožnemu skladu.
Tako je škofic že I. 1910 z oporoko nakazal smer nadaljnjega duhovnega razvoja s tem, da je izobrazba kmečkega prebivalstva In ostalih prebivalcev občine Prevoje na prvem mestu. Znano je-, ela se s podarjenim premoženjem ni ravnalo po Škofičevem volilu. V svetovni vojni je bil denar izgubljen, ker je bil izdan kot vojno posojilo bivši Avstro-Ogrski državi. Na delu zemljišča, ki je bilo namenjeno šoli, danes stoji Merea-torjeva stavba, na delu zemljišča pa stavba nekdanje farme prašičev. Del zemljišča je že vrnjen Mlekarski zadrugi Prevoje, elel pa je še vedno v elenaeio-
nalizacijskem postopku. Na mestu stare Škofičevine |e pred teti zrasel nov stanovanjski blok.
Ustno izročilo pravi, da je bila nekdanja Kvas-Školceva domačija zelo velika, saj je njihovo posestvo segalo od Šentvida pa vse tja do vrha Prevoj po južni smeri lokalne ceste. Celotno posestvo je nato kupil Gašper Kotnik -Bognarjev iz Šentvida.
Na Prevojah in v Šentvidu je živelo in ustvarjalo kar nekaj mož, ki so sooblikovali slovensko kulturno življenje v preteklem in 20. stoletju. Omenim naj skladatelja Oskarja Deva, folklorista Franceta Marolta ter pisatelja Zupana, a kljub zvenečim imenom zavesti krajanov Prevoj in Šentvida najbolj blizu osebnost Alojzija Škofica.
Na pobudo krajanov bomo 90-letnico Škofičeve smrti v KS Prevoje počastili s športnimi in kulturnimi prireditvami od
22. do 25. junija 2000 ter uredili in obnovili njegov grob.
Danilo Kastelic
S TEKOM SEM ZASVOJENA
Tokrat sem se pogovarjal z atletinjo Darjo Kokalj. Nekdaj članica Atletskega kluba Domžale sedaj trenira sama. Po poškodbi, ki jo je doživela pred več leti, so ji obetali konec kariere. Tak je bil tudi odnos kluba do nje. Očitno svoje atletinje niso dobro poznali. Sama se je vrnila na atletske steze. Mnogo trdega dela je bilo potrebno za to ponovno vrnitev. Zadnji dve leti pa ponovno zmaguje.
Kako se vam je uspelo vrniti med najboljše?
»Tek imam rada. Mislim, da brez teka ne bi mogla živeti. Preganja mi psihično utrujenost, sprošča napetosti. Tekla sem tudi takrat, ko so vsi pričakovali, da bom mirovala. Rezultati so postajali vse boljši. Poiskala sem nasvet pri svojem bivšem trenerju. Pripravil mi je program, po katerem delam. Težko je, posebej zato, ker imam obveznosti v službi. Vseeno pa napredujem.«
Kakšni so vaši letošnji uspehi?
»Sodelujem v tekmovanju za Severno-primorski pokal. Na dveh tekih sem bila druga, na dveh pa zmagala, tako da trenutno vodim. Ostane še nekaj tekem, a verjamem, da ga bom osvojila. Na državnem prvenstvu v Železnikih sem bila druga, prav tako na teku v Šenčurju. Na gorskem teku v Stahovici pa sem bila slaba. Osvojila sem četrto mesto. Tek trmastih na Visokem sem zmagala, prav tako tudi v Radencih.«
Kaj pa težave?
»Teh seveda ne manjka. Včasih imam slabo kri, ker sem vegetarijanka. Zelo moram paziti pri prehrani, ker imam dostikrat premalo železa v krvi. Potem služba, treningi in tekme, ki ne gredo
Darja Kokalj
vedno skupaj. Tudi nobenega stalnega sponzorja nimam, kar mi prav gotovo povzroča dodatne težave. Ob dodatnih uspehih upam, da se bo tudi to uredilo.«
Kaj pa prihodnost?
»Hiter uspeh bi bil možen, če bi tekla na stadionih, vendar mi to ne leži. Rada imam naravo, zato bom nadaljevala s takimi teki. Letos grem na Evropsko policijsko prvenstvo v Španijo, potem še kakšen tek v Italiji, pa seveda Severno-primorski pokal... Letos bom pričela s polmaratoni, saj za polni maraton sem še pramlada. Sicer pa si v daljni prihodnosti želim teči tudi ultramaraton, takole
kakšnih stošestdeset kilometrov. Veliko je odvisno tudi od službe, ki jo imam rada, vendar brez tekov ne gre.« Pa vaš prosti čas?
»Kratke  minute  s  prijatelji, včasih hoja, pa knjiga, no ni ga prav veliko.« Vaše želje?
»Najprej bi si rada ustvarila ime z. dobrimi rezultati. Lani sem od trideset tekem zmagala samo šestnajstkrat. Letos morajo biti rezultati boljši, potem bom morda dobila sponzorja, ki mi bo omogočil boljši trening. Želim nastopiti na velikem maratonu na olimpijskih igrah. Želim teči, in to dobro. Zasvojena sem s tekom. Nobenih naporov se ne bojim. Ob poškodbi sem imela trideset medalj. Trenirala sem zalo, ker sem jih hotela imeti vsaj petdeset. Sedaj jih je že preko osemdeset, saj jih niti ne štejem več. Vem, da sem jih sposobna osvojiti še veliko, morda preko dvesto. Med njimi morajo biti tudi maratonske. Do sedaj mi je enkrat pomagala Občina Lukovica, pa slikopleskar in Falšport iz Domžal z. opremo, če bi pa dobila stalnega sponzorja, bi bili rezultati gotovo še dosti boljši. Ja, najbolj si želim stalnega sponzorja, potem bi lahko postavila višje cilje.«
Malih ciljev moja sogovornica že sedaj nima. Njen športni duh pa da slutiti, da bi bila to za vsakega Sponzorja dobra naložba. Darja trenutno teče še na srednje dolge proge, njen cilj pa so maratoni. Bo našla pomoč v našem prostoru? Vsekakor je za naš prostor svetel vzgled vztrajnosti in prizadevnosti, vredne pozornosti in posnemanja. Bo to razen Rokovnjača opazil še kdo?
V. G.
MOTORISTI ZOPET NA CESTAH
Varnost je nujna
Mladi po letih ali po srcu zelo radi za vožnjo uporabljajo motorna kolesa. Čim več kubikov in konj ima, tem bolje. V očeh svojih vrstnikov je tak mladenič zrasel, ko se je pripeljal na hondi, jama-hi, kavasakiju.
Motorno kolo je za mestno vožnjo zelo prikladno vozilo. Hitro se da voziti, ni problema za parkiranje, izogne se zastojem na cesti. Nemalo voznikov pa ne upošteva ne svoje ne tuje varnosti, čim sede na jeklenega konja. Osnovna oprema, ki jo mora imeti tudi po mestu, je zaščitna čelada. Obstaja jih več vrst, vse pa morajo biti izdelane po mednarodnih normah. Predvsem na daljših vožnjah je pomemben tudi poseben zaščitni kombinezon, rokavice, tudi škor-nji in ledvični pas niso modna muha. Čimbolj živih barv tem bolje. V naselju naj bo motorist oblečen vsaj v usnjeni jopič, če že ne v kombinezon, ki je za posedanje v družbi res neprikladen, za ostalo opremo pa je prostor na mo-
tornem kolesu, tudi za čelado, če je primerno zaščitena proti kraji.
Še o vožnji. Kes je, da na močnem motorju lahko hitro vozimo in pospešujemo. Vendar pa motorist ne sme švigati mimo strnjenih kolon na cesti, posebej če ta stoji pred križiščem. Tudi hiter start ob rumeni luči lahko pripelje do nezgode, posebej pa tako pogosto izsiljevanje prednosti. Pešci na prehodu nimajo peruti kot golobi, da bi se hitro umaknili, osebni avtomobili pa tudi niso počasni.
Torej motoristi. Med vožnjo po cesti le s prižgano lučjo. Za svojo varnost pa trikrat poglej, nato vozi. v medsebojnem obračunu na cesti boste krajšo največkrat potegnili sami. Če ste se že odločili, da boste svojemu otroku kupili motor, potem mu kupite vsaj še čelado.
Komisija za vzgojo in varstvo v cestnem prometu občine Lukovica
KOŠARKARSKI UPI ČRNEGA GRABNA
Leto 2000 je bilo za naše mlade košarkarje (letnik 1987 in mlajši) res prelomno. Po dveletnem nabiranju srebrnih in bronastih kolajn so končno doživeli svoj trenutek in osvojili prvo mesto na regijskem prvenstvu. Ta trenutek pa ni prišel sam od sebe. Vložiti SO morali veliko truda in znoja, da so prišli do lega naslova. Trenirati so morali dvakrat tedensko po dve šolski uri, včasih tudi več. Ob sobotah SO redno zamujali na opoldanska kosila v krogu družine. Vse to zato, da bi igrali košarko. To pa še ni bilo konec njihovih uspešnih nastopov.
Sedaj jih je čakala naslednja ovira, še večja, a hkrati lepša kot prejšnja. Priborili so si nastop na regionalnem prvenstvu, kjer so igrali z. OS Medvode, OS Si mon Jenko Smlednik, OŠ Marije Vere in oš Frana Albrehta Kamnik. To pa so bili zmagovalci iz drugih regij. Tudi tu so se izkazali kot trd nasprotnik, vreden vsega spoštovanja in se brez poraza zavihteli na prvo mesto in pobrali že drugi komplet zlatih medalj. To pa je tudi pomenilo, da so se po številnih bojih (M zmag in 0 porazov) uvrstili na državno prvenstvo.
Na četrtlinalnem turnirju pa se jim je po zmagi v prvi tekmi prvič zalomilo. To je hkrati pomenilo konec sanj o še večjih uspehih. A nič zato, saj so se fantje trudili in dali vse od sebe, porazi pa so pač del športa. V vsej sezoni so torej nanizali IS zmag in le en poraz, kar je dovolj velik razlog, da so igrišče lahko
zapustili dvignjenih glav. Z malo sreče bi preskočili tudi to oviro. Pa nič zato, pa drugič, pravijo.
OŠ Janko Kersnik Brdo se je tako iz. ekipe posmeha v zadnjih letih prelevila v strah in trepet za vse košarkarje daleč naokrog.
Zmagovalno ekipo so tvorili naslednji igralci:
zgoraj z. leve: David Novak, Jure Smrkol, Viki Prašnikar, Boštjan Wolf
sredina z. leve: Klemen Zaje, Andrej Cerar, Jure Cerar, Blaž Nakrst
spodaj z leve: Andrej Novak, Miha Capuder, Žiga Lončar, Tomaž K veder, Klemen llasanovič, Malej Avbelj.
Nenazadnje pa se moramo zahvaliti vsem, ki so prispevali za drese tako fantov kot deklet, gostilni Furman za pogostitev po osvojenem pokalu in McDonald'su za vse podarjene sladolede.
ZLATO POUE TUDI BRCA
ZLATO POL TE
Razposajeni igralci in navijači so nestrpno čakalina na podelitev pokalov.
TURNIR V ZLATEM POUU
Da v Zlatem Polju mladina zares uvršča igro z. žogo na prvo mesto, smo se lahko prepričali v nedeljo, 21. maja, ko se je na tamkajšnjem igrišču odvijal turnir v malem
nogometu, katerega je organiziralo Si) Zlato Polje.
()h igrišču se je zbralo veliko število mladih in Starejših krajanov ter množica nogometnih navijačev od drugje, ki so prišli bodrit svoje nastopajoče igralce. Na
nogometni turnir je bilo prijavljenih deset ekip, med njimi kar sedem iz drugih občin: Domžal, Kamnika in Moravč. Kot nalašč je tudi sonce prispevalo svoje tople žarke k uspešni organizaciji in izvedbi turnirja, saj je bil po jutranji megli krasen sončen dan. Prvi dve ekipi sta svoje moči in znanje pokazali že ob deveti uri, nato pa je turnir potekal ves dan.  Končni obračun štirih
najboljših ekip, meti katerimi je bila tudi Lukovica, (vodil jo je Srečo Avbelj), je bil že v večernih urah, seveda pa so bile te tekme za večino gledalcev tudi najbolj zanimive. Izredno dobro sta svoje delo opravila državna sodnika g. Franjo Vogrinec in Kudi Meršak, oba iz Kamnika. K temu pa so pripomogli tudi igralci vseh desetih ekip, (med njimi tudi zlatOpoljska ), saj so v svojih igrah prikazali lepe in borbene poteze, predvsem pa polno mero športnega vedenja, kar je bil res lep zgled mladim in pa ostalim ob igrišču.
Za najbolj uspešne tri ekipe smo pripravili lepe unikatne pokale, katere je ob koncu nogometnega turnirja podelil predsednik SI) /lato Polje, g. Marko Vrankar. Priložnostno pa smo izkoristili trenutek za
podelitev posebnih plaket SD Zlalo Polje, za dolgoletno uspešno športno aktivnost v okraju, katero sta prejela Hram- Korošec in Roman 11 ribar.
Naj izrazim zahvalo ŠD Zlato Polje vsem, ki ste to sončno nedeljo prišli k nam, popestrili navijaški ambient ob igrišču ter dali lep zunanji videz pravega športnega praznika.
T llabjanič
STANE BELAK-SRAUF SE VEDNO ŽIVI
Tomaž in Carlos s svojimi
Minila so dobra štiri leta od zadnjega srečanja z njim, velikim alpinistom svetovnega formata, prijateljem, človekom, ki se je goram povsem predal in ostal z. njimi združen tudi v smrti. V Športnem društvu Krašnja SO mu že četrtič pripravili spominski večer in naslednji dan pohod. Obe prireditvi vse bolj pre-reščata lokalne okvire in postajata vseslovenski.
Večer, ki ga je bilo vredno doživeti
Dvanajstega maja je bil prireditveni prostor v osnovni šoli Krašnja premajhen za vse, ki smo Šraufa poznali in ga spoštovali. Prišli so obiskovalci iz Ljubljane, Kamnika, Velenja, Vrhnike, Kranja, Bohinja in kdo ve od kod vse. Med njimi so bili tudi mnogi alpinisti, ki SO sodelovali pri Šraufovih podvigih. Tone Sazonov-Tonač, ki je bil njegov prvi alpinistični mentor, Tone Škarja trinajskratni udeleženec himalajskih odprav in kar desetkrat njihov vodja, pa trenutno naš najuspešnejši alpinist Tomaž Humar, s katerim je prispel tudi presenetljivi gost Carlos Carsolio iz Mehike, človek, ki je eden od štirih, ki so osvojili vse osemtisočake našega planeta. Prijateljstvo s Sratifom in Tomažem ga je pripeljalo v naše kraje. Dragica (Jmek nas je z izbranimi besedami popeljala skozi Šraufovo življenje. Njegove alpinistične začetke nam je orisal Tonač, največje dosežke pa Škarja, ki je predstavil kar zapis iz knjige Znani Slovenci, kjer ima svoj prostor tudi Stane Belak. Ivan Hudnik je izbor svojih pesmi prilagodil večeru, tako da smo vsi sodelovali pri njegovem petju. Vrhunec večera pa je bila multivizijska predstavitev alpinistične poti Tomaža Hu-marja. Desetletje njegovih uspešnih vzponov je zaznamoval tudi Šrauf, ki je bil njegov mentor. Neverjetni vzpon čez steno Daulagirija je Tomaž načrtoval, kot mu je predlagal Šrauf. Njegova pre-
zgodnja smrt je bila kriva, da je ves načrt moral pripraviti sam. Ni nam opisoval priprav in vzponov v domačih gorah, ampak postopnost pri zahtevnih odpravah, ki so ga končno usposobile za Daulagiri. Vsak njegov vzpon je bil korak bližje h končnemu cilju. Vzpel se je na Ganesh, Anapurno 1, Ama Dablan, Bobave, Nuptse in zadnji v seriji priprav solo vzpon na KI Capitan, eno najtežjih sten sveta. Podoživljali smo z njim nesreče) Janeza Jegliča-Johana. Zastajal nam je dih ob spremljanju njegovega vzpona na Daulagiri. Tomaž je prestopil mejo smrti. Začutili smo to. Kar naenkrat smo bili ob njem vsi majhni in nebogljeni, a vendar srečni, ker ga poznamo, ker smo strieli preživeti večer v njegovi bližini. Program je bil kar prehitro pri kraju, k sreči pa nam je ostal še dobršen del večera, ki smo ga preživeli s temi velikimi možmi. Tonač, Tomaž, Carlos in Tone so obujali spomine na Šraufove in svoje podvige. Tekle so ure, in njihov svet je postajal vse bolj naš. Posebej zanimiva je bila Carlosova izjava: »Vedno sem si želel obiskati Slovenijo in sedaj, ko sem tu, vidim, da je lepše, kot. sem mislil, posebno ljudje in Julijske Alpe. Vaš kruh pa je naravnost fantastičen.«
nova skupina na pot. Zadnji dve skupini gresta pO skrajšani poti. Šestmesečni Sraufov vnuk Aljaž, ki dedka žal ne bo nikoli spoznal, se udeležuje pohoda v varnem maminem naročju. Še osem dni mlajšo Mašo pa nosi očka Blaž. Šraulova hči Mojca se s svojim možem Bojanom udeležuje vseh pohodov in večerov v očetov spomin. Njen sinek Aljaž pa raste in kdove, če bo naslednje leto zmogla ta napor. Po radijski zvezi nam javljajo o gibanju pohodnikov. Okoli dvanajste ure prideta Tomaž in Carlos z družinama. Letos bosta onadva podeljevala
spominske obeske pohodnikom. Prvi pridejo že okoli ene ure. Na cilju jih poleg obeskov čaka tudi golaž. Vsi so prijetno razpoloženi. Mlajši pohodnik tišči nekaj v dlaneh, pa ga vprašam, kaj skriva. Prav narahlo razpre dlani, da komaj vidim pohodniški obesek in pravi: »Tega je imel v rokah Tomaž, pa ga je meni dal!« Nehote pomislim na pomembne može našega prostora, ki se jim ni zdelo vredno niti na kratko počastiti prireditve s svojim obiskom. Kakšna moč je v neposrednosti tega dečka. Ivan Hudnik s svojimi pesmimi zopet dvigne ljudi, ki so do tedaj utrujeno posedali na prireditvenem prostoru. Predsednik društva Marjan Štrukelj podeli še po-
onigmoJ
UNfOM
Pohod pomlajuje
Pohod
Sobota, 13. maja. V Krašnji je že pred peto uro živahno, kot da smo sredi dneva. Organizatorji zaključujejo zadnje priprave in prvi pohodniki se zbirajo. Prispejo radioamaterji iz, Domžal in ekipa Postaje gorske reševalne službe iz Ljubljane. Za varnost je potrebno poskrbeti. Ob pol šestih krene na pot prva pohodniška skupina. Triindvajset kilometrov poti je pred njimi. Zbirajo se nove skupine. Pogovori se sučejo okoli sinoćnjega večera. Vsake pol ure krene
sebne nagrade najstarejšima udeležencema pohoda, spominska darila pa Tomažu in Carlosu. Uradni del prire d i Ive je končan. Ljudje pa še sedijo, nekateri plešejo, drugi obujajo spo mine. Legendarni slovenski alpinist Stane Belak Šrauf ne bo več nizal svojih uspehov. Njegov duh pa še živi v nas vseh, ki smo bili tu te dni. Živi v Tomažu Humarju in njegovih prijateljih. Ja, šrauf bo živel še dolgo.
V. G.
n
PLEZALNI VIKEND V PAKLENICI
Za prvomajske praznike sem se skupaj z A() Domžale prvič udeležil,
lahko rečem že tradicionalnega sreča
nja, športnih plezalcev in alpinistov iz. vse Evrope, v hrvaški Pakleni; i.
Kanjon Velike Paklcnicc, od leta L949
proglašen za nacionalni park, predstavlja eno izmed mnogih čudovitih stvari tev narave, ki je izdolbla skalnati kanjon v osrčje Velebita.
Pol nas je iz Domžal in po Jadranski magistrali, po mojem mnenju eni najlepših, a žal tudi najnevarnejših cest, po približno petih urah in pol vožnje, okoli 23. ure pripeljala v mesto Starigrad - Pa-klenica.
Po prvi noči, ki smo jo preživeli pod milim nebom, smo se naslednje jutro Zapeljali v Autocamp »Nacionalni park«. Že sam pogled na kamp je povedal veliko: peščene plaže, izredno lepo urejena okolica, čiste sanitarije, negovana travica, pa borovci za senco,... Vse tO se sliši kot iz kakšnega turističnega kataloga, pa vendar z. eno razliko - tukaj je vse to resnično.
Po postavitvi šotorov, ttikaj lahko omenim, da tako polnega kampa že dolgo nisem videl, in ureditvi formalnosti smo pograbili plezalno opremo in Se Z avtom odpeljali v kanjon Paklcnicc.
Do samega vstopa v kanjon smo se pripeljali Z avtomobilom, za kar smo porabili slabih 15 minut, kjer nas je pričaka lo urejeno In dokaj prostorno parki rišče.
Potem se pa začne.
Pogled na vstopu v kanjon je naravnost očarujoč. Z obeh strani kanjona se razprostirajo mogočne skalnate gmote, zaradi katerih ti ob pogledu na-
nje zastane ti i 11. Ob vznožju je na eni strani pot skozi kanjon, na drugi pa potok z ogromno rastlinja. Ko se tako vzpenjamo po poti skozi kanjon, lahko na vsaki strani lahko opazujemo plezalce, kako v navezah premagujejo navpične stene.
Kanjon plezalcem ponudi vse, kar ti poželi srce, od krajših športno plezalnih smeri (tlo 35 metrov), tlo tistih »pravih« 400 metrov dolgih tehničnih smeri z različnimi težavnostnimi stopnjami.
Same smeri oziroma opis smeri, ki smo jih premagali v štirih dnevih, kolikor je trajal plezalni vikend, najbrž niso zanimive za običajnega bralca in jih
v tem prispevku ne bi opisoval, mogoče naj povem le to, tla ko v previsu visiš s hrbtom navzdol, poti tabo 200-300 metrov zračnega prostora le na kakšni stranski polici stoji tvoj soplezalct, te varuje z vrvjo, spodbuja in iz tebe iz. vablja zadnje trohice moči, ko premaguješ zahteven detajl v steni, to predstavlja izreden adrenalinski užitek oziroma bolje rečeno nepopisen občutek.
Po končanem plezanju pa smo se vsakodnevno utrujeni vračali v kamp, kjer pa sevetla ob jedači in pijači ni manjkalo večerne zabave, ko smo si izmenjavali mnenja o preplezanih smereh, posameznih detajlih, proučevali smeri za naslednji dan in sevetla se marsikaj drugega.
Mogoče naj omenim še to, da sta med 29. aprilom in 1. majem NP Paklenica in Hrvaška planinska zveza priredila mednarodno tekmovanje v hitrostnem
plezanju dolgih smeri, na katerem je sodelovalo šest navez iz. vse Evrope. Zmagala je slovenska naveza Silvo Karo - Marko Lukič. Za 220 metrsko smer Diagonalka v Debelem Kuku (VI+, VII), sta potrebovala vsega le 34 minut. Drugo mesto je osvojil par iz Slovaške, 37 minut, tretji pa par iz. Hrvaške, ki je za vzpon potreboval minuto več.
Skratka, Paklenica je plezališče, ki Športnim plezalcem in alpinistom pa tudi obiskovalcem, ki s spoštovanjem občudujejo naveze, ki se na obeh straneh kanjona borijo s steno, nudi obilo užitkov in z gotovostjo lahko zatrdim, da se bom v Paklenico naslednje leto zo|X't vrnil.
Iztok
NARAVA - GOZDAR - ČLOVEK (v tednu gozdov 2000)
V tem trenutku si na istem kosu tva-rine, drveče in vrteče se preko vesolja, stojita nasproti dva svetova. Svet človeka, obsijanega Z njegovim umom, in svet gozda, večnega, neprestano spreminjajočega se, tihega. V davni preteklosti človeške zgodovine se je človeško bitje zibalo v naročju gozda kot njegov element, majhen, a pomemben in nepogrešljiv. V svojem potovanju se je neprestano zatekalo v ta prasistem in v njem iskalo zavetje pred vsemogočimi neprijetnostmi, si polnilo svoj trebuh, ga uporabljalo kot prostor, kjer je udejanjalo spoznanja svojih neprestano razvijajočih se možganov, in ga uporabljalo kot kraj, kjer je bivala SKRIVNOST. Za majhen del človeštva ta odnos še traja, za večji del pa je GOZD postal nasprotnik, zadnji prostor, kamor si bomo postavil stolpnico ali ki ga bomo zasadili s koruzo.
Kaj je tisto, kar nas je kot visoko razviti del človeškega rodu tako ostro ločilo med seboj, kar je oblikovalo naš tisoč in en odnos do lastne zibelke?
Odnos med človekom in gozdom, pomembnima in enakovrednima deloma znotraj ene CELOTE, je bil verjetno na samem začetku zavit v veliko skrivnost. Človek, voda, žival, drevo so si bili enaki. Poskušali smo prisluhniti vsem in vsemu okoli nas. Na samosvoj način smo odgovarjali drug drugemu. Človek je pazil, da teh svojih »bratov« (tako imenujejo dele ekosistema primitivna (?) ljudstva s Frančiškom Asiškim vred) ni izrabljal ali jim škodoval. Če je izginil brat bizon, je prišla LAKOTA, če je bila želja po preveliki njivi manioka le prevelika, so odšli bratje drevesa in prišla je SUŠA. Opazovanje posledic svojih dejanj na lastni koži in predvsem na lastnem želodcu ga je pripeljalo do globokega razumevanja odnosov med »brati«. Naši predniki se gotovo niso spraševali o ustroju ekosistema, fiziologiji, anatomiji, mehaniki in drugih principih delovanja posameznih delov. Zelo pre-tanjeno so poznali odziv vsega okoli njih na svoja dejanja. V kibernetiki, znanosti moderne dobe, bi ta odnos ocenili kot najbolj razvit. Človeško bitje je samo delovanje mehanizma, v katerega je vključeno, prepustilo STVARNIKU, poimenovanemu v vsakem jeziku s svojim imenom in bivajočemu v svoji legendi. V potovanju preko ČASA našega obstajanja se je zavedajočemu se elementu izostril čut, kaj bo prejel in občutil kot posledico na tisto, kar je dal ali vložil. Vse drugo je ostala SKRIVNOST, zavita v pisane tančice mistike, čaščena in nedotakljiva.
Prepričan sem, da so špekuliranja o nerazumnem in fatalističnem straho-spoštovanju naših prednikov pred naravnimi pojavi na majavih nogah, v zmeraj večjo žalost mnogih uradnih znanosti. Dokaz te predpostavke izginja
skupaj z mogočnimi tropskimi gozdovi in njegovimi komaj dobro spoznanimi prebivalci, ki jih golta naš NAPREDEK. Če ni tožnika, tudi ni plačnika. Osemindvajsete) vrstico prvega poglavja Geneze Podvrzita si zemljo in ji gospoduj-ta! smo razumeli hudo napak in kaj kmalu se zna človeškemu rodu pripetiti, da bo kot v najstrašnejših sanjah njegov lastni um zagospodoval nad njim samim.
Odgovorov na vprašanje, kdaj in zakaj je del človeške vrste zavil na drugo pot v svojem razvoju, je več.
• Da so krive zle sile, ki so si podredile človeka in mu vladajo, gotovo ne bo držalo, saj smo sami priče, da ostali sistem, ki ga naša dejanja ne motijo, deluje zelo zelo brezhibno - seve, merjeno z. našim metrom. Zle sile in ostalo temačno navlako smo si narisali sami za opravičevanje pred samim seboj.
• Da je to povzročil neodvisen razvoj MATERIJE in KAPITALA, ki poteka neodvisno od človeka, tudi ne zadošča, ker vsi deli sistema delujejo proti idealnemu ravnovesju, človeško družbo pa vse hitreje poganjajo zmeraj večja nasprotja v njej sami, skupaj z vse večjo napetostjo do lastnega okolja.
• Da takemu načinu nerazumljivega obnašanja botruje narcisoidna zagledanost v svojo lastno superiornost in v svoj neodvisni prav, morda lahko poki-mamo in potrdimo, ko smo uvideli, kako velik razkorak je med nami in vsem okoli nas.
Morda pa ima človeški rod srečo, da si lahko odgovori na vprašanje preživetja, pomembnejše pa je, kakšna bodo dejanja, ki bodo sledila tem odločitvam. Če pogledamo zelo od daleč na nastali položaj, lahko rečemo, da se je zgodba že nekajkrat ponovila. NARAVA nas še zmeraj potrebuje pri svojem delovanju za nekakšen gonilnik, kot bi se reklo v računalniškem jeziku, a nas lahko tudi izloči, če postanemo preveč moteči za njeno delovanje.
Nekaterim sinovom in hčeram človeškega rodu je dano, da se zavedajo vsega tega. Začutili SO, kako huda so trenja med željami ČLOVEKA in možnostmi NARAVE. Vsak dan bolj se zavedajo, kako tesna in medsebojno odvisna je povezava med sprtima členoma CELOTE. Spoznavajo dobre in slabe strani obeh in jih s svojimi željami in dejanji poskušajo omiliti, če že ne razrešiti. GOZDAR zagovarja možnosti GOZDA ter v kar najboljši meri poskuša uresničiti ČLOVEŠKE želje. Razpet je med dva mogočna gospodarja in je na koncu koncev za svoja dejanja odgovoren CELOTI. Ta njegova razpetost, posvećenost, za nekatere tudi preteklost je tema letošnjega tedna gozdov: GOZDAR V SLUŽBI ČLOVEKA IN NARAVI!.
Ci. M.
LOVSKA DRUŽINA TROJANE - OŽBOLT
prireja
II. 6. 2000 ob H. uri pri lovski koči na Prvinah nad Šentožboltom
VII. LOVSKO STRELSKO TEKMOVANJE
in
IV. ZA PREHODNI POKAL OBČINE LUKOVICA
v streljanju na glinaste golobe in MK tarčo »srnjak«.
Tekmovalci bodo streljali na 20 glinastih golobov in z MK puško (K) i 3).
Ekipa šteje 3 člane iz iste lovske družine.
Trening bo v soboto, 10. 6. 2000, ob 16. uri. Prijave na dan tekmovanja od .S. do I 2. ure.
Poleg pokalov in kolajn bo raz deljenih še veliko bogatih nagrad.
Nagrade in priznanja prejmejo tudi veterani.
Na koncu bo tekma na izpadanje.
Poskrbeli bomo za prijetno po čutje.
VLJUDNO VABLJENI!
Strelski refereni
LD TROJANE-OZBOLT
Rajko Keršič mL, l.r.
Starešina LD TROJANE-« >ZB< >I.T Rajko Keršič, l.r.
Prehodni pokal občine Lukovica so osvojile:
leta 1997 LD Domžale leta 1998 LD Sela leta 1999 LD Ig pri Ljubljani
Najboljši posamezniki v kombinaciji v letu 1999:
1. mesto: Miha Ajtnik LD Domžale
2. mesto: Ljubiša Pavlovič LD Ig pri Ljubljani
3. mesto: Marko Sterle - 1.1) Ig pri Ljubljani
Sponzorji:
Gostinsko podjetje Trojane d.d. Občina Lukovica Geograd d.o,o. Mini Market Alrans s.p.
Grafično podjetje Schwarz d.o.o. KS Blagovica KS Trojane
PODOKNICA NEDEUSKEGA V PRESERJAH
V Preserjah pri Lukovici stojijo hiše
tako vsaksebi, da se tudi jeza na soseda, če se že kdaj pojavi, do sosedovega dvorišča ohladi. Tako ni čudno, da živijo ljudje složno, marsikaj skupaj postorc, pa tudi veselijo se skupaj. Kes da je v vasi le sedemnajst hiš in samo 62 prebivalcev, pa imajo vseeno svoje turistično društvo, ki deluje že devet let. Vsako leto po veliki noči organizirajo
čiščenje vasi in okolici', potem je na vrsti prvomajski golaž, pa praznovanja vaščanov, ki praznujejo okrogle jubileje, seveda le od petdeset let naprej, saj so
prej še premladi, da bi vedeli, kaj pravzaprav praznujejo. Štirikrat so že organizirali kmečko olimpiado z udeležbo iz domačih krajev, pa tudi iz. Avstrije. Letošnja bo  1.3. avgusta. Tokrat bodo
»Jivca a me imaš k'j rada.«
poleg Avstrijcev prišli še Hrvati in Madžari, torej bo to res prava mednarodna olimpiada. Vsako leto se odpravijo tudi na izlet po naši lepi domovini in tako tkejo prijateljske vezi. Prav prijaznost, gostoljubnost in skupno delo
pa je v Preserje pripeljalo Podoknico Nedeljskega.
Dan ni bil primeren za prireditve na prostem. Tudi deževalo je. Podoknica ne more biti preložena, pa so domačini prestavili dez na poznejšo uro in prireditev je stekla. I.ukoviški pihalni orkester je dokazal, da jim tudi hladno
Vreme ne more do živega. Komaj SO izzvenele njihove melodije, že se je pirika-z.al vasovalec na konju. Ljudje v Preserjah pa so pridni in ravno takrat so na cesti žagali drva, tako da jezdec ni mogel mimo. Kaz konja je bilo treba in dokazati ljudem, da zna klepati koso. Žaganje drv mu je slo že bolje od rok, nato pa je vaščanom ušel in že je bil na lestvi. Pa so ga domači oča opazili in mu jih z, jezikom toliko obljubili, da je va-
Vasovalec je prijezdil...
sovalcu kar jezik zastal. Oča so odšli po orodje, da bi se vasovalcu na hrbet pod pisali, le-la pa je v kamro smuknil, dekletu rože izročil in se po lestvi grede hvalil, kako dober »špampett ima dekle. Hitro se oča izza vogala pojavijo z orodjem v rokah in dobil bi jih vasovalec, ko ne bi ansambel Slapovi take urezal, da so oča na vasovalca cisto pozabili. Brhko krajanko SO ujeli in se z njo zavrteli, da tudi drugim ni kazalo drugega, kot dober zgled posnemati.
Tako je bilo tisti dan v Preserjah. Seveda pa taka prireditev ni zastonj. S svojimi prispevki so jo pomagali izvesti: Občina Lukovica, Živilska industrija ETA Kamnik, Gostinsko podjetje Trojane, gostišča Bevc, Furman in RCU Lukovica, Rus Šentvid in Kavka Moravče, Cvetličarna Markuš Moravče, Pekarna Čemažar Lukovica ter trgovini Cerar in Vele iz Lukovice. Domačini so se v prireditev vključili tako spontano, kot bi bil dogodek povsem zares. Naj ne pozabim omeniti še pevcev Moškega pevskega zbora KI) Janko Kersnik iz Lukovice, ki so z ubranim petjem slovenskih narodnih pesmi izzvali domačine, da sedaj že razmišljajo o orga-
nizaciji pevskih večerov na vasi. Dobro bi bilo, da bi prijazni vetrovi zanesli seme dobrih idej Še v druge vasi naše < ibčine.
v (,.
Godba je zaigrala, da je bilo kaj..
A.
ILJILICILJaVN§II\I HINEMtTCGRATI
GREMO V KINO!
V junijski rubriki vam predstavljamo dva filma, ki bosta popestrila začetek poletnih počitnic, in v katerih igrata dve izmed trenutno najbolj vročih holly-vvoodskih igralk - Julia Roberts in San-dra Bullock. Za oba je značilno tudi to, da sta obe igralki tokrat odigrali zanju malce neobičajni vlogi. Julio Roberts tako lahko, potem ko smo se je dodobra nagledali v romantičnih komedijah, ponovno vidimo v drami, Sandra Bullock pa se je skušala iz. preprostega sosedovega dekleta preleviti v nadležno alkoholičarko. Posebno naključje pa je, da je scenarij za oba filma napisala ista avtorica - Susannah Grant.
Objavljamo pa tudi izžrebance nagradnega vprašanja iz prejšnje številke. To SO: Marija Jeran, Finžgarjeva 2, Dob; Jani Slakan, V Zideh 13, Trojane; Robert Dvornik, Prešernova c. 75, Radomlje, ki bodo obvestilo o nagradi prejeli po pošti.
ERIN BROKOVICH (Erin Brokovich)
Pod taktirko režiserja Stevena Soder-bergha se je med gledalci vedno priljubljena Julia Roberts po dolgem času zopet prikupila tudi kritikom v vlogi samohranilke, matere treh otrok, ki je pomagala dobiti najvišjo odškodnino v civilni tožbi v ameriški zgodovini.
Dvakratni nezaposleni in že vseskozi obupani ločenki Erin (Julia Roberts) se življenje še bolj obrne na glavo, ko po prometni nesreči izgubi tožbo proti vozniku, ki jo je zakrivil. V stiski se obrne na svojega odvetnika Eda Masrva (Albert Einnev) in ga prosi za službo. Kljub pomislekom jo ta zaposli v svoji pisarni, kjer Erin z vrtoglavimi petami in usnjenim mini krilom že prvič ne naredi najboljšega vtisa.
Vse pa se spremeni, ko po naključju med nepremičninskimi spisi naleti na podatke o tožbi med podjetjem Pacific Gas & Electric in družino v majhnem mestecu v Kaliforniji. Ko začne odkrivati podrobnosti primera, je prepričana, da je na sledi škandalu in pregovori svojega šefa, da ji dovoli raziskovati primer. Sčasoma s sodelovanjem sprva skeptičnih meščanov odkrije sistematično prikritje industrijskega zastrupljanja vo-
de v mestu, kar ogroža zdravje celotne skupnosti.
Dramo Erin Brokovich si bomo poleg res dobre predstave Julie Roberts zapomnili tudi po njenem honorarju. Zvezda, ki jo bomo letos po vsej verjetnosti na naših platnih videli še v eni romantični komediji, je namreč za vlogo Erin Brokovich dobila celih 20 milijonov dolarjev, kar je najvišji honorar, ki ga je prejela katerakoli ženska igralka doslej.
28 DNI (28 Davs)
V tej romantični komediji pisateljica in kolumnistka Gwen Cummings (San dra Bullock), ki se je naužila že preveč
zabav, najde ljubezen v rehabilitacijskem centru za odvajanje od drog in alkohola.
Gwen je ljubiteljica opojnih substanc, ki za videzom brezskrbnega dekleta, ki se udeleži vsake zabave, skriva precejšnje čustveno breme. S svojim občutkom za zabavo pa gre predaleč, ko uniči poročni sprejem svoje sestre in se z limuzino zaleti v drevo. Kezul tat tega je od sodišča odrejeno 28-dnevno bivanje v rehabilitacijskem centru za odvisnike od alkohola in drog.
Po prvotnem odporu, se njen odnos do centra in njegovih varovancev spremeni, ko spozna Eddia (Viggo Mor-tensen), igralca baseballa, s katerim deli smeh in solze, kasneje pa tudi romantične iskrice.
NAGRADNO VPRAŠANJE:
Naštejte vsaj tri filme, v katerih igra
Julia Roberts.
Svoje odgovore pošljite na dopisnici na naslov: Rokovnjač, Gremo v kino!, Lukovica 46, 1225 Lukovica, do S. julija 2000. Trem izžrebancem bodo Ljubljan ski kinematografi podarili po dve vstopnici za ogled poljubne filmske predstave v Kinu Domžale.
Posojilna
Uporaba posojilne kartice Karanta Banke Domžale!
S posojilno kartico lahko plačujete v trgovinah, hotelih, gostinskih lokalih, turističnih agencijah in na številnih drugih prodajnih mestih v Sloveniji.
Življenje s posojilno kartico je prijetno in preprosto, brez bojazni, da nimate dovolj denarja, in brez zamudnega pisanja čekov.
Vse informacije dobite v enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun.
/O   banka domžale
Banka Domžale d.d., Domžale,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
SE SE SREČUJEJO
Na Brdu se vedno nekaj dogaja, pa naj bo to v šoli, župnišču ali pa njeni okolici. Ravno na dan, ko so .se /brali pevski zbori Šentvitlov v Lukovici in okolici, je v učilnici in pevski sobi potekalo tudi letošnje velikonočno srečanje starejših. Po ustaljenih tirih je kakor vedno doslej tudi letošnje srečanje organizirala župnijska Karitas Brdo. Vse priprave pa so bile v rokah gospoda Andreja Sveteta, ki je povabil za to priložnost k nam, da je daroval sveto mašo med našimi starejšimi, gospoda Staneta Kerina, ki se je rad odzval njegovemu povabilu, saj je kar nekaj
časa bil na Brdu v pomoč. Tako je to srečanje dalo moči tudi njemu. Vsako srečanje je bolj zanimivo in ob pogledu na vesele obraze starejših občanov dobi človek, ki vse to opazuje, občutek, da mladi sploh ne znamo prav živeti in da življenja ne znamo zajeti z. veliko žlico. Mogoče pa bomo o tem spregovorili na naših srečanjih za starejše občane čez veliko let. Lepo je, da se spomnimo naših starejših in jim posvetimo kakšno toplo besedo ter minuto svojega časa, saj to osrečuje tudi nas.
Drago Juteršek-Dadi
PRESERJE PRI LUKOVICI SE PREDSTAVLJAJO!
Prese rje so manjše naselji:, ki leži v zahodnem delu Posavskega hribovja, na valovitem gričevnatem svetu in so hkrati tudi tiajzahodnejša meja med Moravsko dolino in Črnim grabnom. Naselje spada v občino Lukovica in ima 17 hišnih številk, v katerih živi 62 prebivalcev, Od teh so v povprečju pri vsaki hiši po trije otroci, nekateri pa imajo že tudi svoje družine. V vasi je kar nekaj mladostnikov in tudi majhnih otrok je kar veliko za tako majhno naselje.
Ker je v Preserjah dokaj mlada populacija prebivalcev, je leta 1991 nastala ideja o turističnem društvu. Prvo prireditev pa smo imeli že nekoliko prej, in sicer ob otvoritvi asfaltirane ceste skozi naselje. Tako smo spoznali, da lahko s prireditvami turističnega društva pridobimo sredstva za izboljšanje infrastrukture v naselju. Izkupiček raznovrstnih prireditev nam je tako pomagal pri asfaltiranju ceste, postavitvi javne   razsvetljave,   napeljavi električ-
nega loka po zemlji in napeljavi telefona. Ker pa je za prireditve potreben tudi prostor, smo zgradili objekt za točenje pijač in pripravo hrane, tudi plesišče, ki služi med letom tudi kot igrišče, katerega s pridom uporabljajo naši otroci. Da pa ne bi naše prireditve bile vsako leto enake, jih tudi spreminjamo. Tako smo imeli navadne vaške veselice, mednarodne kmečke olimpijade - to je tekmovanje v raznih kmečkih opravilih ter furmanski praznik s povorko kmečkih voz in konjsko dirko s kmečkimi konji. Ker pa vedno strmimo po nečem novem, smo prišli tudi v izbor za Podoknico z Nedeljskim, ki je letošnje leto naša prva prireditev. Mednarodna kmečka olimpijada pa bo v mesecu avgustu.
Prebivalci Preserij smo ponosni na svoje naselje, ki je zaenkrat še brez vsake industrije in s tem povezanim onesnaževanjem. Preserje so res lepo, mirno in čisto naselje, vredno ogleda, še posebno ob posebnih priložnostih, kot so naše prireditve,
Katarina Jemec
RDEČI KRIZ
Območno združenje Rdečega križa Domžale obvešča, da je še možna j">rijava otrok za letovanje na Debelem Rtiču v I. izmeni od 7. 7. do 17. 7. 2000 in v II. izmeni od 17. do 27. 7. 2000. Starši otrok dvignejo prijavnico v pisarni RK na Ljubljanski 34 (stari dom upokojencev, na dvorišču Radia HIT ali nasproti AGROPLIBA) vsak dan od 8.-14. ure in v sredo od 14.-17. ure.
Cena letovanja znaša 26.100,00 SIT - plačljivo v treh obrokih.
Starši, ki ne morejo plačati cene letovanja, se lahko oglasijo na Centru za socialno delo Domžale ter vložijo vlogo za pomoč pri plačilu letovanja.
ZAHVALA
Območno združenje RK Domžale se zahvaljuje vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki so se udeležili akcije in darovali kri ter s tem izrazili visoko solidarnost do ljudi.
S spoštovanjem,
Območno združenje RK Domžale
PRITRKOVALCI NA BRDU PRI LUKOVICI
Srečanje pritrkovalcev ljubljanskih in obljubljanskih župnij je letos prvič potekalo
na Brdu - župnija Brdo
Slovenci smo pevci! To dokazuje veliko število zanimivih ljudskih pesmi, zavzetost za zborovsko petje, pa tudi o glasbilih pravimo, da pojo, zlasti o tistih, ki so nam bolj pri srcu, recimo O zvonovih. Na zvonove je slovenski človek čustveno navezan, saj je še Ivan Cankar zapisal: »Kdaj bom zaslišal tvojo sladko pesem, o sveti Pavel, patron in varuh Vrhnike?... Ne po materi ne po ljubici ni jokal Amerikanec, ko mu je bilo žalostno pri srcu; po tebi je zajokal:
O ti svetega Pavla zvon,
ki te slišal več ne bom!...«
Pritrkovalski krožek slovenskih bo-goslovcev vsako leto pripravi več območnih in na koncu za zaključek še vseslovensko srečanje pritrkovalcev. Letos je organizacijo vodil bogoslovec g. Janez Jeromen, ki se je pri vodenju srečanj kot pritrkovalec-začetnik dobro izkazal.
Kot že rečeno, je bilo eno od območnih srečanj tudi pri nas na Brdu, in sicer v nedeljo, 21. 5. 2000. Srečanje se je najprej začelo ob 15. uri v cerkvi sv. Marije Vnebovzete ob šmarnicah in petih tiranijah. Ob pritrkovalcih in gostih je cerkev napolnilo tudi veliko število domačinov, ki so kasneje z velikim zanimanjem spremljali in poslušali pritrko-valske »viže«, kar je prijetno presenetilo mnoge goste. Gospod župnik Svete je že v cerkvi prisrčno pozdravil goste, ki vsak na svoj način bdijo nad tem zakladom našega narodnega izročila, hkrati pa je orisal zgodovino cerkve, župnije in naših krajev in se izkazal za odličnega poznavalca naše zgodovine in tudi aktualnih dogajanj.
Po šmarnicah so se pritrkovalci razde lili v skupine, ki so dobile na voljo določen čas za predstavitev. Tako so se v dobri uri in pol razvrstile naslednje skupine: mlajša in starejša skupina iz Mengša, prav tako iz. Vodic, nato še skupine iz Šmartna ob Paki, Šmartna pod Šmarno goro; Smlednika, Komende, Ljubljana Sveti Jakob, sosednjega Škoc-jana pri Dobu in dve domači skupini; skupina Brdo - zlato Polje in skupina Brdo - Šentvid. Začeli in končali so, kot se spodobi domačini, nato pa so pritrkovalci drug drugega med izvajanjem ubranih melodij poslušali in poskttšali razbrati melodije, tako tiste poznane, kot tudi tiste, ki bi si jih bilo treba zapomniti in osvojiti.
Srečanje pritrkovalcev, že kot samo ime pove, ni bilo tekmovanje in tako je tekmovalski duh zamenjala solidarnost in prijateljsko druženje. V posebno veselje so bili mladi pritrkovalci, ki jih je na srečanjih iz leta v leto več, kar daje
upanje, da se bo tradicija, dolga več stoletij ohranila med našim narodom. Po srečanju so v župnišču pripravili še pogostitev in družabno srečanje se je tako potegnilo kar čez celo popoldne lepega nedeljskega dne.
Povedati je še potrebno, da se je ob tej priložnosti zbiral tudi prostovoljni prispevek za nabavo manjših zvoncev, na katerih bodo lahko bogoslovci v krožku vadili svoje znanje in s tem širili svoje obzorje, saj bi kot duhovniki brez osnovnega znanja o tem glasbenem izročilu naše cerkve bili siromašni za veliko spoznanje. Ob tem povsem drži predpostavka, ki jo je izrazil kardinal Joseph Ratzinger, perf'ekt Kongregacije za verski nauk: Teolog, ki ne ljubi umetnosti, pesništva, glasbe in narave utegne biti nevaren...«
Ob koncu velja zahvala vsem, ki so srečanje pripravili in pomagali pri pripravi. Se posebej hvala g. župniku Andreju Svetetu, pritrkovalcem brdske župnije, gospodinjam in sploh vsem, ki ste podprli ta lep dogodek.
M. J.
ŠENTVIŠKI ZVON NA ZVONARIJADI
V nedeljo, 28. maja, so na gradu Bo-genšperk zvonili Zvonovi Slovenije. V pozdrav vsem ljubiteljem petja, v pozdrav pomladi in materi Sloveniji. Tudi Šentviški zvon je pritrkaval in srečanju dodal svoj kamenček v mozaiku glasbe.
Prvo srečanje pevskih zborov Slovenije, ki se ponašajo z imenom "Zvon", je bilo lansko leto v Mengeški Loki, pod organizatorsko taktirko moškega komornega zbora Mengeški zvon, letošnje, drugo srečanje, pa je pripravil mešani pevski zbor Zvon iz Šmartnega pri Litiji. Tisti, ki radi pojemo, pač vselej najdemo vzrok za druženje in prepevanje, naj bo doma ali na gostovanjih, pozimi ali poleti.
Ko zadoni zvon, je njegovo zvonjenje nekaj lepega, v srce segajočega. Ko zadonita dva ali zadonijo trije in več, nastane mogočno zvonjenje, glasno in jasno in sliši se daleč in dolgo. To je pesem, ki jo čutimo globoko v naših srcih. Vsak zvon ima svoj glas in ton. Vsak po svoje je enkraten in pesem vsakega je nekaj posebnega. Jako kot naše zborovsko petje. Štirje zvonovi so prepevali in doneli; ne zato, da bi videli, kateri je boljši, ampak da bi uživali v zvenu vsakega od njih. Na zvonarijadi so si podali roke tradicija, izkušnje in mladostna moč. Nastale so nove povezave, obnovila so se stara prijateljstva in pri srcih je bilo lepo in svečano.
Preddverje gradu Bogenšperk, kjer smo tokrat prepevali, je ustvarilo pravo grajsko vzdušje in zidovi so vsrkavali vsak ton, vsako pesem. Za zgodovino, za naše vnuke in za vsakdan so zapeli zvonovi: mešani pevski zbor Zvon iz, Šmartna pri Litiji, moški komorni zbor Mengeški zvon, mešani pevski zbor Zvon iz. Mute ter mešani pevski zbor Šentviški zvon. Naslednje leto se bomo srečali v Muti, potem pa bo na vrsti nas Šentviški zvon.
Letošnja pevska sezona se tako počasi zaključuje. Bila je bogata in uspešna, zato se že veselimo septembra, ko bodo naša grla spet zapela in se veselila. Na-svidenje torej jeseni, na naših novih pevskih srečanjih.
Mojca S.
Frančiška Jemec
Lukovica 17, 1225 Lukovica Tel.: 061 735 -146
DOMAČA HRANA IN DOMAČE VZDUŠJE
r f
M Ml i
LETEČI REPORTER
. T*
Kako je ime našemu kraju?
V Šentvidu so obnovili ležišča zvonov
Udarna jama na G1-10 v Lukovici
wa**&t L . vtem'-
Objekt varuje Rokovnjač
Verjetno že smrdi
Lukovško tihožitje
Lepo je biti star
NAGRADNA KRIŽANKA
Med pravilnimi rešitvami nagradne križanke i/ prejšnje številke smo izžrebali naslednje nagrajenke:
1. nagrada: Par čevljev po izbiri (Čevljarstvo Dragar, Krašnja) - Mojca Klop-čič, Rafolče 29
2. nagrada: Dve pizzi s pijačo (Go-stišče-pizzerija Furman) - Jožefa Doli nar, Čeplje 10
3. nagrada: Družinski obisk savne (Rekreacijski center Urbanija-RCU) -Pavla Brglez, Ljubljanska 84a, Domžale
Nagrajenke bodo obvestilo O nagradi prejele po pošti.
Reševalcem tokratne nagradne križanke bomo podelili:
1. nagrada: Oblikovanje in tisk osebnih vizitk (grafični studio Stupica Božo)
2. nagrada: Dve pizzi s pijačo (Go-stišče-pizzerija Furman)
3. nagrada: Družinski obisk savne (Rekreacijski center Urbanija-RCU)
Rešitve pošljite na naslov: Rokovnjač, Nagradna križanka, Lukovica 46, 1225 Lukovica do 5. julija.
STUPICABožidar s.p.
studio: DOMŽALE, Ljubljanska93
Šentvid 13,1225 Lukovica
v
o
I i &vV
studio:Ljubljanska93,Domžale: 01/721-44-84
mobitel: 031/863-844
(Hej, zemlja sije
vzela, kar je njeno.
A kar ni njena, nam
ne more vzeli.
In to kar je neskončno
dragoceno,
je večno in nikdar tumore umreti. (SvettalU Mak;irovič)
ZAHVALA
S. aprila 2000 nas je za vedno zapustil
Janez Pogačar
mesarski mojster iz Prevoj
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ali prispevke za sv. maše se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se župniku g. Svetetu, gasilcem, praporščakom, pevcem Tosamskega okteta in vsem, ki so kakorkoli prispevali
pri organizaciji pogreba. Lepa hvala tudi tistim, ki so ga med njegovo boleznijo obiskovali in njemu in nam nudili pomoč in spodbudne
besede. Vsem še enkrat iskreno hvala.
Vsi njegovi.
1'omlad. jtrišla si. drevje zeleni... le tehe. draga mama, več ni. odšla si...
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu nase1 drage mame •
Jožefe Štrukelj
- Mikove mame iz Spodnjih Lok
iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, darove
za cerkev ter za številno spremstvo na njeno zadnjo pot. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, govorniku g. Francu Novaku za ganljive besede slovesa, pevcem za lepo zapete zalostinkc. Iskreno pa se želimo zahvaliti tudi Domu počitka Mengeš za skrbno nego v času bivanja pri njih.
Družina Štrukclj-Mikova in vsi njeni
Kako prazen je dom. dvoriSče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
/<■ /rud in delu trojih rok
ta redim nuni ostaja
ZAHVALA
v 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mami, sestra, stara mama,
prababica ZOFKA U RAN K AR
(roj. Leveč Iz Loga nad Blagovico)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem
za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospe doktor Ličina za zdravniško pomoč. Zahvala gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lep poslovilni obred, pevcem pevskega zbora Lipa, ter g. Cirilu Smrkolju za poslovilni govor.
Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
BREZ CIGARET ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
V preteklem mesecu smo bili priče množičnega obveščanja in opozarjanja ob svetovnem dnevu boja proti kajenju.
Po nedavni statistiki je kar sedemdeset odstotkov vseh obolelih za rakom glavni povzročitelj kajenje cigaret, kar povzroča v veliki večini mnogim prezgodnjo smrt. Vzpodbudno se lahko pohvalimo v športnem društvu Zlato Polje, ki šteje čez štirideset članov, med katerimi pa ni kadilcev. Nenehno vzpodbujanje mladih k športno-rekrea tivni aktivnosti ter zdravemu življenju je tudi zadana smernica društva.
Koristno vzpodbujajoča gesta in lep zgled bi imela lahk« > za vzor številna društva in sekcije v ožjem in širšem okolju, veseli pa bi bili, če bi se nam v društvu tudi priključili.
GOSTILNA • PIZZERIA
nama/u
AVTOŠOLA LONČAR
Prireja tečaje cestno prometnih predpisov
Pričetek: 2. julij 2000
	IZDELUJEMO:
	• cvetlična korita, fontane
^2 0	• elemente za ograje
1     1 M	• elemente za brežine
	i  • tlakovce, plošče
V  V Z-d  • robnike	
■    > g	• tople grede, kompostnike
	• kamine, umivalnike
	• mulde, galanterijo
L- 1x1	NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE,
1         1 Sm9	ROBNIKE IN OGRAJE
1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408	
GOSTINSKO PODJETJE
taMN
d.d.
KJER SO DONA SLASTNI TROJANSKI KRON
Trojane eno od redkih gostišč iz tradicije dobre stare gostilne.
Ob evropski prometni žili Dunaj Trst, je leta 1859 zrasla za tisti čas mogočna Konškova gostilna s prenočišči, v kateri seje vsakdo rad ustavil. Že leta 1913 je skozi Trojane vozil redni avtobus.
Posodobljeno in razširjeno gostišče Trojane je kos tudi današnjemu prometu, ob vsem tem pa je ohranilo nekdanjo domačnost, sloves dobre kuhinje in počivališča.
Prijazna postrežba, prijeten ambient in pestra izbira odličnih domačih jedi, polnijo gostišče ob vsakem času. Kako tudi ne? Saj so nosilci znaka SQ, kar pomeni slovensko kvaliteto za proizvode in gostinske storitve.
Od vseh dobrot pa prav zagotovo najbolj slovijo slastni trojanski krofi. Njihova priljubljenost ni naključje; še vedno jih delajo ročno po starem hišnem receptu.
Gostišče ponuja manjše gostinske sobe v stari gostilni in večje v novih restavracijskih objektih. V poletnem času je najprijetneje pod veliko platneno streho na terasi, kjer se odpira pogled na Zasavsko hribovje in prelepo predalpsko gričevje, kjer so zrasle tudi Trojane.
Tudi ob novi avtocesti bodo Trojane ostale mikavno počivališče z domačnostjo, ki je zlepa ne premore kak sodoben obcestni objekt.
Gostinsko podjetje TROJANE tel.: 061/73 30 31