Oar Write Us Today
Advertising
rates are reasonable____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
— NA DAN DOBIVATE #!
C "GLAS NARODA" H
PO POŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM iinM mU) IB prunikn).
ZA $6.— NA LETO NA!> 300 IZDAJ
ffEUslPHONE: CHelsea 3—1242
Entered as Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Office at New York. N. I, under Act of Congress of March 3rd. 1879.
No. 98. — Štev. 98.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 26, 1940 — PETEK, 26? APRILA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIII.
MIEMiCI PRODIRAJO
Prišli so iz Osla 180 milj do Roerosa
STOCKHOLM, Švedska, 26. aprila. — Nemci v dveh oddelkih jzelo naglo prodirajo po dolinah Gudbrandsdal in Osterdal ter so na eni strani dospeli do Roerosa, I 80 milj severno od Oslamna, drugi pa do Ringebu, I I 0 milj severozapadno od Osla. Pot jim pripravljajo aeroplani, ki bombardirajo norveške čete. Na svojem potu proti Ringebu so Nemci pri Lillehammeriu potisnili Angleže 30 milj nazaj.
angleški poslanci zahtevajo
vec topov
LONDON, Anglija, -<». aprila. — Zavezniška armada v o-kolici Lillehammcrja -t* j«* umaknila pml Nemci, ki prodirajo o<l Osla proti severu, v poslanski zltoruici j»a mi poslanci zahtevali več denarja, več aeroplunov in več toj>ov. Vojni u-rad naznanja, da Angleži iti Norvežani pora si napredujejo v okolici Narvika, mir pa je zavladal okoli Steinkjerja, kjer so K* Neinei po vročih bojih zakopali.
angleži slabo opremljeni
liAEDDEDE, Norveška, aprila. — Angleška armada, ki naj l>i prodirala od Namsosa, sestoji iz enega bataljona teri-torjaluili vojakov in enega bataljona lahke infanterije in ste- !j-(|1. >t, je komaj I.jOO vojakov . Na Norveško so l>i 1 i izstavljeni v sneg jnovaiu brez protizračuih topov, Urez aeroplunov in Inez topov.
Angleži »o zelo r«lal>o preskrbljeni z orožjem in so bili poslani proti dobro opremljenim in izvežbanim nemškim vojakom, med katerimi jih je mnogo, ki so videli boje na Poljskem. Ti angleški tvojaki so se vežbali komaj eno leto in so bili poslani v boj, zato pa so tudi tako drago plačali, toda ne po krivdi poveljnikov, temveč po krivdi Londona. Ako v najkrajšem času ne dobe protizraenih topov in ojačenja, bodo razbiti na kose. V štiridnevnih bojih jih je bila polovica ubitih, ranjenih in vjetih.
Kratke dnevne vesti
nemci izgubili 30 ladu
LONDON, Anglija, 2<>. aprila. — Cradno je bilo naznanjeno, da je bilo od 0. do 22. aprila potopljenih liti nemških za lagalnih in transportnih ladij, št i ii pa so bile zajete. Poleg tega pa je bilo v istem času torpediranih JO t ran-]>ortnih ladij in se je marsikatera potopila. Na vzhodni breg Oslo fjor-t'a je morje vrglo na obrežje 31HMI mrtvih Nemcev. Navzlic temu pa vsak teden več tisoč Nemcev prihaja v Oslo.
angleži priznavajo umik
LONDON, Anglija, liti. aprila. — Vojni urad je naznanil, da so Nemci pri Lilleliaiumerjii prisilili Angleže, da so se umaknili iu rwvno tako tudi v bližini Troudheima. Trdovratno :e vzdržujejo vesti, da je bil nek angleški oddelek, ki je prodiral proti Trondheimu, odrezan <>d glavne armade. Po poročilih, ki prihajajo s fronte, je mogoče -klepati, da so Neiu-<i vrgli Angleže nazaj kakih 25 milj.
DRANG NACH NORDEN
KOZE SE JIM SMILIJO . . .
BALTIMORE, Aid., 24. apr.
—	Znani izuajditelj razstreljiv, Lester P. Barlow, je iznašel razstreljivo, ki je petkrat cenejše kot dinamit in -tokrat bolj Uspešno. Napravljeno je iz tekočega kisika. V četrtek j«-nameraval učinkovitost nove bombe preizkusiti nad čredo ko/., toda zdi se, da mu bodo družbe za varstvo živali prekrižale načrte.
I Sidney II. Coleman, predsednik American Human Society, ki za>topa več kot »100 organizacij, ki preprečujejo trpinče j nje ži vali, je poslal vsem kon grešnikom protest proti name-I ra vanemu poskusu. ! Harlow je Celemanu takole od uro \ o ril:
Za svojo dolžnost sina tram, postaviti take ljudi, kavi, iu vaše tako ime-organizacije proti trpinčenju živali v pravo luč, da bo imel ameriški narod priliko spoznali vašo iiepraktičnost in nepoznavanje življenja. Vi za-nikavate pravico milijonom mladih mož, ki utegnejo biti poklicani v grozno vojno, pa po vaši krivdi ne bodo imeli pri merilih sredstev za obrambo. | Cčinkovitost svojega :visoko-eksplozivnega sredstva nameravam preizkusiti nad čredo 150 koz. S tem svojim posku-skom bi dovedel ameriški na rod k razglabljanju o vojnih grozotah. Zadnji mesec sen. storil v tem pogledu znatno več kot so kdajkoli storile :vse vaše takozvane človečanske organizacije.
Umestna priprava
BOSTON, Mas., 24. aprila.
—	Zobozdravnik dr. Walter K. Briggs je iznašel praktično pripravo. Ce bo bolnika prejvee bolelo, bo pritisnil na gumb, nakar lx>sta rdeča luč. in električni zvonec opozorila dentist a, da je zavrtal pregloboko.
| Potres v Californiji
LOS ANUKLHS, CaI., 25. aprila. — Redopido Beach, llermosa Beach, Venice, Santa Al onica in Hawthorne, Cat.. so občutili prebivalci včeraj zjutraj močne potresne sunke, ki so trajali skoro pol minute. — Povzročena škoda je malenkostna.
Metodisti in alkohol
Metodistom ne ugaja, ker delajo žganjarne tako veliko propagando za svoje izdelke.
ATLANTIC CITY, N. J-, 25.
Vojna — pretveza
kandidatov
ali oni kandidat preprečil vstop Amerike v vojno.
Pred čl ani Sales Executive nobenega vmešajvauja v težave Cluba je govoril predivceraj- inozemstva in noče, da bi se šnjini v New Yorku generalni inozemstvo vmešavalo v naše poštni mojster James A. Far- zadeve. Skoro sleherni ima si-aprila. — V tukajšnji veliki *er	,ia.i '»i noben po- na, nečaka ali sorodnika, ki bt\
konvenčni dvorani se je začelo	110 Slišal pridobiti volil- 'moral iti, ako se bo Amerika
veliko skupno zborovanje zopet'(v,v z,,0kazovanjem, da bo ta vmešala. Če pa slučajno raz-združene metodistične cerkve. 01,1 kandidat preprečil vstop pravljamo o tem, moramo to
cel
Odbor je izdal petsto strani debelo spomenico, vsebujočo poročila raznih odborov.
Metodisti se pritožujejo nad pivovarnami, viuaruami in žga-njekuhi, češ, da delajo preve-IIko propagando za svoje izdelke.
Na manevrih ne bo vojaških atašejev
WASHINGTON, 1». C
Amerike v vojno.	(storiti brez politike. Rečem le
— Javni uradniki, — je de-|to, da Amerika ne bo dovolila jal govornik, — ki sam stremi nobeni drugi državi, polastiti po predsedniški kandidaturi, n?iš sm ort*r Ija. — naj bi se ne posluževali Glede ameriške, ^ gospodar-svojih odgovornih služb za u- stva je dejal, da je pomanjka-veljavljenje takih teorij.	'nje zaupanja vzrok, ako go-
O vojnem položaju je dejal spodarstvo ni tako kot bi mo-
primer navaja spomenica
propastilo in svarilo Francijo. — Narod, ki ga dobi vino aprila. — Vojni department je!svoje kremplje, se lie oprosli (wiredii, da k velikim vojaškim tako kmalu. Nobena velika ci-manevroni, ki se bodo vršili vilizacija se ni z vinom preži-pnhodnji mesec, ne bodo po- [vela. Francija trpi vsled alko vabljeni vojaški atašeji tujih 'holizma. V severnem delu ' h	Francije je par milijonov o-
Manevrov v LouUiani hi j t rok, ki so postali že iv nežni Texas u se bo udeležilo nad sedemdeset tisoč vojakov. To jc precej neobičajna odredba, kajti pri jesenskih manevrih \ državi New York in Virgini-ji so bili vojaški atašeji naiv-zoči.
Ljudje uživajo čedalje več !Fark>*: ~ Mi so 1)01,10 Pre" ralo biti. alkohola, kar bo polagoma u iv°r" razburjali in ne bomo pre-1 S to deželo ni deželo. Za primer v°r" govorili, kajti le na ta na-
čin
prav me narobe. Oziroma že v-aj toliko ne bomo imeli nobenih po- narobe, da bi se ne dalo po-
Nevtralnost ni priljubljena

BRCSELJ, vBelgija, : prila. —« V Cercle Gaulois je govoril ameriški poslanik John Cudahv ter rekel, da v sedanjem času politika nevtralnosti ni posebno priljubljena, navzlic temu bodo pa imele pri snovanju trajnega miru nevtralne države precejšnjo besedo.
mladosti alkoholiki.
Metodisti pravijo, da se bo kmalu približal dan, ko bo i-mela v Ameriki nad alkoholnimi pijačami zvezna vlada absolutno kontrolo.
Med delegati je tudi 81 letni governer države Michigan, Lu-,'ien I>. Dickenson, ki je velik nasprotnik uživanja opojnih pijač in kajenja.
Njegov .včerajšnji govor je v.-e presenetil.
— -Severna skupina, — je rekel, — namerava vsem metodi-stičnim pastorjem prepovedati kajenje. Jaz sem proti temu. Pastorji j po južnih državah smejo kaditi, čemu bi v severnih državah ne smeli. Najprej moramo odvaditi ženske kajenja, za ženskami naj pridejo pa pastorji na vrsto.
sebnili težav. Naš narod noč.' praviti.
Radikalci kontrolirajo
nrAIHPl Značilna izjava Thomasa pi UIISCI h. O'Shea pred Diesovim
odborom. — Komunisti so posebno močni v New Yorku in Alaski.
WASHINGTON, D. C., 24. aprila. — Pred Diesovim odborom, ki preiskuje neameriške delavnosti, je nastopil .včeraj Thomas Humphrey O'Shea, ki se je izdal za prvega predsednika unije transportnih delavcev, ter izpovedal, da je mogo-
če komunistom ohromiti ves žav z Rusijo bi uganjali v Ala-
tudi unije mornariških delavcev.
Izjavil je, da imajo transportni delavci posebne klube, v katerih se vežbajo v orožju.
Komunisti baje kontrolirajo vse prometne delavce v Alaski. V slučaju vojne Združenih dr-
promet v nevvvorški državi in v Alaski.
Komunisti ne kontrolirajo samo unije transportnih delav-
ski sabotažo.
Michaela J. Qullla, mednarodnega predsednika unije transportnih delavcev je ozna-
Pomanjkanje časopisnega papirja v Angliji
LONDON, Anglija, aprila. — Jutranji listi so objavili naznanilo, da je vojna v Skandinaviji povzročila pomanjkanje papirja. Dnevniki, ki so doslej izhajali na štirinajstih ali pa osemnajstih straneh, bodo skrčili svoj obseg na dvanajst strani.
Delavske vesti:
Zahteve Edisonovih delavcev
Neodvisna Brotherhood of Consolidated Edison Employees, ki je pri splošnem glasovanju porazila CIO unijo, bo zahtevala, naj plača družba svojim delavcem dva milijona do-jlarjejv več na leto. Z delovnim časom, ki znaša v tovarnah •»•>.
Vodovje narašča ...
Voda reke Ohio je vsled teden drtl trajajočega de-;"a prostem pa 4<> ur na teden, ževja dosegla rekordno višino. — Polovica mesta 0 11 lav 1 ™dovoljni. Mariette preplavljena. Tudi v Evropi je povodenj.
cev in "United Radio, Eleetri- za komunlsta, ki je pri neki priliki rekel, da bo njegova organizacija "zdrobila barone na Wall Streetu".
cal and Machine Workers Un ion", ki pripadata CIO, pač pa
CINCINNATI, O., 25. apr. (mesta ter povzročila ogromno — V dolini reke Ohio je vče- škodo.
raj zopet deževalo. Vsled več j \* Catletdmrg v državi Ken kot teden dni trajajočega de tuckv sta dve tretjini trgov-ževja je vodovje nevarno na- 'skega dela mesta pod vodo. raslo, toda vremenski urad je Reka je narada na 57 čevljev, mnenja, da ne bo preseglo vi-1 y Louisville, Ky., so začeli šine (iO čevljev. Ce bi voda graditi zasilne nasipe, ker ni presegla to višino, bi se bilo mrbenega znamenja o lepšem bati jKMiuvitve povodnji, ki je vremenu, povzročila zadnja leta tako o-j
gromno škodo. Do včeraj opoi-j BVKARE8TA, Romunska, dne je voda vsako uro narasla *J5. aprila. — Donava je zadnje za četrt dne ni vet
času je deževje sicer preneha-'vasi. Nad sto hiš in gospodar- prila. lo, toda deset dni trajajoči na škili poslopij je popolnoma lili v utegne imeti hude posledice, ničenih. Več kot tisoč dvesto
družin je brez strehe. Po nekaterih hišah stoji voda šest čevljev visoko. #
Strajkarjk upravičeni do podpore
DETROIT, Mich., L'4. aprila. — I "rad, ki deli nezaposlenim podporo, je razsodil, da je do podpore upravičenih li.'^MOU delaivcev Chrvslerjeve tovarne, ; Iki so-bili lani ;vsled štrajka 54 ilni brez dela. Izplačanih jim bo $l,S!)i>,7(M>.
Danci in Norvežani v Berlinu
BERLIN, Nemčija, 23. apr.
—	V Berlinu prebiva približno 500 danskih in 1200 norveških družin. Nemška vlada jim ne dela n ep ril i k, pač jim je bilo pa rečeno, da se lahko neovirano vrnejo v domov ino, ce žele.
Henderson poletel v Pariz
LONDON, Anglija, 22. apr.
—	Danes se je z letalom podal v Pariz Neville Henderson, ki je bil ob izbruhu ivojne angleški poslanik v Nemčiji.
Ko je O'Shea načeloval transportnim delavcem, s o pripadali Ameriški delavski federaciji, kmalu po tistem so pa izstopili iz Federacije in se pridružili Lewisovemu kongresu.
Michael J. Quill je izjavi!, da so trditve njegovega prednika neresnične in da nimajo komunisti v njegovi organizaciji nobene besede. To je bilo že stokrat povedano in dokazano.
— Diesovemu odboru, — je dostavil QuiU, — pa pride kaj takega vedno prav. O^Shea ni odstopil, ampak je bil leta 193H odstavljen kot predsednik.
Manj sredstev za delav. department
Navz'.ic temu je b'lo dovoljenega več denarja, kot je predlagal predsednik F. Roosevelt. — Nad šestdeset m&jonov dolarjev za bolnišnice.
' "" ^ "»v 11U1 u. ii,	<I|II 11(1. - I'WUUW* JI MIMHJV
čevlja, dočim popol- jdni tako narasla, da jc ob svo-več naraščala. V tem jem izlivu preplavila dvanajst
V Mariette, O., je bila voda osem čevljeiv nad normalno, preplavila je skoro polovico
SAMOMOR I "NIJ.SK E< i A ■ RA DNI K A
CINCINNATI, Ohio, 27). a-Pri volitvah iv neki tukajšnji tovarni je bila CIO organizacija poražena. Unijski uradnik Anthony Obermeyer si je gnal to tako k srcu, da se je ustrelil.
WASHINGTON, D. C-, -4. 'zbornica dovolila $5,105,000, se-aprila. — Poslanska zbornica nat pa zahteva en milijon več. je dovolila za delavski depart-J Navzlic skrčenju in črtanju je ment in za Federal Security ! idili i nist rac vi jo $1,0'21,t53<>,000, j »dbor za a p rop r
vsoto skrčil za	na ]>roraeunski pos
pa vsota še vedno za 32 milijonov večja kot je priporočil ropriacije je pa to j predsednik Roosevelt V svoji za $23,585,030, na proračunski poslanici.
drugih mestih jo je pa zopet povišal, tako da je v bistvu o-stala ista.
Za administracijo postave, določujoče minimalne plače in
Senatni odsek za delavske zadeve je odobril program z<* ljudsko zdravje, v katerem je določenih 63 milijon v dolarjev kot zvezni prispevek za
maksimalni delovni čas, je'gradnjo bolnišnic.
"GLAS NAB O D A" — New Tort
Friday, April 26, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
TT
» 4 l\i
J^T	T
GLAS NARODA
99
corporation fend
, (A Corporation). ; J. Tflip"*1!^ Soc. — Place of business of the of above officer«: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y.
47th Year
"OlM Naroda" is lamed every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly 96b—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja Ust sa Ameriko in Kanado $6.— ; za pol leta $3.— ; m Mit lata ILfiO. — Za New York aa celo leto 97.— ; za pol leta $3.50. Za Inozemstvo za celo leto 97.— ; sa pol leta |3JS0.
"G4AB NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV
ULAfl NARODA." «16 WEST
1Mh STREET, NEW YORK. N. Y. t CHelacs 3—1243
KQPA v«.edj*02arqv v zdru2enii*državah .
i * i i is i i i	~
NAROČNIKI, ki so zaostali z naročnino za mesec februar in marec, so naproseni, da blagovoljno poravnajo oz. po možnosti doplačajo k nadaljni naročnini. S tem, da imate naročnino vnaprej plačano, listu mnogo vstrežete, ker prihranki pri opominih so uporabljeni za izboljšanje lista.
mjmi
Peter Zgaga
<' K X S U S
norveška bela knjiga
Vorvoska /vlada je ravnokar objavila Belo knjigo o vzroki! t „ z Nemčijo. Bela knjiga se pričenja s slavospevom, namenjei.im zaveznikom, ki so tako naglo priskočili Norveški lia pomoč in resno skusajo izgnali sovražnika iz dežele.
V	nji je natančno opisana nacijska dvoličnost — kako je pet velikih nem«kib vojnih ladij plulo mimo norveških utrdb in so celo dospele v norveška pristanišča, še preduo je nemški poslanik Brauer predložil -zahteve svoje vlade.
Bela knjiga očita Brauerju, da je prav dobro vedel, da so te vojne ladje zapustile domače luke, še predno so začeli Angleži polagati mine iv norveške teritorijalno vodovje.
To je prav dobro vedel, navzlic temu je pa obdolžil zaveznike, da so prisilili Nemčijo storiti to, kar je storila za zaščito svojih interesov.
(Poglaviten namen norveške Bele knjige je pa razbremeniti norveške vojaške poveljnike izdajstva, ki so ga po mnenju nekaterih ameriških časnikarjev zakrivili.
V	tem pogledu je Bela knjiga precej pristranska in sku-Sn marsikaj zamolčati. Pribito dejstvo je namreč, da brez iz-duj»u* ni bilo, čedalje jasneje pa postaja, da izdajstva niso zakrivili toliko norveški častniki, ampak ga imajo na vesti uonroeki industrijalci, ki niso bili zadovoljni z norveško delavsko vlado. Nadomestiti so jo hoteli z bolj konservativnim režimom, ki bi v vseh ozirili bolje vzt rezal njihovim interesom.
Norveški kapitalisti so se poslužili okrajnega in umazanega sredstva. S podknpnin ami so pregovorili nekaj višjih norveških armadnili častnikov, da so pomagali napadajočim častnikom. Nacijska dvoličnost in izdaja sta omogočili Nemcem zmago.
Bela knjiga tudi omenja, da bi se norveški kralj Haakon in nemški poslanik Brauer najbrž sporazumela, če bi Nemci ne hoteli sjpraviti na čelo norveške vlade Vidkuna Quinsliuga. Tega pogoja kralj ni hotel sprejeti, pač je bil pa pripravljen osnovati prijateljsko vlado, ki bi sodelovala z Nemčijo."
Kako naj bi bila taka vlada v soglasju z norveško n-stavo, je težko razumeti. Storting bi se s svojo soeijalistično-liberalno večino nikdar in pod nobenim pogojem ne sporazumel s Hitlerjem.
Nacijska Nemčija se je že leta pripravljala na zavoje-vanje Skandinavije.
(Meseca julija leta 1937 se je vršila «v nemškem poslaništvu v Rigi konferenca nacijskiii odposlancev.
Navzoči so bili nacijski voditelji iz Litavske, Lat v i je, Estonske, Finske, Danske in Norveške. Konferenci sta predsedovala dr. Alfred Rosenberg in Vidkum Quisling, katerega je Hitler določil za nonveškega ministrskega predsednika.
Dr. F. W. Borgniann, ki so ga naciji poslali kot svojega bodočega voditelja na Fin sko, je razpravljal o nacijski or ganizaciji v baltiških pokrajinah. Dejal je, da morajo baltiške dežele in Skandinavija tvoriti temelj močne vojaške sile v severnem delu Evrope. Nemčija mora dobiti «r Baltiškem morju vso oblast, kajti edinole odtam ji bo mogoče spraviti Aji£ Ujo na kolena.
V	tem smislu se je pripravljala Nemčija vse od leta J9C7, tik pred dosego cilja ji je pa uuesel »račun.
polarni raziskovalec ubit v oslu
STOCKHOLM, Švedska, 2G. aprila. — Kapitan Hjalmar Riiser-Larsen, sloviti norveški letalec in polarni raziskovalec, je bil ubit v Oslu takoj oh početku nemškega vpada na Nonvceko. Riiser-Larsen se ni vklonil zahtevi nemškega poveljnika, da mu izroči letališče in ker se je branil, je bil vstre-Ijen-
Ob času smrti je bil Riiser-Larsen v službi norveške zračne »ile.
Kapitan Riiser-Larsen je poveljeval angleškemu zrakoplovu R-34, ko je leta 11*19 priletel v Mincolo, L. I., in zopet nazaj. Let«, 1je bil RoaUlu Amundsenu desna roka pri njegovem poletu n« severni tečaj. Bil je tudi pilot italjanskega zrako-plonra Norge na uspešnem poletu leta 19:26 s Spitzbergov v Teller, na Aljaski. Z zrakoplovom sta se tedaj peljala tudi Anrandgen in general TTmberto Nobile. Dve leti pozneje, ko se je general Ncfoile ponesrečil s svojim zrakoplovom Italia, je bil fyiaer:Lar8en poveljnik aeroplana, ki je šel Nobilu na pomoč.
bo kmalu imajo pre-
Prizorv Kearney, N. J-, kjer so se vnela poslopja White Tar ('o. Xa pomoč so prišli ga-silei tudi iz sosednih mest, tla so }H»gasili ogenj, ki je napravil veliko škodo.
Jugoslovanski Radio Program v ponedeljek 6. maja
'V pismih, Ki «-nu» jih sprejeli za Velikonočni r.dio program, se j«' vsak izrazil, da hi želel slišati slovenski program bolj pogosto, ali vsaj pol ure vsakikrat. ko nastopimo.
'Kakor sem že prej omenil, to je težko dobiti lia veliki postaji. Veseli me pa oznaniti, tla bomo začeli Jugoslovanski program, ki bo le izvajan vsak jionedeljek večer od 8. do 8:1."» na lokalni postaji WBXX. 1 350 kilocycles.
■ Prvi teh programov bo izvajal v ponedeljek <>. maja od K. do K:l."> zvečer. Xa pro-graniu bodo imeli priliko nastopiti »Slovenci. Srbi in IIV-vati, s solo pot j« m ali z zborom. V~;ik. ki l»i se rad pri drnzil k naselim programu, pevski »liori :i!i soloi<ti, naj meni pi^»- za navodiln.
Ta program so seveda 11 bo slišal tako daleč kot naš Velikonočni program na postaji WKA F, slišati hi se pa mora! v (*onnecti(Mit. Pennsylvania in seveda v okolici Xo\v Vorka. Želel I»i, da vsi t isi i. ki boste ta program, slišali, da i»i liki pismeno sporočili na sledeči naslov: Jerrv KoprivŠek, Jr., care of Station AVBXX, 260 East in 1st 'St.. New York. N. V.
Tpam, da vain ho ta pro gram ugajal in prosim za vašo pod|>oro. A ko lun'ele slišati jugoslovanski program v-aki teden, bo zdaj odvisno od vas, dragi rojaki.
Govori se toliko o združenju naših društev in drugih organizacij.
Torej upam. da bo naš radio program pripomogel k temin cilju in sploh, kar se tiče uspeha in napredovanja našega kulturnega življenja v New Yorlcu.
Hočem se javno zahvaliti vsem/ pevcem našega cerkvenega pevskaga zbora, kakor tu-di članom društva "Slovana" za njihovo sodelovanje m* t rud pf^amezinh članov, pri vajah in nastopih, v prvič za naš Velikonočni radio program, cork-1 veno petje in zraven pa še vaje 7A\ ojHM-eto "Mlada Breda**. Vsak član in članica je več kot vreden prirananja in jaz kot pc-
vovodja, kakor 1 it»I i \>i Slo-venei. smo lahko ponosni teh naših pevcev.
Hvaležen sem tudi lirlii "Glas Naroda" in vsem drugim listom, ki s£> objavili ]m»-ločila o našem programu kakor tu<!i Mr. Anthony Svetu kot |»oročcvalcu vseli miših pri reditev.
'Končno se hočem tudi zahvalili v.M-m n: i i n rojakom, ki ste nam pi'-ali od vseli krajev Amerike na po-tajo o na šem Velikonočnem programu, j>osehno Slovencem i/ Kans.i-City, odkoder smo dobili naj več pisem. Prejeli smo pisma celo /, Californije. Montane in več drugih da jnih krajev. Ne-kateri -te želeli, da hi zraven velikonočnih pesmi zapeli tudi kako narodno.
I Po mojem mnenju na tak-šnem proirramu se morajo peti samo cerkvene ali pa samo narodne pesmi, lie pa oboje. Kako bi -o K.|jš;ilo. ako hi zbor zapel "GosjmmI je vstal, Alelu-ja** tik za tem pa "Pod klane kom. sva se srečal;!,, prav milo t-e pogleda a."*
(Torej, to ji- lil oje mnenje Drugič mogoč«', homo dobili pol ure časa in vam bomo zapeli v-e te "luštne" narodne pesmi za spremembo, tako da llOfletc Vsi Veseli.
Omenil hi <e, da -e lahko do
bite nnš \'eIikotioeni radio
program na ploščah. Ako se
zanimate, pišite meni za pojasnila in povejte ali imate navaden gramofon ali na elektriko. Naslov: Jerry Koprivšek. 41(» Ha-t OHi Si., Xew York. X. Y.
(Pozdrav'j«»ni. 'bratje in sestre, Slovenci. Srbi In Hrvati.
Jerry Koprivšek Jr.
ZABAVNI VEČER
i V RIDGEWOOD, L. I
Ljudsko štetje končano, tradniki šteti le še prebivalstvo samotnih krajev in pa ti-te družine, ki jih oh svojem prvem obiski: »i>o dobili doma. V-e je šlo iz ire<lno naglo in gladko izpo I rok.
Natančen izid ljudskega štetja h o znan šele enkrat konci leta, toda kot se že zdaj sliši, se je prebivalstvo Združenih držav v zadnjih desetih letih za precej milijonov pomnožilo.
Ker že omenjani ljudsko -te_ tjc, naj še omenim, kakšnemu g,mnenja je o tej uradni proceduri neka podjetna slovenska vdova v Brooklynu.
— Od prvega aprila sem vsak dan nestrpno čakala, včeraj popoldne sem bila pa ded-njič vendarle prešteta. Joj, kako čeden moški je potrkal in stopil preko praga. Kar malo nerodno mi je bilo, kajti odkar mi je mož umrl, ni bilo še nobenega samega moškega moj kvartir. To <e pravi, — ajsman in milkman že prideta. plumhar ali pa od kompa-nije, če je z elektriko kaj narobe. Teli seveda ne štejem in sploh ne pridejo vpoštev. Kakor rečeno, včeraj po-
A h'iduewood se imamo kar po -.tarem. Skozi teden še večinoma Vsi del- mo. \ nedeljo p-i gremo lahko ua raznovrstne prireditve, katerih se nam lie manjka tukaj v naši ne\v-vorški metropoli.
Tako j«- tudi članstvo Siov.
prostorih v Ridge-
lov t4Trioglati k ol>nk" jmhI vodstvom kapelnika Paula Le-mava, ki je kapelnik sinif(>-ničnega orkestra v Dulutli, Minn, in ho na tem koncertu nastopil kot gost.
adolf schauer
Z K M L J I Š t A in
ZAVAROVANJE JAVNI NOTAR 66-04 FOREST AVENUE
ni DO E WOOD
BROOKLYN, N. Y.
Telephone: HK^ernan 3"8615 PRESTAVE, POOBLASTILA.
ZKMIJlftKE TRANSAKCIJE TT'KAJ IX V STAREM KRAJI)
Najboljša po»treiba po riajniiji ceni. ^
SPOSOBEN ODVETNIK VEDNO & NA RAZPOL.AGO	^
DARILNE POSILJATVE
v Jugoslavijo
100	Dinar.	---$ 2.30
200	Dinar.	---$ 4.40
300	Dinar.	---$ 6.50
400	Dinar.	---$ 8.50
500	Dinar.	---$10.25
1000	Dinar.	---$20.—
2000	Dinar.	---$39.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C A B ]j E ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.—.
slovenic publishing co.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York
poldne pa potrka, vstopi m s? mi predstavi, rekoč, da je Cenzus. — O, \\i ste gospod Cenzus.' — ga pozdravim. Se mi je zdelo, da boste prišli, ja. Pa nikar nič ne zamerite, ker ni uič pospravljeno. *Saj veste, sama sem in je vse na iiKijili rauiah. Kar sedite, goa|>od Cenzus in koniod se napravite. Bi vam s čim jiostrcgla, toda odkar ni več prohibicijc, nimam razen kofeta nobene stvari pri hiši.
Sedel je, odprl bukve in me vprašal, kako se pišem, odkod sem in kdaj sem bila rojena. Vse sem mu po pravici pove-lala. Malo me je -krbelo, kaj bom rekla, če me bo vprašal, koliko sem stara, pa me sploh vprašal ni za starost. Se mi j.-koj zdelo, da je izobražen in da pozna inaniro. Potem je hotel vedeti, če sem sama. — O sama, prav sama, gospod Cenzus. Ce mi ne verjamete, lahko v kosten pogledate ali pod posteljo, pa se boste prepričali, da sem sama. Odkar mi je ranjki umrl, nimam nobenega dedca pri hiši, babe pa tudi nobene nočem, ker je ž njimi še večji križ.
Ce imeni kaj otrok, je hotel vedeti.
—	Ko sva z možem živela, ■— sem mu po pra>vici poveda-
SIMFONIČNI KONCERT, la, — jih nama ni Bo^ dal. 'V nedeljo aprila ho /o- zdaj pa tudi nobenega nočem, pet velik koncert v Carnegie kajti z otroci so le skrbi in If ill, 7th Ave. in f>7. ulica. Xa; na<lloge. Kaj pa vi, go-pod programu so Beethovenova Cenzus, ali imate kaj ta ma-"Lenore". Brahmsova sim-1 Jih— sem g«i vprašala, pa mi delar-ke- podpornega dni- 4o,,'ja«	.luan** Rioliardaije bilo koj žal, ker mi sploh
št va khnilo. da mr-tu Pikni- ^trnuhsa, Mou—orgi>k i jeva j odgovoril ni. Saj pravim, to ka priredimo n« kak drnžnhni " N'«»č mi_g<»ji gori" in De Fal-jso dedci! Kakoriutro je s kakšno žensko na samem, je takoj pri pravi jeii zatajiti ženo in o-troke.
Potem je hotel vedeti, koliko zaslužim. S tem je pa na pravo struno zadel. Natančno sem mu povedala, kako je - to našo slamnarijo, četudi v Washington u pove, I dont care! Ja, kje so časi, sem mu rekla, ko sem jih nosila domov po štirideset ali petdeset! Kje >o ti Jsti časi, ko je bil slamnik rc< gospod.' Ko >o bili sizni od av gusta do žulaja! Zdaj se je pa vse ubilo. Včasih sem zaslužila pri ducatu ženskih dva dolarja, do dva dolarja in po!, zdaj pa plačajo za i>to delo komaj šesetdeset ali sedemdeset centov. "MajlamP' in 4ipc-ttelin" smo šivale, in je bil j slamnik res kakor iz cukra. j Zdaj je pa samo široka >lama. ki ni ne slama in ne žima in se sproti pod prsti drobi. Za žive in mrtve je treba delati, da jili zinašiš sedem ali osem ducatov, in imaš ubogih pet dola ličkov na dan. Od tistega pa še junion plačuj in sošlcekurjo: trikrat na teden je pa kakšen go«l ali rojstni dan, da kolek-tajo za pijačo, ali pa kakšna zboli, da je treba dati za rože in človeku nazadnje nič ne o-stane. Take sem mu napela, pa mislite, da me je poslušal? Ja, pa kaj še! V tiste papirje je gledal in nekaj čečkal in se ribsal sem in tja po stolu, tako je bil nervozen. Sele, ko sem mu povedala, da nisem frsto brez solda, je našpičil ušesa in hotel vedeti, če imam tudi kaj morgiča. O, kadar gre za denar, so vsi moški enaki. Nato je vstal in me ni nič več vprašal, čeprav sem mislila, da me ho.
—	Kdaj se pa spet vidimo, gospod Cenzus t — sem mu rekla za slovo. Dejal je, da ne prej kot čez deset let. Ce hi zagotovo vedela, da je ledik in da ga v tem času ne bo kakšna zmešala, bi ga z veseljem čakala teli deset let. Je namreč
>rav golant, prijazen in izo-
pr
večer dne 4. maja v rojaka Fr. Ameža woo i V I j. I.
Kij \*so ho na tej zabavi, vam in* pretiravam, ako omenim, da ho petja in prav pristne, neprisiljesne zabave več kot dovolj.
Torej, če vam je kaj do petja in prijateljske gostoljubnosti, pridite na zabavo. Na svidenje v soboto zvečer v Astor Bar & (Irill, !>1 Forest Ave. Ridircwood, L. T.
Član.
PREMEMBA ČASA.
Jutri. t. j. v n ohol o, preduo irreste spat, ne pozabite pomakniti kazalce na uri za eno uro naprej, ker ln»ste dmirače v nedeljo vsako stvar eno uro zamudili.
Kapelnik Paul Lemay
Overt uro k operi "Lenore" je Beethoven zložil leta 1806 in pravzaprav ni po svoji vsebini prav nič v zvezi z ostalo opero.
(Simfonijo št. o. je Johanes Bralinis zložil leta 1883.
"Don Juan" je po mnenju nekaterih glasbenikov najboljša skladba Rioliarda Straussa. Zložil jo je l<4a 1887. Prvič jo je v Ameriki igral simfonični orkester v Bostonu 1. 1891.
«'M. Petrovič Moussogorski, ki je zložil 44Noč na goli gori" je bil rojen v Karevu blizu iFskova v Rusi ji 28. marca 1. 1835. Unirl je v Lljeningradu 28. marca 1861. Sklatfba je bila zložena leta 1860 in je del oi»ere Boris Godunov.
.Manuel de Falla, ki je zložil
Tri ogla t i klobuk" je bil rojen 23. novembra 1876 v Cadi-zu na Španskem je živel pozneje v Parizu, nato pa s»e je vrnil v svojo doirkovino in živi ~edaj v Granadi. Najprej ga je učila- glasbe njegova mati, ki jo bila izfoorna glasbenica. Skladlba je bila zložena t prvi vrsti za plefc ter je bila prvič vprizorjena v Alhaanlbra gledališču v Londonu 22. julija 1919 ter sta plesala Leomde prav golant, ] Massine in Thamar Karsavina, bražen človek.
"G LAS NAROD A** — New York
i ' i —a—mh— iiitfii
Friday,. April ,26, 1940
SLOŽNE (YUGOSI4AV) DAIL,Y
ŠTUDENT:
V HRIBIH SO VRAŽE OOMA
IPretekJo nedeljo »»eni >e o-gla>il pri starem uiožičku, 08 letniku, da hi kaj izvedel o starih vražah, ki se še drže v trojanskih hribih. Mož je znan kot hud vrwiar.
♦"Bog daj. očka, že kar pri zdravju in pri moči!",sem ga nagovoril.
1,4O, <«e kar, tule na solncu čeprav je mrzlo, opazujem ti->lole meglico za Kunom. Glej jo, kako je svedra s t a, ta ^lain) kaže." In bila >va kar v besedi. "Le dobro rd zaponmi. < e gre v torek (zvečer solnee za oblačno ne»bo, bo do četrtka gotovo nekaj dežja. Sobote >o pa po večini vse sončne, le tri so v le-tu, ko sonce ne i»o-
IKo me je spoznal, .-e je na s i roko raz gor ori I.
"CHej, tandc gori za Rebri-jo je v neki skali stanoval divji mož, ki je bil kntetom vremenski prerok. Sicer je bil precej divji, vendar je rad pomagal. Na gori je stal in je kmetom klical, kedaj naj se-jejo in žanjejo, da bodo več pridelali. In res no ga ulioga-li, zato so pa inveli zmeraj pol-ne kašče. Malo po<l Rebri jo je stala, kjer »še zdaj stoji. Doli nar jeva domačija in sem je včasih zahajal divji mož. Nekega večera je dal« Dolinarka "kh»<lo vrele kan* na okno, da bi se |M>hladiln za v«"čerjo. Divji mož je to videl, in ker je bil lačen, je sel in jo pojedel. Dol i na rja j«* to jezilo, zato je d ni tri večer mJndega medveda, ki so Dol i na rjovi ujeli in udomačili rw*čuvali na divjega moža. Velikan jo je hudo izkupi l ,pa vendar je zveri ušel, toda od tega dne ni več kmetom oznanjal vremena. T^e včasih je stal 11a Rebri in klici: "Dolinar. ali imaš Še listo hudo muco?" — Kaj fant. ali ti verjameš na prerokbe in nn ln*-cdc\ če ti kdo karte "šloga."
•"'Kakopu-k da verjamem, saj če jih zna kdo prav naložiti. že resnično povedo." sem dejal da bi ka j več zvedel o tej stvari.
*'Od tega je ž«' dolgo, kot je tod mimo hodil star berač, ki so ga klieali za Avgusta. Že ne vem natanko, ali je bil eno sto let star ali eno manj ko .-to. V svojem življenju je prepotoval Hrvatsko, kjer mu je prišlo v roke pravo sveto pismo in Senibiljne bukve. Tz teli dveh knjig je zajemal svojo prerokovanje. Pravil je, da bo Avstrija razpadla. — Kdo bi bil pa tedaj verjel, pa <se je le zgodilo. Dalje je pravil, da bodo nastale neke stranke in ne bo hotel brat brata prepoznati; prišle ImmIo hude lakote in vstaje. Duhoven bo ma-ševal v gozdu na štoru in bo kmeta prosil za kos črnega kruha, ko bo ta oral. Nekdaj časa ga bo po^ln&al, potem l»o pa pognal živinče in -e ne bo menil zanj. Po vseh teli dnevih težav pa pridejo trije dnevi, strašni, ko se nikoli. A kdor bo te težave prest«!, bo nastopil srečno življenje.
Ta mož je znal vreme prerokovati ko noben drug. Neko leto je prav zigodaj zapadel sneg. tako da je o-tala skoraj \t=<a l>era pod snegom!. Ravno tedaj je pot nanesla Avgusta mi UK) naše njive. Postal je in dejal: "Le nikar je ne rujte več ko za en dan. ker jutri popoldne zapiha jug in odineka j govori, kakor in boste vse kriiko ob -pravili."
Jn bilo je r<»s tako. Drugič se je oglasil nekaj pred pustom. Ležal je debel snek. Vprašal sem ga. kdaj bo -sko|>-nel, pa je dejal: "Na pustni torek bo začel kopneti in 1m> kopnel toliko časa, da bo po njeni'. In je res tako wgodilo.
Neki ščip je v letu, ki ]k» meni vreme eelega leta. Je jasno, pa vendar na drobno dežuje. Kdor pozna ta čas, laftko ob vflftodu tega ščina izračuna vreme za vsak dan v letu. Tn Avgust je to znal. Pet ur je v letu nesrečnih, in kar delaš takrat, se ponesreči. (V se ješ na to uro ali če žanješ, boš slabo pridelal. Prva huda ura je tista, ko je Judež Tška-rijot umrl na vrvi, druga je ti-
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva »lev lika pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln strohkov. Vas prosimo, da skutate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naHemn zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu lamed •astopnlkov, kojlh Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so npravi-čral obiskati tu«l; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam IzroPil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco,
CO LOKAJ KJ:
Pueblo, Peter Cul Ig. A. Baftl« Walsenbvrg. M. A. Bajrok
INDIANA:
ludiunaiioli*: Frauk Zui»ančič
ILLINOIS:	. i"!
Chicago, J. BevčK Oeero, J. FabU« (Chicago, CK • ■ -v ln llllaola) Jollet, Jennie Bamhlch La dalle, J. SpcHeb Mascoctah, Frank Augustla North Chicago ln Wktrkegaa.
Vodopli
Lukanlch
MABTLAMD:
Kltamlller, Fr. MICHIGAN: Detroit, L.
MINNESOTA:
(Ijlshofmi 1.
ar. Joa. J. eleth, Louis Goals .. Gilbert. Ldnls Vesni ' Hlbbtng. John Povis Virginia, Frank HrvatJeh MONTANA:
M. M. Paalaa
L.
OHIO: Barberton, Frank fnia Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Resnlk, Job« Sla pni« Glrard, Anton Nagode Lorain, Lonls Bala nt, John KumAs Youngstown, Anton KlkaU OREGON: Otegtm City, J. Koblar
PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar CfcM*aagb. J, Brezevee Gov srda le Ln okolica, lin. Iva

Export, Leu^a [ Farrelt, Jerry Okom ; Forest City, Math
Fr. Blodnlkkf Greensburg, rtank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown. John Points -; Krayn, Ant. TatOelj' r.aeeme, Frank BgUoeh Midway, Jou d Ž ost PJttabargb In okotlHa, Philip Pragar Steel bon, A. Breh' k % .1 r Turtle Creek, Fr. Sefclfrcr West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN.
♦ Milwaukee. West Allls, Fr. ' Slfeboygan, Jtoefefa
WYOMING:' ' ** ** ' Roek Springs, " Diamond t ill e; Jov RoUMT
•da, ko je sv. Peter zatajil Boga, ostali dve pa seiu pozabil. Neki trojanrki kinjet je seja!. Minio pride neznanec, in ga vpraša, ali seje repo. Ko mu kmet pove, da je tako. ga neznanec povabi na ozare. kjer s h; jKikadila vsak pipico tobaka. fVz leto dni pride ]>opotni spet nazaj in kmeta vpra-ša. kako je pridelal. I11 glej, kar je sejal preden ,>ta kadila, je bilo slabo, drugo pa je bogato obrodilo.
■"(V-ka, kaj pa coprnice? Ali so ali niso?"
MTo pa., coprnice so, seveda se zdaj nekaj manj sliši o njih. V nasi fari jili je bilo šest, v sosednji eentjšeniški devet, v sentožlmliski pa tri. Moj oče so nekatere še osebno poznali. Da boš verjel, pa tole poslušaj :
(Neki kmet izpod kum-ke fare mi je pravil, da je nekoč vzel pod strelio mladega moža in ženo. Zdela sta se mu nekaj sumljiva, pa >i je ven dur "jer-Ijergoval."' Spravil ju je na pod v mrvo. Da bi pa. izvedel, kaj nameravata, se je ponori splazil poleg v plevnik in prisluškoval. Opolnoei lahno zagrmi, pa pravi žena možu: Vabijo naju, treba bo iti ali to pot l ar sam pojdi, mene pa izveš in zna«, uhemlpredeii je mož odšel, je Še dejal ženi: Veš, lju'lw, za tri fare jo honvo naredili in vfce bo šlo po sreei, ee le Kftinuski bik — mislil je zvon — J>oprej ne za-rjuje. In je šel. Kmet je dobro vedel, kaka nesreea preti fari. V eni sami sapi, je tekel na Kum in mežnarju naroeil, naj dbzvoni v-ako še tako majhno meglico. Tn res je to-ea pobila dve sosednji fari le Kuni-ki je prizanesla.
*Veš, tako ti povem, kar je debelejše tore od grahovega zrna. je delo coprnic. <*V še nisi zapazil v zrnu tore dlarice pa v prihodnje poglej. Od koga drugega naj bodo te dlake, kakor od rarovnie, ki se v oblakih skubejo? Oj. ti se boš še Woga uril, ko prideš v osmo šolo, kjer se ure vseh teh luulparij. 9aj je ranjki "Ribir. bog n*u daj nebesa, pravil, kako mu je osmiošolee v hiši iz korra vode naredil toro, da so jo p<>teiii v k a dun jih iz hiše nosili. Zato pa ne bo t or a v ti-•stiili farnih, kjer imajo dobre duihovne. nikoli potolkla.
Otfoja ranjka je zmeraj, preden je stavila v loterijo, dala pajku v iizlK) loterijske številke, ki jiih je napisala na majčkeni papirrek. Tista številka, ki jo je pajek oduesel. je bila srečna in je zadela. Pa ne le z loterijo, ampak tudi s šari, je človek lahko svoje dni obogatel. Nekdanji Poflianjšek je nekam zakopal majhno železno skrinjico z zlatniki, ki je bila še iz francoskih easov na njegovem donm. Ker je pa nenadoma limrl, "nilire ne ve, kje zaklad leži. Stojceva pastari-ea iz Trojan je sama pravila mojemu ore tu. da je v mladosti ,ko'je še pasla, isedela na nekem sodčku, ki ga ni mogl<a prevaliti. Ko je prignala do-
1 ' • i
Poljska miš je posegla v svetovno vojno
1
EftATA "fll H S|||B|* IISVH ^ STl^Pd nWHlli 1
V elektrojiatologienem, muzeju na Dunaju imajo v Špiritu konzervirano polj>ko niflš, ki je na nenavaden način imela neko vlogo v svetovni vojni.
^Leta 1916 je armtida nemškega maršala Mackensena korakala v Rumunijo. Bredi hu-di'h nalivov, ki so vse ceste spremenili v'brezdanje nioeva re, so bili powlini oddelki navezani le na navodila brezžičnih postaj. Nenadno so ta poročila utihnila. Pohod se je ustavil, zveze z glavnih stanom 111 bilo ver. Kaj se je zgodilo?
Majhna poljska miš se je bila vmešala v Svetovno klanje. Izstradana živalica je bila zlezla med žice oddajne po-taje, da si poišfe hrane. Nenadno je šinil jak svetlobni oblok iz neke žice. Miš je 'bila pregri-zla izolacijo v releju oddajne postaje in povzrorila kratek stik. To je plačala s svojim življenjem. Trajalo pa je ne-
kaj rasa., preden so mogli dognati, kje je okvara ter jo popraviti..
V	tem! času ni mogla armada nikamor naprej, dokler niso prispela nova navodila od zadaj. To je pa imelo zanjo tudi dobre posledice, kajti Rumuni so mislrli. da je nemška armada doMi bolj naprej in so bili pripravili krepak protivnj ,-u-nek, ki ga je uvedel silen topniški ogenj. Toda topovi sc streljali v prazno, sovražnik je bil še daleč zadaj. Ubito m'K so poslali na Dunaj, kjer je še danes eden izmed najzanimivejših predmetov v zgoraj navedenem muzeju.
V	tem posebnem oddelku ?>a je videti tuili druge živali, ki >0 končrle zavoljo električnega toka na tragičen način. Tako vidiš vraibca, ki mu je postala dolga travna bilka usod na. Ptica je bila <se*dla na vod visoke napetosti. Nekoliko sekund pozneje jo je poko-ila
električna smrt, kajti dolga travna bilka, ki jo je držal vralbec v kljunu je bila mokra in se je dotaknila druge žice, tako da je nastal 4 * električni most". Se >edaj v špiritu drži vraibec to bilko v svojem kljunu. ,	»	t
Pred daljšim ča-0111 je v (1r-lovcu neki gad povzročil elrkt-rično motnjo in je v rlektropa-tologirnem muzeju še sedaj mrtva priča o nevarnosti elektrike. Žival je splazila v električno centralo, in preko bjkrenih zbiralnih tračnic. S koncem dolgesra telesa je bila 'e na prvi tračnici, ko se je k prednjim telesom dotaknila druge tračnice. .">000 voltov je švignilo skozi gadje telo — in vendoar gada ni ubilo. Šele naslednji dan <o ira odkrili in ubili in so se zelo čudili, da ni poginil že zavoljo težklih o-}K*k in po trebuiliu.
Smrt edinega otroka
Naznanjam, da smo 20. aprila pokopali 8 mesecv staro Mary, prvorojenko starišev Josipa in Mary Zrp. Njeno truplo so pripeljali iz 120 milj oddaljenega kraja iv New Castle, Pa.
Tem potom se iskreno zahvalimo vsem, ki so nam stali ob strani v tej bridki uri. Posebna hvala najinemu ujeu iu n ju i, ki sta bila tudi njena krstna botra, za izkazano so-žalje.
Marv in Andy Žužek,
stari oče in stara mati. Sheffield, Pa.
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE. — Pišlt? za renik. J. MARSICH. INC. 463 W. 43 Street	New Ysrk
mov in še z očetom vrnila gledat, kaj da je v sodu. p& sodc-kft tli 'bilo 'Več. Pravijo, da jc bil poln denarja iz trojanskega mic^ta.	ohlle košettini je
nai^el naš past i t' zakopan lonec, Tri je bil pokrit s kameni-to plo^Sco. • Odkril je ploščo in zagledal srebrnike. Ravno tedaj je prišel mimio rajnki sosed in dejal: "To je mbje!" in spravil tolarje. Ket pa ni bil
i.(Nadaljevanje na 4. str.)
Spisi Josip Jurčiča:
I.	ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen.
—	Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošierski žolnir — urad Ro-jinje. — Golida.
HI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tu go mer.
VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prave1« »p^d bratoma.
VITI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Rojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK? Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
CENA VSAKE KNJIGE $1.50
10 zvezkov...$10
Ivan Pregelj: Izbrani Spisi
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno drlo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAIana ne odneha, dokler ne stere mod Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tu-nrl je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani.
V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv.

fLPO
Naročite pri:
Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
"GLAS NAHOD A" — New Tort
Friday, April 26, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY

laninski Kralj
Spisal L. GANGHOFER.	•
Za Glas Naroda priredil X. X.
, 4<\%e, kar je prav,'* se je jezil Jakdb. "Saj človek žaluje, kolikor je treba in kot se spodobi. 1 Toda pustiti gamsa vnemar, to vendarle ne gre!" '
Žalostno se je oziral Jakob na ognjišče, kjer t?e je cmarila skromna večerja zanj in za psa. V gosposki sobi je stal po-
I/judje so ze za-In pameten bodi
leg okna l>*oj>old, ozirajoč se v lifračoče se nebo. Sempat-am je stopil k mhri ter srebnil nekoliko vina.
Ko je prišel Jakob prižgat luč, je go-podar pridržal psa pri r^ebi in voščil lovcu'labko noč.
4<8veti Bog, tega ]ia drži." je mrmral Jakob. "Dolgo bo trajalo, predno bo zopet človek, kot se spodobi."
lipovec se je vmil v kuhinjo, poplabnil posodo in pospra-\il. Stopil je k oknu, dognal smer vetra ter trdno zaprl okni-ce. Izpil je vino, kar ga je še ostalo v steklenici ter znotraj zaklenil vužna vrata. OpuKivši šopek planink na klobuku, je ziuitrmral:
<4]>'I>e so. Nji jih bom nesel. Saj ni troba, da bi vedela. čegave so. Vesela bo pa le."
Vzel je puško, >topil skozi za<lnja vrata, jih odzunaj zaklenil iti se odpravi! proti planini. Dospevši na jat*), kjer bi bil nekega večera skoro srečal "ovčjega tatu'*, je iznenada obstal. Zazdelo >e nfti je, kot da je zaslišal šum v grmovju. Poslušal je v noč. "Divjad je," je ponfislil ter krenil proti planini. Tedaj se je iz grmovja iadusčPla moška postava ter se spustila po strmini na stenco.
V Mož; i k je imel obraz namazan h sajami, toda saje niso mogle skriti njegovih gostih brk. Režeč je sledi! lovcu, držeč v roki kratko, odžgano puško.
"Ta večer boš pa ]>omuil. i Ti bom nekoliko posvetil, ia ti Im» lažji povratek."
Naglo je stopal ]h> stezi, da je do>|M*l do mirne, temne lov-ke ko<*e. Poleg vrat je bilo zloženih več svežnjev dračja. Jemal je drugega za drugim ter jih začel polagati okoli koče. Ko j«* položil zadnjega, se je oglasil iz notranjosti pasji lajež.
"Lej ga, lej!" j" zanlrmral, "psa je pa pustil doma. Xo, FCj so p>i radi na gorkem.
Sklonil se je. Zapresketalo je. in v drevju so se pojavili visnjevkasti plamenčki. T«laj je divji lovec preplašen od-i-kočil. Za>lišid je rožljanje, kot bi udarjala okovana gor-ka palica ob kamen. Potuhnil se je in izginil za obronkom. Oprezoval je v noč, pa ni moge'1 opaziti dveh mož. stoječih med grmovjem na strmini.
"Zd; j pa pozdravljen," pravi prvi, ki je imel na hrbtu tenko krošnjo. "Po tisto, česar danes ne morem odnesti, bom pri>el eno prihodnjih noči. Mogoče bom dotlej že dobil pi-mo motnega advokata. I*a naj Ihj odgovor tak ali tak — ti>to noč moraš proč in preko meje."	i
VtZdaj mi je dvakrat težko."
"Mora hiti. Tako ne gre več naprej, čeli govoriti, ker sem toliko noči z doma. ter jwzi! Presneto bi bilo nerodno, če bi se raz vedel o, kdo prebiva v Vražji soteski."
Moža sta si krepko podala roke. Prvi je sedel na paro-bek in jNikril z rokama obraz, dočim je drugi popravil krošnjo in začel stopati nizdol.
l)(k»pev>i na stezo, je slišal klic: "Kdo je?" Strahu ro nfu klecnila kolena. Toda le trenutek je trajala slabost, ki ga je navdala ob tem klicu. Nato je planil preko .steze in hropel proti gozdu pred svojim zasledovalcem.
(Proti dolini je šla divja gonja. Skrb in dbup sta ga navdajala z nečloveško n Bor jo, toda breme na njegovem hrbtu je postalo težko, kakor >vinec, sapa mu je začela pojemati in z vsakim korakom se je ntanjsala njegova naglica. .
Iz gozda je že prišel, takrat so niu pa pošle moči. Zasledovalec je že stal poleg njega.
I"Ti, Hrastar?" I
"Da. Jakob, jaz sem. Pa si nikar nič slabega ne misli. Za l>ožjo voljo te prosim, pridi jutri k meni, da se bova pogovorila."
4'Hrastar tihotapi. To nt izadostuje. Drugega mi ni treba vedeti. Ix>vec sem in nie tihotapstvo ne briga. Pri tem itiga davkarija besedo."
Jakob je skomignil z ranleni in se odpravil proti robu gozda. Steze ni iskal, pač je pa stopal preko gorskega ob-j ronka proti lovski koči. Večkrat je obstal, skušajoč se pomiriti.
"O, ti neumni svet!" je zamrmral. t"0esa človek ne doživi! Hrastar tiliotapec! Prav nič bi se ne čudil, če bi se habica našemila za kontandanta."
iDvigne glavo. Zdi se mu, da sliši med drevjem lahen korak. .
"Ja, strela! Kaj je nocoj vsa gora> oživela?"
Iz teme se izlušči temna postava. Lovcu šine vsa kri v glavo, ko ugleda na rami moškega kratko puško. V istem hipu opi.ai c^tro črto očrnelega brkastega obraza.
'Plane k njemu ter ga udari s pestjo v tilnik.
"Torej te imam enkrat, lopov!"
'"Zaenkrat še ne," sikne Boltež, se skloni in nameri puško. Iiovec opazi nevarnost toda prepozno.
Bli>k in pok "Jezus!" vzdih ne Jakob in se zgrudi. Strel votlo odmeva od teumih skal.
Tedaj se zdrzne sanjač, ki je setlel zamišljen na parobku, odkar se je Iliv.star poslovil od njega. Strel? Kdo bi strelja" »redi noči? Preko Vražje soteske opazi skozi drevje i det* kast sij.
"*Sveti Bog! Jakobova koča gori! Nesreča l»o. In on je a.otri! On in Jakob. Sveti Bog daj ,da ne pridem prepozno!
To ni ho bile več misli, to so bili jecljajoči kriki. In tisti, ki je kriiVJ, je tekel ob strmem fljregu Vražjega potoka navzgor — ne meneč Se za nevarnost. Preskakoval je skaJe in ležeča debla. 1 n dospe v š*. do bruna. jxilozenega preko soteske, je dišal mnenje gorečega ostrešja, prasketanje ognja in lajež psa. Ti glasovi s » ga naganjali in m uvlivali upanje, da mogoče ;<> ni prepozno. Stoječ pml-gorečo kočo, opazi, kako se vali črni dim skozi zamrežena okna, kako plameni ližejo zaklenjena vrata.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
€EH PRVI EVROPEC V ABESINIJI.
Oe bi bil češki raziskovalec dr. A. Stec-iker še živ, hi mu bilo zdaj 85 let. Rojen je bil leta 1855 v romantičnem kraju severne Češke. Njegovo življenje je bilo polno trpljenja. Umrl je "star komaj 30 let in zapustil je nedovršeno delo. Dr. Steči ker je bil p1 vi (Vh in prvi Evropec, ki je stcpil na ozemlje Albesinije, skupaj z ekspedicijo Gerhardta Rohlf-sa. Njegovo bivanje v Abcrd-liiji je bilo polno nevarnosti in pustolovščin. Dr. Steči ker jo študiral na Karlovi univerzi zoologijo in anatomijo. Študije je nadaljeval v Nemčiji in med 6<X) prosi I-»ev je bil samo on izbran kot Ronlfsov spremljevalec na poti v Abe in".jo.
(Ko mu je bilo 24 let, je nastopil prvo in zadnjo pot kot član znanstvene ekspedicije. V AJbesiniji je prišel v Deln a Te-boru k afoesinskenru kralju Jo-hanu in on mu je dovolil raziskovati Abesinijo. Prepotoval je vwo kraje ob jezeru Tana, praizviru modrega Nila, bil je v Zalmlu. Makkali in Aksunta. Razen tega je prepotoval južni del Abe-inije in tam so i^a presenetili vojaki kralja Memelika. Ti .so ga ujeli in odvlekli v Mcuielikov glavni stan. Sam Memelik je odločil njegovo usodo. Iz Me-linelikovega ujetništva- ga je rešil njegov stari prijatelj Italijanec Antinosi. On se je zavzel zanj pri Memeriku in njegova prošnja je bila uslišana.	- .
'Potem je dr. Steciker nadaljeval svoje raziskovanje Abe-sinije. Kralj Jolian ga je odlikoval z etiopskim/ redom iz čistega zlata, okrašenim s petimi krasnimi bi-eri. Dr. Steciker je bil edini evropski u-čenjak. odlikovan s tem visokim redom. Odnesel ga je domov na Češko in ga večkrat razstavil.
PRESTOL BERAŠKEGA
KRALJA JE PADEL.
(Kralj romunskih beračev je bil te dni aretiran in na najvišje povelje izgine z njim tudi vse njegovo beraško kraljestvo. Ta vest je za romunsko prebivalstvo še večja senzacija od novice, da je bil beraški kralj umorjen. Beraško kraljestvo namfreč ni nobena izmišljotina pisateljev detektivskih romanov in napetih filmskih libretov, temveč predstavlja še zdaj v ntnogili deželah skoraj uradno dovoljeno obrt.
Tanase Burdujanu, aretiran oni dan v Bukarešti, ni bil prvi kralj beračev v Romuniji, ki
se je bil s svojo vlado in beraško organizacijo pridobil veliko premoženje. Bimlujanu je i one 1 cel «stab plačanih agentov, ki so skifbeli k vsemi Sredstvi nasilja, da bi noben berač odnosno pravi in lažni pohabljenec ne mog^l vzbujati sočutja- svojih rojakov brez dovoljenja, ki ga je dajal kralj beračev proti visoki odškodnini. Dovoljenje se je dalo podaljšati samo proti ponovnemu plačilu. Zato je pa imel najemnik beraškega kotička prijetno zavest, da mu nihče ne bo delal konkurence. Vedel je pa t ml i, dn ga policija ne bo nadlegovala. Brez ši-rogrudnosti policije seveda l>e-raško kraljestvo ni bilo mogoče. '
(Mnogi kriminalisti so trdili, da je v interesu vsakega berača in reda, da pozna policija v-akega berača in da s pomočjo beraškega kralja zatre med berači vse nevarne elemente. V resnici so pa dobivali policijski zaščitniki bogate nagrade iz policijskega fonda beraškega kraljestva. Slednjič je napravil temu konec sam kralj Karo!, ki je naročil policijskemu ravnatelju Modrca nu naj strogo nastopi proti beraški organizaciji, zasnovani na« nasilju in korupciji.
[Policija je priredila veliko racijo ter aretirala beraškega kralja in večino njegovih a-gentov. Zaplenjene knjige lx»-raškega kralja so spravile na dan zanimive podrobnosti o močj in razširjenosti to organizacije. Kot tiha Bordujanova zaveznika >ta bila aretirana tudi dva policijska inšpektorja in pet komisarjev. Razen tega je policija zaprla v Bukarešti mnouo razkričanih hi*š. ki so že dolga leta pripadalo beraškemu kralju in njegovim prednikom na prestolu bonskega kraljestva.

pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
$ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00
Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000

KBB SB CENfl SBDAJ HITRO MENJAJO HO NAVEDENA ČRNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI LKJL.I
AAK/MIU IZVR^U-&JEM0 PO CABLE
ZA PRISTOJBINO $1—
IOBČUTLJIVT LEVJI SMRČEK.
(Dandanes s prav tako malo vernostjo beremo lovske zgodbe iz Afrike, Indije in južnoameriške džungle, kakor kake strahotne * indijaaiarice. * Vendar ni treba zmeraj, da bi bilo lovske zgodbe lažnive. Tudi v resnici se pripeti marsikaj, kar jo zares čudno s lišati.
V vzhodni Afriki je nekaj 14-'letni fantič z bičem rešil življenje svojemu očetu. Vozil je z volovsko vprego kamenje iz kamnoloma. Oče je bil šel peš naprej. Nenadoma je stal pred dvorna lovoma, od katerih jo bil eden videti bo-i lan in ibetežen. Betožni lovi so | pa zmeraj razdražljivi, v nasprotju z zdravimi živalmi, ki
s l o v e n i c publishing COMPANY
(TRAVEL BUREAU) ti« W. 18th ST., NEW YORK
jo kmalu odkurijo. če jim grozi nevarnost. Očetu ni kazalo nič drugega, ko da jo zbežal nazaj k vozu z volovsko vprego. Vola sta se obrnila in stekla mi nos in vrat. A lev jo jo ucvrl za vozom in hi ga bil dohitel, če bi fantič ne bil volom pustil prosto voljo. Sam se je postavil zadaj na voz in je z bičem udrihal po smrčku leva, dokler se ta ves začuden ni ustavil, si začel lizati krvavi snlrčok in se jo nato vrnil.
IV Malaki so jo nekemu Mala jcu posrečilo, da jo z dvomu streloma iz svoje puško za na lov na slone ustrelil štiri tigre. Ti tigri so so bili izognili vsem pastem in so povzročali mnogo škode Malajccm. Kako da se je MaJajcu posrečilo u-treliti kar štiri tigre — tega bržkone še danes sam no more ]>oved;i-ti. Vendar so vladni uradniki to zadevo preiskali in potrdili resnico.
Ta dva strela pa spominjata lia tisti edini strel, ki ga jo preti loti neki lovec na slone itzstrelil na slona. Ta slon je v svojem smrtnem boju in divjanju potegnil .še tri drugo slone s seboj v globino. — od eneara samega strela. .
INič mianj čuden ni doživljaj nekoga indijskega zdravnika, ki je jahal na slonu, ki jo nenadoma abožal in divjal skozi gozdove. Kar +8 ur je moral zdravnik vztrajati na slonu, ker bi ga sicer slon lahko |x>-tcptal in ulbil. Pa šo pravimo, da takifli dogodovščin ni več na .svetu.
★
knjiga, ki Vas| bo
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc 8. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov jo to najboljši zgodovinski roman. O pisuje življenje Btarih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi zanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00
i:
OPOMBA: Knjige označene z v platnu vezane.
zanimala!
h
GORNJO KNJIGO LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
316 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
V HRIBIH SO VRAŽE DOMA
(Nadaljevanje s 3. strani.)
NAJSTAREJŠO '' MAGINO-TOVO ČRTO" SO NAŠLI.
Dva tisoč let prej, preden so Francozi začeli graditi -svojo Maginotovo črto, so so že njihovi predniki Galci .zavarovali zoper tslefherni vpad tujcev. Zdaj so odkrili ostanke pradavnih zidov in nasipov, ki so se Galci ž njimi branili vpada
denar njegov, je čez leto in dan umrl.
'Xa vsak kvaterni četrtek Šaci cveto in <se približajo površju. Takrat je najboljši raza kopanje. Najlažje pa najde zaklad, kdor ima s seboj kuščarja, ki ima dva repa, in za takega kuščarja bi jaz svoje dni dal kravo iz hleva. Seveda je treba imeti s seboj tudi blagoslovljeno vodo in leskove paličice iz butare, ki jo bila blagoslovljeni! na cvetno nedeljo. Zaklad se da tudi zapečatiti, da ga no more od kopa t i drugi kakor le njegov gospodar. Bil je kmet, ki je nameraval zakopati "Šac." Skopal je jamo, vložil denar in zasul. N'a zasuto jamo je viil latvico ndornika in sedel nanj, govoreč: "S tem pečatom je šac zapečaten in s tem pečatom naj se tudi od pečati.A^so to je videl in sliša'1 njegov hlapec in si dobro vse »zapomnil. Ko je gospodar umrl, jo hlapec šel. skuhal skledo močnika in ga zlil na mesto, kjer jo bil šac pokopan, potom jo šol domov, vzel .gospodarja z mrtvaškega odra- ga posadil na zliti nnoč-nik in dejal: "S tem pečatom je bil Šac zapečtaen, s toni naj bo tudi od poč a t en." Tako je zviti hlapec prišel do gospodarjevega denarja.
2. 6
1». 12.
15.
It.
2L 22.
24.
28.
29.
38.
32.
33.
34.
35.
38. 38.
Bel grajski Biser (VitoJ Jelene) Burska Vojslca Devica Orleanska Duhovni boj (Lovrenc Scupolll
Fran Baron Trenk
(GJuro Pandurlc)
Korejska Brata, črtica Is misijo-nov v Koreji (Josef Spillman)
Mesija	«Dr. Jeglič)
Mladim Srcem, povesti ia mladino	(Ksavor MeSku >
Maron, krfttanski deček i Libanona
Ob 50-Letniri dr. Janeza Ev. Kreka
Tariiki Zlatar
Patria, Povest li Irske juna$ks
dobe	(II. Fi'dererk
Popotniki, novele In trtic (Milan Pngelj)
Poilgalee Pravljice
(H. Malar)
Pravljice In pripovedke za mladino	(S. KušutniU)
Povesti In Slike (K&aver MeSko) Praški Judek	(Josip Vole)
Preganjanje Indijanskih misijonarjev	(Josef Spillman)
Ilunov. Pred 2000 leti so bili te utrdbe izgrajene, da .so Galce varovale sovražnikov civilizacije. .
PESMARICA "Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumr no zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh dTŽav, ki bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli te-
kom 60 dni po zaključku vojn« in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno »ti izpolnili vas svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA'*, 216 West 18th St., New York. Z vsakim naročilom priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig, ki jih izberite iz seznama na zadnji stranj Usta.
45.	Revolucija na Portuealskem
46.	Sisto s Šesto	(H. Ferierer)
48.	Spisi Krittofa Šmida
49.	Student naj lio (S. FinžKar> 51.	Suneški Invalid (S. KoSutuik>
56.	Volk Spokornik In druge povesU
za mladino (Ksaver MeSko)
57.	Vojnimir all t-ogansUo in krst
(Josip Ogrlnec
M. Zbrani spisi za mladine
(Engelbert GancU
iS. Zlat okopi	(Josef Spillman)
(Vezava nekaterih knjig je od leia nja nekoliko izkaienaJ
Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOBI
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET HEW YORK

isr-rai

STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 Stn New York .v,1, t......