LIST STUDENTOV LJUBLdANSKE UNIVERZE UBiiJUJE UREDNISKI ODBOR: DBAGO COP. MIRO DVORŠAK, DRAGAJSfA KRAIGHER. BO2O LEVEC, EDO RAZDRIH, BOJAN SAMARIN 1N DUSAN VOGLAR. ODGOVORNI IN GLAVNI URED-NIK DUSAN VOGLAR. TEHNlCNI UREDNIK NIKO LEHRMAN. URED-NlSTVO IN UPRAVA: LJUB-LJANA, MIKLOSlCEVA 5a — LJUBLJANA 3, pp. 12. TELEFON 31-1«2. TEKOCl RACUN 600-70/3-567 ROKOPISOV NE VRAQAMO LETNA NAROCNINA 200 DIN. TISK CASOPISNO PODJETJE DELO. LETO IX., STEV. 12. LJTIBLJANA 8. juHja 1959 PLENUM CENTRALNEGA OOBORA ZVEZE ŠTUDENTOV UGOTOVITVE IN NALOGE Na razširjenem sesttmku Centralnega odbora ZSJ, ki je bil 10. junija v Beogradu, so analizirali delo vodstev in organizacije Zveze študentov po IV. kongresu ZŠJ. Centralni odbor je pri tem pri reformjl študija, boljšem de-IžgotovM, da je sedaj prvenstve- lu ustanov, ki skrbijo za mate-Da naloga vodstev Zveze štu- ruailno zavarovanje študentov CETRTI KONGRES Zveze komimvstov Sloveniie je pokazal, kako širok razvoj je zajel našo deželo v ob-dobju po zadnjem pongresu, posebno pa še po VII. kongresu ZKJ. Pred nami je razgmil široko panoramo gospodarskih in družbenih sprememb, panoramo proiz-vodnih uspehov, razvoja delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema, uveljavljanja ncn>e družbene zavesti. S svojim delom nas je prepričal, da so bili komunisti vedno ptmezani z delonnimi množicami, ved-no v sredi dogajanja in se odločno borili za napredek. Znaeilnost kongresa je v tem, da je bilo njegono delo izredno konkretno in pravzaprav eno samo spre-jemanje novih nalog. S tem so slovenski komunisti dakazali, da se zavedajo svojih odgovornosti in svojih dolžnosti in da so z vsemi silami prlpravljeni bojevati se za še naprednejše oblike proizvodnih in družbenih odnosov. KO RAZMIŠLJAMO o IV. kongresu ZKS in o nje-govem pomenu, se nam neprestano vsiljuje vprašanje, kje je mesto mladih generacij, študentov in še posebej Mudemiov kamunistov vn katkšne so njihove naloge in dolžnosti sredi splošne borbe za napredek. Na vseh strcmeh se bije boj za izboljšanje proizvod-nje, za dvig žlvljenjskega standarda, za ureditev od-nosa vied proizvodnjo in osebnimi dohodki, za izpopol-niitev komunalnega sistema in sploh sistema nepasredne demokracije, za prečiščenje družbene zavesti — sredi vsega tega pa morcumo ugotoviti, da študentje vsega t&ga ne poznajo in da se v ta boj ne vključujejo. Če-prav moramo obenem prizmati, da lahko to ugotovitev v mej ostrini pastcuvimo le za določen del študentov, je vendar v čutdnem naspratju s talvko opevano željo po napredku in javnem udeistvovanju, ki da je lastna mdka mtodi generaciji. O vzrokih, ki so privedli do tega, da, lahko sedtmji štvdentski genera^iji v marsikaterem pogledu očitamo mlačnost, nezainteresiranost, neorientiran&st, nerevo-luclonarnost in še marshkaj, gotovo lahko spregovorimo šele tux podlagi temeljite analize. In prav komunisti^ bi momli biti na univerzi tisti, ki bi jih o&krivali, od-^ pravljaM in jiun obenem tudi prilagajali svoje delo-vanje. REFORMA ŠTUDIJA, potreba po stanovanjih, Sti-pendijski problemi, patrebe po novih predavateljih — vse to je v očeh dcmašnjih Uudentov preveč poeno-stavljeno, preveč čmo-belo in premalo niansirano ter prežeto s celotfnim družbenim dogajanjem pri nas. V močni luči spktšnih družbenih problemov pa lahko po-stane marsikaiera stvar zelo majhna, skoraj brezpo-memtma, in morda celo spremeni svojo barvo. Preazkega gledanja Hudervtov ne bodo razširili nobeni ukrepi, odpravi ga laihko le ne.mh.no in idejno poglobljeno delovanje komunistov. Vse naloge komu-nistov na univerzi, katerih bi lafoko našteli dolgo vrsto, izhajajo pravzaprav iz te osnove: z intenzivnim idejno politvčnim delom študente seznanjati s splošnimi na-pori za zgraditev socializma in s problemi, ki pri tem nastajanjo, vn tako v njih ostriti čut za druzbeni pomen posameznih .stvari in jim ustvarjati željo po aktivnem sodelovanju v splošnem družbenem življenju. LE Z RESNIM DEUOM moremo doseči, da bo pri-spevek študentov k reformi študija pomemben in po-zitiven, da bo njihova borba za ureditev najraznovrst-nejših problemov uspešna in v skladu s težnjdmi na-šega razvoja in da bomo lahko o sedanji študentski generaciji govorili kot o generaciji, ki je k splošnemu družbenemu razvoju prispevala inmogo svajega in biUi v veitifci meri nosilec naipredka. stajajo. V zvezi L tem maj štu-dentsfee organizacije analizira-jo rezultate strokovnega dela v preteklem študijskem letu in na osnovi tega vplivajo na fakul-tete, da izboljšajo pouk in po-spešijo študij. Vsa vodstva Zveze študentov naj ponovno zahtevajo, da se hitreje in bo-lje organizirajo domače stro-kovne prakse ter pri tem tudi aktivno sodelujejo. Zveza študentov na posame-znih univerzah naj bolj zavest-no, energično in organizirano sodeluje pri reševanju materi-alnih problemov študentov. Prl tem naj se boiri proti vsem po-časnim in birokratskim postop-kom posameznih organov in protl neracionalni izratoi sred-etev. Njene neposredne naloge v zvezi s tem so: hftreje na.i usposaiblja študen-te za dek> v domovih, menzah, upravnih odborih, fakultetnih in univerzitetaih komisi,i.ah; zahteva naj formiranje po-trebnih organov na fakultetah. univerzah. v študentskih domo-vih in menzah In skrbi, da bo-do slstematično delovali; šlrši krog študentov. naj vklju>čuje v delo organov za materialno zavarovanje študen-tov, kot so na primer upravni odbori im sveti v domovih, menzah in ambulantah in z nji-hovio pom-očjo poveča dpužbeno kontrolo; združenja Zveze študentav naj stailno skrbijo za materialna sredstva posameznim marljivim in dobrim študentom; CentraLni odbor in univerzi-tetni odbori naj do oktobra z odgovornimi šol&kijnj \xi ,držav. nimi organi izdelajo, predelajo ali dopolnijo pravjlnike, da bi zagotovili bolj U'činkovito upravljanje v študentskih usta-novah, utrdili sistem finansira-nja v študentskih domovlh in menzah in da se določi bodoča politika Izgradinje študentskih doimov in menz. V ta narnen naj univerzitetni odbori in Central-ni odibor ZŠJ formirajo poseb-n© komisije. Plenurn Cenfcralnega odbora je ponovno poudaril, da Zv«za študentov ne stne dopuščati, da bi študentje, ki ne izpolnjuiejo svojih študijsk'ih in drugrih dolžnosti, stanovali v študent-skih donnoviih, dobivali štipen-dije in ne sme se jim dajati priporočil za odhod v inorem-stvo. E>a bi naša organizacija kot celota, posebno pa zdmženja na posiameziniih fakultetah. čimfoo. lje delovala, je potrebno: posvetiti več pozornosti Izbiri vodilnega kadra. V vodstvu Zveze študentov nai se volijo najbolj marljivi in najboli spo-sobni študentje; na seminarjih med počitnica. mi dobro predelati sklepe IV. kongresa ZŠJ, pregledati stanje v organlzaciji im spreje-ti nalo-ge za bodoče delo; univerzitetni in fakultet-ni odbori naj se drže sklepa CO ZSJ in naj za aktiviste, kl ak-tivno delujejo na posamezinih področjih, organizirajo s«minar-ie po fakuitetah i,n šalah. Ti &e-'minarji naj bodo v septembru in oktobru. Kmnandonti študentskih delovnih brigad sprejeraajo brigadne zastave Iniverza za 40 letnico LETOSNJE LETO POTEKA V ZNAMENJU PRAZ-NOVANJA STI.RIDESETE OBLETNICE, OD KAR JE BI-LA V JUGOSLAVIJI USTANOVLJENA KOMUNISTICNA PARTIJA KOT POLITICNA ORGANIZACIJA, KI JE POTEM VSA LETA OD USTANOVITVE DALJE ZASTO-PALA NAJNAPREDNEJSE TENDENCE PRI RESEVA-NJU NACIONALNIH, SOCIALNIH IN VSEH OSTALIH PROBDEMOV. Temu organiziranemu množlft-nemu gibanju, katerega začetek spada v obdobje tik po koncu prve svetovne vojne, se niso pri-družili samo delavci, katerih in-teresi so bili blizu idejam in ci-ljem Komunistične partije o re-volucionarni preobrazbi vseh ti- sfcih družbenih oblik, ki slone na izkoriščanju delovnih lfudi; z delavci vštric so stopali napred-ni kmečki sloji, delovna inteli-genca in mladina. Naipredni del mlade inteligen-c, predvsem pa študentje so ve-dno predstavljali najbolj borbe- Brigade so odšle V soboto, 27. juniija, se je na zadnjem slovesnem zboru pred odhodom na avtomobilsko cesto v novi štu-dentski menzi zbralo pet študentskih delovnih brigad, ki se bodo udeležile zvezne in- republiške delovne akcije. Zboru so prisostvovali tudi predsednik CK LMS Tone Kropušek, komandant republiškega štaba MDB Karel Terplan in številni študentski funkcionarji. dentov na vseh našlh univerzah bolj odgovorno in boilj organi-zlrano iipolnjevanje nalog, ki M> bfle sprejete na IV. kongre-su iZŠJ in bodj odgovorno ln ©rgamizirano a-eševanje vseh problemov, ki se pojavljajo. To je najtooljša pot, da bodo štu-den«ye iapolnjevali svoje do>lž-nosti do družbe in da bo člni večje število študentov sodelo-valo pri nadaijnjih akcijah svo-je organlzacije. Vods*va študentskih otrgaiii-ze^cij morajo po^krbeti za dvig poliiične zavesti in družbene odgovornositi vs«h študentov, poaebno pa tis-tih, ki so že prt-i in v zf.dnjem čaisu neodgovorno zanemarjali avoje dolžnosti, ki nimajo razumevanja za družbe-ne pottrebe. možno&tl in težave skupnosti. Da bi uspešno od-pravdjali pojave abstraktnosci. shematiizina Ln primere neživ-]j€«njsfeega poritično - vzgojnega dela, je na osinovi sklepov IV. kongresa ZSJ Ln aktualnih pro-blemov v organizacijah potreb-no naslednje: 1. V večji meri prilagajati te-matiko politično - propagandne-ga dela aktualnim ekonomskim in družbenim nalogam, posebm pa tistiim. ki so najtesneje pnih inozem&kih pro- Po uvodnih besedah tov. Marfca Lazareviča, načelnika pripravljalnega štaba študent-skih delovnih brigad, je zbra-nim brigadirjem spregovoiril tov. janez Cemažar, predsednik UO ZŠJ- Govoril je o pomenu, kii ga imajo mladinske delovine akcije ne le za dvig naših go-spodarsikih osnov amapak tudi ljenska šola, v katerih se kuje pravi lik sodalističnega držav-ljana z vsemi vrednotajni ustvarjalne osebnosti. Danes velja splošna ugoto-vitev, je nadadjieval, da smo študentje izolirani od ostale družbe, da ne poznarno proble-mov, s katerimi se ukvarjajo naše kamune in delavci v Fred slavnostnim zberom so se brigade še zbrale na kratek sesianek pagandnih ustanov. Boriti se proti pojavom šovinizma. Za študente, ki odhajajo v inozem-stivo na strokovno prakso in ekskurzije, organizirati poseb-ne politične seminarje. Ker sedaj prehajamo na strož-j: režim študija tn ker ukrepi za hitrejši zaključe-k študija že veljajo, je treba budno sprem-Mati probleme. ki pri tem na- z.a vzgojo mladine, ki se teh akcij udeležuje. Mladina zbra-na v delovnih brigadah. je dejal; pomaga graditi nov svet, obenem pa gradi sebe in kuje bratstvo in enotnost jugoslo-vanske mledine ter naTcdov. Rezultate mladinskiih delovnih akcij je težko oceniti z dinarji — za nas so pa najvišji vzgoj-ni rezultati, saj so brigade živ- podjetjih, da se ne zavedamo, kaj in koliko nam družba daje, da smo pripravljeni samo spre-jemati. Za določen del študen-tov to r©s velja, k> so potrdili tudi dogodki v Zagrebu in Skopju. Toda velik del štu-dentov se zaveda, da so sred-stva, ki jih daje družba, res veliika in da predstavljajo ve-lik napor za našo gospodarstvo, predvsem pa za del-avca, ki jih neposredno ustvarja. Danes, ko v tako velikem številu odhajamio na delovišča, pa simo ponovno dokazali, da se zavedamo. kakšne naloge in dolžnosti ima mladina v sodaiistični damovini. Nato je tov. Cemažar izrazil upanje, da bodo tudi letošnje brigade v redu izpolniile dob-ljeno nalogo, da se bodo odli-kovale s svojim požrtvovalnim delom, tovarištvom, družab-nim življenjem, skratka z vse-mi vrlinami, ki so jih pokazale lanske študentske brigade, taiko da nam bodo brigadirji lahko služili kot vzor dobrih socialističrah študentov in dr-žavljanov, ki se ne zavedajo samo svojih pravic temveč tudi dolžnosti. V nedeljo, 28. junija, pa so ištudentskie brigade odšle na svoja delovišča. I- ŠDB Tone-ta Tomšiča bo pod vodstvom Francke Strmoletove delala na avtomobiLski cesti pri Cičevcu, Ll. SDB Majde Vrhovnikove s komandantom Miranom Cukom v Džurisu, III. SDB Pohorskih herojev pod vodstvom Mirka ftančigaja pa p^i Aleksincu. Poleg teh treh brigad, ki so bile za akcijo predvidene že spamiladi, pa se bosta še dve študentski brigadi udeležili re-publiških delovnih akcij. Ta-Ivo bo IV. SDB Franca Roz-maina-Staneta, v kateri je tudi šest arabskih študentov, delala v Kranju, peta študentska bri-gada, ki v soboto še ni bila dokončno forroirana, pa bo pom-agala pri preurejainju av-tomobilske ceste Maribor — Ljubljaina na odseku Trojane. Ti dve brigadi sta bili formi-rani naknadno, ker je bil od-ziv študentov na letošnjo de-lovno akcijo izredno velik — prijavilo se jih je namreč pre-ko 1.100- Tako so se študentje letas res polnoštevilno odzvali nalogi, ipostavli.iieTid. pred vso Jugoslovansiko mladino. ni in idejno najtrdneje povezani del pripadnikov revolucionarne-ga gibanja. Ne le za*to, ker je večina mladih intelektualcev dz-hajala iz polproletarskih družin, katerih nadaljnja eksistenca po končanem študiju je bila več kot negotava, ampak tudi zato, ker so lahko neposredno opazo-vali in spoznavali vso krivič-nost odnosov, v katero so sto-pali ljudje v produkciji mate-rialnih dobrin; videli so vso za-blodo veljavnih ideoloških in pravno političnih oblik, ki so ravno tako temeljile na tej bazi. Fot, ki jo je prehodila v teh štiridesetih letih naša Komuni-stična partija, od ustanovitve do danes, je pot, na kateri so našli svojo smrt ali pa dolga leta ječe njeni najboljši sinovi. Mimo Ob-znane in Zakona o zaščiti drža-ve je naša Partija vodila svoje ljudstvo vse do popolne nacio-nalne osvoboditve vseh jugoslo-vanskih narodov in mu je na čelu tudi sedaj, ko je Jugosla-vija znana po vsem svetu kot dežela, ki si je znala sama iz-graditi svojo državno ureditev, dvigniti svoje gospodarstvo, od-praviti zaostalost in osvojiti vsa načela marksizma - leninizma. Njeni narodi pa trdno hodijo po poteh izgradnje socializma v ko-munizem. Letos, ko proslavljamo štiri-deseto obletnico delovanja Ko-munistične partije, ne obujamo samo spominov na velike dogod-ke iz preteklosti, temveč zremo obenem v prihodnost ter se hkrati obvezujemo, da se bo se-danja mlada generacija držala poti( ki jo je začrtala naša Partija v vseh dolgih letih svo-jega obstoja. V začetku letošnjega leta so na univerzi ustanovili poseben odbor, ki je moral pripraviti program v počastitev 40. oblet-nice. Del tega pastavljenega programa je že uspešno realizi-ran. Vanj je vključeno vsestran-sko udejstvovanje študentov na vseh področjih, tako da bo pro-slavljanje imelo hkrati značaj kulturnih^ znanstvenih, umetni-ških in drugih manifestacij. Najbolj svečan poudarek pa bo-d'o imele precfvsem centralne in različne interne proslave po po-sameznih fakultetah, poleg tega Pa bodo organizirane še širše proslave, ki ne bodc* zajemale samo študentov. Ob obletnici študentskih de-monstracij na ljubljanski uni-verzi je bila v zbornični dvora-ni univerze uvodna proslava, ki so se je . udeležili profesorji, študenti in gOBti. Govoril je tov. Boris ZIHERL, ki je obudil spo-mine na, predvojno revolucio-narno delovanje študentov liub-ljanske univeree. Poleg te sta bili organizirani še dve centralni proslavi, ki jih je predvidel pripravljalni cdbor. Centralna svečan-i pro-slava je bila v d"vorani Fjlhar-monije, k;jer je giovoT U tov. Milko GORŠIC, član iJvršnega sveta LRS. v programu pa so sodelovali Akademski pevski zbor Tone Tcfmšič, Primorskl akademski pevski zbor Vlnko Vodopivec ter šiudenti Akade-mije za igralsko umetnost ter Akademije za glasbo. Posamezne fakultete so orga-nizirale različne pohode v ana-ne partizanske kraje, obiakall so grobove talcev in poiastUi spomin padlih. Med poletniml počitnicami bo v spomin n-a tabore, ki eo jih pred vajno organizirali Stu-dentje komunisti, organiziranih več spominskih taborov, kair bo-do prevzeli nase po&amezni po-krajinski klubi- Tabori bodo v Beli krajinj In na Stajerskam. Vsebinskcj bodo najbolj po-udarjeni širši sestanki partijske organizacije Zveze komuni&tov po fakultetah s starimi komunl-stičnimi bojevniki, ki bodo Stu-dentom pripovedovali o zgodo-vinskih dogodkih delovanja Partije v preteklostl, ki se jih spominjajo oziroma &d v njih sodelovali. Pri pripravah za proslavo je bil zelo aktiven Klub ko.roških študentov, ki je pripravil pose-ben almanah o borbi korošikega ljudstva med narodnoosvobod.il-nim gibanjem ter svojo central-po proslavo na Koroškem. Primorski akademski klub pa je skupaij z zborom Vinko V<0-dopivec Oirganiziral pohod čez Brkine. Prleški in Prekmurskl klub sta odkrila spominsko ploščo naprednemu plsatelju Vuku Starogor«kem, metalurgi so odkrili spominsko ploščo padlim študentom e fakultete ittf. Jesent bodo v avli univerze odkrili doprsna kipa Boriea Ki-dfriča in Toneta Tomšiča, ki ju bo izdelai akad. kipar Boris Ka-lin; ob odkritju pa bo govorila Lidija Sentjurčeva. Univerzitetni svet je v okviru dejavnosti za počastitev letošnje obletnice razpisal nagradne te-me, ki zajemajo različna pod-ročja iz zgodovine naprednega študent&kega politionega giba-nja, vključujeja pa tudi aktual-ne, sodobne probleme. Vendair pa je bil odziv na razpis izredi-no majhen kljub temu, d'a te-me niso bile ozko povezane na določeno vrsto fakultet (n. pr. pravno, filozofskoi), temveč bl se jih lahko lotil z enakim uspe-hom tudi študent tehnike. V okviru proslavljanja je po-tekal tudi letošnji študentski fe-stival, ki je zaktiviziral vse kul-turne skupine pri univerzitet-nem odboru, izkazale pa so se se tudi akadetnije. Omenimo naj samo uspelo predstavo vo ni vseeno, kdaj in s kakšnim uspehom le-ti svoj študij dokončajo. Kak&Tia tebtma prip>mba z njiihove strani o vsebini pro-grama, metodi pouka i. pd. ne bi bila odveč. Vendar pa morarno na ža-lost ugotoviti, da se Ijudje iz prakse, torej tdsti, ki bi se mo- S predlogom Inštituta za sociologijo, da se v pri-hodnjem študijskem letu uvede pouk iz družbenih ved na tehničnih fakultetah in na naravoslovni fakulteti, je univerzitetni svet nedvomno pospešil prodor marksi-stične znanstvene misli v celotno univerzitetno dejav-nost in s tem omogočil pravilno strokovno ter dmžbeno-politično vzgojo študentov. Obenem ko pozdravljamo zadev-anja Inštituita za ' gijo in vseh naiprednih sil na univerzi, da posiredujej o študen-tom znanost res zaanstveno ixi jih s tem vzgajajo ter usposab-Ijajo za življenje v sociaUstitol družbl, se zavedamo, da je pot do uresničitve teh prizadevanj še dolga, uvajanje pouka iz dnuabenih ved za komaj zatetfek te poti- Piredavatelje tega novega predmeta na tehničnih fakulte-tah. in na naravo&lovni fakultetl bodo dobili iz dosedanjega pe-dagoškegia kadra, ki že poiučuje družbene vede na univerzi, s pritegovanjem nekate.rih zna-nili sociologov iz prakse in di-plomantov, ki jih bo Inštitut za sociologijo prav v ta namen usposobil s podiplomskiim študi-jem. Študentje bodo , poslušadi predavanja dva semestira po dve uri na teden, nato pa bodo opravljati obvezen izpit. Cas, ko bod<> študentje poslušali ta px«u davanja, bodo z ozirom na stro-kovao snov, ki jo v posameznih semestrih obravnavajo. določile fakultete same. To je univerzl-tetni svet dopnstil zaradi tega, da bodo fakultete uvedle ta predmet v tijjta zaporednia se-mestra, kjer se ta snov najlaže povezuje s snovjo stroke. Pro@ram bo sestavljen za vsa-ko fakulteto po&ebej. Upoštevad bo temeljno stfokovno aisffnerj©-nost posamezne fakultete, vse-boval bo tudi osnove politične ekonomije in. poglavitoe pojine o naši državi in družbeni ure-ditvi, predvsem pa o siste-mu delavskega in družbenega upravJjanja ter o naši gospodar-ski politiki. S tam bo vsaj nekoliko omejeno formalno do-jemanje in kampanijslco učenjs za izpit ter omogočemo, da bodo fakultete dajale take strokov-nijake, ki ne bodo zadovoljili le na svojem delovnem mestu, temveč tudi v organih delavske-ga in družbenega uipravljanja. Prvi korak je to,reo storj&n. Kljuib temu, da poznamo razme-re na univerzi, pričaktijemo do-loičene uspehe. Toda predvide-ni uspehi nas ne smejo uspava-ti. Studentska in partijska or-ganizacija se rnoraia tudi nada-lje zavedati, da bo težiišče idej-ncHpoilitičiie vzgoje študentov slonelo na mjunih ranaenili. To poudarjamo zairadi tega, ker menimo, da tudi s poutoora diruižbenih ved ne bo mogoče najiuičlnkoviteje vplivati na vzgojo študentov. S to Uditvijo pa seveda ne mislimo zanlkatl potnembnosti tega predmeta, pos&bno ne jsedaj. Hočemo samo reči, da poučevanje tega pred-meta, pa naj ga poučuje še ta. ko doiber pedagoški kader, ne bo prkieslo tistlh rezultatov, kl jih moirda piričaku'jemo. Zave-dati se je maimreč treba, da je predmet Je predmet in kot tefešnega bodo študentje tudi jemali. Poudarjamo, dokler bo-roo študente opozarjali na diruž-bene prolbleme samo v okviru predmeita, to je, več all manj organsko nepoveizano s strokov-nim štviidijem in dxuz.be.nim dogajanjem, univerza ne bo mo-gla dajati takšnih stpokovnja-kov, kakiršne zahteva naiša drulž-bena prafesa. Uvaoanje družbenlh ved na vse fakultete je trenutno zelo potrebno, saj je to za mnoge štttdente, posebno z.a tiste, ki ne sodelujejo v nobeni organizaci-ji. temveč samo študi.rajo. sko-raj edlna priložnost, da se se. znanijo vsaj z osnovrtimi goapo-darskim in družbeniimi zakoni-tostmi ter s prakso naših delov-nlh ljmdi pri graditvi soclali-zma. Zaradi premajhnega vzgoj. nega vpliva tega predmeta je treba že sedaj ,razmišljati, kaj je potrebno storlti, da bi se le-ta pove&al. MisSllmo, da je glede tega edina pot, če s© tako izra-zlmo, ¦čimprejšnji prehod na višjo stopnjo, to je, čimpr&j sl moramo zagotovlti na univerzl tak pedag^oški kader, kl bo spo-soben strokovno snov podajati znanstveno, z tnarksistl&nega stallšča in .1o povezati s proble-, mi gospodarskega ln draižbanega življenja pn nas in na tujem. To je seveda težko izvedljivo, toda naša prizadevanja morajo lti nujino v to smer. V zvezi s tem bi bllo morda potrebno kaj več sprregovoriti tudi o izikužnjah. ki. &o sl jih predavatelji družbenih ved prl-dotoili na tistih falcultetaih, kjar se (je ta predimet že doslej pre-daval. Toda, za enkrat naj za-pišemo le to, da upamo. da bo-do na osnovi dosedanjih lzku-šenj tudi na teh fakultetah snoy tega predmeta čiinbolj po-vezall z učno snovjo stroke \n z družbeno prakso. Kaj prl vsem tem labko eto-rita študentska in partijska ar-ganizacija? Pri ideološko-poll-tičnetn delu nwrata v večji ine-rl izhajati iiz konikretnrh sfcro-kovnih in družbenih problemov. Pri tem seveda ni potrebno iskati novih oblik in inetod de-la, glavmo je, da so probleiml, ki jih bodo obravnavali, aktu-alni in zanimivi. Prizadevanja v povojni obnav graditev novih gospodarskih te meljev in družbenih odnosov, §e nezakljačen proces, ki «rpa svo. je sjle in izkušnje predvsem »z lastne poti, zaključuje smotm prjkaz. Nas študente ob razstavi ie posbej zanimata mesto in vloga študentov komunistov, ki iele ob takem celotnem zgodovin-skem prikazu prideta do svo-jega izraz,a. Seveda je pri tem lahko zajeta le dejavnost Stu-dentov v njihovem okviru; delo številnih komunistov in napred-nih štndentov pa j« bilo v vsem tem obdobju posamič usiner-jeno tudi izven univerze. Tako je univerza kot področjn par-tijske deja-vnosti dobila svoje mesto šele v začetku tridesetih let, ko so komunisti vodili enot-no fronto študentov proti dikta-tUTi. Stevilne množične demon-siracije in stavke so zab«dežene v letih najhujfega prflftiska di-ktature. Vsekako«: je bilo ob-dobje množičnih demonstaracij, Rdečdh signalov, sodelovanje študentov vseh treh jugoslo-vanskih univerz in istočasnega aktivnega ddovanja sodišča za univerzitetne slušatelje, eno najizrazitejSih obdobij v pred-vojnem naprednem študentskem gibanju. Treba pa bo natanč-neje raziskatj tudi dejavnost marksistiftno u&merjenih itu-dentov pred tem časom. Po- manjkanj« dokumentacij za to obdobje je vidno tudi na raz-stavi. Izrazite potez« je spet dobilo napredno študentsko gibanie, usmerjano z okTeplieno partij-sko dejavnostjo v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. »Studentska mladina je v letih 1937 — 1940 prirejala narodno-obrambne tabore« je zapisano na panoju in našteti so krajl t«h taborov; Adlešiči, Kapla, Kotlje . . . »Pred grozečo vojno nevarnostjo se študentje zdru-žajejo v Narodni akademski klub in ustanovijo Strelsko le-gijo«. Razstavljene so fotokopi-j« letakov, slike. DemonstraciJo ob podpisu pristopa h iroinemu paktu; prevenitivni ukrep: po-lictja je zastražila univorzo. Na slikj o odhodu prostovoljeev bi gotovo odkrili študente. Razpad Jugo&lavije — ra napredne štu-denite se je tistega leta študij nehal. V bogastvu oblik povojnega družbenega življenja in v pri-pravah za aktivno poseganje vanj imajo študentje svoje me-sto. Studij, delovne akcije, spremljanje domačega in med-narodnega političnega življenja, delo v družbenih organizacijah itd. itd. V vseh teh navidez anonimnih podobah pestrosti sodobnega življenja lahko naj-demo sebe, pod pogojem seveda, da ga živimo, da smo v njem. Vloga univerze pri sodelovanju z azijsko-trfriškimi državami Univerzitetna uprava je v zvezi s sprejemom 3o štlpendi-stov iz azijsko-afriških dežel sprejela več sklepov. Organizi-rati je treba posebne intenzivne tečaje za pouk našega jezika za te štipendiste, morda bi bilo do-bro celo ustanovi"ti pioseben jn-štitut. Na poisebnih tečajlh naj bi ti štipendisti poleg tega do-blli tudi sploSen preglfid' o raz-voju naše dežele in kulture, pri-pravile pa naj bi se posebne pu-blikacije o naži univerzi, da bi se ti Studentje lahiko orientirali. Studiijeka komislja je k tem sklepom dala še svoje dod"atne predloge, ki jih je potem uni-verzitetna uprava na svoji zad-nji seji.tudi eprejela. Ti pred-logl so: naši diplotoanti, ki bl odhajali v azijsko-afriške de-žele, naj se usposabljajo za de-lo v teh deželah preko diplom-skega študija in s pomočjo ti-stlh, kl so že bill tam; uvede naj se študij 'jezdka in kulture naših gosedov; zamenjava učne-ga kadra z incjzemskimi fakul-tetami pa naj bi se vršila po načinu iztmenjave z univerzo v Nancyju in Poitiersu. Ti sklepl univerzitetne uprave bodo vse- kakor lep prispevek k razvija-nju prijateljskih stikov, ki jih goji naša država do azijsko -afriških dežel. Povezova fakultet in višjih šol Univerzitetiia uprava je n>a svoji seji 22. junija sprejela predlog oddelka za stomatologi-jo na medicinski fakulteti, da S8 lzobrazba višje kvalificira-nih kadrov (dentistov) vključi v redni fakultetni študij na tem oddelku kot prva stopnja tega študija. Ravno tako je bilo spre-jeto stališče naravoslovne fa-kuilteite, da se mora organi zirati študij za vzgojo pedagoških ka-drov za ose^nletke. Teh šol pa naj ne bl smatra-H za šole, kl naj služijo kot priprava za študij na univerzi, temveč kot samastojne šole. Pomanjkanje strokovnjakov je čutiiti na vseh področjih družbenega in gospodarske-ga življenja. Tempa graditve naže dežele ni spremljala ustrezajoča politika vzgoje potreibnega kadra in sso se zato včaslh bolj včasih manj pojavljale razne negativne tendence, ki so ovirale uspešno reševanje probLemov. To je prižlo do izraza posebno v dndustriji djn poljedelstvu. Res je sicer, da skrb za kadre ni bila zanemairjena. To lahko ugotovimo, če pri-naerjamo število Šol in učencev po osvobo-ditvi s stanjem pred vojno. Vendar pa so ae tudi tu pokazale nekatere pomanjklji-vosti, ki so predvsem posledica centrali-stične politike. Proces centralizacije se je močno odrazil tudi v kadrovski politiki. V prvi vrsti z-aradi tega, ker načel, po ka-terih naj bi pravilno reševalj kadrovsko problematiko, niso izvajali v celoti. Pre-cejšen vzrok za to je bilo pomanjkanje organov, ki bi sistematično analizirald ob-stoječi položaj in iskali učinkovite rešitve. Pa tudi če so bile Po strokah osnovane ko-miisije, je bdlo njihovo delo površno, bve? dokčenega sdstema. Vse se je reševalo par-cialno, na hitrico, tako, kot so zahtevale trenutne potrebe. Zato imamo tudi še da-nes izsiljevanje in podk-upovanje strokov-njakov. Ce pregledamo n. pr. podatke o šte-vilu visoko^k^lificiranih kadrov, bi verjet-no ugotov:li, da je odnos kadrov s fakul-tetno izobrazbo dn tistih s srednjo stro-kovno izobrazbo zelo neugoden. To velja še ptsv posebno za nekatere panoge. Ce pa Problemi kadrov uipoštevamo še dejstvo, da je veliko število diplomantov sarednjih strokovnih šol šlo na univerzo, kjer nadaljujejo svoj študij, in da se bo to števdlo v naslednjih letih še povečalo, potem je razmerje še neugod-nejše. Ceprav je odnos med ddplomanti uni-verze in tistdh s srednje strokovne žole neugaden, ker je si'ednjega kadra relativno malo, to še ne pomeni, da imamo v posa-meznih strokah dovolj vi&okokvalificirane-ga kadra. to je strokovnjakov s končano fakulteto. Nasprotno, ravno izobi^azba tega kadra je danes osrednji problem. To je zelo kompleksno vprašanje, k} je povezano s sistemom štipendiranja, materialnimi po-goji naspJoh, režimom študdja itd. Pri tem pa je vendarle treba poudariti neki pro-blem: razmerje med številom vpisanih štu-dentov in tistih, ki študij tudi dokončajo, je bilo posebno v zadnjih letih skoraj ne-verjetno neugodno. Točnih podatkov nima-mo, vendar so nekatere delne analogije po-kazale, da je približno šele vsak četrtj ali pet{ študent diplomiral. Ta števdlka daje povod za razmišljanje. Seveda je treba upoštevati veliko število tistih, ki so se prepdsali iz ene fakultete na drugo fakul-teto — vendar pa to spet predstavlja svoi problem. Kljub temu pa je razipon med šte-viloin vpisanih jn diplooniraTiih skoraj ne-posebno pozornost usposabljanju strokov-njakov v kmetijstvu. Nove" ekonomske me-verjeten. Pri vzgojd kadrov bi bilo tneba posvetiti re v kmetijstvu bodo uspešno izvršeaie v veJikd meri ravno z ustretsajočimi kadri. V Jugoslaviji je veliko krajev, ki jim pri-manjkuje agironomov m tehiiikov, da o po-manjkanju nižjega strokovnega kadra sploh ne govorimo. Lahko bi našteli veliko za-dirug, katerim je to pomanjkanje onemo-čilo uspešno delo, tako da niso postale eko-nomski centrd svojih področij, čeprav so za to imele vse objektivne pogoje. Analiza kmetpskdh. šol na Hrvatskem je pokazala. da so koncepcije teh žol zelo raizlične. Skupna ugotovitev pa je bila: sedanji sistem šolanja v srednjih kmetij-skih šolah ne ustreza potrebam. Po tem kratkem pregledu objektivnega stanja si je zanimivo ogledati še drugo stran te problematike, ki bi jo lahko inie-novali subjektivno. Točneje: zanimajo nas tisti na prvi pogled neznani momenti, oseb-ne sknbi in težave, ki prihajajo na ta ali oni način do izraza v naših kolektivih. Številne in najrazličnejže ankete o tem so avtentični dokumenti o življenju in de-lu mladih strokovnjakov, ki &o pred krat-kim stopili v proizvodnjo. Seveda je res, da so to njihove osebne izjav© in kot take nimajo vedno značaja objektd^iiosti. 2e takoj v začetku moramo ugotoviti, da je fluktuaclja strokovnega kadra zelo močna in da veliko število strokovnjakov ne opravlja pokldca, za katerega so se šo-lali. Najdejo &e tako dmenovana donosna mesta, odhaja se tja, kjer je zaslužek večjL. tako da ne pride vsak na svoje prayo me-sto. Tisti pa, k{ pridejo, se srečujejo z vrsto neptričakovanih težav, zaradd kaierih pa-dejo v brezvoljnost in postajajo zagrenjeni. Ta fluiktuacdja je v veliki meri pogojena s samim gospodarskiim naehanizmom, toda prijnere pogoste selitve zaradi večje oziro ma manjše plače v posameznih podjetjdh bi se lahko vendarle energdčneje zatiralo. In kakšne so iz^ave in mnenja miadih L strokovnjakov potem, ko nekaj časa že opravljajo svoj posel? Splošna ugotovdtev bi lahko bila, da je tudi na tem področju lahko opaziti *boj med generacdjamd-«. Mla-di se pogosto pritožujejo, da jim starejši prj njihovem delu ne nuddjo dovolj pomoči oziroma da jih celo ovdrajo. Se vedno se čuti diskriminacija do ženskih st3X)kovnih moči; nezaupanje, ki ga je čutiti s strani starejiših, ženske že prav posebno občutdjo. Nezauipanje pa ne velja samo njihovi mla-dosti, temveč tudi njihovi strokovni spo-sobnostl. Starejši strokovnjaki mislijo, da njihovih dolgoletnih izkuženj ne more nič nadoknaditi, deprav vrsta primerov doka-zuje, da so mladi, ki so dobili odgovome položaje, večinoma dobro opravili svoj po-Sel. Tehnikd se še posebej pritožujejo, da jih mojstrj ovirajo pri delu zato, ker se boje, da bi jih zaradi svoje šolske izobrazbe prehiteli. Opravljati morajo nestrokovna dela in pogosto morajo menjati delovno mesto. Spložno znan in precej pogost je posto-pek pri sprejemanju mladih lju«i v službo. Mladega človeka vedno pričakajo z istiini vprašanjj: koliko let irnaj prakse? in ali si odsluzil vojsko? itd. In če na ta vpra-šanja ne odgovori pritrdilno, mora po na-vadi začenjati znova. Vendar se na ta načLn ndčesar ne ve~ šuje. Vsak človek mora nekje začeti, ven-dar se to le malo upošteva. Dosti je tudi tistih, ki omenjajo po-manjkanje strokovne literatjure in sploh os.novnih pogojev za izpopoLnjevanje v stro-fci. Zelijo, da bi podjetja uredila strokovne knjižnice, nabavila domače in tuje publi-kacije. organizirala tečaje tujih jezikov itd. V šoli dobivajo mladj Ijudje samo te-melje za svoje bodoče delo in samo praksa lahko napravj iz njih dobrega in kooristnega strokovnjaka. Mnogo jih jc, kl priznavajo, da so na začetku svojega dela bili prepri-čani, da znajo mnogo več, kot pa se je pozneje, izkazalo. Kljtnb temu pa je stro-kovno usposabljanje mladih kadrov naj-večkrat prepužčeno stihiji. Zato mora biti človek zelo ambiciozen in vztrajen, da kljub temu nekaj doseže. Mladi ljudje so že po svoji naravi ambdciozni in želijo povsod sodelovati. pnedlagajo izboljšanje itd., ven-dar za vse to dobdjo malo priznanja in razumevanja. Popolnoma naravno pa je, da v mladih ljudeh raste delovni elan toliko, koldkor lahko samostojno opravljajo odgo-vorae naloge. To je na kratko le ena stran tega pro-blema. Druga, prav tako ekstremna pa je v tem, da kolektivi od mladdh ljudi, mladih strokovnjakov, ki so komaj zapustili šolo, pričakujejo preveč; pričakujejo, da bodo takoj, ko bodo prišli v podjetje, napravili preokret, jih rešlli eventualnih težav itd. V takem okolju naletijo mladi Ijudje na malo potrpežljivosti in strpnosti in tako se kaj kmalu pojavi podcenjevanje. To pa v mladem človeku ubija voljo i-n vodi do pa-sivnosti. Seveda tii nujno, da mišljenja in mne-nja, ki smo jih navedld, popolnoma ustre-zajo objektivnemu stanju. To se od analize, ki v veliki meri zavdsi od izjav m razgovo-rov. ne more niti pričakovati, kljub temu pa mnogo pove. Popolnoma naravno je, da je dostikrat krivda tudi na strani teh mla-dih Ijudi, ki po končani soli stopajo v de-lov-no.razm.erje s precejšnjo dozo domišlja-vosti. Kljub temu pa resnico lahko vsaj zaslutimo. Gotovo je, da je nekje na sredi in zato je ugotovitev, da se mladim kadrom posveča premalo pozornosti, točna. To je ena od negativnih komponent, kd pogoju-jejo močno fluktuacijo strokovnjakov in opuščanje stroke. kar nam prdnaša velifco žkdo Mehika išče nove poti Kot deželo nasppatij jjo je ozciačil pisatelj jn svetovni pot-nlk Aleksander Humbold; krat-kotrajno domovino indljanske-ga plemena Aztekov- ki jim je uspeio le malo pred španskim osvajalcem Cortezom na«elit; poikrajuio, na severu omejeno z R{o Gr&nde del Norte. Na MeSiko davffldh dni spominja daneg le še m&lokaj, Spanske-mu osvajalcu je ob podpori ostaiih indijanskih plemen, kl 80 sovražila boje-vite in kul-tunne Azteke, uspel0 popolnoma uničiti njihovo visoko kulturo. Zgodovkia naj b[ pozabila, da je tu kdaj koli gospodarii kdo drug kot belec. Po naročilu škofa Lannde je bilo seiganih nič koliko rokopisov j-n knjlg tako da naha je daaies pisava eterih Majev bolj ®li manj ne~ znana. Le toača in orel, dva sim-bola v danaSnjem drža*vnem grbu, spominjata na stare čase. Mehika ni mirov«la. To so bila vroča tla: vojna z Zdoru-ženimj. državami!, s Pnancidb, državijanska vojna ter konftno nacionalna revalucija 1912. leta. Nova ustava je zagotovlla pra-vlce vsem družbenim razredom ln postavija zahitevo za izvedbo »permaai«titne revolueije«. Pro-bleanov, ki s\ jih je zaštavila miada država, je bllo obilo in ni-č kaj vzpodbudmega se ni dalo sklepadl na samem začet-ku. Komaj tretjina zemlje je rodovitna m prim«rna za obde-lovanje, vse ostalo so pustinje in gore. Erozija zaradi brez-obzirnega izsekavanja in presu-ho podnebje za rodovitaj hu-mus, kjer so sioer vsi ostali aujni pogoji, sta že od vsega začetka predstaviljala nepre-mostljive ovire. Vlada je upala, d bo poljedelstvo aa zadružni osnovi morda nudilo večje uspehe in tako je po uspeSno iz-vedeni nactonalizaclji, ki je prizadela cericev — last- tretjine rodovitnejše zem-lje, prešla ta vain« nadoga na vaške skupnost} »ejidos«. To prvazaprav ni bilo za MfahLko b novost, čeprav jo smatramo za važno pridobitev revolucije. Vse do kooca 19. stolet^a ' &o obstajiale podobne vaike skupnosti, kj so §ele te-daj postale plen bogatih velepo-sestnikov. Agrarna reforma pa. je danes skoraj do konca iz-vedena; le na severu še klju-buje večja privatna zemljiška posest, ki se znatno razlikuje od majhnega polja v zasebni last-nini člana vaSke skupnosti. Kljub temu na prvi pogled sioer obetajočemu stanju se je treba zaustaviti na dveh šte- vilčnih podatkih: v Mehiki živl 31 milijonov preblvalcev, naravni letni prirastek znaša 3 odstotke! Prenaseljeno&t je to- rej problem, ob katerem sl St«_ vllni krogi b©lij,0 glave. Sezon- 3ko delo je sic*r izhod, k[ pa meji U» na skrajnost in ki ne noai ntti koristi niti ugileda m«- hiški nadonalnosti. Vsako l«to prebrede alj se prepelje preko Rlo Granda več stotisoč Mehl- kancev, kl se razkrope po juž- nlh krajih Združenih držav ter &e zaposle na sladkomih, ko- ruznlh jn bombažnlh plantažah. Lahko re*emo, da gre v tem primeru za največj€ glbanje se- zonskih delavcev na svetu, kl ga skušata ob& prizadeti državi omejiti in urediti z meddržav- nimi poigodbami. Mezda bra- cerosa - mehiškega &ezon&kega delavca, ki dela v Ameriki, je skoraj Se enkrat večja kot v njegovi domovini. Ni torej čudno, če števiio »ubeinikov« &talno narašča, saj predstavlja skoraj suha struga Ria iahko premostljivo prepreko v deželo cenejSega kruha. Braceiros je torej reSitev za ameriški bom- baž, to mu omogoča konkurenč- nost na avetovnem trgu; brace- ros je zamenjal nekd«mj«ga južnoameriškega. sužnja. Medtem ko je pred dobrlml dvajsetimi letl producirala Me-hlka v glavn«m Je tekstii i^ živilske konzerve, je danes nJe-na Industtija napravila ogro-men konak naprej. K^jer je bila še deaet let prej puata ravnina, se kopi^ljo dn^a poleg druge tovarne. Dan, ko so bile nacio-nlizirne petrolejske družbe, sla_ vijo v Mehiki kot državni pra-znik. Številne opazke izrekajo ob tej priložnosti proti tujemu imperlalizmu, ki pa po »voje le prodira v Mehiko; 80 odstot-kov zunanje trgovine predstav-lja delež Združemih amerižklh držav, ki so investirale od leta 1945 že milijardo dolarjev. Dežela nasprotij — dežela, to_ varn, bracerosov, socialnlh an-ket z za Mehikoznačilnimvppa. šanjem »nosiš čevlj© ali ne?«. 4-milijonski Mexico - City je glavno mesto te svojevrstne de-ž»el€. , Tudi to ima z« seboj že lepo Stevilo let, saj stoije današnj© stavbe na teraeljih ne_ kdanjih aztešklh paiač. Marsi-kateri ljubitelj arhirt;ekton»ke ubraiaosti bo o"bst«l v univ*rzl-tetnem neselju pred glavnim mestom. Tu je našlo svoj novl dom 26.000 študentov. Kljub deijstvu, da je sloer polovloa prebivalstva nepismenega, la-hk0 ugotovimo, kaj vse j« dr-žava storiia v zadnjih letih za razvoj kudtur© \xi šolstva. 27 od-»totkov eelotnega narodiiftga do-hodka je znaten delež, ki Je prispeval k tako čudovitemu izgl«du. Ciudad Universitaria; 14 nadstropnai prirodoslovna fa-kulteta, ki je bila zgrajena kot prva stavba, odpoma proti po-tresom, lafitn© klinike^ gledali-šča, kinefatognafi, trgovine, športni stadion za 110.000 gle-dalcev predstavljajo zopet enega v yr&t\ kontrastov nove Mehlke. Insurgentes se Irnenuj© sko-raj dvajset kilometrov dolga cesta, ki peljev iz Studentskega naselja. Upomiki bi ji rekili po naše: ime spominja na velike dni 1912 leta. In vendar je tod prea manj kot enlm letom študentska množioa dajala duška proti zvišanim voznlnam, Prevmjeni avtobo&i in pravcate študentske barikade pred nase-lj&m so prisilile vlado, da je zopet uvedla prejšnje stanje. Sloviti mehiški slikar Diego Rivera, katerega reprodukcije so razšlrjene tudi v najbolj od-daljenih krajih, je na stopnišču vladne palače izdelal velikan-sk6 fresko. Indijanca ženejo z bičem h graditvi cerkve, delc v srebrnih rudnikih, prizori ? revolucije: nasproti si stojt osovraženi conquistadorji, na-pihnjeni kapitalisti t©r delavc: Ln kmetje z Marxdm v sredin: Rivera je hotel biti dosleden za-htevam nove ustave po perma-nentnl revoluciji. To kar j irr. umetnik prikazuje v svojem delu, skušajo napredne sile -§tudenti na čelu doseči na drug način. Ustava jim to sicer za-gotavlja, toda beseda na papir-ju je daleč proč od življenjske objiike. Tega se inehiSki žtu-dentje tudi zavedajo. Skupina iraških študentov med revolucijo Kaj pomeni svoboda iraškim študentom Vsak štadent v novem Iraku vam bo ponosno pri-povedoval o slavni zgodovlni svoje dežele in dolgem boju iraškega ljudstva. Njegova dežela je bila v resnici zibelka veltkih civilizacij. Tu je bll Babilon in njegov kralj Hamurabi, ki je dal svetu prvi pisani zakdnik, preko te dežele so divjali Aleksander Veliki, rimske legije in perzijski vojščaki. Islam je rodil Bagdad, takrat imeno-van Dan es Salaam — mesto miru — ki so ga pozneje razdejali Mongoli in zaporedoma okupirali Turki in Angležl. Popotni zapiski Na ukraiinskih poljanah Visafoo nad nepregtedmo ukrajinsiko zemljo plo-vejo široko razliti tem-nosivi ablafki. Plovejo hitreje kot velike kompazicije vlakov, ki slgumo im, hitro hi-tbjo po širakih tirih. Sprem-Ijam jih s pogledom in željo, da bi adkril njihov cilj. Sprem-Ijam jih in vsaikokrat se moj pa&led ustavi na istem cilju. Vsaikokrat na zemlji. V bla-gem loku se spajajo z zemljo. Tam daleč nekje dobijo barvo zeiene ukraijvnske rmmine in se spremenijo v zemljo. Cu-tim, da se jim na tem cvlju ravnina predaja, jih vpija in se diskretno obknči v njihovo obleiko. Kaj je pmvzaprav Ukraijina? Ta zelena plodna brezkcmč-nost, v kateri celo hiše raste-jo iz zemlje? Ta ravnina, ki ima več belega in rumeTiega cvetija, kat ga lahko najdemo v vseh umetnih vrtovih sveta? Gledam in vedno bolj zago-tovo i>em: Ukrajina — to )e nepretrgana, večna igra obla-kcw in zemlje. Umirjena, širo-ka — prirodna igra. Daleč proč od suhih pustinjskih or-gijskih iger in od neokv&no razkošnih iger graditeljev mo-skovske padzemske železnice. Igra, ki sem jo vhdel na šl-rokem peronu kijevske pasta-je pred strmim steklenim pro-spektom ogromne čakalnice: mati z otrokom v naročju ča-ka na vldk; čez nekaj trenutkov vojna, godba zaigra marS in istočasno začne otrok mahati s svojimi osvobojenimi ročica-mi. Kratko, adsekcvno — v tak-tu marrša! Igra enastaivnosti. Kmetje mi pripovedujejo, da je letos žetev dobra. Številne tijwe so že pospravljene. Vidimo roke in poka&ene snope. Roke, ki nas zvečer, po-tem ko 3O se ves dan ukvar-jale s snopi, pozdravljajo rav-notako ena&tavno, kot je otrok v materinem naročju na kijev-ski postaji pozdravljal zvoke. Snopi ostcmejo na palju ver-jeitrvo zato, da počakajo večer-no scmoe. PriSlo je nenadoma in se razlilo po snopih tam iz tiste brezkončnosti, kjer se oblaki spajajo z zemljo. Kot da je nekdo na pal odprl to brezkončnost in vzpvatil veier-no svetlabo. Morda je to storil tisti tovomi vUik, ki je v te} smeri odpeljal na stotine že-tvenih strojev. Ta svetloba spomvnja na zvok violvne. Prav tvsti vlak, ki je iz ra-jona majhne vasice Tarasov-ke odpeljal žetvene stroje, je pripeljal nazaj traktorje. Zato se že dan, dva po žetvi poja-vijo na brezkončni zeleni rav-nini velike črne ploskve. Črna barva je navadno žalostna — siiha in nevesela. Vendar pa ni sem nlkdar videl česa bolj svežega od te ukrajinske zem-Ije čmice. Vabljiva je kot oblaiki, ki so ji podarili barvo. Vse, kar vržeš vanjo, ti sto-tero povrne. Črni se in mežika obletikom. In starček z dolgo, bujno brado korcnka ob rdbu taike parcele, obkrožene s ko~ ruzo in sončnicami. V ukrajinskih gozdovih ni več tiste v lenobo zavite misti-ke, ki smo jo srečevali na stra-neh klasičnih rtiskih romanov. Pri vseh tisočih kilometrov sem srečail enega samega starč-ka, ki je nekaiko trdoglavo in kat iz protesta na zunanji zid svoje hišice pritrdil nekam čuden lesen križ. Ko pa so prišli tujci, jim je veselo ma-hal in pozabil nanj. Mistvko te plodne vn, široke zemlje je pregnal tempo in cilj življenja. Pregnali so jo vlaiki s traHctorji, ki hiite za oblaki, pregnale so jo hidro-centraile, ki priga.njajo čas \n istočasno krote tok bučnega Dnepra. Pregnal jo je pogled, ki Ijubi zemljo, njene livade in polja, pregnal jo je $luh, ki želi paslušaiti ustvarjalni hrup Dnepra. Oblaiki vn zemlja Vkrajime — to je Ukrajina vseh časov. Oblaiki zemlja in Ij udj e — to je Ukmjina današnjega dne. V tej deželi, kjer je okrog 85°/o. ljudi nepismenih, je tež-ko govariti s štuidenti, ne da bi se dotaknil političnih vprašanj. Ce želijo ali ne, &e ne motrejo ločitj od politike. Kajti Studen-tom, najnaprednejžemu delu iraškega ljudstva, je neodvi-snost prinesla skujpaj s svobo-do tudi reševanje pomembnih nalog. Posledica Nuri es Saido-vega režima, ki je bil štirinaj»t-fcrat ministr&ki predsednik in je sodeloval v 75 vladah, so bile izredno težke. Študentje so ga obtažili, da je vodil no-tranjo in zunanjo politiko proti interesom svojega ljudstva — svojo deželo je povezal z Bri-tanljo s portsmouthskim' dogo-vorom in Bagdadskim paktom, z vsemi močmi je nasprotoval araibskemu nacionalizmu, da-jaJ priviJetgije tuijim petrolej-skim družbam in jirn v niče-mer ni nasprotoval, ko so na vse načine ropale deželo. Studentje so smatxali, da je vlada Nur] es Saida, tako kot so bile vse druger instrument fevdalne aristokracije, velepo-sestnikov in šejkov. Zatx> je bilo več kot potrebno uničiti. najpaiej te sile poleg admini-stxativnega favoiriziranja in iz-redno razširjenega nepotizma, da bi &e lahfco razvijaia demo-kracija, vzgoja in ljudsko bla-gostanje. Pri izvajanju svoje poditike in programa je Nuri es Saldo-va vlada uvedla v deželi strogo kontrolo — ni bilo svobode ti-ska, politične stranke so bile razpuščene in vsa ostala zdru-ženja strogo nadzx>rovana. Vzgoja na spiošno in še pose-bej viš.ii vzgojni zavodi pri tern niso bili izjema. Prava vzgoja se je v Iraku začela šele leta 1921. Ce se upoštevajo pHi item naravna bogaatva dežele in napredek, ki sta ga na tem področju do-segli sosednji državi Sirija in Libanon, potem lahko ugotx>vi-mo, da je bil napredek šolstva v Iraku minimalen. Študentje zatrjujejo, da bi ogromne vso-te, ki so jih poraibili za zarote proti Siriji in zatiranje lastne-ga ljudstva, brez nevarnosti lahko porabili za vzgojo. Zaradi svojega odnosa do vlade in nasprotovanja so štu-dente zapiraii, jih pošiljali v kazenska taborišča, kot na pri-mer v taborišče Rawenduz, ki so ga preimenovali v »Iraško Sibirijo«. Vsj ti in že ostrejsi ukrepi &o privedli do srnrti šte-vilnih študentov. Pa tudi pro-fesorjeni in ostalim intelektu-alcern se nj godilo dosti bolje. Dekan vsake šole je bil v tem času odgovoren za red v šoli. Študentje so se morali izogibati vsaki akciji, ki bi ustvarila y šoll nemir. Niso smeli pripravljatl stavk ali na-govarjati1 druge, naj bi stav-kali. Iz šole so biii pregnani, če so pripadali kaki politični nelegalni stranki oziroma če so sploh razširjali politične no-vice. Studentje, ki so hoteli do-biti potni list ali štipendijo, ao morali najprej dobitj »spriče-valo o lepem vedenju-«, ki ga je seveda izdala policija. V teh časih je iniel gotoaro vsak žtu- dent svoj dosder na policiji. O študentih so morali poročati policiji celo proifesorji. Reak-cija na ta pritisk je bila peti-cija kralju, ki so jo podpisali profesorji in v kateri so nasto-pili za ohranitve avtonomije visokega žolstva in zahtevalj konec poOicijskega nasilja ter zagotovitev akademskih svo-bod, kot jili iniajo dru^god po svetu. Policija je na to odgovorila z aretacijo podpisnikov in jih zadržala mesec dni v zaporu. Prišla je revolucija 14. juli-ja in. z njo svoboda. Prinesla je hitro in pozitivno rešitev študentom in vsej deželi. Po-javile so se politične stranke in žtudentske organizacije. Po-litičnj jetniki, med katerimi je bilo veliko študentov, so biili osvobojeni in vzgojni minister je ob koncu leta 1958 objavil, da se bo žolska reforma pri-čela v novem akademskem letu. College of Europe Nič čudnega ni, če je danes, ko se narodi združujejo ekonomsko, vojaško, administrativno itd., nastal v Evropi organ, kjer naj se študentje raznih dežel ukvar-jajo s problemi, ki jih tako združevanje prinese s seboj. Potreba po taki šoli se je prvič začutila že po prvi sve-tovni vojni in se je po drugi svetovni vojni še povečala. i tega je leta 1950 nastai oif Europe. Ta institut, ki nudi visoko vzgojo tako ime. novan, nadnacdonailinega karaik-terja, ima evropski značaj in deliuje pod vodstvom danskega prof&sorja iz Utrechta. Za se-dež tega inatitula ae bllo izbra-no belgijsko mesrto Bruges iz več razlogov: geografska l^ga, srednjeveški značaj mesta, v katerem se staore zgradbe ogle-dujejo v vodi, velM umetnost-ni zaikladi, ki so izraz bogate evropske dvilizacije itd. Ker mesto samo nima univerze, to na značaj koleglrjQ izredno iigodno vpliva. Kurzi, ki to-ajajo 30 tednov, &q nameinjeni samo albsolventom oziroma diplomiiraniin žtuden-tom. T; poslušaijo predavanja lz zgodovine, soci<>logije, geogra-fije, mednarodne ekonomike, t&onij politiiLnih gibang, admlni-strativnih zmanosti, ustavnega prava in mednarodnega te>r pri-meTjalnega prava. Knjižnica kolegija ima veli-ko 'dokumemtov ln knjigt ki nu-dij<> študentoin potreben in če-stokrai; originalen mateiria>l za pofcrebe študlja. Razen tega red- no prirejajo študijske obiske v vsa večja in po zgodovini po-m&mbnejša evropska mestai, kjer izpopodnjiujejo svoje leoireu ti-čno in. prafetično znanje. Profesorski zbor je verjetno naIo pozdravili in izrazili žedjo, bi vlada prirediLa na fcaterein bi se študentje bolje seznaniiili s problč- sistem zelo zastarel, Ce- s0 bile diiskusiije o vseh vprašanjih zelo živahne^ in vča-sih že burne, s<> se na splošno odviijale v prijateljsikem vzduš-ju. Ugotovitve i-n reziultate se-minaTJa so posredovaili vladni komisiji. Vsekakor j« predsbav. Ljal semd-nar burmainfiklh štu-demtov pomeimiben napredek pri ustvairtjanju njihove enotenosfti, pa tudi napredek z« r«formo Nek novinar je takrat napisal, da je mala tunizijska vasica Sakiei stopila v zgodovino skozi vrata vojne. Po bombardiranju tanizdjski narod in skupaj z njimi tudi študentje niso imeli izbire — sprejeli so poziv predsednika. Nepo&redno po bombardiranju pa so že sklenili, da bodo posta vili v vasi Saki&t šolo, ki bo simbol in spomenik vseh ne-dolžnih žrtev, da bi tako zapu-stili bodočim rodovom v svoji domovioi jn vseh deželab, ki se borijo za svojo osvoboditev, do kaz nepremagljive odločnosti, da hočejo preživeti zlo, razde-j#nje in človeško blaznost. Sakiet je postal za tunlzijski narod in še posebej za njegovo mladino poriložnost za dokaz, da se b»rijo za pravidno stvar. S tem bodo pokazali vsemu svetu kako nepravična in tragična je alžirska vojna. Na letošnji VIII. mednarodnl šludentski konferenci v Peruju je Konfederacija severnoafri-ških študentov objavila svojo nainero, da organizira v vasi Sakiet mednarodno študentsko delovno taborišče. Povabili so prisotne in vse študente sveta, naj se jim pri-družijo in pamagajo v tej hu-mani akciji. Študentje širom sveta so ta pozrv navdušeno sprejeli. Sklep, da bodo pomagali gra-diti novo šolo, izraža želje štu-den/tov, da avoje besede in svo-jc nazore podprejo tudi z deja-nji. Lopate in krampi in žgoče sonce Tunizije bodo za šest tednov zamenjali fcnjige in uni verzit«tne klopi. Študentje z vseh delov sveta bodo prihajali v malo severnoafriško vasico, kj«r bodo preživeli večino svo-jih poiitnic pri gradnji simbola prijateljs-tva in vzajemnega spo. štovanja. Lahko reoemo, da bo šlo Sakiet-sidi-Youssef gradil ves sivet. Nova fiola bo spomc nik mladine vsega sveta nedolž-nim žrtvam bombardiranja in materam in očetom 11 ubitih otrok. Nova šola bo še en dokaz, da je fcloveka lahko uničHi — ni ga pa mogoče zlomili in mu vzeti poguma in vere v bodoč-nost. TELEGRAMI AVSTRIJA. Avstrijslki študentje so se odHočili za generalno stavko, če bodo državne dotacije univerzam še vnaprej tako majhne kakor doslej. I>rugi kongres avstrijskih študentov je zahteval pre-cej večjo pombč in zakon o finančnl pomoči študentom. V sprejetj deklaraciji so označili položaj avstrijskih študentov kot katastro-falen. ANGLIJA. Studentje na Oxfordu so izglasovali, da v bodoče za vpis na univerzo latinščina ne bo več pogoj za vpis. Latinskl jeziik: bo postal skupaj z nemškim in ruskim eden izmed izbirnih predmetov. DANSKA. Letos v počitnlcah bodo lmeli danski študentje pri-ložnost udeaežlti se ia? izletov z aeroplanom in 186 z avionom po raznih evropskih deželah, Studentska potovalna angencija ima evoje podružnice v Parizu, Londonu, RLmu, Benetkah in New Yorku. Tl izleti so za polovico cenejšl od normalnih. mANCIJA. Pariška univerza bo v bodoče podeljevala tako imenovane diplome za francoske študije tlstim tujim &tudentom, ki bodo uspešno končali tri kurze lz francoskega jezika. Za prido-bitev teh diplom vlada med vsemi tujimi študenti v Parizu izredno vefliko zanimanje. KANADA. Predsednik nacionalne federaclje kanadskih študentov je poslal mlnistrskemu predsedniku pismo. v katerem ponovno zahteva znlžanje taks in šolnine. Pritožuje se, da vlada tej zahtevi študentov sploh ne posveča pozornosti. čeprav jim je že prejšnji predsednik obljubil, da bo upošteval njihovo stališče. NIZOZEMSKA. Letos imajo nizozemski študentje že šestič na razpolago parlament, tako da &e ilahko v praksi seznaninjo s parla-mentarno p-roceduro. »Vlado« sestavlja pet študentov iz Leidna, parlament pa ima 11 »frakcij«. SVEDSKA. Svedski študent]e so predlagall, da bl nekdanjl ženski zapor v StockhoLmu spremenili v študentski dom. To bi do tokrat, ko bodo zgrajeni prepotrebni študent^ki domovi, precej omililo stanovanjsko stisko med švedskimi študenti. ZX>A. 22. aprila se je v Washingtonu več kot 22.000 Studentov in mladine udeležilo II. mladinskega pohoda za popolno integracijo&ol, Člani vflade in kongresni voditelji obeh strank so obljubili, da bodo vložili še večje napore za odpravo segregacije na ameriških Solah. Delegacijo štirih študentov so sprejeli tudi v Beli hiši. Predsedniku so izro^ili peticijo z zahtevo po rasnl ©nakosti. ki jo je podpisalo več kakor 100.000 študentov in ostale mladine. Slavisti na Koroskem Mladinskc delovne akcije v Kranp es bQ ucteležilo tudi šest flmbcev., ki študirajo pri nas. — Na sliki: Irabski študentje, ko se uvrš&ajo v vrste IV. ŠDB Franca Rozmana-Sttmeta. V začetku junija j€ bila vei-ja skupina študentov-slavistov na tridnevni ekskurzij i na Ko-roškem. Na svojl poti so sl ogle. dali Celovec, Beljak, Velikovec. Gospo Sveto in druge kraje v ^iljski dolini, Podjuni in Ro->.u. Povsod. kamor so prišll, so jih Slovenci lepo sprejeli. Za »ostoljubje so se jlm študentje odidolžili s pesmijo. V Celovcu jih je sprejel konzul tovariš Trampuž in predsednik Koro-ške prosvetne zveze dr. Zwitter. EkstouTzija je bila dabro pri-pravljena. Studentje so se v posebnem scminarju podrobne- je seznanili s koroškimi jezi-kovnimi posebnostmi. z življe-njem in delom na KoToSkem rojenih znanih kulturnih de-lavcev ter z današnjimi kultur-nimi, gospodarskimi in politlč-niiip.i razmerami. S poti po Koroški so slavistl odnesli mnogo lepih vtisov. Prl tem pa se jim je, kar je naj-važnejše. okreipila zavest, da jt tam še mnogo Slovencev, s ka-terimi ie treba okrepiti stike la jih v njihovem boju za obstaiMdc podpi.rati. Daleč od večnosti S L0. graiičnega bienala Tisto napeto pričakujoče in slavnostno vzdušje v nvdHo-riju, ki po navadi spremlja premierne predstave, je bilo v torek, 9. junija za spozna-nje še bolj nemirno, saj je šlo za krstno uprizoritev nove, izvirne drame slovenskega av-torja. Gledaliski obiškavalec, ki je prišel pred predstavo dooolj zgodaj, je lahko paleg sezna-ma nastopajočih oseb na hitri-co prebral tudl spremno be-sedo, ki jo je napisal Lojze Filipič v Gleda-liškem listu ob krstni uprvzoritvi drame MA-TEJA BORA »ZVEZDE SO VEČNE«. Ganljivi sliki iz dnižinskega albuma sledi Helegrafski 4n-tervju z avtorjem«, kj.er se gledtdcu v naprej sugerira, pod kakšnim zornim kotom naj apazuje predstavo, oziroma kako naj razume in kako naj si razlaga zaplete in razplete dogajanja, ki ga, je avtor pre-ko papirja spravil na odrske deske. Kar pa je potlej na-pisal L. Filipič, je nekam ču-den slavospm »pesniku, dram-skem upisatelju, kritiku, teore-tiku, družbenemu in gledave &o ravno v pomanjkanju ple-salcev, keT raz&iritev progrftma \tk skrajšanjie študija na uni-verzi zahtevata, da se plese hi-tro naštudira, seveda pa pri tem ne sme tnpeti kvallteta izvaja-nja. O iaboru um«tniišikega koncep-tta odlota umetniško vod*tvo. LEONARD MERRICK: O umetniških uspehih tega ansambla bj lahko zelo veliko mapisali. Nastopali so pred do-mačo in tujo publiko, povsod so jih prisrčno sprejeli. Naj omenimo le nekaj nastopov v tujini. Na mednarodnem fol-klornem tednu v Neustadtu so nastopili pred 10.000 ljudmi (15.000 pa jih je ostalo brez vstopnlc!), dalje Haag, Pariz, Hamburg, Roterdam, Annemas-se in drugod. Na zadnjem le-tošnjem na^topu v tujinl, v Er-bachu, so sodelovale sfoupine ix 9 držav, med njimi'iudi folklor-na skupina ^z Sarajeva, ki je nastopila z zelo zahtevnimi ma_ kedonsklmi plesi_ Naš aasam-bel je predvajal gorenjske plese in je z nijimi gledalce tafco navdušll, da so med plesom v taktu aplavdirali. Tu &e je tud; pokazalo, da je rezerviranost glede efektnosfi gorenjskih ple_ sov neupravičena. Zadnji nastop je imeil tudi velik fiinančni uispeh, satj so ostaie skuplne dobile po 400 mark nagrade, na-ša skupina pa 1500. Kot zanimi-vost naj pove-m,o š« to. Na za-ključno priireditev v Harnburgu, ki jo je prenašala tudi televl-zija, &o povabili 4 najboljše skupime. V enournem programu, kl naj bi mani.festirai umetni-ško vredno&t posam&znih sku-pin, so naši plesalci nastopall kar 33 minut. Najve^čje utspeh« pa so seveda dosegli doma, pred doma-čo publiiko, kj ji jzvajani pragram prav gotovo ni tuj. Najbolj uspelj naistopi so bill na Ljubljanskem ln Študent-skem festivalu. O višinl umetnliške Lnterpre-tacije pričajo števi.lna vablla za gostovanje v inozemsitvu in do-ma. Letos so zavrnili 7 poaudb iz tujine, med teim; tudi vat>llo na mednarodni folklorni teden v Zenevi, ki so ga odklomili za-radj nastopa v Ljutoljanl. Letoš-nji program nastopov je zelo ob&ežen. Nastopali bodo na Ljubljanskem festlvalu, v okvi-ru Primorskih prireditev, za brigadirje v Kranju, na med-narodnem srečanju v Ljubija-ni; na enotedenskem seminar-ju v Ankaranu pa se bodo pri-pravill za turnejo v Francijl, kjer bodo sodelovali na 6. bien_ nalu folklore v Charollesoi. Sedaj čakajo na odgovor Glav-nega štaba mladinskih delovnlh brigad za gostovanje na avto-tnobiliski cesti. Letos Imajo dogovorjeno' tu-di izmenjavo nastopov s sara-jevsko folklorno skupino S!o-bodan Princip _ Seljo, ža-i pa &o stikj z drugimi folkLoirnlmi skupinami v državl preslabi In pamanjkljivi. Finamfrna pla-t ni ravno naj-boljša, Najnujnejge potrebe (ho-norarje godbenlkom j.n koreo-graifom, vzdrževamje narodnih noš) krijejo iz dotacij kulturne komisije pri UO, nekaj pa pri-speva tudi Svet za kialturo in prosveto LRS, od koder priča-» kujejo pomočl tudi za letošnja gostovanja, za kat&ra žellmo, da b; bila vsaj'taiko uspežna kot dosedanja. pretresljiva doživetja našega človeka«, ki je s subtilno moč-jo umetnika »ustavil čas«, Jc' je »pripravljal tla revoluciji«. ki je v »poemi o človeku, ki je šel skozi atomski vek, izobli-koval veličastni, v vsem svetu edinstveni snmnpnik huma-nizmu« Hd. itd. S tem je bila našemu aiftorju storjena kaj slaba usluga. Umetnine oziro-ma sploh vsa dobra dela ne patrebujejo posebne hvale, ker lahko vsak sam oceni koliko je delo uspelo vn umetniško vredno. Morda je L. Filipič sam čwtil, da delo, ki ga tako hvali, to tudi potfebuje. Bor je sicer že s sicer ra-zumljivo tendencioznimi, a ne preveč pretencioznimi »Raztr-ganci« dokazal, da je mojster v pisanju te zvrsti odrskega besedila. Zaradi majhnega šte-vila res dobrih del za ijudske odre in poplave raznih plaž moremo biti novega Borovega teksta samo veseli, čeprav se avtor tukaj trudi, da bi njego-va drama izzvenela v duhu in na način, ki bi bil rnzumljvo samo intelektualcem s prefi-njenim občutkom za vso tra-giko usode in časa, v katerem se njegov glatmi juTtak bojuje sam s seboj in prilikami, ki mu grozijo s propadom. Reži-ser z zdravim občutkom in premočrtno koncepcijo bo zmal približati delo pravemu živ-Ijenju, ki se mu je avtor ne-kako izmikal s prenatrpano gmtobesednostjo. Morda bi v tem primeru kazalo spreme-nHi v nejasno in prisiljeno simboliko zavit naskm v — re-cimo — »Brez krivde krvo« (kakor je naslov ocene F. Al-brehta) ali kaj podobnega. Žal pa sta si pri uprizoritvi v Ijubljanski Drami menda tako amtor kakor tndi režiser Slavko JAN obupno prizade-VQ>la naprav^U iz tega dram-skega teksta vse tisto. kar je VM-vedeno v gledališkem listu in kar se pač ne dd. Hotela sta ustvariti »vellko dramo« o človeku, ki ga zamdi njegove »¦tragi&ne krivde« (ki je niti ni) pregazi kolesje neusmilje-ne vojne vihre, hotela ste pou-dariM vso pretresljivost krute usode, fci nadarjenemu umet-niku (prav nvč ni bilo čutiti, v č em je bila vseblna te njegove »umet-nosti«) nl dovo-lila, da b1 se neskrbno zaprl v svoj lastni, pavsem izolirani svet, v notranjost svojegaJaza, ki nam zaradi-svx>je nedodela-nosti, mevža&te mtelektualne prenapetosti in neopravičljive nebogljenosti nbkaikor ne more bifl simpatičen. Umetnine se ne rodijo čez noč. Tudi adbn dramski tek-sti ne. Mnogo premalo j-e, da zna nekdo spretno obra-čaiti be-sede, gooorvti v zvenečih fra-zah, delati probleme tudi tam, kjer nvso potrebni; ne pomeni preveč (čepra/o je to že veliko), da se odlikuje plsatelj z nad-povprečno sposobnostjo, kako zagrabiti snov in jo za oder primerno prirediti. To lahko zadostuje pisatelju z manjšimi ambicijami, od drugih, fc1 niso vei začetniki, pa moremo upravičeno pričakovati, da bo-do šli v svoji umetnasti na-prej. Na pridobljenih lovorikah lahko poeiva tisti, ki je svoj opus že zaključil, takemu lah-ko zaradi zaslug, ki sl jih je pridobil, nekatere njegove na-patke tudi izpregledamo. Kdor pa je še na višku svoje umet-nlške potence (v katero tukaj ne dvomimo), pa mora svoj umetniški sloves hraniti s čim drugim kakor pa z zaslugami v preteklosti. Naša narodno-osvobodiina borba je dala slo-venski literaturi več umetni-kov, katerih imena bodo ostala trajno zapisana v zgodovini slovenskega slovstva, tisti pa, ki so to dobo preživeli in še nadaljujeio s svojim delom na umetniškem področju (še celo pa takrat, kadar oblikujejo snov, zajeto iz dobe naše veli-k# epohe), se ne smejo zatekati k obrabljenemu frazerstvu in še izživljati v posiljenem mo-raliziranju. Ne gre sedcuj za to, da drama ni dobro napiscma; je in še ce-lo zelo dobro. Vsebuje vse ti-ste elemente, ki pritegnejo gledalčevo pozornost, ga celo razburijo, za humor je tudi poskrbljeno, Ijubezenski pri-zorčki pa ustvarjajo lirično razpoloženje. Stilno se drama oziroma igra giblje v mejah dobrega starega realizma, če-prav je vsebinsko razbita na več komponent. V tem oziru je scenografija Vlada RIJAV-CA zelo dobro izpeljana in, funkcionalno povsem ustreza besedilu dramtskega dogajanja, saj mu daje oporo in ga hkrati vsebinsko poudarja. Glasba Uroša KREKA je taka, kakor jo je avtor predvidel, le teh-ni&na izpeljava se je zaiikala. Če bi režiser ostal prl ne- brez strahu, da ne bi propadel, vzdržati primere z negativnimi belogardisti. Akt »mučenja« in izsiljevanja podpisa pa je pre-več vidno preračunan na. gle-dalčevo čustveno žilico, poleg tega pa tudi naiven. Prav tako twdi vprašanje discipline v voj-ski, ki se — po pobegu ujetni-ka — ne da odpraviti s krat-kim in brezskrbnim »bo že ka-ko«. S tem se ne bo strinjal noben stari partizan, pa čeprav gre v tem primeru za slabo-umnega kurirčka. Z nosilcem glavne vloge se ne bi več ukvarjali, saj njegovega problema oziroma problemov niti sam avtor ni mogel dovolj pre-pričljivo rešiti skozi vsa štiri dol-ga dejanja in množieo gostobese-dnega razglabljanja, Bert Sotlar se je z Brinarjem zelo. zelo tru-dil; toda je že tako. da je preveč zapadel v »sotlarjevsko koncepci-jo igranja«, skratka, bil je bolj Bert Sotlar kot pa avtorjev An-dre.1 Brinar. Toda vloga je tako težavna in tako nejasna, da bi lahko malOkaterl igralec na.rediO iz nje več. Tudi študentka Jasna (če Je ime simbolično, je to sicer zelo lepo, toda na odru nismo videli »jasne« Jasne) se Iovj z besedami, ki jim ni kos, kakor ni kos čustvom in problemom. ki jih ji nalaga avtor na šibka pleča. Slavka Glavinova se ni znašla nit; v nežnih Jjube-zenskih prizorih ob natiikanju »co-patastih copat« nitj ob prisiljenem prepričevanju same sebe v An-drejevo nedolžnost. Tako res ni mogla o tem prepričati tudi osta-lih. Tretji glavnl lgralec bi bil be-logardist Mokorel — -pokvarjen res do skrajnosti. Boris Kralj je bil roženih duševnih pasurjev«. obS belogardista sta biia Jurij Soucek in Danilo Benedičič. njihov »izku-šenejš; kader« sta zastopala Jož« Zupan z masko gusarskega pogla-varia iz povesti za starejše otroke ter »nadebudni likvidator« Pold« Bibič. France Presetnik in Doišan Skedl sta ministranta v uniformi, italijanski častnik pa Braniko Mi-klavc. Od »pozitivnih« nastopajočih so tu še dr. Kamin — dobrodušen godrnjav poštenjak, ki, čeprav sam ranjen, nesebično nudi svojo pomoč potrebnim, partizana Rudi Kosmač in Stane Cesnik ter du-ševno zaostaii kurirček — Ali Ra-ner. Kolikor je v ceii drami pre-> več koketircmja z besedami »večno&t«, »minljivost*1 in po dobnim, tudi na koncu ne zve-mo, kako je pravzaprav s te-mi visokimi ideali. Ves čat igre si nemočni glavni junak obupno prizadeva, da bivvsem tem kaosu, v katerega ga je avtor pOstavil, našel neka^ oprijemljivega, nekaj, knr bi mu dalo oporo in moč, ki je ne more najti niti v svoji umet-nosti niti pri dekletu, kjer jc je upal in je tudi mislil, da jo je našel. Ni je našel zato, ker je v ča>su, ko se je vsnkdo mor al jasno opredeliti, oma-hovq/l in siloma hotel ostati t svoj nedotcsknjeni, udobni izoliranosti. Ni maral videti, da je opora sarno v de j anski povezanosti z Ijudmi, ki so mu bili blizu ali za katere pravi, da so mu blizu. Našel bi jo bii Mušič Roman — Jadranska zemlja pr&tencioznem tolmačenju za-pleta, ki je jasen in razumljiv ter bi gd z lahkoto (za igralce in gledaice) v premi črti tudi rešil, če bi se ukvarjal neko-llko več z »obrobnimi-K oseba-rru in malce vumj z glaamim junakom, bi bila situacija matnj mučna. Tako smo pa lahko gle-dail na eni strani same nega-tivne tipe — nosilce zla (če-prav nam celo belogardist Ka-jetan, ko v zadnjem dejtmju meditira o inicialkah, skoraj nehote pastane simpatičen); v sebi razdvojene »glavne juna-ke«, ki se ves čas predstave krčevito iščejo; od tega oba mlada, ki sezata nekam »nad zvezde«, m betežnega župnika, ki se nitii do konca predstave Se ni opredelil; na drugi strani pa Šabkmsko skonstruirane sheme njim nasprotnim, nosil-cev napega reda in bojevnikov za svobodp. Nobeden izmed teh Borovih partizanov ne more zelo dober. NJegova naloga je bi- la vsa.1 jasna ln neproblemattčna — on se je že odločil za smer, v kateri bo živel, ne moti ga. da ,1e izdajalec lastnega naroda. Nima kompleksov (razen superiornost-nih), dvom; v lastno osebnost &o mu tuji, skratka, on je ves tak kakor je, do konca. 2upnik I>agarin kot predstavnik starejše generacije pa se še ni od-ločil. Vse, kar bi rad, je mir. Te-ga si sicer žeili tudi njegov nečak Andrej. toda njuno stališče do »miru« Je različno. Lojze Potokar je bil imenitna igralska figura. Nekaj foklore prinese Mila Ka-čičeva kot župniikova gospodinja. dobra in preprosta ženica, ki se bo odločila tako, kakor se bodo »gospod«. Zaenkrat pa .io je samo še strah. Svojevrstno »zabavo« je oskrbel dobrovol.ini pijančeik — organist Fonza (Stane Sever). Vsak njegov nastop pa je prinesel v enotnost dramskega dogajanja še več zmede. O osebah partizanov smo žal že morali reči, da so celo kot obrob-ne figure klavmo izpadli. Drago Makuc kot funkcionar pa še celo ni bil kos položaju in svojim na-logam, tudi Mokorelu ne. Igrali so še Stane Potokair kot predstavnik »nove generacije obo- tam, kjer jo je v tvstih časih lahko našel vsakdo — v skup~ ni, brezkompromisni borbi proti sovražniku, za katerega je tudi on dobro vedel. To mu je bilo še ka-ko dosegljivo, saj je bU neprestano v stiku s to borbo in z njenimi bojevniki in celc njegrn^o dekle je bilo neposred-no povezano s to borbo. On sam pa si je zaradi tega, ker je izgubil vero v »dosegljivo*<, izbral za »oporo« nekaj, kar je daleč, vsaj tako daleč kakor bi bil rad daleč on sam. Pri vsem tem pa se le zaveda, da je »vse minljivo«, da z begovn v nejasno ni mogoče reUti vprašanja naJaljenje eksisten-ce. Strsl, na katerega čaka, ga reH dvomov in vsega, zedvnA tudi oba ekstremna pojma, — večnost in minljivost — v ene-ga samega, zvezde pa ostaneja visoko, zelo, zelo visoko in sil-no daleč. D. KRAIGHER Tragedija komične pesmi Vrestavraciji rad sedkn sam za mizo, razen če ni z menoj kak prijatelj, zato sem mlademu možu zameril njegovo prisotnost. Razen tega pa je Imel melanholičen obra>z. In če ne bi bilo lajsvilo. No, in prišel je čas, ko je ta stric postal pošast. Dejal mi je: Gustave to ne more večno trajati — zaslužiš ničesar in delaš samo dolgove. (Na moje tragedije se nl oziral.) Ali boš poet, ki bo kaj zaslužil, ali pa družabnik, ki bo izdeloval svilo. Kako bi se mu mogel upirati — v rafcah je držal denarnico. Moral sem odnehati. Dal mi je denar, da sem poplačal svoje dolžnike in v ponedeljek odpotujem v Lyon. Med tem sem se nežno poslovil od znanih prizorov, ki jih verjetno ne bom nikoli več videl.« »Kako sem se zmotila!« je vzkliiknila. In potem: »Toda priznsli ste, da ste lačni!« »Duša je lačna, mademoiselle,« je dejal poet — »to je najhujša lakota.« »In s pralnico niste hneli nobenih težav?« »Nobenih,« je zastokal. »Toda v svetlih dneh revščine, ki so odšli v nepovratnost, sem jih iimel dovolj. Danes dopoldne sem sl obnovil položaj — predstavljal sem si, da sem brez souja in brez ovratnika.« »In majhna restavracija,« je spraševala dalje, «kjer ste uživali v vonju, ki je pri-hajal iz nje?« »Globoko v sebi sein si predstavljal, da sem lačen kot volk in da ne smem vstopiti. Bilo je nebeško.« »In mont-de-piete?« »Tam mi je domišljija vrnila izgubljene trenutke, ko sem zastavljal svojo zadnjo bedno ableko.« Njegovo razburjenje je bilo globoko. »To je moja mladost od katere se poslavljam!« je vzkliknil. »In še več kot to, — To je moj navdih in moja slava!« »Toda rekli ste, da niste slavni,« ga je opamnila. »Toliko slabše,« je dejal mladi mož. »deklica, ki je ne moremo osvojiti, je vedno najbolj zaželena — od slave se poslavljam še bolj obupan kot od mladosti.« Cutila je, da jo vse skupaj zabava in za-nima. Toda kmalu se je zbudilo zanimanje tudi njemu, zanimanje, ki je imelo tako važ-ne posledice, tako srce trgajoče, tako fatalesl Povprašal jo je, povsem naravna, za njeno zgodbo in to mu je povedala na dramatičen način. Jaz sam nimam dramatičnega stila, čeprav vam priznam, da ga občudujem. »Smo v majhnem podeželskem mestecu,« je začela pripovedovati mlademu možu, »v Rouenu — v delavnici neke modistinje. Bo-dite brez skrbi, Mansieur Tricotrin, dekleta ki šivajo, vas ne vidijo. Sivajo ves dan in malo govorijo — skoraj žalostne so, vdane. Med njimi sedi ena, ki je drugačna — strast-na, ambiciozna — dekle, ki gori od želje, da bi postala divette, pevka; dekle, ki umira od želje po aplavzih, bogastvu, lepih oblekah. Spoznala se je z malim slažčičarjem in ga očarala. Zaročila sta se in čez mesec dni bosta že poročena.« Mladi mož, Tricotrin, je dobro razumel, da je dekle, ki ga opisuje ona sama. »Kaj sl je predstavljala med tem, ko je sedela in šivala?« je nadaljevala. »Da jo mali slaščičar ljubi, da je plemenit in da ba storila vse, da mu bo dobra žena? Kaj takega ji Se na misel nl prišlo. Nasprotno, mislila si je, da je prismoda,, ker mu je dala svojo besedo; predstavljala si je, kako bo pobegnila od nje« ga, od Rouena, od dolgega časa — želela je odjti v Pariz. Alas! toda ni imela denarja, niti franka. In tako je šivala — vedno je šivala v pusti sobi — in njen duh se je upiral.« »Imenitno!« je dejal poet. »Začetek je dober.« »Cas psc je hitel. Do poroke je ostalo samo še teden dni. Mali damek je pripravljen in mali slaščičar je poln veselja. Alors, nekega večera sta šla ven; v vsem mestu je bil zanjo samo en zanimiv kraj — dvorana varietejsf. Res ]'e, da je tretjerazreden in ne kdo ve kako velik, toda bil je edini v Rouenu. — Kupil je dve vstopnici. Kakšna nesreča. — To je bila zanjo po-slednja skušnjava. Vračala sta se: prijela ga je za roko, v mesečini, pod zvezdami, toda videla je samo luči Pariza; in spoznala, da ji on ne more reči ničesar, kar bi rada slišala!« »Ah, nesrečni mož!« je zamrmral poet. ¦oSedela sta v kavarni in zaročenec je go voril o blaženosti, ki je pred njima. Slišala m niti besede, nitj zloga. Medtem ko se je smehljala, je premišljevala, kako bi pobeg-nila. Naročil je sirup. Ko je dvignila svoj kozarec k sodavici, ji je padel pogled na prstan, ki ga je nosila — njegov zaročni prstan. »Za bodočnost, ch&re ange!« je na-zdravil zaročenec. »Za bodočnost. vieux ch^ri,« ,ie dejala in se smejala v srcu — ker se je odločila, da bo prstan prodala.« Tricotrin je bil popolncwna očaran. »Naslednji dan je dobila za prstan 45 fran-kov — in za malega sla'ščičarja je bilo vse končano. Napisala mu je pismo — zbogom. Zaradi tega je znorel. Iz obupa je skočil pod tramvaj, ki ga je povozil do smrti. — »čudno je,« je rekla poetu, ki jo je zmedeno opa-zoval, »da nisem prej pomislila na prstan, ko sem ga vendar vedno nosila, n'est-ce pas? Morda nikoli poprej nisem čutila tolikšne po-trebe, da ga zapustim. In mogcfče je tudi -— da sploh ni bilo nobenega prstana in nobene-ga slaščičarja.« In planila je v hrupen »Ah, mon Dieu,« je vzklikni! mladi . UUBLJANSKI GRAFIČMI BIENALE Ogledalo časa Rozgovor z udeležencem ljubljanske razstave Zoranom Mušičem. Pisani mozaik graiičnih listov je končno zaživel pred našimi cSmi. 327 pred-stavnikov iz 26 držav s skupaj 795 deli. še in še bi lahko naštevali razne podatke, le težko bi jim bili kos, kaj šele da bi se skušali zadržati pri vsakem posaraezniku ali vsaj nacionalni skupini. Zato smo &* raje odločill, da odluščimo košček tega mozaika ln Ge skušamo podrobneje se-zmani.t} z njim. Privlači-lo nas je 17 listov istega avtorja, kfso vsi ubrani n& isto, močno čust-^no temo: zemija, jadranska, dalmaitiriiska, skopo ©bčutena v umetnfcški viziji lik-ovnega ustvarjalca, taka kot je v res-nlci — rdečkasta, rjava, črna, s komaj pri.tr jenim nizkim grmi-čevjem. Avtorja teh del, pri-morskega rojaka Zorana Mušiča iz Pariza, ki s[ je kot ede-n od treh prvomagrajen-cev prejšnjega bieimaia prido-bii pravico • do samostojne raz-»feave v okviru samega bienna-la, smo naprosili, da natn j© na n«kaj vprašani. Doslej ste sodelovaU Se na vsch treh l.hibljan-skih grafičnih biennaUh in ste Iahko istočasno s stališča likovnega umet-nik» in razstavljalca do-jftli in spwmali pomen t« veljke likovne manife-stacije. Kakšno je vaše oeebno mnenje o III. biennalu, v Je«n vidite na-predek odroma naza-dovanje? O kakem nazadovanju nl go-vora. 2e sama organizacija tak0 velike likovne manifestacije predstavlja velik uspeh( ki s« ga morda pri vas ne zavedate v taki meri. Koliko podobnih razstav v tujini propade, čeprav &o na razpolago vse možnosti, če za&nemo že pri finančmi osnovi. Ravno s tem si Ljubljau. na. in ob&nem Jugoslavija zago-tavlja uspehe ter ime v mednaT rodnih likovnih krogih. Ko se bodo tudi fcuiji ljubi mislim, da boste poželi &e večji usp&h kot doslej. Glede na to, da se je na tlskovni konferenci &b otvoritvi letošinje raz-stave sprožilo vprašanje o načinu izbora posa-mezrnih razstavljavcev, bi vas prosil za vaše mišljenj« o tem, kot tu-d4 o kvalit&tnem in kvan-titetnem deieiu jugoslo-vanske graflke? Kolikor ovi j« znano, v kakš-nih okoližčinah .je potekal izbor razstaVnega gradiva, mislim, da «o tuj j kosultativni odbori v posameznih državah. pravilno ocenili do»ežke svoje nacional-n« grafične ustvarjalnosti in ln tako v poin; m«ri nudili po_ moč ljubljanskemu jsekretaria-tu. Prav pa je, da je bilo mno-go umetoikov vabljenih tudi n^osredn-o, saj ti g:otovo pred-stavljajo na-jboljlše med !zbra-nlmi in je tu vsaka pripomba o ponavljanju oziroma utne^ni-škistagnaciji odveč. V tako ob-širnem svebu kot je grafi&nl, je nujno, *da kot v vsaikj likovni v6Ji obstoji tudi peščica tistih, ki s svogimi dosežkj presegaio ostalo rono^žco. Mislim, da je podobno stanje tudi na jugoslo. vanskem nacionalnem' ozemlju. Zato se mj zdj prav, da je jugoslovaas.ki d«lež kvantita- I nekoliko obširnejii, kar nileakior ne Sre na raičun visoke kvalltete jugoslovanske grafrčne ustvarjalnosti. Vsekakor je pozitivno, da so na razstavi zasto-pane vse umetnostne smeri, ki se pojavljajo v sodobni grafiki. Mjsli-te, da bj se zaradi preobilice razpoložiljive-ga razstavnega materiala utegnil pojaviti problem opredelitve ljubljanske-ga biennala le za določe. na umetniška hotenja grafičnih ustvarjalcev? V bližnji prihodnosti bo mor-da do tega res ptišlo. Takrat se bo organizator moral odlo-čit; oziroma bolje, sleditj bo pač morai močnejšemu likov-nem toku, -ki predstavlia ogle-daio sodobnega 6asa. v zv&zi s tem bo razstava gotovo dobila nekak naprednejši, če hočete abstratetnejši prizvok, kar pa ji nikakor ne b0 v škodo. Smatram, da so si termin ab-straktnosti izmisliij umetnostni teoretiki, Umetnik naj sledl času: ufcrip modernega življie-nja ga sili v aktualnost, k[ se pa ne srne sprevreči v neobču-tenost, v modnost. Cloveška fi-gura in pokrajina zaživita da-nes pred nami druigače kot ne-koč: v meatnem vrvežu, v siju slepečih lučj se njihova vizija odvraiča proč od klasi^nih oblik. Vsak čas prinese pač svoje in umetnik mora biti nj&gov od-kriti izpovedovalec. Vi sami ste do sedaj razstavljalj v skupini Ecoie de Paris. prosil bi vas za kratko označltev te grupe, koga vse vkl|u-čuje in kako ste vi sa-mi Ecole de Paris ne predstavlja pravzaprav nobene ocganizacij-sko boij povezane skupin«. Pa- rišk| ambieint je pač doraovina likovnega ustvarianja i-n 1-o je edino, kar združuje preko 30.000 umetnikov. Tradicij0 Pi-cassoa, Chagala se v polni merj nadaljuje in izpopolnjuje. Skoraj na vseh vaših dosedanjih rarzstavljenih listih vam predstavlja obmorska pokrajina, dal. matinska, italijanska ali španska, predmet likov-nega ustvarjanja. Zdi se, kolikor lahko sodim po vaših letošnjih delih, da ste s« le še bolj pribli-žalj materijj sami, nc da bi iskali emocionalnega navdiha drugod. Kako tolmačite svoj umetniški razvoj oziroma doživlja-nje motiva samega t«r v čem vam boflj ustreza jedkanica kot barvna li-tografija? Kljub .oddaljenostl od svoje rodne pokrajine se čutim nekje v nO'tranjosti neposredno nave-zanega nanjo. Moja umetniška izpoved naj skuša predstaviti mojo osebnost. Motiv dalmatin-ske, istrske zemlije je, če lahko taiko rečem, tlsta izrazna mož-nost, ki naj posreduje umetni-ško vizijo sred-ozemsikega duha. V novi tehniki iščern vedno nov lzraz. Letos poziini sem se od-ločil za jedkanico, medtem ko sem prej uporabljal gvaš in risbo. Trenutno me zanimajo oljne upodobitve. Vedno se to-rej oiprimem tiste t&hničn© izrazne možnosti, kj mi pride slučajmo po^ rotoo in jo skušam v polni nieri izrabiti. Kakšni so vaši načrti v bližnji prihodnosti in ali se morda namerava-te predstavlti domačemu (slovenskemu) občinstvu s popolnejšo, lastno razsta. vo? Sredi junija junija sem odpri razstavo svojih gravur in risb pod naslovom. jadranske zemlje v Parizu, jeseni pa Se namera-vam predstaviiti ljubljanskemu obfcmstviu t. novimi gvaši v obnovljeni Madi ealerLji. Razgovor j,e bil pri kraju. In vendar sem se navno v teh zad- nj ih trenutkih začel zavedati velike izpovedne resničnosti Mušičevih grafik. Pogled m[ je namreč obstal na fotograiij; vabila k otvoritvi njegov« pa-riške razstave; v medli svetlobi stoji ume-tnik nekje na skalna-tih tleh, poraslih z nizkim gr-mičevjem, ki se izgublja v daljavi, morda ob m.orski gla-dini. Občutil sem, na kakšen prepričljiv način se je amal Mušič približati materiji sami. V hipu sem se v mislih preseli, med njego-ve razstavlj&ne liste s tako preprostim naslovom, ki pa s0 vendar v nepozabnth barvah tolmačj svojevrstne kraške liričnosti \n sugestivno-sti čiste materije. Naj mi moj-ster oprosti, če eem ga popol-noma razumel šele, ko sva bila že daleč drag od drugega. A. BaMin S III. grafičnega bienala v Ljubljani DELNO IN KULTORNO DVIGANJE ŠTUDENTOV 2e nekaj časa se s pomočjo raznih modernih pripo močkov ugotavljanja javnega mnenja trudimo, da bi ugotovili zanimanje našega študenta za razna kulturna in umetniška vprašanja. V ta namen so nam služile predvsem razne ankete. Danes si tudi nihče več ne dela utvar, da je pri nas vse v redu. Prav te ankete so nam namreč pokazale, da naši študenti mnogokrat razne kul-turne probleme, ki pa so obenem problemi naše sociali-stične skupnosti v prehodnem obdobju boja za nove od-nose med ljudmi, postavljajo v ozadje, mnogokrat pa jih sploh ne poznajo ali se zanje ne zanimajo. Tu bi morala v bodoče več storit naša kulturna komisija pri UO. Seveda ne samo to. Več bi morala storiti tudi naša združenja in pa osnovne organizacije ZK. Pnogra.m ZKJ, pa tudi IV. kongres ZKS, pr«dv«em fcor«{e_ rat tavariša Borlsa Ziherla na tem kongresu, vse U> nam daje dovolj teoreti&ni po6fcavkf da, na njihovl .osnovi aroalizlnamo stanje m«d študenti ter tem po-stavkam iščemo potrddl^, v naši družbeni stvaTnostl. Piredvsein bi hotel opozoriti na osnovno m-ise'1 notš&ga Pirotgraana, kj se nekoliko strnj«na gl&s\: kultu-ra naij postain« laist Ijudstva. TovarlS Ziherl j« y svojeim. 3eo-referafcu Se dodal: »Postane naj ranožS&na tako v imsvaijaajju kuliuiTjih prMobitev, pretefcHh in sodiobirih, kakor v pogled-u kultuirn« dejavtnosti in pobude Jšlh ž Tu se lahiko neteoliko z«usta- in povprašaTn©, kollfco vtt&j smeri nairedili na tem odi®reie progpesiiviLe sil1*, predvsem koiltlco io ikaj so s*o-rile naane. šfcudenjteke no UTnefcndSke skupine s delom med našimi Sfcudantl. Po drragi sitnami pa »e inaim »proži vreta vpraSainj, ki zadevajo družbeno vloigo našlh vtsoiuo-kvalif iciiranih teadrov, pr«dfvsem pa družbemio poIliJiino S III. grafiinega bienala v Ljubljani Zdj se, da teh vpnašanj lv ma^ štwd*rttj«, kot bodoč[ miadi intellgeati ne bt smtfli puščat^ ob strarni, pred-vsem pa n« bi smeld bitj do njih ravmoditšnl. So pa prlmeri, ki tudi isicer ndso prav nlč osamljeni, da gledaj© na vso to pisano probl&matjko pnav s teh s^kraijno ozklh pozicio. Tu i-ma svoje korenine in svoj Izvor tisti magfoolj skrajini dei eko-nomske in tehniene inteligence, kj jo krepi >poman,jfclj ivo razu-mevanje oelotoe družbene pro-blematike v .razdobju sociiati-stLčne graditve in posebej nje-nih specifičnosti pri nas.« Popolnoma Tazmmljlvo je, da danes, ko se čedalje bolj uve- novi tmiv&rzltetnj štu- dij, ki zahteva veliko koricen-tracijo za razna študijska vprašanja zaradi posameznikov ali kolektivov, ne bo več mo-goče žrtvovati toliko fcasa izven-študijskemu delu. Seveda tudi v. raznih študentskih kul- umetniških iskupinah ob taki kultuimi politiki ne bo več niti smotrno niti donosno. T« bi hotel omeniti tudl osrednjje Studen||iske kulttunio um©tnrške skupine. Zd^ se natnreč, da so te skupiine pre-rasie ofcvire ZJ:Š, pa naj bo to AkademKki pevski zbor Tone Tomšič, Zbor primorskih štu-dentov Vtofko Vodopivec alj pa> Aloadent^ka folkloma &kupfna France Marolt. Prerasle namreč zardi tega, ker je njihova progfa-mska In repertoarna po-litika usmerjena preveč na-vzven, ke,r so te kulturno umetniške skupine precej od-dalijene od naših študentov, ker prav s tako programsko politi-ko premalo nastopajo med štu-d«oti in za študente. To je bilo do nedavnega vse v redu, koli-kor abstrah;iramo njihovo pri-mairno nalogo in postavirao v ospredje predvsem njihov zdrav in dober nameai prispe-viati sv>oj d«-lež p,ri prosvetlje-vanju našegia podeželjskega prebiivalstva iin afirmacijo naše nairodne kulture in umet-nosti izven meja naše domo-vine. Koliko bo v bodoče to še možtn© in kakšne potrebe se bod<> kazale na te,m področju, bo pokazala pr,aksa; ki je naj-boljši ocenjevalec našega dela. Gofcovo pa je, da so vse te kulturno umetniške skupine na-redile veliko premal0 za kul-turni dvig našegia študenta. Problem zase je individuial-no kuLturno umetniško uv«-ljavljanje in izživlja.nje naših študentov. Kadiar koli govoari-mo o idejnem in kulturnem dvigu naših študentov, nam je vedno nekoliko težko, ker &i še vedno nismo na jasnem, ko- likino 3e število žtudentov, ki razna kulturno umetniška vprašanja postavljajo v oaadje ali se zanje sploh ne zanimajo. Tega ne vemo, čeprav smo med študenti izvedli razne ankete. Toda ne glede na *ake a-li drugačne o>koliščine moramo s stanjem; kaikršno vlada med študenti, xa6umati in poskušati to stainje čimprej izboljšati. Predvsem pa moramo računati, da irnaanio med našimi študeniti dobrš&n dei bodoče eko.nomske in tehnične inteligence ln dai so med njiini tudi komunisti, ki si počasi prisvajaijo vse tiste atri-bute, ki so značilni za tehnično in ekonomsko inteligetncio na-sploh. Tu se postavlj.a vpra-Ša-nje zavestne vloge progresivnih subjetotivnib. sil med našimi študenti, ki bi moraile dobiti za-točišče najprej v osnovnih or-ganizacijah ZK po fakultetah, pravzaprav bi morale Lz njih iztoajati. Toda pogiosto ni tako. Mnogokrat se prav iz ZK re-krujtirajo Ijudje, ki razen svoje strokovne zadeve ne vidijo ni-čeaa.r drugega. Ob vsem tem se pDoblem tebnične inteligence posta.vlja še ostreje. Danes je menda večini znano, da dober strokovnjak v svojem poklicu m edima naloga visokokvalifici-ranega kadra. To tudi ni dovolj, kajti naša socialističnja družba zahteva tudi družben<> politič-nih delavcev, Ijjudi, iki bodo eno in drugo, široko družbeno politično razgledani in seveda dobri strokovnjaki. Predvsem velja to za študerate tehničnlh fakultet, niso pa taki jn podobni primeri tudi na humanističnih fakultetah nobena oredkost. Ob vs«m tem • naše študentske in partijske organizaclje n« smejo biti ravnodušne. Prl tem gre vendar za našo inteligenco in ne sme nam biti vseeno, kakšna bo. Citiinana misel to-variša Bor,isa Ziherla pravi, naj kultura postane množična tako v osvajaojju kulturnih pri-dobitev ka.kor v pogiedu kul-turne dejavnosti. Prav pri tem smo prišlj do jedra pToblema. Kdo drug kot zavestne progre-sivne sile, komunisti in intelek-tualci naij preivzamejo levji delež tega bremena na svoje rame? Predvsem komunisti - kulturni delavci morajo pri tem odigratj eno najpomembnejših nalog. Morda se bo slišalo nekoliko kontradiktorno, če rečemo, da precej študenitov za tako vlogo nj pripravljeinih, čeprav bo družbena praksa na vsaScem T«o-raku -od njih to teitjala, Anketa, ki jo je Trlfouna pred nedavnim izvedla med sdeer skromoiim šte^ilom študentov, nam kaže precej nev©selo sliilco o zanimianju za razaia ilcuituina* in umetoiška vprafianija med študenti. Položaj postame še nekollfeo bolj problemaiti^ea, če vemo, da fie bil dfobiršen del amkeitiranih študentov s huma-nističnih fakultet. O potrebi Idejnvega dvi«a študantov snto govorili tudi 11« zadnji unaverzitetni konferencl ZK. Odbori zdnu)žen.j bodo mo-rali že od vsega začetka prisfco-piti k intenzivne.mu študiiju programa ZKJ in vse drug* merksisllčne liteTature.,, kj je potrebna &a globlj© razumeva-nje programa lm za idejni dvig študenta sploh. Treba je tudl na nek na&in zainteresirati štu. dente z,a indiivldiualini študij marksistične llteraiture. Po dmg strani Pa bio pofcrebmio veliko več časa posveititi raz-mišlijanju, kako zaiiinteTesiTatl večje število študentov za razna kulturna im umetniška vpnaša-nja, za obisk© raznih predStav v Drami, Operi in drugih gle-dališčih, za obiske v knjižnioah itd. Seveda vse to v praivi metri. Niaj to razmšljanje o umetniškem uveljavloaoju jn iz-življ-anju študentav zaključimo z besedami tovariša Borisa Zi-herla na IV. kongr&su ZKS, ki jih je naslovil prav na zavest-ne progresivne sil&: »V sistemu naše eoolalisti^nc demokracije, ki ga ©dlikuje vs« v e č j a akt iv iz a c iij a naij šiirših plast delovnega ljudstva na vseh podroijih družbejiega žtv-ljenda, sta vloga in pomea kio-munistov v tem življenju znw-rom bolj odvisna od globine njihove zavesti in od njeme prepričevalne sile, od njihovega z-gleda in pobude. Od vloge in pom&na komunistov v družbe-nem življernju, od noih.'0've priat-ne povezanosti z delovniml množicami, od zaupanja, ki ga prl teh množioah uživajio, pa je še zmerom v odloči-lni meri odi-visno napredovanje živlgenjja k vse bolj dovršenlm o>bMikom človežkih odnoaov. Od tod za nas že prav poseb-no izvira potreba po jasnostl Ln načelnosti v pogledu socla-listične kulturne politike, kaite-re inspirat&nji in, gibalo moraijo b-i-ti predv&em komiuiisti.« C. S. »toda vl ste očarljivi! Pojdiva eajtrfcovat — vl ste tista sarodna duža, ki sem jo iskal vse življenje. Ali lahko zvem za Vaše ime?« Potem, monsieur, mi je to ubogo dekle, kl Je trepetalo pred pralnico, pov«dalo irne, ki ga je bil pred kratkim poln ves Pariz — ime, ki je pomenilo muhavost, norost, objestn-ost to brezskrbnost. Odgovordla je — in ta za-enlkrat še ničesar ne pove — »Moje ime je Paulette Fleury.« Lajna je nenadoma utihnila, kot bi se za-v«dala, da je Francsoz dosegel vrhunec v svoji pripovedi. Sklenil je roke in pomembno prikimal z glavo. »Voila, monsjeur. Predstavdl sem Vam Paulette Fleury! To je bil njen sačetefk.« Pocnudil mi je oigareto, in potapljen v mii»li mrko opazoval žeasleo, ki je za pultom twala kruh. >Poslušajte,« je nadaljev«l. »Zajtrkovala sta, metala drobtine vrabcem ofcrog mize i.n pohajkovala pod zelenimi dre-vfesi v sončni svetlobi. D&kle je nastapala kot pevka v neki zakotni kavarni. Predno sta se ločila, sta se domenila, da ji pride zvečer ploskat. Iinel Je prijatelja, tudi mladega, sklada-datelja, ki se je imenoval Nicolas Pitou. Ne morem vam povedati, kakšna pažrtvovalnost je vladala med njima. Pitou je bil zaiposlen pri nekem založniku, ki mu pa ni plačeval dosti bolje kot njegova umetnost. Pri3atel.ia &t& »i delila vse: posojila vz. mont-de-pi6te, podstrešno sobico in sanje. Na Montmartru so govorili »Tricotrin Ln Pitou« kot nekdo reče »Orest in Pylada«. Ali ni lepa taka požrtvo-valnost? Poslušajte! Tricotrin je svojemu prijatelju pripovedo-val o srečanju s Paulette in ko se je pribli-žala ura koncerta, ga je ta spremil. Glas-benik je bil mdren. Sel je, ne da bi pri-Cakoval kaj posebnega. Kakšno presenečenje ga je čakalo! Ugo-^vii je, da je umetxiica — umetnica do konca Pa tudi Tricotrin je bil presenečen. prijatelja, poet in glasbenik, sta rekla fcon c3;p'.i!' S-no^ledala sta se. In zopet sta Itla »Mon dieu!« Kmalu je Pitou zahteval, naj ga Trlcoitrin predstavi. TriootrAn je pred-stavil svojega prAjatelja in povabil chante- usse na kozarec piiva----------Apropos, pije- te liker, monsieur, da? Kakšen liker pijete? As-t, garccm?------— Fredno so popili pivo, sta bila oba zaljubljena vanjo! Pri vratih svojega stanovanja' je Paulette obema vljudno stisnila rofco in dejala »Do jutrl!« »Obožujem jo!« je dejal Tricotrin Pitouju. »Našel sem svoj ideal!« je Pitou odvmil Tric<7trinu. Cudovito je tako prijateljstvo, ali ne? V duhu poeta, ki je napisal veličastne tra-gedije — in v dtihu glasbenika, najbolj kla-si&nega na Montmartra, &e je rodila nova ambicija — napisati komično peeem za Paulette Fleury! Morda se Varn to zdi smešno? Toda kaj je na svetu balj irazburljivo, kot sldšati svojo pesem ali svoje verze iz ust ljubljene ženske. Paulette je bila zelo vesela, ko sta ja po-vedala o svoji ideji. Oh, vedela je, da jo oba-dva* ljubita in z obema je koketirala. Toda z njumo namero ni koketirala, glede tega je bila zelo resna. O njej sta vsak dan z navdu-šenjem razpravlj ala — napisati morata pesem, s katero bo uspela. Kaj se je zgodilo? Povedal vam bom. V ponedeljek, ko bi moral Tricotrin odpotovati, je obvestil svojega strica, da ostane. Stric je bil besen — jaz mu tega ne zamerim — toda Tricotrin je navajal razloge: Ce hočem ustvariti Paulette ugodno priložnost, moram ostati v Parizu in študdrati Patilette! Ne morem vendar ustvarjati v trgovskem okalju, potreben mi je Montmartre, bulvarji in na-vdih njene navzočnosti.« Ni to res? In Pitou — čigar duša je bila v prostem času vsa posvečena fugi — je pustil, da je fugo pofcrival prah in dan in noč premišlje-val o refrenu zum-la, zum-la, zem-bum-bum! Prijatelja sta se neprestaiio posveto-vala. Drug drug&mu sta pripovedovala, kako jo Ijubita, si ra^sbijala svoji glavi in prosila Previdnost za imenitao idejo za komifcno pesem Njuna namera je bila nad vsem drugim. Izdelovalec svile si je um.il roke nad Trico-trlnom, toda temu to ni bilo nič mar — še vedno mu je ostal eden od bankovcev. Pitouja', ki je zanemaril vse, razen naporov, da bi našel melodijo, je njegov založnik od-pustil. Toda, monsieur, ko človek zarea ljubi, se mu zdi žrtvovanje za žensko kot darilo samemu sebi. Vendar pa vam moram priznatl, da ju je skrbela njena koketnost. Včasih se je zdelo, da je Pitou osvojil njeno srce, v nasledojem trenutku pa je vsa njena pozamost veljala Tricotrinu. Včasdh sta ji dejala: »Paulette, res je, da sva kakor Orest in Pylad, toda v kraljestvu je istočasmo lahko sarno en kralj. Koga misli§ okronati, Oresta ali Pylada?« V takih trenutkih se je zasmejala in rekla: »Kaj naj vama rečem? Oba vaju imam tako rada, da se ne morem odločiti, kateri je boljši,« To pa jlma ni bilo dovolj. In vedno je dodala: »Sicer pa, kje imata pesem?« Oh, pesem, ta pesem, kako sta jo iskala! — V Buttu in v Boisu in okrog Halles. Več-krat sta tavala po Parizu do zore in raz-mišljala o veliki priliki za Paulette. In konč-no jo je poet odkril — za vsak verz eno fazo življenja in sfcozi vse verze se preteka' vese-lost, žar plesa — veselost mladosti, veselost slepe Ijubezni, veselost obupa! To bo pesem tistih, ki iščejo zabavo in veselje — to bo glas Pariza, ko se prižgejo luči. Monsieur, tudi če sediva v restavraciji, dokler je ne zaprejo, vam ne bi mogel opi-sati, kako strastna je Tricotrin, vdani Trico-trin, delal zanjo. Studiral jo je neprestano, njeno obnašanje, njeno izražanje. Njegova pesem je bila kakor material, iz katerega je izklesal njeno podobo. Ni bilo giba, ki ga je naredila, niti besede, ki ji je bila všei, za katero ne bi našel priložnosti. Pri zadnji vrsti, ko mu je pero padlo iz rok, je zaklical Pitouju: »Prijatelj, bodi pogumen _ zmagal sem!« In Pitou? In Pitou? Monsleur, tudi če sediiva tu, dokler ne pripravijo miz za jutrišnji de-jeuner, vam ne bi mogel opisati, kako vneto si je Pitou, vdani Pitou, prizadeval, da bi njegova glasba napravila Paulette slavno. Ob zori, ko je našel tisti prehod strepitoso, je prebudil poeta in zakričal: »Mon asmi, žal mi je zate — Paulette je moja!« Ko sta končala komično pesem, je bila to duša obeh mož. To je bila pesem, ki jo je igral lajnar — Portant pour le moulin. Portem so jo vsi trije znova in znova preizkušali in poskušali vedno nove učin-ke. In potem je prišel dan, določen za pesem. Ves dan je deževalo in vsi trije so šli po dežju — pevka in oMfe moža, ki sta jo ljubila — v majhno kavarno, kjer naj bi Paulette pesem prvič zapela. Pitou in Tricotrin sta razburjeno tre-petaila med množico. Nastopali so tudi drugi pevci, ki pa niso zanju ničesar po-menili. V dvorani, v bodočnosti, je bila ?:anju samo Paulette! V kavarni je bilo zelo vroče in hrupno. Vprašala sta jo, če je nervozna. Zmajala je z glavo: »Mads non!« in se jima na-smehnila. Pozor! Ona je na vrsti. Oh, kako vro-če in hrupno je v kavarni! Pojavila se je na odru, toda poslušalci so še naprej ro-potali s kozarci in se pogovarjali. Pričela je. Pod mizo je Tricotrin stisnil Pitoujevo roko. Glej! Poglej množico, ki strmi vanjo! Kozarci ne ropotajo več in tudi glasovi so utihniH! Prišla je priložnost za veliko umetnico. V kavarni ni več hrupa. Toda, ko je končala! Kakšen trušč! Ni-koli ga ne bo pozaibila. In tisočkrat bo piipovedovala, kako je blla napisana pe- sem in kako je zaradi nje postala slavna. Pred dvema tednoma je bila največja pri-vlačnost v Ambassadeurs in ves Pariz je bil očaran od Paulette Fleury. Tricotrin in Pitou sta bila nora.od ve-selja. Pariz gotovo ni bil očaran od Pitouja in Tricotrina — ni jih bilo dosti, ki so se spomnili, kdo je ustvaril pesem. In nobe-den od njiju ni zaslužil denarja, ker je bila pesem njena — dar njune lju'bezni. Toda kljub temu sta bila vzhičena. Obema je pripadala enako in bolj kot kdaj prej je nastajalo vprašanje, kdo bo srečni ia-branec. Poslušajte! Ko sta jo hotela neko po-poldne obiskati, je ni bdlo doma. Kaj se je zgodilo? Povedal vam bom. V Ambassar deurs je bil neki butec, ki se je do no-rosti zaljubil v Paulette. Po cele dneve ei je žvižgal Partani; pour le moulin in vsak večer jo je hodil poslušat. Torej doma je ni bilo zato, ker se je poročila z njiim. Ta-ko so zaljubljencema povedali pri njenih vratih. Kakšen trenutek! Predstavljajte si^ kaj sta oba pretrpela! Oboževala sta jo, se zanjo žrtvovala in ji ustvarila priložnoat za veliki uspeh~in v nagrado za pesein se je poročila s tistim butcem iz Amibassa-deurs.« Daleč na cesti, toda še vedno razloftno^ je lajnar zopet začel s svojo melodijo. Moj Francoz se je zdrznil in vatal. »Ne morem. je prenesii,« je zamrrnr«L »Razumete! Spomini so preveč mučni.« »Res morajo biti vznemirljivi,« sem de-jal. »Preden odidete, bi vas, če srnem, rad še nekaj vprašal. Imam čast govoriti z monsiuer Tricotrinom ali mon&iuer Pi-toujem?« Udaril je po svojem klobuku tn presene^eno pogledal. »Z nobenim od monsiuer,« je zastokal. »Spominl so go hujši — jaz sem tisti butec iz deurs.« Šport v brigadah Sedaj, ko odhajajo študentske delovne brigade, nas zanima vprašanje, kakšno bo letos športno udejstvova-nje naših brigadirjev. Lani smo napravili veliko na-pako s tem, da o športnih uspehih naših brigadirjev nismo dovolj govorili niti pisali. Poglejmo, kakšno je bilo športno življenje v naših brigadah lansko leto, da ga bomo kasneje iaže primerjali z letošnjim. Za prim&r vz&mimo II. ŠDB gi naši odlični športnikj pa so Majde Vrhoivn/ikove. Brigadia priborili precej odličnih mest, je bila razmenoma dobro posebno dekleta. Slaba stran s šporfcnimi rekvi- organzacije v naselju se je po- cele brigade na Krk0 &,0 po- opremo dostl bolj paziti ki mor. skušal; organizirati plavalno da celo uvestj kakšne uspelo. tekmovanje, ki pa Tudj naboje za z-račno puško ukrepe proti takšnim malomar-nim ljudem. Vsaka brigada lma razdelili med brigadirje z na- letos na razpolago po eno žogo menom, da se izpelje prven- za niogomet, mali rokomet^ od- stvo v streljanju, a kaj, ko 3e bojko ;n košarko, mrežo za od- bilo toliko privlačnejših ciljev bojko, nekaj garnitur badminto- v naravi in je bilo škoda po-rabiti dragocene naboje za športno streljanje v tarče. Med življenjem na aivtocesti ziti Brlgadirii s0 fcnell na raz- kazala tud^ v tem, da za toftne "^ bi ;tudT dv. svetia ori polago žog© za odbojko, nago- rezultate in razvrstitev tekmo-met, košarko in mali rokomet. Poleg tega So imel, nekaj gar- ^, ^^ ^ **** » ^ljenl.. MiSlimo na tek-nitur badmtntona, dve ganH- v sam[ brigad. p& ^ bUo ču_ 2 zrač- tiilo organizlrano nogo- bil član pripravljalnega štaba tekmovalc© zai brigadlr&ko oli«i_ metno prvensbvo med brigada- za delovne brigade pri unlver- piado v Mokricah. Prl tej izbi- mi, ki pa je bUo slabo pri- Jtitetnem odboru ZSJ in je/prl- ri pa Je bilo tudi nekaj nepra- pravljeno. Sodniškega kadra ni pravil žportoe rekvizite za naše vilnoSti. Tekmovat So odšli ta- bllo. Brigadirji niso bili obve- brigadirje. Prl tem je imel pre- j j občutno zašepala. Med druglm laiiko omenLmo to, da sploh ni b$Lo ljudi, ki bi lahko mirmo ln bjJi vodlli tekmovanja Košarka je posebno raed našimi brigadirji zelo priljubljena. Upamo, da bodo letos igrišča bolje urejena Nekaj o naših najboljših Dolgo je bila v naših športnih vrstah obSntna vrzel, kl se je pojavljala posebno ob vsakoletnih štndentskih športnlh igrah, ko je bilo treba zbrati tekmovalce, poseb-no atlete. Kljnb precejšnjemu številu klubov do pred kratkim nismo imeli atletov. Sedaj so tu in med njimi tudi precej blestečih imen z domačih in tujih tekmovanj. Posebno velja to za atletinje, ki bodo prav gotovo po-zltivno vplivale na razvoj »kraljioe športov« med študenti. ri rada. Pjravi, da se je že uara- boljže od 11,2 na 11,0 in končn© čunala in eato raje n© progno- na 10,9. Upam, da bom tl re- zira ipreveč. Kdor pa pozna 2.ultat še popravlla. Požkodbe skromno Bločanko ve, da n© ba ^j atletih niso redek pojav in, Ze nekaj let tje sedanja Z afcletiko je začela leta 1655. odnehala- Zato lahkio prav v tošnji sezoni pričakujeimo, da ~^ čudež«" nas bo ugodno presenetila. In kaj si želi pri trenlngu? Nič drugega kot toplo vodo za txnšLranje in novo ključavnico v če bodo letos izostale, bo to t>ra- ljudje, za kateTebi lahko S6eni_ o_ tekmovlanju, tako da cej težaV) sa,j od lanskih rakvi- pa Olyimpie (bivii Odred)"držav- Krivullja uspehov ee je staOno v^^p^rtnih^rrkvizito^01113411 mirno trdili, da niso bili upra- je naša brigada s hitro sestav- zitov ni ostalo skoraj nič, ker nl ekipni prvak, precej po za- dviigala in Milena je ponesla vičeni za to. D-oločali so jih sa_ ljenlrn, slabim moštvom izgu- se zanje odgovopni Ijudje niso sJugi odli^niih c.tletiinj Stamej- slavo svoje domovlne v svet. »Kaj pa letošnji nastopl?« »Teh je cela virsta. Od tekmo-vanj v ligi, initingov, prvenstev za posameznike do mednarod- Ceprav se je sezona fele prl- f1? ^anj Posebno bi se že- - - - Čela simo bill ob enem ?ad lela pripravitl na Balkanske m mo po njihovem lastnem opiiso- blla prvo tekmo in ^Ha izlo- dovolj brigali In se je izgubilo čičeve, Usenikove, Hudobivni- Prav gotovo pa je bil višek vse. niih'na<5to,nov nn4tPn n, pw a_ Sredozemske igre, Upam, da po vat»u svojj'ih športnib. vritn. I>ru» iz tekmovanja. Na izletu precej žog. Letos bo treba na Dekleta in šport na univerzi »Kaj delaš v prostem času?« »Moja zabava ie gledališie, ki- m-laditno. DeMeta *o v ^aino zgodai študiralti in nlma- pretekleim šolskem letu delova- i° ^sa && taikšne »traparije«, snega razvoja, pa tudi piravega la na špoirtneim polju kot prejS- kot Je 8mort. Sportnl delavcl odnosa do svojih kolegov in nja leta. Netkatera so nastopila Pa se moramo boriti proti take- kolegic nimajo. na poeameznlh tekmovanjlh (na m« gledaaju na šport in teles- Ko ^^ dekleta spozIiala da primer namitaaem tenisu, srou- no vagojo. Z dobro organizacijo jim dobw> organlzi(raila teleana «anju). rednejfiih oblik Sportne. Spo^rtnih prioreditev bomo zarnc- vzgoja lahko le koiristI in ko ho_ ga udejstvovanja pa ni bilo. nili pripambe o veliki izgubi do mo4nofitl za teiesno vzgojo Vendar govorimo tu o dekte- časa ki ga, kot pravijo, pri tem in ^^ na univerzi malo ^. tlfa, ki niso vklju«ena v nobeno nzgubajo. S tem, da sl bo vsak še> ^ med študentkajmi gotovo Sportno diruštvo in imatio teho ®am izlbral sredsbvo za telosnl v©čj.©" eanimanj© za šport Do cajlepše m.oižnosti, da postanedo raavoo. se bomo otresli tesnlh tedad ^ želiroo vsem dekl;tomi aktivne članice naših osnovnih spon nekakfene trde vojaSke di- da si med po,6itnicami naberejo Ipoirtnih omganizacij m posa- scipline v šrortu, ki jo mnogi dostl n^i za prihodnje študij- rmznih fakulteteh. pri retoefttlvaem udejstvovanju sko ^ in §e posefono za šport- Prav gotovo je bUo ponekod v SponiM prav radi pogirešajo. no delOj pri fcaterem se do se- nekaj intaresentk za resnejše Vse naSe Studerotke pa je tre- daj niso najbolje izkazale Ali bodo odločali prejeti in doseženi koši I, Ce^lesnikove kakor tudi ga udeležba v Melbouirniu na čen; Draca Stameitif L nr^hi bom «sP«ia.« ostalih mladih tokmovalk. Te oMmpijskih igrah leta 1956. BolJ lg '^^ 2^ m nrSekia atletinje so tudi stalni stetoer^ kot ptfetefclost pa me je zani- prug0 80 m z ovira.mi v času držaivne ireprezeintance. Pot me mala sedanjost, saj /Milena še novega državnega rekorda 10 9 je zanesla na eUdion ob Tltovl ni rekla zadnje besede v su- Sek. Na vprašanje all se ie pred no in ^^Sa. Malo. a dovolj za cesti. Oblačno in deževno vneme vanju krogle. S pripravami na teni rezultatom' še posebno m°J Proati ias-* nl ljudi ah da na stadionu ne voljna. I^pit! na VlSjl Soh za rita tatoo: »Ne morem se pohva. pospremUi nažo Drago in ostale ve&tarat amo hrttlfao oce- blbilo treba (v primeru, da ba preprlčatl o tem, da pri tem fekanSe',« tSSi Sooznaf C 0^°,/?™?/-^ ?T l"1 jf pri*«»«tjo pri teenlnsu v atletlnje na državno prvenstvo JI Ipont in telcno vzgojo 0Btenejo navdušene Spo^ice Ipatoem ddu « gre za vria«. e deklet TkieriiiU r d S T T^ T !, ll, ]/! leto«nd«n tetu. Zigodi se, da v Beograd, kjer se bodo borile med naShni Uudantl. Pri tem še ^ef v tako majhnem Me- *ke doseSfce (za to imajo na ™ ^d« nSnSLi^LST l H^l^f^i ^nOm Č]°V*k n6 mOT6 in ne mWe na za Prlniat v ^*^1- ^ ** pa smo prezrll all vsaj pustill vilu) organizirati prostor za raapolago razna špontaa «faro. ^ ^ ^2 ^S ta^» rL^^ff^ ?rJf ] ST ^ J1*0 je W12 tudl ^1 Draga rekord^ka tudi v petero-ob sfaranl vprašaaje vklju&eva- Vse skoipaj. kovna« drufttva). pač pa wmjl- miTna Usen J SSvala i^na L^ nf 35 T+ ge" f t! meni. Trener prof. Sturm je že boj,u lahko po doseženih rezulta- nja deklet v Spoptao udejatvo- „. 4 , , hovo telesno okrepit©v na sploh Ll ^7,! ' , V^ ,'? ^ tega pa je že vse leto v Aiuzbl skoraj obupal nad manoj im, tih nričakujemo da bo ^zbolišaa vLk Res K da emo leto. ce- ^exxutno izgleda da se sjita- ,n »afclo prijateljstva in po- ^^L^^^0^ ^gra^i osemletki Pravi da ko sem s© le prikazala na igri- udi rekarS v^eteroboju lo fante težk0 pritegnili v šport- aclJa ne bo ^ čez počitnice žrtvovalnostl pri kolektlvnih kl nw™' « P«tom; Od ča- bo vse izgubljeno nadoknadila šču, sem sklenila, da bom spet pe erraoju. na tekmovanja vendar moraroo ^bolJSala do neke dostojne igrah. Saj žal vidimo na cestah sa do .Casa J ,JO a® Položila na m upa na naj.boltjiše. Sevedla regno prijela za delo. Kaže da Spregledati pa ne smemo re-priznati, da smo ob tem poza- množ itoosti in zainteresirano- precej deklet, ki se jim že na ^a™e a^T.J noge na najboljfc! V metam}u bi se dalo ml je počitek koristU, saj sem k°rda Irene Skerjančeve. Sele bili na močnejfio agitacijo med 6tL Dekleta so bolj »resna^ Ln obrazu pozna, da pretLravajo s , °'g ," e , , *°h?° metatl *° ******* P<>v«dati s številko. ie na prvem nastopu tekla do- Pred kratkim je začela zopet '¦"¦'"¦¦•¦ na škodo svojega tetta- krogl°' moraš <*repltl «o«e. O »©vMkah pa Mlleoa ae govo- bro. Potem pa de žlo vedno redaio I-n intenzlvneje trenirati. Oseom mes©cev je več ali manj počivala, Edino kopje je me-tala. Pa še s tem ni bilo kaj prida, saj dobrega niti ne pre-more. Med kopji j© prav taka razlika kot med avtomobili. Anali jugoslovansSdh O domačem d«rbyju bi zapi- Š€ preceij težkih srečani Tako Prav zaradi lega &mo lahko zel° državnih prvenstev v ko- sali; erečanje dveih moštev, pr- pravljo tudi mnogi stookovnja- f^0^^1 z "»Pehom, ki ga je Sark! prav gotovo ie m- Vo s preprosto Igro in z učto- kl naše košarke in tudi iaraki ,udl ^3 d°se&a pred krat-s« zabele«li pfldabnega kovitiml prodorl n^katerih po. «a™i. Kaj nam bo pokazalo to klm>. ^^! je prist,al0/ ??L stania, kot je sedanje. sameznikov, dmgo pa kombtaa- srečatije? Na eni strani Se nam ™T osebnegarekorda 39,62 Sr§tevil0™ kSf (8) <™v vsak »^ z gotovo^o a«er. ^eremu so podr^nl Slwenlj1' »ledSr m^SJT^ s! zaklju« akcijo. To se je tudi wi ™tah> na drugl Pa.bomo zo. Tudl Irena tekmuje v petero- •ttmi in mL«L b Sl P^alo, saj je bil pri Ljnb- f6* videli Prlme'r Uektlvne boju in pravi, da hoče aetos po- rimi tožkami O vseh me- ^ani gJavni (realizator Oretoik, Lg^e- z duhovitlmi akcljaml in pravitl svoj rezultat, če je ne bo »tih odloča Stevlk. DreJe- Pri OIynipii Da-ne«v, Kristanči«, ^mkovititmi zaključki petorl- ovirala poškodba. Posebno rada tih in doseženih košev. KanduB tn Jelnlkar, ki so po- ^6* Pa ^dl v obrambi moramo bi lzbološala znamko v metu menili pri vsakem napadu ne- datl P^^st našenau zastopnl- kopja in skoku v daljino. Kdor Pmv savadl takega stanja se Va.rnost za nasprotnikov ko3 ku' kar PptrJlUJe tudi manjše j0 pozna v&, da to ni nemogoča. je zeto povečalo zanimanj© za Vpraišanje 2m { bl] dvonu Stevlio pr^etlh košev. Studentka prava je zelo zagri- SSi S Srp^Sa S se" ^ Z -^ ^ pUlv^ Lahko torei pri.akujemo lepo, --• ^ * vidl le potem, da amSSSS ^p^-^r- »ss^iisr- siff««i 5 J leunu mo- <=> mačem derbyju sta sodlla so- bo tako vztrajna tudi r.aprej, ii Pred nami pa stojl najv©6ja dnika, ki nlsia bila dorasla za- bo *° gotovo uspelo. sapreka v prvenstvenem tekmo- htevnl nalogi. Grešila sta v Cetrta ira.ndidatka za «ltaBDH- Po ne preveč blestefti lgri, a vanju — jugoslovanski košar- škodo obeh mostev (kar jlma je ske igre v Rimu iz Ljublian« karski derby. edioo <«wavi«Jo)t sicer pa sta je M11 Celesnik m . nQ^- j /-m w "^ se dalec od poznavanja ko- . - ...... Tek?a Be<>S^~Olymp\a bo fiarkarskll. ^ravil. Učiti se je Razveseljtvo 3e tudi to, da » prepričani, da bo v srečanju Do nasem ^i končmo doVočila treba na manj zahtevnih tek- pod študentsko streho po&utijo domačih rivalov Olympla dru- letošnjega diržavnega prvaka, mah, kot je bilo zadnje sreča- zelo dobro in upamo. da bo tudi gič v letošnjem prvemsbvu po- čeprav j© do konca prvenstva nje. ražena zatpustlla igriš*©. To se zdl ekoraj n&mogoče, ne sinemo pa poizabiti, da zna tudi Ljiub-ljana zaigrati odlično, sa.1 &© ie o tem lahko prepričal oelo dr-žavmi prvafe, Beograd. Veliko Stevilo Ljublteljev too- oSf6vkgSciJe t?raiJ navl?f~ Tokrat predistavljanio n-aStan pirecej težav, posebno s kotal. jih športnih uspehov. Imell so DrMA M ovJ rSiJi ^LoJ^™ bralce:mAkademski drsalmi klub kami, ki so precej drage. Mar- težave z rekvizitl, zdaj s fcatal-na SrSTuS^ vider' samn ^Z Olympla- Mn°S™ Studentom je sikomu bo nftraaumlj ivo. da sta kami. zdaj s palicami, vendar vprečno igro a celota 1« le da ta klut> le mal° znan* ^ le °d trenutn° v Ljubljani kar 2 plo- s0 z veliko mero požrtvovalno-la nadpovpre&no icro ki nam" časa d° časa sPre«ovoriino o šči za kotalkanje: ena v Cufar- siti uspeli prebroditi največje _____________ da sloititi da se bodo naži štu njem* ^3 je tudi' da Uub v 5evi uIIcf fn draga' nova pod težave- Pretekl° Ieto pa je ve- K0lik0 K,al%™ tSH^L^^Jl.V^. »U° ^.'omu najbopi v ^L~ ^\l ^-^ ^tTJl TZ^rtZ^ iZ S^TL^ S^ i©ro, ki smo jo navajeni tre'ba p'rl ume.tn€m kotalkanju plo«o, kjer je bllo že prevefi znova> pri^n so vaditi z mlaj. zgodaj začeti. Ce koga bode pri kotalkarjev, saj je med osnov- gimi hokejistl, ki pa zaradl tem nazlv »akademski«, ga lah- nošolsko in predšolsko mladino slabe telesne konstruikclje ln ko potolažimo s tem, da bodo ti pnecej zanimanja za umetno zaradi tega, ker so komaj prl- mladi kotalkarji kaj kmalu na kotalkanje. Z redmo vadbo je ^eli s treningom, na tekmaih univerzi. Dosedaj smo se nanje treba začeti seveda zelo zgodaj. niso mogll ©nakopravno sode- spomnilt le takrat, kadar so nas Ceprav se klub bon s finanč- lovati z ostaliml, starejštoni pre&enetili s posebno vellkiml nimi težavaml. ver.dar zaradl uspehi. Za njihove težave ln požrtvovalnosti aktivnih dru- j e mo rata zadovoljiti še tako razva-jene Ujubitelje teašarke. p i lgr, a precej visoki zrnagi nad kar-lovšlkim Zelezničarjem so bili nekateri navijači Sižkarjev v bodoče tako. Obisk pri ADK 0Iympia j pp N velika, pa so kljub temu Slaveniji. Kdor ne ve, to so člani nošega kluba za badminton udejstvovain)© v iportu. v©»dar jlii špontni referenti posaime • Enih faikultet niso znali prido-biti ali pa jinv niso mogli za-gotoviti prostorov in rekvizi-tov. Delno je to razumljltvo, kajfti letos res ni bUo vsega na razpolago. Pa tudi žportni refe-renti ®ami niso bill pov&od pra-vilno izbrani. Na fakultetah kjw prievladujejo dekleta ali pa vsaj niso pasebno malošte-viJna, so . športnl referemti za- Popolen uspeh »OLIMPIJE« V organlzacijski izvedbi skega društva. .badmlntonskega kluba Iz Vevč o*, tej priioinosti ne bo od-je bilo Prirejeno letošnje pr- več> če povemo Q tem mIadem J. Drinovec (Olympia). «._______ na po>ti do teh uape- Stvenih delavcev dobro dela. možata igra. 2enske posamezno: i, Amf, 2. hov pa nekaterl niso Imeli pra- Re« je, da se ne more pohvallU tekmovalcl iz dmiglh kiubov. hokej je precej robustna in venstvo Slovenije. Tega naj- ldubu še to> da je prav v Bogel, 3. - 4. Leskovar, Trenc vega posluha. Vsekakor bo tre- s Stevllnlmi in hitrimi uspehl, Po mnaf^ materialnih In or- ^ji?t^^Si "fJ* te~ glav* ^ ^l brez vadbe- (vse Olympla). ležilo kar 60 tekmovaicev. Ste- ba tak odnos v bodočnosti spre- kl jih prl tem Sportu v krat- ^mzacjskih ieža«ah je hoke. ^««, «- .„ . -5 • • ~- -......- — —- meniti sn jim po možnosti fcim. kem času ne more biti. Vendar ijstonii^pek» ahramti svoj ob- tajili. Sicer ne v tem, koliko vllka je sicer precejšnja, manj. pod Muzejem NOb je zasuto, o Veterani; 1. Jarc (Saturnus), b^.1 pomagati do š6 večjlh so nas presenetili z .leplml sto^ S»eaaj aopet trenirajo ia deMet so pridoblli za tekmova- §e pa je število klubov Mladin; novem pa ni ne duha ne sluha. 2 dr. Ramovž (Olympia) - 3 dr «*Pehov. uspehl. Vs, pa upajo na Se bolj. uPajo n_lbolise ^ ^0,^ VF: nega prostora. Staro Sgrjšče nje, ampak v tem, ker nekateri sploh ipomislili niso na možnost, da bi se dekldta malo razgiba-la. Sploh pa je ponekod prevla-dmrala še »taira miselnost. da je športni referent samo odvečna fiunikciga, ki mora biti, poiein pa je vseeino ali refeirent kaj dela ali ne. Dek> aiktiwiih športoih refe-rentov je bilo v preteklem letu bo treba pokazati to koristno igro in ji omogočiti načrtno vadbo v klubih. Kljub nekate-rim organizacijskim- pomanj-kljivQ6tjrn je let>o?hje prven-stvo lepo uspelo in pokazalo velik napredek v kvaliteti. Predvsem pa je razvesljivo dejstvo, da so se n.a tem pr-venstvu najbolj odlikovali člani študentskega badmintonskega Kaže pa, da kljub nekaterirn malenkostim še nekaj časa tudi ne b0 dograjeno. Sedaj se vpra-šujemo, kako naj ta naš klub izpolni vse obveznosti predvsem do tovarišev, ki bl se radi vključilj v njihove vrste, pa jim ne morejo nudttj najnuj-nejšega prostora? Rezultati prvenstva pa so blli taki: Bleiwels (Vevče). Moškj pari: -. O. Drinovec — Pavčič, 2. Butlna — J. Pahor, TT . , . ,, še dosežke v prihodnosti. Umetno kotalkanje in drsanfle je pri nas neločljivo povezano Pri ADK deluje tudi hokejska z imenom tovariša ing. Stanka sekcija. Hokej na kotalkah ie Bloudka. Brez dvoma lahko re- pri nas razmeroma mlada šport- čeipo: brez njega bi umetnemn na panoga. V državi ie le nekaj nejo starejši tekmovalci in " okrepijo njibove vrste. Vsekakor bodo hokejistl prl bodo " ""ft1 jo fakulteto sam iskal $ti In nekako ljuboisoiimno čtival #voje pridobitve. Za dekleta a vsa boljša mesta. Zelimo jim, da bi tudj v bodo6nosti tako rekvizite; sploh prebije v&s slabim pogo-jem precei dobro prostl čas pri svojih mnogo uspevali. Redno stx trenlralt čič (Olympia), 2. Bogel __ J. obetajočih mladih tekimovalcih. igrali propagandne tekme za Moški posamezno; 1. O. Drl- Drinovec (01ympla), 3. - 4. Mo- v kratkem razgovoru z njlm populariziranjje tega športa m novec (Olympla), 2. Pavčič čllnikar — Cerar (Vevče), Le- smo Izvedeli, da sedaj redno &e udeležlli tudi državnih pr- Hokejlstam je treba s prl-mernimi finantnimi sredstvl omogočiti nekaj tekem, kar bl pripomoglo k dvlgu kvalitete ia dvigu zanimanja domačega zastopali barve študent- (Olymp:a), 3. - 4. Ceirar vadi okrog 40 mladih kotalkar- venstev. Seveda pri teh prvih špontnega občinstva za ta skovar — J. Pahor (Olympia). jev> pri SViojem delu pa imajo začetkib. niso mogli dosečl več- toda vse premalo znan šport, Enkrat malo drugače Na moo sentimentalna zgodba pravzaprav tragediia CAS DOGAJANJA: Na lahkdnrilih nogah, rahlo pošumevajoč s spodnjim krilcem, 'dlšeča po črnih ma&kah. in dunajsikem zrezku, je prikopitljala v deželo pomlad. Drevesa so naivno razgalila svoje popke in se predala soncu. Po terasah, mo3tovžih, balkonih so sramežljivo ležala stru«peno bel-a bedxesa, uživajoč čarao opojnost sončnega razkošja. Akademiki so se v rosnem jutru brili pri odprtih oknih, sladko tuleč prečudne arije iz doelej še nepredvajanih oper in Glažek, sluJatelj 47. semestra' bog ve katere fakultete, je zvečer, sedeč na svojem ležižču in premišljujoč o svojem prevrnjenem življenju, otožno ugotovil, da mu smrde noge. KRAJ DOGAJANJAt Razen malenkoetnlh izjern, ki pa niso zelo važne, se zgodba dogaj« v preljubih, zakajenih, smrdljivih zatočižčih nerazumljeni'h, po ljubezni ir> tekoči duševfci hrani bjepenečih individuov. TKAGIČNA, SICER NA MOC POZITIVNA OSEBA: ***¦ NEGATIVNA. OH, NA MOČ NEGATfVNA OSEBA: bencin. ZA KAJ GRE: Za ljubezen. INTERMEZZO: Pravzaprsv ugotavljam, da se v meni porajajo neslutene, gigantske, tpecifično nove zmTom!« ^ »Da, jaz sem.« »Tom « sem zavpil še glasneje, ker si ni-sem mogel Izmisliti ničesar drugega. »Si bil to ti?« . . sem ga vprašal nekoliko ka-sneje. »Jaz. Hočeš slišati, čemu se moraš liti, da zdaj stojim pred tabo? Torej poslušaj! Nadaljevanje v prihodnjl SEJA UNIVERZITETNEGA SVETA PREMALO UČNIH MOČI Na dnevnem redu seje univerzitetnega sveta v soboto, 27. junija, so razpravljali tudi o organizaciji podiplom-skega študija, o povezavi fakultet z višjimi šolami in ustanovitvi skupnih inštitutov ter o izvajanju proračuna in investicij za leto 1959 ter sprejeli pravila Sklada za izgradnjfo študentskih stanovanj. Ker bo rektor univerze podal svoje redno letno po-ročilo na univerzitetni skupščini, 30. junija, je Svet prešel kar na razpravljanje o osebnih predlogih. Potrdil je vrsto kandidatur za univerzitetne učitelje, predstojnike inšti-tutov ter znanstvene sodelavce, ki so jih izvolili fakultetni sveti. Od noviih predavateljskih mest }Lh je odpadlo na tako imeno-vane »gospodarske fakultete* (tehnič,ni oddelki, ekonomska fakuliteta itd.)' kar 34, pet mest na naravoslovno fakulteto, osta-lih šest pa na družbene fakul-tete. Ceprav se v primcipu predla-ga saimo 3—4 nova mesta za po-s&mezno fakulteto, je stanje na fakuliteiti za agironomiijo, gozdar-•tvo in veteirino, kjer so zapro-sili za poitrditev 15 predavatelj-flkih mest, letos posebno pereče, ker gre za ustanovitev povsem novega oddelka — veterine — ki je brez predavateljev. Per-sanalna komi^ija se je pri dode. ljevanju predavateljskih mest skužala omejiti na najbolj nuj-ne primere, ki jih. je kvalifici-rala po treh prioriteitnih listah. Vendar pa kljub pobrditv! vrsite novih univerziitetnih u<ču teljev ne moremo reči, da je pers&nalna politika na naši uni-verzi dobra oziroma da je s tem vprašan.ie pravilnega in nemo-itenega študija tudi rešeno- Te-ŽLšče dela in čim tesnejšega Stlka s študenrmalnih pogojih rednega dela sicer lahko. Ker pa je vpra.šanje podelitev novih delovnih mest tako izred-no težavno, je treba pasaimeznirn fakultetam priporočiti, naj ob vsakem razpisu novih mest ob-vtzmo preudarijo vse okolišči:ne, ki govorijo za razpis. Obenem pa naj njihovi predlogi veljajo predvsem za sedanje stanje, ker se bodo predlogi, poslani za reševamje v perspektivi, nujna morali reševati drugače, oziro-ma bodo uporabljeni drugačni krlteTiji. Predlog personalne komislje je. da naj fakultetne uprave svojim poslanim prediogom ob-vezmo prilože vse priloge, ki jih. predpisuje zakon. To se pravi, da bodo i'\ predlogi morali vse. bovati poleg ocene o^trokovnih in znanstvenih kvalifikacijah kndidata za predavateljsko me-sto tudi podrobne ocene o nje-govih .moralnih in političnih kvalitetah, poleg ocene pedago-ških aposobnositi seveda. Obvez-no naj bi tudi vsak zadolženi poročevalec s a m pregledsal ves material o kandidatu ter naj bl vsak sam in posebej napisal t»r predJožil svojo oceno, kar se doslej ni prakticiralo. Doslej so bila komisiji predloiena mnenja in strokovne ocene samo za tiste kandiadte, ki &o bili izvo-l.;eni, sedaj pa naj bi prav ta. ko obvezno predložili vsa strokovna mnenja vseh poro. čevalcev in z.a vse kandidate, izvoljene. kakor tudi za neizvo-ljene. — Te predloge personalne komisije je univerzitetni svet sprejel: in potrdil. O vprašanju podiplomskega študija smo že velLko govoriiii, vendar pa .1e o samem namenu in načinu ir.vajanja tega študija bilo nakazanih le nekaj splošnih smernic; v gJavnem pa naj bi se podiplomskl študij razivijal v pripravo diplomantov (najiveč. krat asistei.tov) za poklic boHo-ti s tcm z delom za uri-pravo ^oktoraita. Tak okvir po-dfplomskefcfj študija pa je za bcdoče priikf odločno pre<>zeni in ne us^troza zahtevam novega načina i.niverzitetnega študija. V bodoče bo treba vezati podi. plomskt Šiudi-i na potrebe na^e prakse. 'Vrkultete so že dale ne-kaj konkretnih predlogov za razlrčne iTHČ:ne in oblike takej|a podiplomskega študija, ki bi se lahko razviijal po raziličnib. in-švtutih. tfč&jih ipd. Zaradi tega bi bilo potreno, da bi fakultete saime izdela^.e za »voje stroke potrebne učne na-črte za znanstveno izpopolnjeva-nje diplomantov &no do dv<> lati po končai.em študiju, kakor tu-di strokovnjakov lz prakse, kl bi na univerzo prihajali zaridi znanstvenega izpopolnjevanja. Vendar pa v tej smeri fa.kui^ete še niso dale konkretnih pred-logov. Tudi konkretno positavdjeno vprašanje speclallzacijie je za vtliko veimo fakuMet še do.kaj nejasno, čeprav je to vprašanje s pravnimi predpisi dovolj do-bro urejeno. Potrebe po specla-lizaciji bo lahko v nekem ou1ru nadomestila že ustrezna asme-ritev med rednim študijem na gospodarjskih fakultetah, med-tem ko je na filozoiski i:n nara-voslovni fakulteti študij že itak specializiran p'o skupinah. Podiplomskl študij naj se ne bi spremenil v nekako podalj-šanje rednaga šitudija, temveč nai zajema snov širje. Vendar pa bo treba pri tem računatl z dejstvom, da je cedo za redn'. študij pomanjkanje strokovnih in pedagoških kadrov izredno pereče, upoštevati pa je treba tudi premajh.no ekonoimsko ozi-roma družbeno vzgojo kadrov, na kar bo v pogojih podiplom-skega izobraževanja treba še posebej paziti. Vprašanje gra. ditve podiplomskega študija in nadaljnje študijske reforme pa se naj v bodoče rešuje skupaj, ker bomo le tako prišli do po-trebi:> Ln zahtevane sočasnosti pri reševanju obeh protolemov. Podiplomskl študij naj se or-ganizira najprej tam. kjer so podani najboljši 'maiterialni, ka-drovski itd. pogoji za to, gle-1 dati pa bi bllo treba tudi na povezavo vseh fakultet, Lstin oziroma soTOdnih strok. Zaradi tega naj bi fakultete v <5im krajšem času izdelale i.n pred-ložile potrebne predloge za crganizacijo podiplomskega štu-dija, ker so potrebe pirakse in univerze vedno večje. Iz kadrov podiplornantov bi se lahko raz-vili s:posobni asitstenti inkasnej-š; uniiverzitetni ufritelji, skrat-ka kivaliteten predavaiteljskl kader, ki ga sedaj tako zelo primtianjkuje. Glede stliinulacije kandidatov se postavlja vprašainje, ali je treba vezati obisk podiplomske-ga Studija na dodelje«vanje po~ s&bnih naslovov ali pa na mož-nost napr^dovanja. Po štatuitu nai bi tak toandidat, ki je oW-skoval podiplomski študij naj-manj eno leto, prejel posebno llstino, ki pa rne bi knela kakš-nega posebnega pomeaa. Ni tre-ba. da bi t\ kaodidati uživali zaradi svojieiga poglobljenega itudija še kakšno drugo materi. alno koriist, ker bodo že s sa-mim z.nanj©m ln boljSo strotoov-n.o usposobljenostjo dopriinesli k večji vrediios;ti op>ravlj.©nega dela. Pri uvajanju podiplomskega študija bo treba iresno misliti tudi na problem štipe.ndiranja in dotacij ter uveeti nove po- stavke v proračunih posameznih fakultet, koiristiti vsa ostala materialna sredstva, laboTatOiri-je, inštitute in drugo ter pova-bitl k sodelovanju posamezne strokovnjake iz prakse. Nemaj-hen problem bi bil tudi stano-vanjsko vpirašanje, ki bi se ga da'lo morda rešiti z gradnjo skupnega otbjekta za obiskovalce podiplomskega študija. Skupnoist jugosloivanskih unl-verz organizira podiplomski štu. dij v zveznem merilu; ustanov-ljena je posebna komisija, ki bo koordiniirala akcije posamieznih ;miv&rz pri izvajanju podiplom-skega študija ter hkrati organi-zirala tak študij na posameznih fakultetah oziroma univerzah za potrebe strokovnjakov za vso državo. Tako lahko v perspektivi ne-kaj let, če bo vprašainje podi-plomskega študija hltro isn. v redii rešeno, priičakujemo, da se bo kadrovski problem na uni-verzi občutno zmanjšal lin da bo v praksi lahko delalo takoj po končanem študiju na univer-zi večje število kvalificiiranih ln na svojih delovnih mestih *takt>j uporaibnih moči. Izpiti so mimo, sedoj ptide čas brezskrbnih počitnic. Takšna stališča pozdravljamo MALIH INTERVJUJEV Zakaj greš v brigado Mnogi študentje se bodo tudi med letošnjimi po-čitnicami udeležili mla-dinskih delovnih akcij. Največ jih bo odšlo na avtocesto, ne-kaj pa tudi v Kranj, Celje in drugam. Nekatere izmed njlh smo obiskali in jim zastavili vprašanje, zakaj gredo v bri-gado. Kakor vidite, so si vsi odgo-vori več ali manj podobni. Vsi bi radi vsaj nekaj prispevali k naporom naših delovnih Ijudi pri graditvi gospodarstva, vse veseli kalektivno življenje in vsi bi radi spoznali nove kra,-je, nove Ijudi in običaje. # JANČIGAJ MIRKO, KO-MANDANT III. ŠDB POHOR-SKI HEROJI je takole dejal: V brigado grem zato, ker sem zainterera.i vedmo naletteli na gluha ušesa tako pri štlpendiistih kot pri da-jalci^ štipendij. Zaradl tega je raaumljivo, da smo z veseliiem pozdravill dolo5ena stali&ča o tem vprašanju, ki so jih na oenovi temelj iite aoialize kadrov-skilh l,n štipendijskih problemov sprejeii na nedavni seji sekre-tariata Okrajiiega komiJteda Zveee komunistov Novo mesto. KadroviBika komisija prl Oknajmem koanitejiu Zveze ko-mtmiistpOiv Novo iheato je pri aaaaltei teh vprašan.1 uigotovlla, da je v politikl štipendi»ranja mnogiO nef>ravilnosti. ki nega-tivno vplivajo na vzgojo bodoče inteligence. Se vedno so pogo-sti primerl, da med štlipendlsti in dajalei štipendij ni notoeoilh siikov ali pa so le-ti zelo rahll, To povzroča odtrgan.otst štipen-distov od domačiih krajev in od I^odjetja oziroma ustanove, kjer bodo P-o končanem študiju de-l&li. Krivda z.a io je seveda oboij€stra.nska. Darjalci štipendij se premalo zanimajo za žlvlje-nje Studentov, za njihove Tispe-h,e ln probleme pri š'kidijr©cej pripomorejo iazli6ne podpcre, ki jlh daje o.rganizacija RK, DruStvo pri-jateljev mladine, raizllčna pod-jetja, Studentsko naselije in Akademski kolegij. Posebej ^a bi se radi zahvalili Lesn&mu industrijskeimu podjetju. ki ie br©ziplaičn.o oskrbeflo les za iz-gradrnjo skladišč. Zeimljišče, kjer stoji tabor, je bilo last otočiine Kop&r, kl ni pokazala dovolj razunievanja 2ia študentske potrebe, &©daj pa je to zemljišče že postalo last študentsk«iga tabora. Potrebna tredstva za nakup je dal Izw\š-nl svet Slovenije. Taiko štude-n-tom ne bo treba vsako leto znova podiraiti ie izgvsijeaih objektov. V študentekem tabonu je po-sfenbljeno tudl za športno raz-vedriik). Na razpolago imajo žoge, badminton. tabor je oz;vo-čen in moirda bodo letos začeili priirejati stalne plese. Ankaran je id^alen proetor za poletne mladinske seminar-je. L€>tos bo uniiveTzitetini odbor oirganiziral v&ijl seminar za okrog 150 članov organlaacije Zvez© študentov, ki naj bi tu dobili osnove za delo v šluid©n't-ski ocrfianizaciji, ker se pri vzigoji kadirov vsako leto kaže velika vrzol. Na l&tošnjeim a.aksTansk«m seminarju bcndio predavali nafšl znani polltični družbeni delav-ci o vseh vptašanj ih, kl jih mo-ra vsak študent docela obvla- dififti. Somtearj-u bodo prlsostvo-vali v glavnam mSLadši članl or-ganizacije Zveze študentov, ker bodo le-ti lahko dalj časa z uspebom vodili deio organiza-c-ije, n© da bi pri t&m preveS trpel njibov študij, kar je v se-danjih pogojih skraošanja štu-dijske dobe nuijno. S tem bo izghill pogem tako-Imenovanih »večnih funkcio-narjev«, ki so zairadi obilice de-la, s katerimi so bili v organi-zaclji zadolženi, ^aastajall s Sbufdijem tem boflj, ker so te evoje lunkciijie navadno, prevze-li šele v vižjiii letnikib. Ziato postajajo vsakoletnl po-litlčni seminarji v Ankairamu v^dno pamembnejši, ker je po-vpraševanje po kadrih za mla-diinske vodiiterje vedno večje. Kakor vsako leto bodo tudi letos otrganiziramia mednariodina sreičanja, ki jih prireja Odbor za mednairodne zveze. Letošnje ipoletje v Anfcaranu bo torej prav katkor prejšnja leta zopei; zelo pestro, pred-vsem pa bodo tam štiudeintje le-tovaill zelo pocenl in vudotono. Študentski tabor jih vat>i pod svoje platnene slrebe. ne poznajo in ki se bodo po\J*-vili, uspešno reševali, &o na tej seiji tudi sklenili izvesti anke-to med štipendistl in ostalimi študenti iz tega okraja: aniketa naj bi osvetlila probleme okirog štLpendiranja ln ugotovila, kaj bl bilo treba storiti, da bi se študentje temeljiteje seznanjali z dnužbenim uipravljanjem, kar jim bo nedvomno v veliko po-mioč pri njihovi nadaljnjl poll-tiki štipendiiranja in kadrova-nja. Rezultati ankete bodo nedvo. mno tudi pokazali, da je tireba sccialoemu sestavu šiudentov novomeškega okraja posvečati več pozornosti in ga s štipen-ciijsko politiko izboljševati v korist delavske in kmefrke mla-dine. Povečati je treba vzgojnl vpliv štipendij in sicer v tem smislu, da bodo študente spod-bujale k inten.ziviiejšemu študi. ju in k aktivnejšemiu poseganju v družbeno dogajanje. Temeljita Enaliza te ankete bo nedvomno tudi potrdila. da je treba v več-ji meri izbirati štipendis-te že 7 prvih Ietnikih, če že ne na sred-nji šoli, da ne bodo imeJi ž» takoj v začetku študlja materi-alnih težav, ki otežujejo njiho-vo delo in podaijšujejo šrudij, kar j& z ozirom na nove pogo-je šrtuidijja zelo važno. Vsa ta stališča in mnenja so prav gotovo dobra osnova za novo štiipendijsko in kadrovsko politiko v novomeškem okraju. Da pa bi jih realizirali, je pred-vsem potrebno, da se zarnje bo-rijo vsi koimunisti, jija sprej. mejo vsl ljudski odbori, gospo-darske organizacije, komisije zi štipendije in ne nazadnje tudi šludentje. Uipamo, da bo zanimanje no-vomeških komun istov spodibu-dilo tudi komiuniste drugili okrajev, da se bodo začeli t;idl oni boLj zaniimati za štipendi. ranje in kadrovanje študenitsk« mladLne. Ustanovitev skupnih inštitutov Pedagoškl in znanstveno razi-skovalni razlogi ter tud!i potre-be po kdnc&atracij i sredlstev so narekovale potrebo po ustano-vitvl skupnih inštitutov. O t©m je razpravljala študijska komi-sija pri univerzitetni upravi, kl je sklenila, naj se zaenikrat ustanovijo taki skupni inteti-tuti pri unlverzl, ko pa se bodo fakultete dokončno iztfblikma-le, naj bl se ti inštituti evcn-tualno iiastlonilii na Univerzitetna uprava je svoji zadnji seji 22. junija jela predlog Studijafce da se ustaoovijo na inštitutu in sic©r: Inštitut zra matematfko, in mehaniko, inžtltut za Motogijo, irtštiiut za geologijo z dvemaa cddelfcoma: odd«aK>m za geolo-gijo in paleontologijo ter od-delkom za mineraiogijo in P«-trografijo. # RAUTER ALENKA, BRl-GADIRKA 1. ŠDB TONE Zokaj grem v briga- Zato, ker šp nisem bila in mislim, da je zelo korislno 0| SAJNA MILAN, BRIGA DIR II. ŠDB MAJDA VRHOV NIK: Na letošnjo delovno ak-cijo grem zato, ker smo se s kolegi že med letom zmenili, da gremo v brigado. V brigadi sem ie bil in sem se vedno dobro imel. Zame pomeni bri-gada oddih, prijetne počitnice in prijetno kolektivno življe-nje. In končno, v brigado grevn t, UBCEMBBfl 4»!» ib itHUA ^hm ~ l b. v i i.t-» .-*, NA.ifci.rt .iLAML« *->i NAM.t,WNlK -3 njUtNTSKJSGA UISTA« TA /L liHAJAL OD W. MARCA 1*4», UREJEVAJU SO GA KBANCl AMBROZlC OARO BKAIOS RODI MAHEOTA, MILOS ROBE, MILA« 3TARJN tN MTLO8 MIKELtN, KJ JB TtTDJ OBEDNTK PRVEOA UETNIKA »TRIBirNE« PBVl UBTNIK OBSEGA | 3TKVH.K. — - ZADNJO OREDl 8TANB SAKSIDA - Kl CZHAJAJO STIRrNAJ STD^TEVNO NASLETDNJJ UETNIK CTREJUJB BORIS MIKOS, QL4 I 8TEVTLICE. LBTA 1993 PRETVZAMB 8 10 8TEVILKO CTREDNISTVO PRIMO2 KO/AK.. tZTDB »8 STEVTLK OD CETKTEOA LJUTNJDEA OAUT1B IZHA.TA CASCKPIS V 20. STBJVILKAH NA LETO BOODAN PtESA OREJUJ« UST OD H. 9TEVTLKB rv tETMnt* OO 1*. STEVILKE V. LETNIKA. KO GA ZAMENJ^ JANKO POPOVIC IN UREJUJE LIST DO 3. STEV. IX. LETNIKA