Chicago, III., petek, 16. januarja (January 16), 1931 SsbocripUon $«.00 yt*I STEV.—NUMBER 13 - PROSVETA U LETO—YEAR XXI?. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I'trdnllkl liki In upravullkl proitort: >017 8. Lowndal« Av« Offlo« of Public«Umi MAT South Uwnd*W A«« Tnanfcm MM M Opozickmalci t sectatu končno odstopili od zahteve ta Uvel-no pomoč, zahtevajo pa 26 milijonov ta Rdeči krti S t -— Waahington. D. C. — Hoover jevo priporočilo, da kongres dovoli iz federalne blagajne 46 milijonov dolarjev posojila sa farmarje, prisadete vsled lanske suše, je bilo po dolgem ksvsaaju sprejeto v sredo. Dodatek pro-| grešivnih demokratskih senator? | jev, da ae tej veoti doda petnajst i milijonov dolarjev za nakup širil za prizadete farmarje, ki ga | je stara garda silovito pobijala i kot "doio" in "socialistično eke-mo," Je bil pobit v konferenčnem odseku. Senat je dvakrat [sprejet ta dodatek, a v tretje as je podal, namesto tega pa zdaj ivajo v senatu, da Rdeči dobi is federalne blagajne 5,000,000 za nasičevanje stra-jočih farmarjev in dsUvcev. Senatorji progresivne in ds-lokratske opozicije so očitali [ooverju, da je administracijš lila milijone dolarjev bogati-v davkih, zs strsdsjoče pa fehta od ljudi. Hoover je prav apeliral na ljudstvo, naj pri-ipeva najmanj deset milijonov »larjev za sklad Rdečega križa, ne bo treba tega fehtanja, ki preseda vsakemu dostojnemu >veku, naj vlada prispeva 26 lilijonov. ■/Vsota $46,000,000 za far**J le se sme porabiti le za nakup lita za seme za bodočo letino in rsoto vrniti. 0 »mate delavcev odstavljenih Is delavnic New York Central železnice Cleveland, O. — (FP) — New fork Central železnica je zaprla Voje delavnice v Collinwoodu In to je osemnto delavcev isgifti-delo. Te delavnice niso obra->vale več tednov pred praznik1 ko so obnovile obrat, je lokal-Časopisje poadrsvilo ta dogo-in ga opisovalo kot snak za rrnitev proeperHete. Delavnice obratovale samo pet dni, na-ir so bile spet satvorjene. O tem ■časopisi prinesli nobsnega iila. Enaka poročila o odalovitvah lih delavcev prihajalo is ¿desničarji, ki so upoelenl pri | Railroad Co., pripovedujejo položaj ni bil le nikdar tako tren kot je sedaj. Železničar-s starostnimi pravicami mojo sprejemati slabša dela, ker nadaljuje z redukcijami ivcev, čevljarskim da- Irockton, Maas. — Lastniki rljarskih tovaren so naznanili ije meed sa deset odstot-Delsvci, ki ao organizirani k Shoe Workers uniji, glasujejo o tem vprašanju, se bo večina Izrekla proti i ju, je stavka neizogibna. davek aa rdeče kravate . ita. Ga. — Poslanka Bes-Kompton je te dni predlagala Iržavni zbornici, da as naloži rsk na rdsšs kravate ia sicer dolar sa vsak daa kolikor če-kdo nosi tako kravato. Pred$ednik izziva ■mtomtorje ateme ljuje govorice a administracije s trustom sldk Waahiagtoft, D. C. — (FP) — Predsednik Hoover je trdovratno molčal, ko ga Je senat poaval naj doksie, da ni on naročil novim članom komisije sa električ no silo, da ao odslovili računskega šefa Kinga in sdldtatorja Rus sella, ki sta se več let borila proti grabedtvu elektrarskega tru,-sta. Namesto tegs Je Hoover po-slsl senatu izzivalno noto, da ne bo predloMl imena članov komi sije v ponovno odobritev. Naloga senata sedaj Je, dogna ti varoke. zakaj sU bila dva človeka, ki ata prihranila ameriškemu ljudstvu na milijone dolarjev, ki b| jih drugače pograbi elektraraki trust, odpuščena ne-nagloma. Kakšne obtožbe ao bi le dvignjene proti njima in kdo Jih je vlošll? Ali je Hoover aam naročil novim komiaarjem odelo-vitve. In če Je, ali Je bila to po-Bledica tajne konference med zastopniki trusta elektrike in ad ministracijo? Hoover ni odgovoril na nobene teh vprašanj. Namesto tegs ae je postavil v pozo razžaljenega Junaka, Id brani pravice avojega urada pred sdbičnimi in slavo hlapnimi senatorji. Ignoriral je vza važnejše dejstva glede tega vprašanja in skušal oprati novo-imenovane člane elektranske ko misije. Ignoriral je fakt, da je Smfth, eden od komisarjev, ose bno prosil Russella, naj mu pomaga. da $m> senat potrdil njego ja. Russell ja ras ora. Forrest Bailey, direktor Udi le za ameriške civilne avobod-ščine, je nasasnil. da bo njego va organizacija vložila priziv proti odloku pri meatni vladi, -z- ^^LOÎsAJ ŽELEZ llCARJEV V AVSTRALIJI Avstralske želesniee delajo Isga-bo In posledice morajo trpeti železniški delavci mmrnmmmtmmmm Sydney. — (FTP) — Depresija je aelo udarila delavce na av strelskih železnicah. V prošlem letu eo imele železnice v žeetih avstralskih državah $60,000,000 deficita. Vzrok ten\u je kompe-ticija avtobusnih kompanij in znižanje prevoza na tovornih vlakih. ; > Avstralske želesniee so bile zgrajene s denarjem, ki eo ga vladi poeodfil ifritaki bankirji. Ker ao želesniee sedaj zabredle v deficit, bankirji zahtevajo, da mora vlada balandratl budgete, Če hočejo dobiti nadaljna posojila. Nadalje zahtevajo preureditev v obratovanju železniškega sistema tako, da bodo železnice delate profite. Državne vlade v Avstraliji so radi tega uvedle drastično ekonomijo v obratovanju. V vaeh državah je bila uvedena racionalizacija dela. To se pravi, da je bil delovni čas podaljšan od 44 na 48 ur na teden, poleg tega pa ao bile znižane mezde ss 10% in veliko število ždlesničar-jev je bilo odslovi jenih. Odlok arbitražnega razsodišča, ki Je bil izdan pred enim letom, je bil au apendlran, da so železniške u-prave lahko reducirale mezdo. Uradniki Avstraleke železni e#eyJevo povabilo, ksr ne marajo plesati po novi politični lestvi. To bi bila sanje sls bs poteza, posebno če vpoštev obležal mrtev In dr. Hejns je bil Ishko ranjen na glavi. Ubiti Capone-Jev nameščenec je stanoval na 2900 6, Avers sve. Morilci so ušli kot po navadi. V Chleagn snujejo novo stranke Chlcago. — V teku Je akcija za ustanovitev nove delsvske stranke. (Hbanje vodijo bivši člani farmar-labor stranke. V prepričanju, da ae organiel-rani amsriški delavci atrinjajo s Idejo, ja David McVey, uradnik v tesarakl uniji in bivši načelnik farmaneke stranke v okraju Cook, sklical zlnirovanje v Lat-hera dvorani. Na Zborovanju Je bil lsv<4Jen komitej, čigar naloga bo izdelstl ustavo IS Izbrati I-me novi stranki K|*>nsWjl ae nadejajo, da bo atranka dobro organizirana do 1. 1962, ko ho v te-ku kampanja za Izvolitev pred ssdnlka Združenih držav. MEŠČANSKI LIST URGIRA SOCIALNO ZAKONODAJO Obsodil je guvernerjevo komlsi jo radi acodločnoetl pri re vanju problema brespœelnoet Chlcago. (FP) — Redko kdaj se zgodi, da bi meščanako časopisje zagovarjalo delavske Interese. V tem je bila napravljena Izjema, ko je dnevnik "Daily Times" v urednižkem Članku pri nesel ostro kritiko, naslovljeno na govemerja Emmeraona in njegovo komisijo ss pobijsnje brezposelnosti. Članek urglra govemerja, naj imenuje .rugo komisijo v svrho študiranja savn rovanja zoper brezposelnost, ki naj predlošl potem državni legi alaturi definitivnl nsčrt solucije problems, rnerju očita, /la ni za rešitev brespoeelnostl doslej storil n Mesar. Dal Je le nekaj Obljub glede Izvajanja programa javnih del, ki pa se še niso prlčels. Pravi, da Je njegova dolžnost, da stori nekaj za brespoeelno, ker aa ma obljuba niso dovolj« "Zavarovanje proti bresposel nosti je najučhfkovitejža reme-dura sa odpravo brssposelnosti", pravi ursdnik, "Governor bi storil veliko uslugo ljudstvu, če bi se pričel zanhnati sa to vpraša-njs. Ako delavec isgubl pri delu roko ali ss drugače poškoduje, Je protektiran S zavarovalnino. A-ko umre, Je njegovA družine pro-tektlrana. Toda v slučaju izgube dels, ki Je edina garancija sa preskrbo njegove družina, se ne more'obrniti nikamor za protek < ijou Prepusten Ja avnjl usodi in nlme 'se ne imen! sanj," *** ' PoHri js aavsilis aa arad plsskar tkš ualje Philadslphla, Pa. — Pstlno-semdeset Člano\ pleskarske u nijs je bilo aretiranih, ko je po llelja nevalils na glavni stan a-nije, kjer so pleskarji čakali ns delo in med tem Igrali karte Obtoženi so bili igran j s ss viso ke vsote, dočim uradniki unij* Izjavtiajo. de nimajo bresposel al oMskarJi dovolj denarja sa zbornid odobrena s 70 glasovi mbtvo najobhodasjšlh potreb- i Min. ksj šele za Igrr. IjaM haIMA A ŠSMSAS. IliptMfl ?0|M 9 lasti' kalozo Umrljivost aa to bolaanlja padla sa 28 edalotkov v dveh letih v Chleagn , Chlcago, IH. — Dr. Benjamin Goldberg, direktor mestnega sanitarije ss tuberkulosns bolnike, poroča, da ja umrljivost za jati-ko v Chicsgu psdls sa 28 odstotkov v zsdnjlh dveh letih, V Chi-cagu danes Omrjs msnj ljudi zs to boleznijo kot v katerem dru-gsm večjem msstu v Ameriki. V letu 1080 Je bila v Chicagu stopnja umrljivosti sa tuberkulozo 66,1 napram 100,000 prebivalcem; v prejšnjem letu Je bils 70.4 In leta 1028 je bila 64.0. Dr. Goldberg Je objavil tebe-lo o razmerju umrljivosti ss tu-berkuloso v devetih nsjvečjih ameriških meetih v letu 1080, Tabela, ki kaše, da je umrljivost v Chicagu najmanjša, sledi: GMssg» ».»»»•••«»•»»»■»•»••'> šS.i Now Vork ,.,!,,iiiiuHiiiii WS Philadoipbis ,..,..,,,..,...».. SIJ UoUoll .,.,.,»,.».».MJ 1 m AsfsU« ............. ,,,,.101,0 Oavelsaš •<»>>»,»•»»»,»»,,♦•, Š6,T RsUhaers ,,,.,,,»,»•♦»,••»»., ilM Sosten ,',,«,,,.*, »V* t * • 77S PitUborgh ,, *.............................71A Poročilo as dalje glasi, da Je umrljivost veliko večja med zamorci kot bstokožci, s tudi med zsmorcl pada. V zadnjem letu je odstotek smrtnih slučajev zs Je-tiko med belimi v Chicagu padel od 66.0 na 46J, med črnimi pa od 100.6 na »46. V teh številkah ss vidi velika raallka med žrtvami bslopoltns In aamorske rase. V letu 1080 Js bilo zdravljenih 62,000 bolnikov te vrete v Chicagu. štejejo v Chiesga Chlcago. — Dne 18. Januarja se Je začelo novo Štetje bresp« *»lnlh delsvcev v Chicsgu. Ate t je bo trajsio dva tedna In 1006' števcev je na delu. Obiskati morajo vsako hišo. fttstje vodijo uradniki zveznega censusnegs biroja la odgovori ns vsa vprašan is so sbvsaal. Farmarji grozijo a stavko * « Nessdovoljni se s odlokom, ki ga je Izrekel King Grays Lake, III. — (FP) -Več kot tisoč farmarjev is ssver-negs^llllnolsa je napolnilo neko tukajšnjo dvorano, da protesti rajo proti! odloku dr. Clyde L. Kinga, ki je odločil, da morajc oni nositi breme snišanja cen mleka, kot so sahtevale čikaške mlekarske kompanije. , Mnogo farmarjev je priporo čalo At raj k kot edino sredstvo proti snižanju cen. Ifcko so storili pred dvema letoma ln sma< gall. Navzoči so sprejeli resolucijo zahtevajoč Kfogovo reslgnacijo Is arbitražnega odbora, ker Je f svojim odlokom pokazal diskrl mlnacijo napram farmarjem, Resolucija nadalje zahteva, ds se imenuje nov aitoltražni odbor v katerem naj bodo trije farmar JI ih trije ssstopniki mlekarskih kompaay. (i rož nja s stavko je dobila odmev tu družbi, ki Je bil tudi pobit, ja to Morit.4 Am ki sta ga posasrs čenča dabMa pri Prečkanju, je skočil a ceete in ss prevrnil ns stfrsnem polju, ■is Clevelandai Umrla Js Gay 2nklsržlč, sUrs 81 let In rojena Ameriki; bila Js članica dru-žtva Mir št. 142 BNPJ ln sspu-šča možs in žtiri otroks, Bivsls Js v Loralnu, RADIKALNA IZ-JAVA CERKVENE ORGANIZACIJE Odobrava vstaško gibanje v Indiji in na? Kltajekem Ur HvaU uapehe sovjetske vlade Chlcago. — (FP) — Tajniki najvplivnejših komitejev meto-dlstično-eplskopalne cerkvene organizacije ao na avojl konferenci v Chicagu iadall proglas, ki je po svoji vaebtnt najradlkalneJŠl od vaeh, ki jih Je že kdaj Izdala aku-pina predstavnikov religij- V proglasu poaivajo vernike, naj ae pridružijo boju sa svobodo, ki jo vodijo zatirani narodi v Indiji, na Kitajskem in v Turčiji, boju sa odpravo vojn In revščine. "tivimo v dobi, ko ae tlačani narodi prdbujajo in zahtevajo svoja pravice," aa glaal proglas "Indija, ki Je aicšr aa vrgla nssii-ne metode v boju proti britaki nadvladi, je stopila v vrata velikih narodov. Kltajaka, ki ima pred aeboj na tisoče problemov, ki čakajo rešitve, aa ja oprijela dela s novo allo In energismom, ae js postavila na čslo tistim, ki zagovarjajo pravics delavstva do produktov, ki Jih produeirajo. Turčija, druga žrtev braavestne in koruptne vlade, kaže muslimanskemu svstu pot k novi sreči in blagostanju. "Zamorsko prebivalstvo, lako-llčano ln saničevano dolgs de-atlatja, sa upira, da bi sa s nJim ostopalo' kot s llvlno in lahteva voje človečanska pravics. TlaČe-ta plemena postajajo glasnsjša • svojih »ah tu vato ss pravičen ieleš ibogaatva ln prllošnoatl. "Boj ae je tele prišel ln ns bo oNČan prej, dokler Ze ne odpra-i velika rasliks, ki je od ia, da ae na eni strani nilijons ljudi v največji ravšči Mm il, dočim se na drugi strani ma-a skupina privilegiranega sloja /al J a v neizmernem bogaatvu. "Ideja, da vlada, ki ao prlprav-Jene Irtvovatl na stotisoča ljudi v krvavih vojnah, aH predstavni-ki religij, ki blagoelavljajo oroš-^e v te namene, nlao vredne podpore civiliziranega človeka, dobi. va čedalje več pristašev. Revolucija proti diktaturam in tiranom, ki teptajo človeške pravice, je upravičena in naša organIsa-djs Jo bo zagovarjala v vaeh slu-čajih." Kiripasja zi zavarova- H|A L>MoslassN ■ja pron DraipoMiaosii soclalistUaa atranka v New Yerka preo MtMiiM em Loa Angelea, Cal. — Mias Clara Bow, znana junakinja v filmih, toži avojo blvžo tajnico In tovarižleo Delay De Boe, da jo Ja okradla aa $86,000 In da je hotela iz nje laallltl $126,000 z grožnjo, da obelodani neke nje-ne Uubasanaka škandale. Pri razpravi pred sodiščem je obto-1 žena Daisy ras raskrila romanč-ke in to raskritys je narsdllo Cla-| ro histerično, prsčltanih je bilo 86 ljubezenskih pisem In tels-l j t ■ gramov od mnogih Clarinlh ljub- Vodi jo ^kov in plkaatnoatl v pismih ao ailno zabavale občlnatvo. Zabav-« { —— na obravnava ae nadaljuje. | ( New Yoi*. — (FP) — Nor-■ , man Thomas, Haywood Brown federacija pripravlja ln drugI prominentnl voditelji nKu prohlhlblrijl socialistične stranke so otvorill Miami» Fia. - Kksekutlvl A- k«mP*nJo, da dobijo milijon merilke delavske federacije, ki P**«" " ^ tu zboruje to dni, Je bil predlo- [«vanja proti brmpoaateoa* Id ten načrt kampanje za modlfl. bo predlolsns drlavnl sbornlcl v kscijo VoUtsadovegs zakona, uvsževanje. Kedttracija zahteva legsliziranjs É V vs<»h n^wyorlkih okrajih bo lahkega piva in vina. Imenovan "»-tstranka IJu-bo poa^bni odbor, ki bo vodil ^bodo nabirali podpise. V kampeojo in pri tem gibanju l>o P*lc J« ft rečeno ck «> Wle vas pomagalo 14,0raclJ, ki istfajajo časopise In prodajajo cigarete, tej, tpeh In najnovejšo pasto za Bobe Ameriška kultura es standardizira natančno po tempu masne produkcije. Privatni industrijski kapital ja okupiral vee. Tudi cerkve eo njegove dekle; tudi javne šole. Privatni kapital diktira, kaj ee sme pooSevatl v Javnih Mali In kdo sme poučevati Diktira tUdI, časa ne smejo veraU pridi-•mrji, protestantski In katoliški, pridigati. Privatni kapitalizem ja danes najviija oblast v Kdrufealh drtavah Vee druge obla-sM eo poet rs n»ke In otepi I na; so le formalnoot danes ie splošno rasširji »enkrat Is aamo mnenje i sama mnenje In ne todi »kom ni dajali niti epoji «tU. Vee alkoholne pw' JANUARJA mm Vesti iz Jugoslavije J (FMalmkU Um PninU v JamltvijL) DVE PUBLIKACIJ koledar — vzakofeUI (Ljubljana, 27 4ec. 1980 Danes »o prejeli sadružniki in dve svoji publikaciji _ vsakoletni zadružni koledar januarsko Število svojega kul mesečnika "Svoboda". Zadružni koledar j« a svojim ijem za 1. 1981 stopil v XII.-llk. Začel ga je fcdajati An-Kristan lete 19U ter ga u-/al ln izdajal vaako lato do I Le v vojni in v letih po ini ni isbajal. LeU 1915. nt ii ter je začel spat izhajati 1 Letošnji koledar je uredil retko Kristan, sin pokojnega itona Kristana in tajnik Zveze zadrug v Jugoela-Koledar je posvečen sporni-Antona Kriktana s Strani ¿e- cerkvi ja klečal pred oltarjem moč stražnik — ki je odpeljal moža na stražnico, kar ao uvideli, da imajo opraviti z blaznežem, ki je versko blazen. Odpeljali ao ga domov, v Globoko. «Prenovljeni bogovi. — V pon-deljek je orrtnifttvo v Cerknici aretiralo dva tujca, ki ata doma k Novega Sada in ki sta imela čuden poklic: prenavljala sta bo-gove, ukradene bogove. V novi vasi pri Cerknici sta ae u taborila ter »ta po bližnjih krajih tc* gala bogove a križe v, jih prepls-skala in prenovila ter apet prodajala dalje. Pri tem poahi se jima je zelo mudilo, tako da sta marsikateremu bogu kar nogo odtrgala ter ga kar tako s eijp nogo prodajala. Ce je kakemu bogu kaj manjkalo, sta ga zakrpala in prepleskala ter prodala za novega Ta obrt jima gotovo Spet Trkevtje la Mereče. — V rovu je zaaula velika plast premoga Franca Dolgunoča. K sreči so ga potegnili Še živega izpod plasti. Mm v upravo «KM-isliMličnega T Mariboru. — V Stri raosvfiTA > - «rio „nSod. MM J. - po: ka" in nemikaJ**Volkastimme , —, J _ — M« J*' "F«"»», m liro I ^ - —7— r' ni mnogo asela, a sta ae menoa je m v revolverju še en naboj v »drugarjev ter je pre od tega preživljala Z bogovi na cevl in uko je dotoll Kvača v gla- del P08^ vrvi krog vratu ata hodila iz va- vo ^ ki ai ga j, bil 8am%. mu ddu. llnoffo nieiro ■ An voai for nnnuUl* borove__1 mi 1___.__/«.__ igovemu delu. Mnogo njego- gi do vasi ter ponujala bogova prijateljev, aodrugpv in so- Bs prodaj. Naš verni kmet jih iv Ja napisalo za ta koledar j® tudi kupoval. Zdaj so oba are-jje spomine na pokojnika, tirali. ' I rano Je tudi glavno ztetistV- otrok a sankami v Dravo, r-gradivo o pokojnikovem delu pubUekt in stvaritelj raznih tm* in snaga M MarDoru v g konča." Najef je sobo v hotelu tonov socialnega skrbstva. ppgdmestju Studenci so ae otro- ^¿^ se iVklenir^io iku-ri del je posvečen zadružnim )Ci MnkSli nz obrežju Prave. Mod Tra,tnflL " ^ ^ gnal. Bil je pri priči mrtev. Pozknz aamomora. — V Ljubljani je bfl zapoalen kot pekovski pomočnik Albert Ribezi Iz _ VL^;--:— 7 Vojnim pri Celju. Radi neke SV^tiZf, I***"1 * čttaiic in snega. V MaruonijV kon&l_ vr.*.. ^^ v hot.lu Jem ter je priebčenih jo referatov z mednarodne-zadružnega kongreaa na Du-ju. V tem de|u je tudi važen sk s. Mentona iz Detroita o ln naaaljapoih v A-¡ki. V leposlovnem delu je ena Petzoldova pesem /em prevodu Ur v 4-prevodu črtica 'Trije po-jiki". V iztem delu Je priob-tudi članek o bletu SNPJ la-Jože Kovač je prispeval mla-(o pesem "Kdo so naši o-ki je bila objavljena že linakem listu, Chteago. — ii koledar bodo poslali na-Iružniki tudi našim ameri-1 zadružnikom. Svoboda" je edinf kulturni ilk za slovenske delavce in letom 1981 stopila V svoj tre-letnik. Mesečnik izdaja delav-kulturna organizacija "Svo-1", ki Je na svojem zadnjem sm aboru sklenila, da bo po-svoj mesečnik ter je po-sodrugo v kampanjo zz pri-■ novih naročnikov. Jato števgko je uredništvo še adaj pred novim letom licer na 62 straneh. Torej je I kar cela knjiga. Gradivo v številki je zelo dobro izbra-najdeš v tej številki. naj-gradivo: članka in le-1 stvari^pesmi ln povesti, tej številki je priobčen za povazti ruskega pisatelja i Jeva "Ura", ki bo kha- Povazt prevaja Mile Klop-Tone Maček je prispe vsi po-"pogodek v hotelu «GratisV Bij je napisal članek o "Zdru-lAftavah Evrope", Cvetko m je napisal daljši članek o Dvanjski kulturi novega Dii-ki ga pojasnjujejo pele« statistike tudi kopa lepih 1j novih ddavekih sts-ij, ki J«i je sgradHs in jih ii dunajska rdeča občina, maje tndi razprava o pro- ciji in prolstariatu, Id aa 00 jevsls. Ivsn Vuk objavlja Ijfteo "Prisvojeni travnik" mnogo drugega gradiva Je, sta*zastopana Tone Cufsr KAopčič. stran revije je nasli-nan slovenski umet-ikar In ja nekaj aevega In oblika revije je ta- Tratnik, se zaklenil vanjo zzku-ril v paši, potem pa odstranil pločevinasto cev v dimnik, Uho da je plin in dim uhajal v sobe. Na* pisal ja še poalovilno pismo na brata. Potem je biikona onemogel Hi govoril jeoljaje neke nerazumljive stvari. Sobarica je |U-Šala ter ppklkala stražnika. Dobil so samomorilskega kandidata nesaveztnega, prepeljali so ga v bolnico, kjer «e je zavedal in so ga naslednjega dna ša odpustili. NašU ao v hotelu na mizi več poslovilnih izjav, a samomorilcu vendarle nI uspelo, vzeti z! življenje. ^^ ¿¿¿JA . lej. — Iz Sarajeva poročajo, da - «o v državnem rudniku JKakanj Umrli ao: V StoHcah posest- ^gVj betroleja. VH Kšk- L ------nju ao vrtali v zemljo, da bi na- malimi sankači je bil tudi triletni sin inženirja Ferenca Fritz. Po nsareči sli kaj je Fritz zadel ti sankami v nekoga drugega tako nesrečno, da je f>ttz na zankah zdrsel preko ceste pod železno ograjo skozi in navzdol proti Dravini strugi. Sanice so presloo-čile nizko grmovje ter planile naravnost v Dravo. Ljudje so prihiteli in skočil k obrežju ter od-reveneli pri pogledu. Oče Fritaa js bil navzoč, aszuft je brž vea praztrzžen ^čevlje ter planil k Dravi Pozračilo se mu ja, dz je prinesel sinčka na breg, a sinček je zzprl oči. Bil je mrtev. Doili zdravnik je ugotovil smrt nik in trgovec Alojz Pečnik, star 80 lat; na Hudem pri Kovorju je umrl Miha Praprotnik, posestnik; v Ljubljeni je umrta vdova po Alojzu Podboju, davčnem nadupravitsUu, Alojzija Podbo-jeva is Kratsarjeve rodbine iz Kamnika. Bila je hudo bolna, na prvi božični dan je v Ljubljani v bolnici umrla; v Ljubljani je um ris Fsrtči Svetlin; v Mariboru so nsMi v njenem stanovanju mrtvo 88-letno Olgo Rupnik, trgovka s periom. Zastrupila aa je s svetilnim plinom. Ali je napravila samomor ali pa ja po nesreči umrla, fo ugotovila šele obdukcija V Postojni je umrl tesar in poeeatalk Martin Gorjanec, atar 74 kt V Slovenski Krajini je umrta Terezija Kleklo-va, mati bivfej» klerikalnega po-slanca Jožeth Klekla Obstreljena — V soboto zvečer so skušali neznani vlomilci u-dreti v Goldovo hišo v Krškem. Prepodili se Jih. Torej 28. dec. zvečer pa sš jc spet pojav« neznanec as dvorišču in ko ja stopila 20-letna uslužbenka Antonija Krneč k hiše na dvorišče, je opasflz v temi možko poetavo. Zakričala js "Kaj pa počnete tur Tedaj pa je počil atrel In Krnačovi jo preetrelilo drobovja IfsiBznsf ja AsŽal v noč brez sledu. Bolnico so prepeljali v krško bolnico ter jo upajo ozdraviti. Ptspljsnst. — V torek dopoldne js nskt šelsaniški delavec pri Litiji našel v Savi možko truplo utopljence. Pokllcsl js orožnike, Id so truplo potegnili ns suho ter prepdjsli v mrtvsšnlco v ftmart no. Identitete ugotoviti niso mo- boljša bo lahko revija Za-priporočati naročnikom, naj ■I novih naročnikov. V ti js upravs "Svobode" pri i" upravi. Vašdmo > alovenskega delavskega kul. t DROBNE Vtfn „ ^ _ tli tdkoj, kar nI Imel utopljenec 'is res treba "Svobodo" nobenih Iktin pri sSbL Pač pa so v vsako dskvako hišo. In n-UvnJ^vih ksmjmja več bo naročnikov, tem več- ksr priča da se je utopljenec 00 tmrxxmmw' „m utopil. Orožniki na Dolskem so po dognanju ter najdbe domnevali. da gre mogoče sa pekovskega mojstra A. L., ki «s pogrešajo že od 8. decembra Si za sb priklic sli v mrtvašnico In ja v truplu res spoznal svojega očeta, ftel je v smrt bržkone radi tega ker mu oblasti niso do-volile novo pskarljo. Obupal je ia dsjsl domačim: "Adljo, živite se kakor hočete T To je bilo 8. decembra Tedaj najbrž je bfl š» sklenil, da pojde v Savo. Nadeval si je kamenje v tepe ter pognsl in nemška "Volksatimme" V upravo poslednje je bil te dni k v rt en vlom, pri katerem so neznani vlomilci odnesli 6000 Din v gotovini. Ker ni izključeno, ds r> t^ sz nekak političen vlom, uprava ^olfciltlmme" razpisala 1000 Din nagrade zanj, ki Izsledi brivce. Po nesreči se ja ustrelil na bo-žični večer v Zagradu pri Celju češkoslovaški državljan in solastnik tovarne bičevnikov KvaČa Praznovali so pri njem doma božič po stzrih cVAkih običajih. In tako je hotel Kvača proti jutru kstreliti ndkaj strelov v zrak. Dz se prepriča, ali samokres funkci-jonira, je v sobi še vzel naboje k revolverja ter jih položil ha mizo, v žali pristavil revolver na čelo ter dejal: "Zdajle se pa bom" — in je sprožil K neerači vauer šli nove plasti premoga Pri tem so naleteli pri 200 m globini prvo plast premoga pri 800 m v globini drugo plast premoga ko pa ao vrtali še dalja ee je poja* vila temno mm ena voda, ki je smrdela po bencku. Takoj so ve< deli, da so prišli do nafte, ki so jo odkrili še na mnogih krajih v Bosni. Do sodsj ao dvignili «s kakih 8900 litrov nafte. Zdaj preiskujejo in ugoUvljajo, koli ko ja nafte v zemlji ln ali se bi kplačalo. kkoriftčati jo in začeti a producirsnjem iste. Nesreča v Trbovljah. — Vsakdan jI dogodek: Pri podjetniku Dukfču, ki ima y najemu od Trboveljske družbe dnevni kop Dobrna v THbovljah, se ja pripetila težka nesrsča. Vrv na vzpenjači se je utrgzlz ter so vsi vozički zdirjall nazaj ter ae zaletali v delavca Julijana Kolešo, doma k Medjlmurja Poškodovalo ga ja zelo. Odposlali so ga v ljubljansko bolnic* a Je malo upanja da bo okreval. Vaskdanjl dogodek: med rudarji prfck ds nesreč vuk dsn, vssk teden slcoro do smrtne nezgoda NOVIOE M> vlog za poftalijančenja priimkov so zopet rešili na trlaški prefekturi. Prevedba so kvršane precej enako, kakor doeadanje. V Trstu živi neki Franco Ue-bezeit von Burgzzhwart, ki Je k-premenil svoj priimek v Bon tempi di Roecazpada. Za rektorja trgovske univerze v Trstu je imenovan prof. Menilo Udlna rodom Istrsn, ki js eden nsjmlajSih profesorjev ns zsvodu. Fašistične navine fs po-idravljajo kot toplsgs bores za kpopolsltev tržaške uaiveflm s fakultetami, ki bi mogle najbolje vršiti ekspanzijo italijanske kulturs čes grantee In kensčKI no%, 1 *»krajlne a starimi Promo. dj aa doktorje jro.|**iur*klh In trgovskih vsd js bRo po izpitih v novembru U, med njimi Bruno Godias k Trsta. Viktor Kjuder k TrsU In Stsnkdsv Vugs k Poljska vlada hoče kločlti k trgovske konvencije s Italija kla vsuls, po kateri ja dovoljene ita- MOČ DETINSTVA — Ubijte ga! - . . Ustrelite ga!... Takoj ga ustrelite, lopova 1... Umijte ga! Vrat mu zavijte, morilcu! . ,. Ubijte ga, u-bijte ga 1... to kričali moški ln šenaki glasovi. A Ogromna množica ljudstva Ja vodila po ulici zvezanega Človeka. Visok in ponosno vzravnan je stopal Človsk trdno in dvigal visoko glaVo. Na lepem, mola tem obrazil še mu je poznalo za ničevanje in ofttčenje nad ljud stvom, besnečlm okrog nJega. Bil je iden onih, ki ao se borili v voJAl ljudstva proti vUdi na stranj vlada. Zdaj so ga u-Jeli in voditi na morišče. hočemo? Moč ni vodit rani. Kaj hočemo? moč oni. Ce je treba umrimo, menda že biti, — je pomislil ksmebnil m je in ako-rameni na krike, ki so iz množice okrog no na n Zdaj i umreti, mora človek, mignil z se rzakfali njega. u £ , i — ToW'je policaj! Se davi ja streljal no nas 1 In vodili so fa dalja, na trg. Ko so prispeli v ulico, kjer ao ležala še od prejšnjega dne .nepospravljena trupla upornikov, je začela mnošfei ša bolj bea-MU. — Cemu odlašati? Kar tu ga nstrallmo, lopova. Kam bi ga še vodili?'*— ja kričalo ogorčeno ljudstvo. Ujstnfk je molčal in samo ša bolj dvigni glavo. Zdelo sa je, da le bolj sovraži sodrgo kakor ona njega. — Vse'pobitil, Smrt špijo-nemi 8mrt kraUeml Smrt farjem l In «e izrodke, te plačane duše je treba tudi pobiti. Ubijte ga, ubijte ga! — so kričale ženske. t u1 Toda voditelji množice so bili sklenili privesti ga na trg in tam obračunati gjtjim. Do trga nI bila več daleč, ko se ogorčeni kHci-r množici nenadoma iiMknlli in Iz zadnjih vrst se ja sačui obupan otrOlki glasek: ^ j « J — Papa i Papa! - ja klical šestletni deček vWobjokan Is aa prerival skozi množico k ujetniku. r- Pzpal Kaj pa počenjajo a teboj? Bašak^V^eVa/t Vze. mi me, vzpml mef.,, Kričanja je ponehalo na oal strani miMžioe, < Kakor pred nepremagljivo. allo sš je množica u-maknila in ga puščala vedno bil. še k očetu. , . — Kaka arčkan Je I — aa je začul iz množice ženski glas. — Koga iščeš? — je vprašala druga in -sa sklonila k njemu. ^ — Papans! Pustite me k nJemu! — ja, prosil deček solznih — Paiii domov, fantek pojdi k mamici, — se Je začul iz množice moški glas. . UjetnA je bil le zaslišal sin-ffkov glss in slišal ja tudi, kaj so govoril 1 ljudje. Obraz se mu je še bolj zmračil. . .. — Saj nima matere! — Je vzkliknil v odgovor onei^n, U pošiljal fantka k mamici < Fantek m Je prerival bliže k očetu. Slednjič prerinil do njega in mu naročja -t Is mnažice so ss šs vodno razlegali klici; « — Ubijte ga! Obaaite ga! U-streli te to hlapčevsko dušo! — Zakaj si pa ušel š doma? — Ja vprsšel očs sinčka. — Kaj pa nameravajo početi s teboj ? -t- ja zajecljal dečA. — VetJtaJ stori? — ^irT; — Po^aš Katico? — Hospdo? Kako bi je ne poznal! — Tozej pojdi i nji in počakaj tam. /š* pa . . . pridem. — Brez, tebe ne pojdem nikamor, ji- d* j al deček In sapla- vedno ie v - ZšUfb ns pojdaš? Oni ta t , ^ ubijejo! — Kaj Je, nič hudega ne bo, nič se se PuJ «ame. In u jetnik je poaUvil fantka na tla In stopil k moža, ki Je vodil množico. t - Cujtf, — ja drjal, - a-WJte ma, kakor In kadar hočeta, ti na poljskem teritoriju je az IzzzUavanJe muko TrsU. Ksr M Mla to tržaški plm.tM * snet no škodo, je Intervenira! tr laški dolatnl go«i»<*lsr»kJ svet v ueH MbžMft aamo nikar Uko, da — bi videl on, in pokazal je na dečka. RaavežUe me sa dve minuti in držite me za roko, da mu povem. ds ze s vami izprehajam in da avz prijatelja. Pomirim fa ln vrne sa domov. PoUm — potem pa ubUajte. kakor hočeU. Vodja množice je ualilal njegovo prošnjo. In ujetnik je vzel v naročje sinčka in mu dejal: — Ubogaj, pojdi h Katici. — A ti? ' — Vidiš, izprehajam se 1 temle prijateljem. nekaj ča-1 bova Izprahzjzlz. ti pz pojdi h Katici, takoj pridem za tabaj. Pojdi, bodi priden in u-božaj na oana. Fantek sa ja ozrl na| nagnil je glavo na eno, poUm pa na drugo stran ln ss zamiaUL — Pojdi, dvagez, takoj pridem sa Uboj, 7—r — Prideš? , -M In otročiček je ubogal U- smiljens žensks ga je odvedla is množice. Ko sU zavila v blU-njo ulioo ln se skrila za visoko hišo, je ujetnik dejal: — Zdaj sem pa pripravljen, ubijte me. Tedaj se ie pa zgodilo nehaj nerazumljivega, nepričakovana. V krutih, krvoločnih lju-te je nenadoma zdramila plemenitost Človek je premagal zver In šenski glas je sakll-eal: — VezU kaj? Ispustlmo ga, Uudjs božji. — Bog mu odpusti grehe — zs ja satul moški «las. — Ispustlmo ga. .. .4*-.,! — Izpustimo ga» izpustimo! — je zakričala mnošiaa. In ponosni, samozavestni mož, ki Je le malo przj v dao duše prazirzl in sovralil ta sodrgo, si je zakril obraz z rokami in planil liki zločinec to množice. In nihče ga ni sadrževal. 3 ^ Elektrifikacija člkažklh železnic Sprlngfleld, m.-^Cikzškl državni poslanec Harris B. Galnas ja ta dni pradlolU v legislaturi iredbo za elektrtfikažlja vseh Izjsznlc v mejah čikaškegfc me* sU. Elektrifikacija mora biti Izvršena do l^te 1M In po tem šasu ne sike priti v Chteago noben vlak, ki ga na bo goafta a-lektrlčna sila. Nobena druga sila, k\ povzroča «dim. paro in urad, nI dovoljena. ZelezniAka družba, ki za ne bo pokorila tej določbi, zapade kazni $1000 u vsak dan kršenja, ako U predloga posUna zakon. RDEdl KOVINAR Pred petnajstimi leti je šumel v sobi novinarja Rihkina v sedmem nadstropju kuhalnik "Pri mu«", aaaa je kuhala kavo za južiao, Ribkin sa» pa je končal poročila "našega posebnega vojnega dopisnika":* v "Naravnost od Uubeznjivega generala sem v udobnem in br» zem avtomobilu, izdslku Nnaših junaških zaveznikov, in v družbi sestre Rdečega križa, kaUre pogum o^uduje vaa Rusija, oddrvel na fronto. Naši junaki se niso «menili za sovražnikov mo» rllnl ogenj: planili so is prijaznih, lepo urejenih jarkov in naa veaelo pozdravljali. Nemški barbari so meada opazili naš prihod, kajti mrzlično so podvojili ogenj in sasuH našo neoboooše-no skupino 1 granaUml, plinskimi bombami, zastrupljenimi kroglami pa stičnimi divjažtvl. Ta zadnja kaplja ja napolnila keilh. Besna ogorčenost je ras^ vnela srca naših junaških vojakov. S častniki v prvi vrsti kot neodoljiv hudournik so planili naši orli,v popolnem redu naprej. Napočil ja nepazaben tre-nutek. Sovražnik se Je besno branil, a kmalu ja onemogel, sa-drhUI ln m cpuatll v beg: ia-p usti I ja» na polju deset tisoč mrtvih. ¿Kljub Umu, da smo m zmagovalno in v redu lz strate-gičnih oairov umaknili v poprej pripravljena okope, je sprožila vellčaetna amaga grozoviti kura! Nikoli . Hrce mi ja krševito utripalo." "JašalM je poklicala "kava Ja gotova t" "Takoj!" Rtbkin Ja posUvU piko ln še! Jullnat. v vju™ a. s a 1 f fMv'; Minulo jo petaajst lst> "Pri-mus" js šumel v pobi novinarja Ribkina v sedmem nadstropju. 2ena Je kuhala kavo, RibkJn pa Ja končal članek: "K obletnici kapitalističnega klanja." I "Pred petnajstimi leti zo bili milijoni od domač« grude odtr- ganih, kmetov in delavcev po prekleti carski vladi poalani v krvavo klavnico. MI, kmetje in delavci, smo umirali kot žrtve carjevih rabljev na fronti in i/itub0i zdravje v umazanih strelskih jarkih. Nikoli ne bom pozabi), kako je preUpal wmoji navzočnosti ošabni Čaatnik ranjenega priletnega delavca za to, ker je revež atokal od bolečin .. . Nikoli ne bom posabil bledega obrzzz In žarečih oči U žrtve proleUrijaU. CiUl sem v njih; 'Kmalu napoči ura, pa bost« plačali .P.' Ves zalit s krvjo. je vztrajzl nz svojem muče-nlAkem prostoru . . . Srce ml Je mučno drhtelo ,. " "Jaša! kava Ja gotova !H "Takoj r Ribkin je posUvil piko In je šsl pit kavo. ("K rokodil-M os k v a.) > "Viteški red" za Američane New York. — Zadnjo sredo so se vršile srednjuražke oere-monije v katedrali sv. Patricka. Štirinajst Američanov je bilo odičenlh z plaščem, pozlačenim mečem ln ostrogami ln drugimi inaki vlUzov božjega groba. Red, ki datira k U. stoletja, ja podelil sinovom amsrižke demokracije Ikof John J. Dunn. Podpiranje brezpezeinlh v New fZ^-^SET rVir York. Mestne ln privatna dobrodelne organizacija so v decembru podpirala 68*66 družin bra^poazlnlh delavcev, 80,881 več kot v istem mesecu L 1999, Podpore so bili deležni samo oženj eni delavci a velikimi družinamlT NAZNANILO Naaaaaja aa, da Je cena efk-eom ia eradlno kdajo svlšaaa V dnanuMb flrviv iMfi IM| dlne kdaje je kakor preja Ta velja sz tlans, društva In druge Nsjalžja esna rw? atsMMIMSia ...I ae vaš eglss priobči In koliko aa* iravzU petrožltl Vukj pižiu talna Ia eb pravem lasu, ^Vt šeHU Imeti dabra 'i fWfp^. Philip Gsdlna uprsvitelj Moji vtini iz Julijske (Piše F. Camdsk, Wcet AUk, Wk.) Sicer sam s mojim poročilom malo pozen, toda saj pravijo, da ja boljše pozno kot nobenkrst. Zato naj pričnem. - 0 vtisih Is stare domovine Je bilo ia vet-krat obširna poročeno v prešlem Uko iz Jugoslavija kot iz zasedenega oeemlje, ki obiskal prošlo poletje. Kar pa nisem prijaUU dupUks-clj, da bi se dvakrat ali vaškrat piHslo eno in isU, ae bom v Um poročilu omejil samo na zasedeno ozemlje, ki se sedaj imenuje Julijska Benečija, in deloma tudi na notranjost (talija same. Ko smo po Murni vožnji k Cherbourga preko Parila dospeli v Medano na Italijanko francoski maji, sa je takoj pokazalo, da smo doapeH v d*'< i<» Musaollnljeve dlkutura, kajti Ukoj ko se Je vlak usUvft. se je vsuk cela grupa uniformiranih ln oboroženih ljudi v vlak. To so ftsill vojaki, flnancg, fašisti, karabloerji Ia mnogo Ujnlh de Uktivov, ki so vse prebrčkali. In nsAo prtljago Ur !><>(»'-listi. Naravno, da tako po«U> panje napravi na potnika mučen vtk. Ko smo bolj slaba volja zspi rall našo pnijago, smo si mislili, da bo U oborožene sils osU-la tam na maji. Toda motili as. OsUlI so tam k finančni In cerinskl uradniki, fežl-stovski miličniki In kar«Mnerji ps potovsli s nami vas čas vožnje po leleanlžklh vosovih Ur aas aeznupao gledali, kot da U Mil vojni ujetniki. Tako je raz šas vožnje, ksr Havsks Ue «premija oborožena sik po vssk Italijanskih žsleaulcsh Dssi amo z rsdovedsoetjo gk-skozi skaa nam še popolao-ma taji svat ^a pri Um videti marsikaj sanimlvega, da polsgoma vsaj delno pozabili na tri^tl 1(1 #mo if^ J^^^ vstopu v Italijo, vendar k spomina gs nismo mogli spraviti, kar smo *sdno videli oborožene črno«rajinik«, ki ae nas vedno nezaupno gls^li kot kakšna ne-v^riM iz lahko umevna kako «s potnik počuti, ča ss vozi po oiemlju fa-Aintovsks diktatura. Pot nas, Je vodik od Medane proti Turlnu. Nudil ša nyn Je zelo zanimiv Mflfkd, na obeh straneh proge, ItaUra vodi približno 00. kilometrov med viza-klml gorami, ki zo bita pokriU s snegom, JMI Je 4. junij. Kmet {s so po<{ gorami le sušili seno. »oleg Je fekls bistra raki Is vi-šokih gora; lelesnfška proga vo-«ves ča#irsven nje. Prenehajo visoke gorsjn se odpro Široka poUe, obsa/žM. a koruzo, zraven kaUre ja v dol. glh v rutah zasajena vinska tr-U in drugo sadno drevjs. Ko «mo Uko nadaljevali pot preko Turirta, MIlana In Benetk s Izključno samimi Italijanskimi potniki, se nam je pridružil neki lUHjan, ki se je vračal Is svojih krajev nasaj v službo v Preetra-nek (U Je posUJs med Aent Petrom In Postojno). Ko smo za seznznil! z nJim In povedzll, dz potujemo v tieU kraje, ja U človek prežet fašlzmz Ia iUH-j enakega Šovlnlzms zašel smer-jstl Slovence, mesto, da bi Jim bil hvakšea. ksr so se morali sloveneki šzlezalčarjl Ia drugI dslsvsi umakniti lUlIJanom, ki sedaj šopirijo aa ajlh lju In Jih v sahvalo smerjaJo. i^-i».ii zmot Trat, duel, ju-nlja ** 6J0 na nekdanji južni kolodvor. R« prZišOll Atftirajte za Prosveto! ' •) • i v.hx- O ^ Csfsr* ' LJUBEZENSKA PISMA DELAVCA IN DELAVKE Ko bi me ne biio ne iwt, bi ons prsv go-tovo drugače živela. Z menoj ji jo ps ostalo marsikaj zaklenjeno. In As trpel* je i msm> v pomanjksnju. Ne misli, ds ml je kdsj odi-tals take redi, saj jI nieem dal* povoda in radi «va «« imeli. Vae to sem tarna «poznala, docela *ama, kar gotovo ni bilo težko. A kaj aem hotela kljub apoznanju? Ssj nspoelod nieem ničesar zakrivila. de za odeta nieem nikoli izvedela, kdo je bil. Mogoče bogat goepod, morda lep oficir. Kdo naj mi ga pokale, ko ga ml je mama zame zamolčala? Zdaj moldi na vaa \praisnjs. Mrtva je . . . Ze dve leti zpi. te dve leti uživa hlsden mir. .. . V teh dveh letih aem ji ga tkko pogoeto zavidala. Ko aem Tebe Izgubila, aem izgubila tisto, kar me je v najtežjih trenutkih vedrilo. Ce je bllb kaj le tsko mudno in neprenoeljlva, aem zmagsU z zavestjo, da ae bom po vsem mučnem aredala o Teboj Ur našla pri Tebi pozabo bridkega. Tolažiti zi znal in vliti poguma. Mnogokrat sem razmišljala o Tvoji ču-dodelnl modi. Samo spregovoril si, pa sem po-Mtala vsa druga. Samo pogledal si me, pogledal s toploto, kl je vse razkrila, in še je v meni vriskalo in pelo. Tp je bilo dotlej, dokler se moje dekliške sanje nieo razbile. Dokler oem bila Tvoja in Ti moj. Potem si odšel. Ko jo pa odšla še mama, ko sem še njo izgubila, me je zspustllo čisto vse. Nibde ved mi ni svetovni, nihče me ni poslušal. Po rnsmlni smrti sem bila prspu-Idena sama sebi. Kot mlsdo. neizkušeno dekle. In to v svetu, kl tsks dekleta tako hitro zajame v unldujod vrtinec. Tudi mene Je zajel, tudi mene, Janko; toda^iničil ms ni!-- V teh dveh letih sem bila dovolj, oh, prevod preizkušsns. Tolikokrat sem potrksls ns ttfjs vrsta. Nsjvodkrst zastonj, vdselh ps so ml kje odprli ter ml nudili vssj nsksj dloveškega. Z s trdo delo sevsda. Pa tudi tovorno sem spoznala . . . Tsm sem dobile dovolj ssbi snsklh. To me Je uveriJo, ds ns trpim zgolj ssms, ds tudi druge, prsv tsko mlsde in rsdosti šeljne, okušejo skorsj isto, kar jaz. Sestre sem nsšl*. Mojs grenčlcs se Js spojilo z grendico oetsllh ter postala latja in msnjšs. V tovarni bi mords dslsfs še sedsj, tods dels Je zmsnjkslo In nss Je mnogo šlo ns cesto. Spet sem trksls, spet ml Je ootslo mnogo vrst ssprtih. A tlsts, ki so ee med drugimi odprle, so se ps odprla isto, ds sem okuslls nsjstraš-nejše doživetje svojegs ftlvljsnjs. Pretilo ml Je ponižanje, o ksterem še slutila nisem, da js mogodo. ljubljeni Jsnko! Ne huduj se, de sedsj šs nimam toliko modi, ds bi o tem pripovedovala. Prevod ss bojim, da bi me ne zamrzil In zavrgel, ln vendar zopet vsm, ds morsm povedati, kar storim v enem prihodnjih pisem. Razte-ftila ae bom in umirila. Ti boš pa sodil In raz- sodil Ce me obsodiš, bom obsojena; de boš pa kljub razodetju našel zame toplo in iskreno besede, bom srečna, preerodna . . . Kakor sem te nodi, dragi Janko, le malo spala, tako to noč sploh nid ne bom. Kmalu bo jutro, pridelek dela in dnevnih brig. Kar potekala jih bom, počakala pri zakljudevanju pisma. Za nid dražjega bi ne mogla žrtvovati noči. U prekratka bo, ker bi še in še plaala. ' Mislim ps, ds boš lz napisanega lahko raz. bral kaj mlelim in dutim. In de boš beeede tako Jemal, kakor so mišljene in zapisane, bom imela prijetno zadoščenje, da TI srca nisem zastonj odprls. htoje sedanje občutje je takšno kot bi bol ia rsdošt zakričala v noč, s ne zato, da se moj krik v njeni brezbrešnosti izgubi, temved da Tebe doeeie, Tebe, predragi ... Ker boš moji želji in prošnji po Čimprej-šnjem odgovoru gotovo ugqdfl. naj Te samo še tega prosim, da se v teh mokrih in mrzlih dneh varuješ. Na zdravje pasi. Janko; radi mene in sebe vzemi k srcu moje besede. Gotovo si pri delu v različnih nevarnostih, kar mi vzbuja skrbi. Ljubim Te,/ljubim s vso reonico. Glej, da ne bom po nepotrebnem trpela, glej, da Te kake nesreča ne doleti, saj veš, da bi me potrlo. 1 In piši. ker Čakgm, željno čakam .,. ' h ■ t Drugo njegovo pismo Naj prvo TI morsm povedati, zakaj seyta-koj prvi dsn nisem oglssll. X. Ko smo se prlpsljsll semksj. je bilo z na-v mi vse 'tsko narobe kot bi padli s lutke zvezde ns zemljo. Utrujenost po dolgi voinjl ni blls majhna. Zmučenl ps tudi premraleni smo bili poslani v neko barsko, ki Še vetru nI mogla kljabovstl, zsto se je mrsz z neovirano ne-srsmnostjo Šopiril po njej. Z dovtipi in razbito pedjo smo gs skušali odgnsti, ps je bil viažje trdovraten. Mords ss nsm Je to le zde-' lo, dcajtl prave zime še nikjer nI, s vendsr izglede. kotlu je še tuksj. Besneči nsllvl križajo vsepovsod rsdune. 8em smo teto prišli, ds dogrsdimo neko ztev-bo. Ps Js z delom nsjvodjs težava. Ne bom Ti po4robnoetl našteval, ki predetsvljsjo dolgo verigo nspors. raznovrstnih Neprijetnosti ln krlžev, s se končno zlijejo v eno osmo zadošče-njs> ds so denard, ki Jih ss vse prejmeš, pošteno ln krvsvo zssluteni. A (emu govorim o tem? Hodom TI le pojssnltl, ds mi Js bilo ns-mogode takoj plesti, ker nisem itsšel primernega prostore, s tudi utegnil nisem. Ssj vsš, priti v povsem nov krsj, kjer se nudi osmo polomljeno baraka in nid drugega, ni enostavna red. Ko smo si v par dneh uredili ter se nekako ustalili, jo bilo drugače. Tudi notranje sem so ustalil, da. sem potem našel za Tebe primerno beeede. (MJs prihodnji*.) PROSVETA^ viaeia posteljnina umrle iene. Tramovje Je še zmeraj štrlelo neobžgano na vogalih. Na oknu za umazanimi in motnimi šipami je bil lonček iz brezovega ubjs z uvelo balzsmino. Viljemu ee je bilo vendarle posrečilo kos pušde spremeniti v njivo. Sredi gozde Je bils videti sss, pripravljena njiva, in nekaj ton zemlje in za polovico to-iko oaušenoga barja. A zdelo se je, da so pri tem dehi popustile modi. Posekal je bU brezov gozdič in spremenil jelševje v rodovitno teailjo. Zsdsj pa se Je dvigal smrekov gosd kakor visok zid—U ga je primoral, ds je prenehal z delom. Precej dsas sem stal ns dvorišču zapuščene naselbine. Burjs je ns vso mod brila preko gozda ln žalostno pi skala skozi mojo puškino cev. |Prvi dlan naselbine je zadel svojo pot In opešal 'sredi nje Brez modi je. Ugasnil mu je pismen v očeh In samozavest porod, nega dne ga je zapsstila. Kadar bo cvetela rž in bo šlo žito naših njiv v klasje, tedaj se spomni mo prvih žrtev naših naaelbin No moremo jim postaviti spomenikov, zakaj na tisoče jih je In njih imena so neznana. (Finsko spisal J Osni Aho.) A* P* Cekev: Nekega večera Je sedel v gle-dalttču v drugI vrsti parterja sam okrajni eksektftor Ivan Di-mitrovfrč Cervjakov. Gledal Je in poslušal "Cornevillske zvonove" Ce bi ga bil kdo vprašal, kako se počuti, bi mu bil odgovoril, da je na višku blaženosti. Naenkrat pa ... V povestih naletimo več- PETEK. 1«. JANUARJA — le teko doeti na svetu." Pa sta pet let računala In pomlšljs* la—In {daj ju ns bi nihče ved pregovorili Župnik Ju Je morsl odpustki Iz slutbs In v jeseni sts blls odšls. Tisto zimo ste bi-vala šs V vasi; Viljem Jo tesal hišico ln Je včssifa prišel v žup-nišče ns dnino. Ans Js ps pred is ln hodlls pomagat gospodinji. O blnkoštlh sts ss porodUs. Po svsH4 Js zrl lupnlk u njima ln zmsjevsl z glsvo: "Mlsda sta. naj le poizkuzlta istrebk goščo —g to ne gre s zaslužkom dekle ln hlapca" Prav je Imel župnik, vendsr Je res, ds ss Js ves naša zemlja oplodila le z tako glavnico. Vsa vežka mladina Je spremila novoporočenes v njun novi dom. Poleti Je bilo In po dnevi smo žli po selenom gozdu, ponoči pa amo plesali v novi hiši. 1'odnloe so ee rešale vsaksebi, tramovje Je neenakomerno štrlelo ls hiše. Nekaj njiva Jo bilo še neobdelane, a ob griču Jo n* t roh nečim i šotori zelenela a rtž. Mlada «ena Je sredi neobdelane-ga polja zakurila ogenj in v poročni dblekl prvikrat pomolzla svojo krsvtco. Z Viljemom avs sedela na skali In jo gledalo, ka-ko se Je kretsls v odsvltu sahs-jajočegs solnea. On Je bil prepričan, da bo vse dobro potekalo. "Ds bova le zdrava is no bo alass!" In kskor bi uganil moje misU. Je še do-del: "Ros Jo berje zre ven in vlaino je, e če Je človek priden in porine good malo bolj v stran, da bo Imelo ¿olnee kam aljatl . . bo le. Večeri so sdaj hlad-si, a pridi poleti drugo leto. i« boš vidsir Nisem prišel drugo poletje in tudi ne poslej Zame aem bil na «ha pozabil. Nekod, ko sem bil Oba sta služila v ftupnišču: on je bil sa hlapca, ona pa za deklo. On Je vozaril z konjičkom, ona (ia je gospodinjila. Ko sta pri J utinah sedevals vssk na svojem koncu mize, sta vdaslh rekla kako šegavo, a največkrat sta se pridkala. Dejali eo, da se Še noben hlapec ln nobena dekla nista tako črtlla—da sta kot pes in msčka. A ko »ts »kupno lovila ribe, skupno koeila, grabila in iele, »ta polagoma začela mlallti, kako bi al akupno uredila dom. Zunaj v pušči »ta IZbrala koe zemljo ln dejala, da bi si ondi tik barja postavila hišico. Ondi je bila gošča, ki bi se morala Iztrebiti. izorati in posejati. Precej l«*n kos semlje. koder je rastlo jelševje. bi »premenila v njive, na obeh straneh potoka pa bi bil irsvnlk. Ce bi le šlo, ds bi si poatavlla hišico 1 A zailuiek je bil majhen; če hočeta imeti kmetijo, bo treba tudi konjiča in kravo. Zato sta še počakala s t«nit\ i jo. U»ta so minevala, oba »rta »«• liolj In bolj navezala drug na drugega in prihodnjoet ae ji* m* je kazala v vodno lepši luči. Kadar ni bilo dela. ata Štela pri-hranke in |»r«*radunavala. kako dolgo Im> trtd« le aluftitl. dokler nr bo \»ota zadosti velika Nikomur m- niti sanjalo ni. kako hrepenita hlapec in dekla po neod-vlanuatl In kako ai želita »voje-trs doma. Cemu neki? Saj ata tlvela brrt »krbi v tupnllču. I-mrla Ma plačo, hrano in obleko. Vendar »ta onadva a k