Poštnina plačana v gotovM.
Leto XV., štev. 252
LJubljana, četrtek 1. novembra 1934
Cena 2.— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Teleton št. S122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddeleK: Ljubljana, Selen« burgova ui 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št 11. — Teleton št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova nliea St.
2. — Telefon št 190 Računi pri pošt tek zavodih: Ljub-ljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica šL L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Spomina mrtvih
Današnji praznik je po stairodavmi,
zlasti krščanski tradiciji posvečen mrtvim. Priroda je sama poskrbela za turobno scenerijo; v dneh, ko ljudje prižigajo sveče na grobovih, ugašajo v gozdovih zadnje jesenske barve, zadnji cvetovi se poslavljajo od solnca in skozi na pol golo vejevje žvižga, jesenski veter svojo marche fimebre. Ob takih dneh romajo človeške misli k sencam pokojnikov, ki so odpadli kakor orume-neli "iisti z življenjskega drevesa. Živi iščejo mrtve.
Tudi v življenju človeške družbe obstoji občestvo mrtvih. Veliki francoski sociolog Gustave Le Bon, ki je tako globoko prodrl v dušeslovne tajnosti človeške družbe in njenih občestev, je uvrstil mrtve med važne einitelje^ družbenega in posebej še narodovega življenja. Mrtvi soodločujejo v življenju živih. Mrtvi se vmešavajo v njihove sklepe in naklepe. Brez sovladja mrtvih si ni mogoče zamisliti nobenega urejenega družbenega življenja.
Gicblji pogled v življenje narodov nam z neštetimi dokazi potrjuje na videz osupljive misli francoskega socialnega dušeslovea. Vse delo živih sloni na podlagi, ki so jo ustvarila ljudje pred nami. Vsaka doba, M hoče premagati neurejenost in priti do neke stalnosti, mora navezati na mrtve, na preteklost. Celo iz davnine sijejo legendarne podobe narodnih herojev in voditeljev ter vplivajo na oblikovanje sodobnosti. Na vzhodu je kult prednikov ena najtrdnejših vezi, Id spaja družbo in narode, na~ zapadu pa opravlja enako družbeno vlogo spoštovanje tradicije. Veličina francoskega in angleškega naroda ni eamo v njimi številčni moči in visoki civilizaciji, marveč tudi in zlasti še v stari kulturi, v spoštovanju tradicij, v srečnem združevanju oreteklosti s sodobnostjo. V tem pogledu veljajo že dolgo besede velikega Francoza Ernesta Rena-na: »Pravi naprednjald so samo tisti, M imajo za svoje izhodišče globoiko spoštovanje do preteklosti. Vse, kar počenjamo, vse, kar smo, je samo nadaljevanje in dopolnjevanje vekovitega dela.«
Vekovito delo, združevanje tradicije s sodobnostjo, kontinuiteta ali postopnost in stalnost v življenju narodov, vse to, česar se tolikanj zavedajo stari, izkušeni narodi, da se moramo pri njih učiti tudi mi, vse to je samo oblika skrivnostnega sodelovanja z mrtvimi. Vse razlike med meniajočmi se rodovi so malenkostne in minljive spričo pomenljive zveze, ki jo kaže življenje narodov med preteklostjo in sedanjostjo, med mrtvimi in živimi rodovi — ne le v biološkem smislu, v smislu osebne dednosti, marveč še bolj v psihološkem in socialnem smislu.
Dobro je, da si obudimo na praznik mrtvih zavest kontinuitete narodovega živi jen ia, zavest, ki naj nas vzpodbuja in vodi iz sedanjosti v bodočnost. Saj ta zavest daje, kakor vsaka ideja o nesmrtnosti, globlji smisel in trajnejši pomen vsemu prizadevanju za blagor naroda in človeštva.
Tako imamo ne le pravico, marveč celo dolžnost, da prižgemo danes sveče blagega spomina. Zlasti vsem onim, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. Častimo spomin naših narodnih junakov vsen časov, tudi onih, ki jih obdaja legendarni sij domovine; spominjajmo se tistih, ki so padli v službi domovine na neštetih boljišaih, kjerkoli se je v tej ali oni obliki odločala usoda našega celotnega naroda. Usoda, ki je hodila po tolikih dramatičnih ovinkih k istemu cilju: k svobodi in edinstvu naroda
Krvava in pretresljiva je v vsej svoji preprostosti naša zgodovina: Ista linija sega od davnih bojišč proti Osmanom, ki so stoletja razbijali edinstvo slovanskega juga in ga vendar združevali v tragično edinstvo istega trpljenja, strahu in nad od Triglava do Soluna in Črnega morja. Preko osvobodilnih bojev sega do najnovejše marsejske katastrofe. Ista je ta linija: neuničljiva težnja po edinstvu, svobodi in miru. Da, tudi mar. sej s ki dogodek, ki je tako težko ranil naša srca in ki ga še danes v veličastnem miru objokuje vsa Jugoslavija, tudi on spada v dolgo zgodovinsko vrsto zarot in sunkov proti svobodi, edinstvu in mirnemu razvoju našega celotnega naroda in vsega slovanskega juga.
Tudi ta nesreča, ki je ostala nezace-Ijena rana, nam kliče v spomin vso žalostno preteklost in nas ^ živo opozarja na zadnje naročilo velike žrtve, ki je morala pasti v Marsedlleu za domovino: Čuvajte mi Jugoslavijo! — V svitu dolgih vekov naše nacionalne zgodovine, pred skrivnostnim svetom naših mrtvih, ki smo jim samo nasledniki in nadaljevalci dobiva pojem Domovine in Naciie svojo najvišjo posvetitev. Ne trenutni pogledi in oziri, marveč zavest, da »nepretrgana drži veriga« iz veka v vek m da je Jugoslavija oblika našega nacionalnega življenja, ki je nastajala ob neizmernih žrtvah vso to nesvobodno, sivo, trpljenja polno preteklost, samo ta zavest nam bodi merilo dneva m časa.
Mrtvih dan je, in komu icraied herojev in dobrih genijev našega naroda naj se danes bolj priklanjajo naša srca, kakor senci našega viteškega Ujedamte-
Balkanska zveza
Ankarsko zasedanje Balkanske zveze je v prvi vrsti posvečeno ©krepitvi mira na Balkanu in zatretju zločinskih akcij, ki ogrožajo mirno sožitje narodov
Ankara, 31. oktobra, d. O posvetovanjih sveta Balkanske zveze ugotavljajo v političnih krogih:
Pozitivnih uspehov dosedanjega dela Balkanske zveze, ki j-e bila ustanovljena letos v Atenah, ne priznava samo Mala antanta, temveč tudi velesile. Balkanska zveza, ki se j<e morala kmalu po svojem osnovanju boriti proti poizkusom gotovih držav, da bi skalile njihove odnošaje, je že dokazala svojo življenjsko sposobnost.
Prvi skupni nastop zunanjih ministrov Balkanske zveze v razorožitve-nem vprašanju na zadnjem zasedanju Društva narodov je pokazal, da je Balkanska zveza organizacija skupnih interesov balkanskih držav v prid m*ru. Nadaljnji dokaz solidarnosti balkanskih držav je prineslo izredno zasedanje stalnega sveta Male antante v Beogradu, ki je točno formuliralo skupne politične smernice obeh antant glede na zadnje mednarodne dogodke.
Te politične smernice temelje pred vsem na popolni solidarnosti z Jugoslavijo in na ojačenju zveze ter pogodb, ki vežejo države Male antante in Balkanske zveze med seboj. Ta politika solidarnosti zahteva nadalje jasno ugotovitev odgovornosti za marše i tlesk i atentat, kakor tudi izvedbo primernih mednarodnih ukrepov, da se slična teroristična in zločinska dejanja v bodoče onemogočijo. Če ti mednarodni ukrepi ne bodo pravočasno izvršeni, bodo balkanske države prisiljene opozoriti na nevarnost resnih mednarodnih zapletljajev.
Zunanji ministri Balkanske zveze bodo na svojih posvetovanjih mogli ugotoviti, da priznavajo koristnost te zveze držav vse male in srednje države Evrope, ki vodijo konstruktivno politiko. To velja pred vsem za Malo an-tanto, ki tesno sodeluje z Balkansko zvezo. Na)boljši dokaz za to je identič-nost sklepov beograjskih posvetovanj od 19. oktobra. Koristnost in potrebo Balkanske zveze priznavajo nadalje tudi one velesile, ki hočejo zagotoviti mir na Balkanu.
Razen političnim nalogam posvečajo zastopniki Balkanske zveze svojo posebno pozornost tudi gospodarskemu sodelovanju in v zvezi s tem pred vsem izredno važnemu vprašanju transporta. Razen tega razpravljajo tudi o obsežnem sodelovanju na kulturnem in socialnem področju. Končno imajo tudi izdelati politični in gospodarski organizacijski statut Balkanske zveze.
Svet Balkanske zveze se bavi v Ankari tudi z odnošaji napram drugim balkanskim državam, ki so še izven nje in se pripravljajo, da jim olajšajo pristop k balkanskemu sporazumu, ki je bil že od prvega početka mogoč in bo ostal tudi nadalje vsem balkanskim državam. Predstavniki držav Balkanske zveze bodo poudarili, da so dosedanji uspehi sodelovanja pripravili tla za sodelovanje vseh balkanskih držav, ker jamči Balkanska zveza vsem državam Balkana enakopravnost in varnost.
Zanimanje Francije
Pariz, 31. oktobra, d. Pariški politični krogi spremljajo z največjo pozornostjo zasedanje sveta Balkanske zveze in poudarjajo, da bodo ankarski sklepi izrednega mednarodnega pomena. Zastopniki Balkanske zveze bodo v Ankari ponovno poudarili svojo voljo, da so pripravljeni najodločneje upreti se vsaki reviziji teritorialnih določb mirovnih pogodb, za kar bodo bržkone sklenili tudi vojaško sodelovanje v primeru potrebe.
Tudi francoski Usti mnogo razpravljajo o posvetovanjih v Ankari Med drugim pravijo, da se bodo v Ankari izjavili za ohranitev popolnega reda In miru na Balkanu glede na poslednje tragične dogodke. Pričakujejo tudi, da bo svet Balkanske zveze sprejel sklepe za radikalno uničenje terorizma, in sicer s skupno akcijo. V tej smeri bo Balkanska zveza sodelovala tudi z državami Male antante, k! se jim bo pri tem pridružila tudi Bolgarija.
Razen tega pričakujejo, da se bo ustvarilo zelo tesno sodelovanje med vsemi temi državami, tako da se bo
lja ? Vsako j^igoslavensfco čuteče srce — in preko štirinajst milijonov je teh srn — je svečka, ki danes gori ob njegovem grobu, v zadužbini slavnih dedov, na Oplencu — jugoslovenski Meki. Mrtev je naš Ujedinitetj — živ je naš Uje-dinitelj! Med velikimi mrtvimi, med heroji in geniji našega naroda, M v skrivnostni duševni zvezi žive med nami, ostane slavni mrlič prejšnjega meseca naš neumrljivi, v vsem narodovem življenja! večno prisotni vzornik.
osnoval velik blok v srednji in vzihodni Evropi, ki bo nastopal proti vsem onim pustolovskim krogom v Evropi, ki še vedno sanjajo o reviziji pogodb, kar je v poslednjih 15 letih ustvarjalo zaduš-ljivo atmosfero v Evropi.
Druga seja stalnega sveta
Ankara, 31. oktobra, g. Druga seja stalnega sveta balkanske zveze se je pričela ob 11. dopoldne ter je trajala do 13.30. Razpravljali so o gospodarskih in tehničnih vprašanjih, ki se nanašajo na delo sveta. Rumunski zunanji minister Titulescu je b:l pooblaščen, da izdela statut Balkanske zveze, ki bo sprejet na jutrišnji seji sveta. Zdi se da bo statut izdelan po vzorcu statuta Male antante.
Po seji je bil Titulescu na obedu pri ruskem poslaniku Karahanu. Ostale delega-
cij« so bile r gosteh pri generalnem tajniku notranjega ministra.
Ob 17. je bila v palači predsectn ka republike čajanka, katere so se udeležile delegacije in zastopniki tiska.
Jutri bo otvorjen parlament in se bodo otvoritvene seje udeležili tudi zunanji ministri balkansk h držav. Ob tej priliki bo Mustafa Kemal paša imel govor, v katerem bo razpravljal tudi o zunanje-poLitičnem položaju.
Tsaldaris za tesno sodelovanje z Malo antant o
Atene, 31. oktobra č. Minerski ipTedsed-nik Tsaklaris je poslal znnarojemu ministru Mafcsimosu, ki se mudi v Ankari na konferenci sveta Balkanske zveze, podobna navodnla, da bi se zavzel za najtesnejše sodelovanje med državami Balkanske zveze in Malo antanto.
ske držav© Velikemu
Pomembni nagovori zunanjih ministrov balkanskih držav na konferenci v Ankari
Ankara, 31. oktobra r. Na snočnji svečani večerji v Anatolskem klubu so spregovorili vsi šefi delegacij balkanskih držav, zunanji minister Titulescu, Maksimos in Ruždi bej ter zastopnik našega zunanjega ministra dT. Purič. Vsi so svoje govore posvetili v prvi vrsti spominu kralja Ale. ksandra, obanean pa svečano poudarili, da bodo balkanske države s podvojeno močjo nadaljevale njegovo veliko delo za mir.
Turški zunanji minister TevSik Ruždi bej
Je v svojem govoru med drugim rekel:
Nakaj dni po tragediji, ki je pretresa v«o EvrOpo, s« prišli zastopniki držav bal-kanskega sporazuma v Ankaro na svoj redni sestanek. V imenn turške vlade in turškega naroda vam izrekam iskreno dobrodošlico. Z globokim zadovoljstvom ugotavljam, da so balkanske države, čeprav v žalovanju, prišle do tega, da okrepe solidarnost med seboj in so poslale svoje zastopnike k nam ravno za narodni praznik turške republike. Poudariti želim, da so na ta način dokazale, kako so njihova bolest in radost skupne vsem in kako enotne so glede zavarovanja svojega največjega ideala, miru. Zakaj vsem narodom je na srcu, da naposled v Evropi zavlada pravi mir, ki je poroštvo vse civilizacije. Prizadevanje držav balkanskega sporazuma je uspešno. Rezultati, doseženi pri vsaki naši izmenjavi misli, niso še nikdar varali upov, ki jih gojimo v našem delu za ohranitev miru. Zato mislim, da dajemo z izgradnjo čim večjega prijateljstva med državami podpisnicami pakta balkanskemu sporazumu prijateljem miru jamstvo zanj, ki brez dvoma ni majhno.
Prepriča«	da n»tv»r}amo dobo »p®-
raziima in zbližanja, za čimer streme naša vzajemna prizadevanja. Naše iskreno in lo-j?lno sodelovanje je zajamčeno vsem, ki teže k istemu cilja«
Grški zunanji minister Maksimot
se je zahvalil ministru Ruždi beju za pozdrav in dobrodošlico ter izrekel občudovanje nad ogromnim napredkom, ki ga je dosegla Turčija v zadnjih 11 letih pod vodstvom Zmagovalca Kemala. Nato je nadaljeval:
»Naše države lahko pokažejo skeptikom čudovit zgled Štirih narodov, ki žive drug poleg drugega in ki spremljajo napredek vsakogar izmed njih brez bojazni in brez zavisti, z zadovoljstvom in priznanjem za storjene žrtve za dosego skupne varnosti. To je uspeh, ki nas upravičuje do najlepših nad, izvirajočih iz solidarnosti srca in duha, ki je zmerom odpirala pot največjim delom v življenju. Ko gledamo te u»pehe, k| jih je dosegla naša vzajemna politika, se zavedamo, da je ni zapreke, ki bi mogla zaustaviti napredek tega dela sveta, kjer živim®. Pred kratkim »mo izkazali po-slednjo čast velikemu voditelju jagodo, venskega naroda. Sveža je še bolest, ki smo jo občutili spričo strašne preizkušnje, ki je zadela plemenito in hrabro Jugoslavijo. Potrditev naše solidarnosti takoj po tej grozni preizkušnji, ki nas je vse tako globoko zadela In smo jo vsi občutili kot strašno nesrečo, nam je v uteho in zadoščenje. Veliki kralj je umrl v službi svojo domovine, toda še s svojo smrtjo ji je služil, ko nas je še bolj zedinil s svojo krvjo, kakor nas je znal voditi s svojimi vzvišenimi mislimi. Slava velikemu kralju! In tako bomo po tej tragediji mogli še z večjo močjo združiti svoja prizadevanja po zbližanju kakor doslej. Ponosni nad doseženimi uspehi moramo črpati iz preteklosti bodrilo in zaupanje.«
Končal je z izrazom prepričanja, da se bo sodelovanje balkanskih držav uspešno razvilo tudi na gospodarskem in kulturnem polju.
Rumunski zunanji minister ritulescu
Je rekel ▼ prvem delo svojega govora:
»Ko smo se sestali tu v Ankari na redni sestanek, smo se odzvali zahtevi, ki nam spaja preteklost In bodočnost v nerazdeljl-vo enoto. Jugoslavija je strahovito priza-
deta. Nj. Vel. kralja Aleksandra nI več. Naše države so v žalosti. Medtem so se njihovi državniki sestali v Ankari. To je dokaz. da so se tisti, ki so hoteli z gnusnim atentatom odstraniti nenadomestljivo osebnost za konsolidacijo miru in ki so ho. teli to konsolidacijo preprečiti, prevarili v svojih računih.
Ideja ne umre s tistim, ki jo Je vtele-šal. Bolj kakor kdajkolj so mrtvi se<taj močnejši od živih. To so tisti, ki vodijo naše delo, kakor da so prisotni. Da bi jim izkazali časti, kakor jih zaslužijo, smo sklenili, da ničesar ne izpremenimo v svo. jih načrtih. Zaradi spomina nanje in iz spoštovanja do njih smo danes v Ankari. Tisti, ki umirajo za idejo, so junaki in poznajo samo eno geslo: To hočemo delati brez oddiha, dokler bomo živeli. Toda junaki ne zapuščajo samo del, junaki zahtevajo pravico. Naša vest nam pravi, da pomeni pravica zanje: popolno razčiščenje in sankcije. Naša prizadevanja se ne bodo ustavila, dokler tisti, čegar voljo izpolnjujemo. sedaj ne dobi obojega.«
Tudi Titulescu je izrekel svoje občudovanje nad turškim preporodom in potem Da0» Ijeval:
»Ml si želimo miru. Vemo pa, da
nI enostavna stvar. Da ga dosežemo, ne zadošča, da to potrdimo, marveč je potrebno da ga organiziramo. Organizacija miru pa pomeni, da smo vedno gospodarji takih sil. na katere tisti, ki bi hotel mir porušiti, ne bi smel niti misliti, če Po svojem zemljepisnem in zgodovinskem položaju in številu svojega prebivalstva posamezna država ne more zbrati takšne vojaške sile. ji n?laqajo njeni interesi, da se združi z državami, ki so v enakem položaju. V tem tiči ves napredek našega sporazuma.
Balkanski sporazum je skupnost držav, ki hočejo ohraniti mir z ustanovitvijo kolektivne impozantne sile v službi mednarodne. najkorektnejše in navljudnejše zaščite. Da postane vojna nemogoča, se morajo narodi sporazumevati. Najprej se sporazumevajo zavezniki med seboj o vprašanjih svoje nacionalne varnosti. Nato 6« sporazCimejo s sosedi, ki niso zavezniki. Na koncu se sklepajo sporazumi z državami, ki sploh niso sosede. Tako velika Je prednost miru. da se povsod, kjer je vojna onemogočena, življenje samo razvije in da najde številne Izhode. Balkanskemu sporazumu je namenjeno, da prebrodi vse faze teh sp^ra—imov. ki se Jwn krogi čim dalje bolj širijo.«
Naš delegat dr. Puric
je zakijuCil ndraviee. Sporočil je najaretf Ipcerirave zunanjega ministra Je rtiča ia njegovo obžalovanje, ker se zara^S držav-n,;h iptoelov ne more ofiobno n.de]e??Tl antkar-sfke konference. Dalje se je dr. FutIč ttb-hvaJffl za to<p1e besede pTe^reoTonniko-v, posvečene Jugoslaviji ob nesnadoimestm' farero-bi Velikega kralja, nato pa je nadaljeva'.:
»Vaše besede so globoko odjeknile v srcih vseh Jugoslovenov. čeprav nf mogoče ničesar več dodati temu, kar so povedali že moH spoštovani d red govorniki. hočem vendar tudi jaz naglasiti, da Je balkanski sporazum samo orodje miru h* napredka. Balkanski sporazum je predvsem In nad *sem najboljše in najtrajnej-še orodje balkanske neodvisnosti, ki je bi. Ia vedno in ki bo osnova vsake zunanje politike kraljevine Jugoslavije. Načelo balkanske neodvisnosti ie postala politična dogma, ki Jo je nam vsem In balkanskemu sporazumu zapustil veliki kralj Mučenik. Jugoslavija Izpolnjuje nalogo svoje narodne zgodovine in svoje zemljepisne lege z vedno enako energijo In vztrajnostjo.«
Vsak med štirimi govornfM je rafcltjnflfl svoj govor z ztfravico ostalim trem zavezniškim državam ter njihovim poglavarjem.
Gdftibosova pot v
Po Mtsssolimjevem naročilu bo šel turfi v Berlin, da razčisti razmerje z Nemčijo
Budimpešta, 31. oktobra, d. Predsednik madžarske vlade Gornbos bo odpotoval v Rim v soboto 3. novembra. Preko nedelje bo na Dunaju, kjer se bo sestal s kance-larjem dr. Schuschniggom in avstrijskim zunanjim ministrom Berger-VValdeneggom, $ katerima bo razpravljal o gospodarskih vprašanjih med Madžarsko in Avstrijo.
V	Rimu se fco sestal z Mussoliniiem in z državnim podtajnikom Suvichem. V Budimpešto se bo vrnil najkasneje 12. novembra, nakar bo poročal zunanjemu odboru parlamenta o uspehih svojih pogajanj v Varšavi, na Dunaju in v Rimn.
Po nekaterih Informacijah bo G&mb5s po ob sku v Rimu odšel tudi v Berlin. Ni tudi rzkfciučeno, da ne bi GombSs potoval v Berlin naravnost iz Rima.
V	madžarskih političnih krogih izfevlja-jo, da bo sedanje Gombosovo potovanje v Rim kakor tudi v Berlin svetovnega poli-tčnega pomena. Goinb5s se bo po naročilu Mussolinija pogajal s Hitlerjem o iodo-čem razmerju Nemčije in Avstrije ter bo Ime! s pristojnimi nemškimi zastopniki tudi razgovore o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Nemčije In Madžarske «n so nujno potrebna razčiščenja. Pogajal se bo s Hitlerjem po Mussolinjievem naročilu tudi o od-ncšaj.ih Italije z Nemčijo.
Te informacije, ki j:h proglašajo kot povsem zanesljive, izpopolnjuieHo merodajnl madžarski politiki z zagotovili, da se Hitler že nekaj časa vneto prizadeva ustvariti znoslj;vo razmerje med Nemčijo in Italijo.
Dima], 31. oktobra. AA. Madžarsko poslaništvo izjavliia glede na vesti listov, da pojde GflmbSs v kratkem v Berlin, da to potovanje za sedaj še ni v načrtu.
Posvetovanja v duhu
rimskih protokolov
Rim, 31. oktobra* č. Glede na bližnji obisk madžarskega ministrskega predsednika Gombosa in avstrijskega zveznega kancelaTja dr. Schaisohnigga pravi »Stam-pa«. da bo Mussolini govoril z njima v duhu rimskih protokolov. Madžarska je Avstriji že predložila predloge o kulturnem sodelovanju, ki jih je avstrijska vlada baje tudi že sprejela, tako da je pričakovati poglobitve njunih vzajemn h odnošajev.
Madžarske zahteve
Pariz, 31. oktobra, d. List »La Presee« jo objavil razgovor svojega eotrudniika Georga Suareza z madžarskim ministrskim predsednikom Gombosem.
0 odnošajih Madžarske a eo6edi Je izjavil Ggmboe: > Pri zadevamo si, da bi jstvariK atmosfero dobrega sosedstva. Ohraniti hočemo trgovinske zveze, jih lazširiti ter stabilizirati ecspoda^sko ravnotežje med vsemi podunavekinii drža-vami. Nikakor pa ni mogoče, dokler se ne izpremene politični pogoji, iti preko normalnih odnošajev, ki obstojajo med sosednjimi drŽavami.
0 madžarskih zahtevah ie izjavil, da obstojajo v glavnem v treh točkah: 1. Revizija pogodb, namreč prilagodite? mej. pri čemer je treba upoštevati etnične, gospodarske ia zemljepisne einitelje. 2. Zaščita manjšin. 3. Enakopravnost Madžarske v ra^orožitve-nem vprašanju-
Beckov obisk v Budimpešti
Varšava. 31. oktobra. AA. V uradnih krogih ne potrjujejo niti zanikavajo glasov o obisku z.inanjega ministra Becka v Budimpešti. Kakor znano, so madžarski listi napovedali njegov obisk za sredo novembra, v političnih krogih pa misliio, da bo Beckor obisk v Budimpešti odgoden.
Ostavka ministra
Ma&simavica
Beograd, 31. oktobra. M. pravde g. Boža Makshnovie ostavko na svoj položaj.
MMster je podal
(Mlrkovpnje bivšega vej. ministra
Beograd, 31. oktobra, p. Na predlog ministrskega predsednika .ie odlikovan z redom Belega orla I. stopnje armijski general Milan Mčlovanovlč. minister vojske in mornarice na raz-položenju.
Znižanje kazni dr. Pemaria
Zagreb, 31. oktobra, n. Kakor znano, je bil dr. Ivan Pernar pred kratkim obsojen po zaščiti države zarad; razširjevanja pro-tidržavnih letakov na dve in pol leta ječe. Kasaciisko sodišče <e «edai n« r>edlagi priziva znižalo dr. Pernarju kazen na dve leti.
»JUTRO« 2t 252
8
Četrtek, L XL 1534
Starhemberg postaja
diktator Avstrije
Po razpustu krščanskosocialne stranke je vsa moč dejansko prešla v roke kneza Starhemberga
Dunaj, 30. oktobra.
V capetem In "ranemirjenem ozračju
Radnj&h tednov^ ko se je koncentrirala vsa mednarodna pozornost na marsejsko katastrofo rn njene posledice, so stopila druga politn^ca vprašanja bolj t ozadje, oelo taka. ki so sitala sicer p« pravici v »rediš&u političnega zanimanja. Sem spada predvsem avstrijsko vprašanje, ki je tirdi po začasni ženevski rešitvi ostalo odprto.
Medtem ee ▼ Avstriji marsikaj dogaja,
kar je vre-dmo velike pozornosti vseli, ki se zavedajo važnosti prolblema avstrijske neodvisnosti za red in mir v Evropi. So to na videz notranjepolitična trenja, toda že »daj se lahko vsaj pribfližno spozna, da ne bodo brez učinka in posledic za avstrijsko zunanjepolitično orientacijo in za bodoče mednarodno razmerje avstrijske republike.
Rampuat kn&Cansfaoeoeiahie stranke se je tfrti-avino fcnrfd 8ormaji.no Izvršil. S tem se je iiznotoJla totaliteta po Hitlerjevem vzorni. Za politično udejištvovanje je prtana-7«a edina, vsedržavna organizacija: domuo-Tinsfea fronta.
Pokojni Dodifitree, ustanovitelj te fronte, Bi jo je zamislil kot nekako raizširjeno fcrščansfcoeocialmo stranko, kil je biOa v njegovem času številčno in organkzat&rič-preslaba za monopolizaoijo avstrijske ipolitike. Starhemfoergova dane« gospodujoča »Heimwehr« je stala s počet.ka i®vem fVffncvLnske fronte, pozneje se ji je pridružila z raznimi pri'diržik.i m kot samostojna staupiina, *ele po uspelem udaru na marksiste se je z njo ožje spojila, ker se jo Čutila dovolj močno, ca uveljavi v njej vse svoje zahteve.
NepogreštMvoet hajmverovskih otoonrrže-nih formacij v takratnih nesigiurnih časih, je prisilila DolJfussa k marsikateri koncesiji, toda bil je dovolj močna politična osebnost, da je tudi napram Starhemfber-pni obvladal situacijo ln obdržal vodstvo trimo v svojih rokah.
T>ollfns*ov naslednik Sefousehnigig oči-vidno nima tako močne avtoritete, kakor S>oikojnd kancelar, ni tako vzrastel s stran, ko in je zato naravno, da je v tekimi s Starheinfbergcm podlegel. Ne sicer, ko je fio za kancela/rstvo, pač pa v okviru do-movinefee fi-onte. Tiho i<n skoro neopaže-»io je vzel Starhemterg vajeti v roke itn je postal servezni voditelj«. Po današnjem srarjiu ima v Avstriji vso politično oblast v rokah šef domovinske fronte, k<i vcH in diktira a vstrijsko politiko. Od njega so dejansko odvrlcm vodilni diržavni fmnikcio-n-a rji vštevši kancelarja.
Borba za zadnjo postojanko izločene demokracije, za obstoj krščanskosocialne stranke je tančala s popotno Starhemiber-govo zmago. N.i bila lahika, akora^o je javmosrt o tuji le malo izvedela. Ostanki stare Ltiegerjeve garde so se s Kumseha-koim na čel« trudili, da rešijo, kar se rešiti da, vendar je vsakemu uporu sledil takoj brezobziren Starhemfbergov proti-udarec in že danes se lah/ko reče, da »o iPrerlstavniSri starejšega demokratskega krila uvrščeni meti politične mrtvece. Sobuschmigig sam Je, kakor izgleda, Igrali (precej pasivno vlogo in se končno podredil vodstva kneza Starhemberga. Le tako si j« mogoče tolmačiti njegovo zaob-
ljubo na ziboru v Klosterneriburso, ho )e poaval zftx>rovalce, da s nJJm vred priea-
žejo zvestobo voditelju domovinske Jn obrambne fronte, torej Starhemberga.
Starhemiberg ne dopušča dvoma, da vodi in odloča v politiki samo on. Za generalnega tajnika si je iabr»l polkovnika Adama, ki je ia uredništva »Reiohsposte« napredoval za šefa državne propagande. Adam je prepričan fašist in je ob nastopn funkcije slovesno izjavil, da v donwmn-ski fronti ne verja nobena druga voVJa, kakor volja zveznega voditelja.
Pri tem položaju je avstrijski »večni kancelar ostal le še uradni funkcionar, voditelj državne politike pa je postal Star. hemberg tudi formalno, odkar je prevzel DoMfussovo nasledstvo v edrioi dopuščani politični organizaciji.
Dollfussova politika Je bfla krSčawfiro_ socialna, njegova samosuo&ia Avstrija Je bila zamišljena kot protiutež hitlerjevski G le ichjsch aitung, ki je segla tudi na cerkveno polje, uničila centriral ki depolitizirala katoLiško duhovščino. Kjegorv cilj je bila katoliška stanovska država po načelih enciiklike »Quadragesimo arano«. trdnjava nemškega katolicizma.
Značilno je, da se v zadnjem časn ta smer avstrijske poKtike nič več ne poudarja. Starhemberg ima druge politične vzornike, on hoče fašistično Avstrijo najstrožje ohservance, ker njegovi amlbict!'^ ne dajo spatli diueejeve lovorike. Pozabiti se ne sme, da se pristaši Heimwehra niso referutirali iz klerikalnih elementov in da še danes vlada med" njimi in Sohuschmng-govimi korščanstvo pougarjajočimi udarniki napeto nasprotje.
Cerkveni in feorofesionatal o®iri, t» ®a Dolilfussa pomirjen je s hitlerjevsko politiko naravnost izključevali, na Starhemberga niso nepremagljiva orvira aranžima-novp ki bi ziunanjetpolitičmi položaj utegnili bistveno spremeniti.
S tega vidika je presojati najsnovej&a »pogajanja Starhemberga im Schuschnigga s predstavniki »nacionalističnega pokre-ta«, o katerih začetku je bil izid a n eflnžben komunike. V njem se sicer poudarja, da ne gre za zamanjepcflitično akcijo niti sr>loih Trn. ra®sovwe s predstavniki bitler-jevskega narodnega sociali2ima, to i a imena zastopnikov nacionalističnega pdkreta, med katerimi je tudi znani Hatfichtov prednik dr. Richl, povedo dovolj ra^Cočno, da se pripravlja p»ot za sodelovanje tera-zitfih pristašev anšlnsa v avstrijski politiki.
že ps**^ časa se šeipeta o zalNrf.isnih
vjplivs'h, ki naj likvidirajo nekdanjo Doll-ftussovo efcskto^ivmost napram Nemčiji kljiukastega križa. Imenuje se tradi Pame. novo ime i,n govori se o tajnih stesah (preko Buidiimix>ešte in Riirma. Vsekakor gre za poskuse in priprave, ki -jih medtnaT<crtiral (politična faktorji ne boki o snneH podcenjevati.
Prvo vprašan je, ki se političnemu o<p<a-®o^alcu vsiljuje, je to, ali ve in odobrava Rtim, kar se na Dunaju godi. Starhemberg !je v Rimu persona grata in Paipen še vedno plete svoje diplomatske niti okoli Kvi-riaiala in Vatikana. Odgovor na to vprašanje bi bil tem nujlnejši, ker Je varstvo avstrijske samostojnosti še vedno poverjeno dejansko I'talij3.
Ameriška petletka
Dvanajst milijard dolarjev za javna dela in
ptev brezposelnosti
Francija zahteva izročitev Paveliča in Kvatemika
Francoski odpravnik poslov v Rimu Je izročil državnemu pod tajniku Suvichu noto svoje vlade, v kateri zahteva izročitev obeh zločincev
Wa®hlngton, SI. otot. d. Javna nprara dela (P. W. A.) se bavi sedaj gllede na bedo breziposelnih x izdelavo velikega načrta, (Po katerem bi se v tetou petih let iTrvedla raiziaa javna dela za 12 milijard dolarjev. Sedem milijard naj bi se porabilo za javne Ejgradfc«, 5 pa za zgraditev lastnih domov. Kapital za i®ved!bo teh del naj bi se »bral Po docedanjfih načrtih na podlagi dolgoročnih posojil po 2.4 milijarde dolarjev na leto, ki bi Jih dale zvezne reaervne banke. Na ta način bi se istočasno fcuidl koristno naložili v bankah zamrznjeni krediti v vi-Mnd 12 mdlijard. Vlada Zedinjenih držav se g<ede na prihaijajočo zimo in na naraščajoče l®dat&e za podpore tembolj prizadeva, da bd nadomestila podipiTanje bre®-iposeloih s presfkrbo produktivnega dela, ker je ravnatelj lurada »a podpiranje bre®-
Nezgoda bolgarskega dvornega vlaka
Sofija, 31. oktobra. AA Kralj Boris in kraljica Ivana sta odpotovala v Evksno-grad. Med vožnjo je nastal na stroju dvornega vlaka požar, ki pa so ga kmahi pogasili. Kralj Boris jo sam pomagal gasiti, nato pa je nudil prvo pomoč strojevodji, ki je dobil hujše poškodbe na roki. Kralj je zatem sam stopil na stroj in vodil vlak do Varne. Po drug h vesteh je eksplodiral na tenderju peklenski stroj, ki i>a ni povzročil nobene znatnejše škode.
Sofija, 31. oktobra AA. Bolgar&ka brzojavna agencija poroča: V ponedeljek se je moral vlak Sofija-Varna, s katerim sta potovala tudi Nj. Vel. kralj Bori« in Nj. kr. Vis. knez Oirtl, ustaviti 22 km pred postajo Stražice. Vžgali so se namreč zaboji za avtomatično mažo oso vin stroja. Nj. Vel. kraLj Boris je fostopil in osebno vodil gasilna dela. Pri tem je dobil strojevodja opekline na roki. Nj. Vel. kralj je osebno previl rano strojevodje in nato vodil strod sam do prihodnje postaje. Vsa druga poročila o tej nesreči so nanačna.
Omejitev tiskovne svobode v Avstriii
Dunaj, 31. oktobra. w. Ministrski svet je danes sprejel zakon o izdajanju lisfov Po novem zakonu je ra Izdajanje listov, revij a!i novinskih korespondenc, ki izhajajo vsaj enkrat na mesec, potrebno posebno dovoljenje. Dovoljenje bodo izdajali varnostni ravnatelji posameznih dežel, na Dunaju pa pol:oijski predsednik.
(Poselnih HopOctas tejavM, da Je bilo meee. ca septembra odvisnih od ifrSave nad 4 milijone breaposeUnih s 6 miiijOM rodMo-elkih članov, stauipmo 10,64.9.000 ljmM.
Trgovinski nninister je na glavni gčinii ameriškega društva za aunanjo vuno naglasil, da mora biti ameriSki narod na čistem o tem, da se je treba Odpovedati visokim zaščitnim carinam, če naj ožfivi ameriško gospodarstvo. O oživljenju gospodarstva namreč ne more biti niti gorvora, dokler bo zumanja trgovina na tleh. Nitt Zedinjene države, ki krljedo zelo veBk del svojih gospodarskih potreb doma, ne morejo mislitd na avtarkijo. Razvoju držav« ne more nobena stvar tako škoditi, kaikor krivo pojmovanj narodni ponce. Razen tega more avtarkijeka politika nakopati drfiavtf neprijateljstvo drrogih držav.
6 Slovencev pred izrednim rimskim tribnnalom
Rim, 31. oktobra, k. Pred posebnim to-diščem za zaščito države in javne varnosti se je vršil včeraj dopoldne proces proti Slovencem Ignaciju Ferj-ančiču, Ivanu Dolešu. Avgustu Furlanu, Fran ju Ivančiču, Josipu Križniču, Antonu Lebanu, Alojziju Reset;. Juliju Siliču, Ivami Svetini in Francetu Trevižanu doma iz Št. Petra pri Gorici, iz Št. Vida nad Vipavo, in iz drugih vipavskih krajev. Obtoženi so bili po §§ 270 in 272 kazenskega zakonika zaradi ustanavljanja protidržavnih organizacij ter protidržavne ter protirežimske propagande. Sodišču je predsedoval generalni konrul fašistične milice Le Metre, kot državni pravdnik je nastopil Fallace, obtožence pasta bnan la odvetnika Mana9sero in Tancre-dii Gatti. Proces se je zaključil že v prvih popoldanskih urah. Državni pravdnik je zahteval, da se Silič, Ferjančič m Furlan obsodijo na 7, Leban na 3, Ivančič, Svetina in Trevižen na 21<;tno ječo, Reseta. Križnic in Doleš pa naj se oprostijo zaradi nezadostnih dokazov. Sodišče je obsodilo: Ferjančiča, Furlana m Siliča na 5, Lebana na 4, Svetino in Ivančiča na 2 leti ječe. Doleš, Križnič, Reseta in Trevižan so bili oproščeni.
Reforma nnrnmske poficije
Bukarešta. SI. oktobra. ?. Vlada je pripela reformirati rum1 j neko poMHčno policijo. Več višjih policijskih uradnikov je bilo odstavljenih. Na njihova mesta so bili imenovanj orožniški častniku
Vsi,
fcl bolnjete na revmatlzmts in protimi,
pijte redno RogaSko slatino vrelca »Do-nat«. — Vprašajte vašega zdravnika!
Maršal Franchet (F Esperey o pokojnem kralju
Parit, 31. oktobra. AA. V soboto bo ob 16. francoski maršal Franchet d'E8perey ▼ dvorani gledališča »Ambassadeur« predaval o svojih spominih na kralja Aleksandra, svojega vojnega tovariša. Dohodek bodo uporabili za postavitev spomeniJca kralj« Aleksandru.
Notranji minister Je <izda! odlok, po katerem bodo 11. novembra, na obletnico premirja, dovoljeno samo manifestacije, ki jim je namen proslava premirja, vse politične demonstracije pa bodo prepovedane.
Sožalnica mednarodnega urada za mir
Beograd, 31. oktobra AA. Z*ina»J5 mtnft-ater Bogoljub Je vtič je prejel ort glavnega tajnflika mednarodnega o rada za mJ.r tole brzojavno sožalnico:
Vest o ostudnem atentatu na vafiega vravišenega vladarja je povzročila globoko fe bolestno sočutje v vseh krogih mednarodnega urada za mir. Paoifistl vedo, kako veii.ka izguba je zadela va$o državo in da je uorav nepopravljiva. Mednarodni nraid za mdr se ia vsega srca pridružuje žalosti Jugoslavije Ln želi, naj bi ta velika nesreča ne ustavila dela za mir, ki ga Je začel blagcnokojnl kralj. Prosimo va£o esflcee-lemco, da tolmači naša čustva članom kraljevske vlade ln da sprejme zagotovilo našega posebnega spoštovanja.
Za našo mornarico
Split, 31. oktdbra n. Izvršni odbor »Jadranske straže« v So!itn je prejel od ne. Sega člana »Jadranske straže« v Celju pd-smo z zanimivima predlogi. »Jaidramsfea straža« naj kot viden dokaz nezlomljdve volje, da se očuva svoboda Jugoslavije izda priznanice v obliki diplom, glaseče se na 100, 500 m 1000 Din. Vsak državljan naj b(i pcdtpisal po eno tako pniznanloo, ld bi jo odiplačeval v ne-znatnih obrokih sko-tA ddbo >pet let. če bi trije milijoni ljudi podipisaM priananice po 500 Dan, bi se v pe-tiih letih zfcral kapital poldruge milijarde Din, ki bč se labfko uiporajbil za namene vojne mornarice. Zgradile bi lahko tri moderne križanke aM droge tojne ladje. Lzrvršjii odbor je te predloge sprejel.
Neizpolnjene obveznosti družbe »La Dalmatiennecc
šfoenlk, 31. oktohra n. Ko je tvorndca kart>ida »-La Dalmatieinoie« 1. 19©2. prenehala odratovatl, je oetaJo 1000 delavcev breiz dela Jo kruha, ki »o povprečno zaslužili okrog 1,200.000 Din na mesec, kar 6e je v Sibemišloi trgovini p« t*i<M v občinskem gospodarstvu nnatno ponnalo. Znano je. da je »La Dalmatienne« L 19S9., ko je kropila tovam/iSke objekte od italiijanake družbe »Sulfid«, Oklenila z državo pogodbo, ▼ kateri se je zavezala, da bo poleg obstoječih olbtjektov sgmdila še nove ter da bo v bo evrho investirala 300.000 slatih frankov. Do danes pa podjetje kljulb mnogHm rater-▼entcijam, protestom !n kritikam svojlih ofe-vearooeti Se vedno ni tapotoilo. Zato se bo sedaj »prava Sibeniake občine poeflednjič emereričjno zavzela na merodajnth mestih, da se podjetje prisiM k tetpotodtvi o(bve®no-stl, M tevirajo Jas pogodbe, ali pa se mn od-Tmame koncesija in odda drugim, ki bodo te pogoje lažje lwpolnill
Čiščenje v Jusoslovensii ^cdjl
Zagreb, 31. oktobra, n. V Zagrebu je bila včeraj izredna seja bamovinakega m mestnega odbora Jmjoeloveneke akcije. xJu!»o-gkrvenafci Lloyd« je objavil dan«« o eeii naslednje poročilo:
Na snočnj^ seji banovinskesa ta meetne-se odbora Jugosloveneke akcije ee je ostro kritiziralo delo brvšesra predsednika in Slana direktoriia dr. Aleksamira Stulhoferja, ki je zaradi teea moral odložiti evofe funkcije m izstopiti ia J isoelovemske akcije, kar ao vsi prisotni eoclaeno sprejeli na znanje.
Križevd pred konkurzom
Križevci, 1. novembra, n. Križevski občini preti stečaj. V ponedeljek 5. novembra bo na tukajfcijem »reškem sodišču ponovna razprava o dolgovih občme, ker so upniki postavili zahtevo po stečaja čeS, da ofcč'na nikakor ne more več kriti njihovih terjatev. Vse kaže, da bo vendarle mogoče doseči poravnalno postopanje, tako da bo občina Oklenila aranžma glede rtramerja, pe katerem bo plačevala svoje dolgove.
Zaprtsepa rasrrebšluh odvetnikov
Zajrreb, 31. oktobra, n. Opoldne so v veliki dvorani zacrebškeea okrožnega sndišča vsi zagrebški odvetniki elovemo prisegli zvestobo kraljj Pe^ru II. Poleg uetrasne so potkdi todi t>temeno prisecnv
Francoski znanstvenik v Sarajeva
Sarajevo, 31. oktobra, n. V Sa«\»Jevj «e mtidi francoeln arheolog ln vodja arheološke misije v Albaniji Leon Rev. V Sarajevu bo imel dve zanimivi predavan H o P!«»ru Lotiju v Boki Kotoreki hi o »Romantični šetnji po Trianonu«.
Naročanje tovornih vagonov
Beograd, 31. oktobra- AA. GeneraSna <K-rekcija državnih Seleznie je odredila, naj se od 1. novembra dalje opravi razdelitev ve-sronov samo enkrat na dan. in sicer »>b 12. Stranke se zato opozariajo ln naprošajo, nai svoja naročila vagonov, ki so lim potrebni 2» prihodnji dan. izreče načelnikom nakladalnih postaj najkasneje do 8.90 dopoldne.
Glede vagonov n večje tovore (hmelja,
prodiva, lanu itd., svežega mesa. perutnine. oglja itd.), za katere imaio naše železnice vagone le v emejenem Številu, se strankam priporoča, naj fzroče svoja naročila teh vagonov postajenačelnikom vsaj dva do štiri dni pred nakladanjem, da bo m >goče ugoditi fcjdi tem potrebam hi ostreči željam trgovskih in gospodarskih krogov.
Puli) 91. oktobra, p. PnfakM, ki Jo
vodijo francoske oblasti o marsešlleskem atentatu, je docela oeovrgljivo ugotovila, da sta glavna in neposredna organizatorja nmora in voditelja teroristične bande dr. An te Pavelič ia Evgen Kvaternik, ki sta zaprta v Tu runi. Onadva sta do vseh podrobnost} pripravila atentat, dovedla atentatorje v Francijo in ^m dodelila vloge. Evgen Kv&temik sam jih j« pričakoval v Švici, jim dal denar, jih oskrbel g lažnimi potnimi listi ter jim dal vsa podrobna navodila, kako naj izvrie svoj gnusni zločin. Krivda obeh glavnih zločincev je do zadnje pičice ugotovljena in dokazana. To je omogočilo francoski vladi, da je sedaj ofi-cielno zahtevala izročitev Paveliča in Kva-*ern ka francoskim oblastem.
Včeraj popoldne je odpravnik poslov francoskega poslaništva v Rimu Dampierre izročil italijanskemu državnem« podtajni-ku zunanjega ministrstva Suvichu noto francoske vlade, v kateri zahteva, sklicujoč se na obstoječe mednarodne pogodbe, izročitev obeh zločincev. Obenem z noto je francoski odpravnik podov izroči italijanski vladi tudi vse podrobne dokaze in natančno poročilo o ugotovitvah francoskih preiskovalnih oblasti, iz katerih je razvidno, da sta Pavelič in Kvatamik glavna krivca atentata.
V francoskih političnih krogih pričakujejo seda i z največjim zanimanjem odločitev italijanske vlade. Splofcno vlada preprča-nje, da bo morala Italija glede na obstoječe pogodbe in mednarodne običa je oba zločinca brez ugovora izročiti francoskim oblastem. Francoski pravni krogi opozarjajo zlasti na to, da je Italija obvezana storiti to po tako zvani atentatorskl klavzuli, ki je tudi v f rancosko-i tal i janski pogodbi, po kateri mora izročiti vse osebe, ki izvrše atentat na tujega vladarja, bodisi kot neposredni storilci, bodisi kot intelektualni krivci in organizatorji. V tem primeru je vprašanje izročitve tem lažje rešljivo, ker ne gre za italijanske državljane, marveč za inozemce, ki so v Italiji uživali samo politični azil.
Mnenje HaBjamOdh pravnikov
Rim, 31. oktobra, d. Znani rimski pravnik prof. Grego rac i je izjavil glede zahteve po izročitvi Paveliča in Kvaternika Franciji, da so po italijansk h zakonih odločilni v tem pogledu mednarodni dogovori rn običaji. Predvsem gre za reciprociteto, toda pogodba o izročanju krivcev med Francijo in Italijo od 25. junija 1. 1870 pravi v svojem čl. 3., da so pol tični zločini m prestopki izključeni m medsebojne konvencij«. Nadalje je Francija sama v svojem zakonu od 10. marca 1. 1927 glede izročanja krivcev določila, da Francija ne more pristati na izročitev, če gre za političen zločin. V teh ak©lišč:nah je zato zelo ver-jento, da se bo morala izročitev Pavelioa in K vate mika odkloniti. Grcgoracijevo stališče zavzema večina italijanskih pravnikov.
Heimwehr fat teroristi
Pariz, 31. oktobra, p. »Populaire« objavlja daljši članek pod naslovom »Zveze med Paveličevo teroristično organizacijo in avstrijsko Heimwehr«, v katerem pravi med drugim:
Ni še pozabljena v4oga, loi so jo igraB dr. Rintelen m krščanski socialci na Štajerskem v aferi ponarejanja francoskega in češkoslovaškega denarja, ki so ga izdajali ob blagohotni naklonjenosti madžarske vlade. Že takrat je bilo jasno, da obstojajo tesne zveze med Paveličevimi teroristi in Hehnwehrom. Zvezo med obema skupinama so vzdrževali bivši avstro-ogrski oficirji, zvesto vdani Habsburžanom in intimni prijatelji Heimwehra, zlasti pa kneza Starhemberga in njegove okolice. Ti agenti plačanih teroristov so imeli tudi tesne zveze z znanim novinarskim atašejem Morealom v nekem dunajskem poslaništvu, kjer so sc kovale časopisne intrige proti Jugoslaviji. Stab terorističnih agentov se je sestajal pri bivšem avstro-ogrskem podpolkovniku Perčeviču, o katerem je znano, da je bil mnogokrat gost zloglasnega taborišča na Janka puszti. V razpravi zoper atentatorja Oreba pa je prišlo tudi na dan, da je Perčevič ponovno zahajaj tudi v teroristična taborišča v Italiji.
Drugi bivši oficir avstrijske vojske polkovnik Dujč je živel v Gradcu, odkoder je organiziral atentate s peklenskimi stroji na jugoslovenskih železnicah. Dujič je užival vso naklonjenost avstrijskih oblasti. L. 1930. je bil v PTangenauu gost bivšega avstrjskega cesarja Karla in se je sam hvalil, da ga smatra bivša avstrijstka cesarica Žita za svojega najvdanejšega slugo. Dujic je bil tudi intimen prijatelj polkovnika Walterja Adama, takrat urednika »Reichs-poste«, sedaj propagandnega šefa v Avstriji. Polkovnik Dujic se je pozneje obesil in policija je našla v njegovem stanovanju poleg drugih dokazov o njegovih zvezah s Paveličevimi teroristi tudi ponarejen denar, ki so ga akuiali spraviti v promet v Jugoslaviji.
Vloga generala Sarkotfča je v Evropi fe dovolj znana. Prav tako pa so znane tudi njegove zveze s teroristi in njegova mrž-nja do Jugoslavije. Njegova zasluga je, da so Pavelič, Perčevič in drugi teroristi dobivali vso podporo avstr:jskih oblasti in mogli neovirano izdajati svoje glasilo, v katerem so kovali klevete in hu iskan le proti Jugoslavija, ki jih je potem s toliko vnemo
Catiskovala črnožolta »Reichspostc, služ-o glasilo najvtšj h klerikalnih krogov v Avstriji. General Sarkotič je vedno kazal simpatije do Paveličevih teroristov m se zavzemal za povratek Habsburžanov. Njegov sin Ersrin je kapetan Heimwehra in adjutant kneza Starhemberga V ostalem velja general Sarkotič za najožjega zaupnika bivše cesarice Zite, ki le po njem dala položiti venec tudi na krsto samomorilca Dujida. Te zveze kažeio. končuje »Po-prdalre«, da so uživali teroristi v Rimu. na Dunaju ln v Budimpešti vsestransko pomoč in da so imel: v Avstriji največjo zaslom-bo pri zakonikih Habsburžanov. zlasti na pri knezu Starhembergu in pri sedanjem propagandnem šefu avstrijske vlade.
Avstrijski komunike
o Perčeviču
Dunaj, 31. oktobra, p. Listi ao poročali,
da j« francoska vlada že zahtevala od avstrijske vlade izročitev bivšega polkovnika Ivana Perčeviča. Nekateri so tudi poročali, da je avstrijska vlada odklonila izročitev Perčeviča tako Franciji kakor Jugoslaviji. Danes jc bil o tem izdan naslednji uradni komunike:
Doslej ni niti francoska niti jogosloven-ska vlada zahtevala od avstrijske vlade izročitve aretiranega bivšega podpolkovnika Iva Perčeviča. V tem pogledu ni bil doslej pri avstrijski vladi podvzet še noben korak. Zato bo Perčevič ostal še nadalje v zaporu dunajske policije. Če bi francoska ali jugoslovenska vlada zahtevala njegovo izročitev, bo avstrijska vlada postopala po določbah zakona in po določbah mednarodne konvencije o izročanju zločincev. Ko bo vlada v danem primeru proučila vse te določbe bo Perčevič izročen ali pa pridržan na Dunaju, kakor bo pač odgovarjalo zakonskim določbam.
DeSo preiskovalnih oblasti
Par«, 31. oktobra, s Sodne preiskovalne oblasti v Marseillcu nadaljujejo svojo delo, pri katerem jim je mnogo pomagel svetrrk jugoslovanskega notranjega ministrstva Si-monovič, ki j« daives odpotoval v Psria, kjer se bo sestal z generalnim kontrolorjem jame varnosti Mondanelom. Sianotio-vič g« bo podrobno seznanil s oelotno akcijo policijske prestave. Zatem ?e bo vrnil v MarseiHe, dočim bo v Parizu še nadalje ostal delegat jugoslovenske-ga notrarjega ministrstva Miličevič, ki sodeluje zelo ŽV-vah.no z Mondanelom v ekcijš pariških po-lioijskh oblasti
Bartlsotifeva zapuščina
francoski akademiji
Pariz, 31. oktobra. AA. Bivši frenooskfi minister za zunanje zadeve, pokojni L-ocp* Barthou. je zapustil vse svoje imetje francoski akademiji. To ustanovo je pooblastil, da opravi tudi neke druge določbe njegove oporoke.
Preiskava proti voditeljem VMR0
Sofija, 31. oktobra- AA. P^skaro protS funkcionarjem razpušcene VMRO Kirihi Drangovu in Zoro Nastevu vodijo vojaške oblasti. Obtožena sta za dejanja, ki sta jih izvršila pred 19. majem v petrškem m čustendilskem okraju, kjer je tedaj v'ada-lo vojno stanje. Podobno se morajo zagovarjati tudi drugi obtoženci pred vojaškimi oblastmi za dejanja, storjena v teflr okrajih pred 19. majem.
Vojni minister general Zlatev je o preiskavi izjavil:
Zoro Na s te v in Kiril Drangov, ki so >t» obmejne straže prijele ▼ obrne Vnem pasu proti Turčiji, bosta po upravnem zamiranju izročena sodnim oblastem, da vodijo proti obema preiskavo o vse-h zločinih, ka sta jih izvršila na Bolgarskem. Če bo preiskava dognala, da sta sodelovala pri mar-seilleskem zločnu, ie naravno, da bosta zakon in sodišče izrekla svojo sodbo tudi o tem. Vprašanje njune odgovorn-st!^ se bo reševalo, čim preiskava dožene kakšno tako dejanje. Dosedanje zaslišanje ni ugotovilo, da bi obstojala med K'r lom Drango-vim in zločincem Cernozemskim ali s teroristi na Janka puszti kakšna zveza, če pa se bo to zgodilo, bodite prepričani, da bo pravica izrekla svojo najstrožjo besedo.
Vojni minister Zlatev je tudi pri tej priliki izrazil svoje glr.-boko sožalje nad tragično smrtjo ViteSkega kralja Aleksandra I. Uediutelja in izjavil, da je z njegovo prerano smrtjo tudi Bolgarsko z«de'a velika in nenadomestljiva izguba.
Vanša MiSiajlov prost?
Carigrad. 31. oktobra Kakor se (k> sjaava is verodostojnega vira v Ankari, je v inozemstvu raaairjena vest o areta/sjJ "Van-fe Mihaelova, neresn^a. Vaa&a Mihaelov je »lej ko prej v popolni svoboti« ter biva po lastni želji zaradi osebne varnosti v Kasstamum, majhnem me&tu v sev>er-m An atoli ji. Vanča Mahajlov je večkrat irzoavdJ novinarjem, da ne bo trajno oc!t-a! v Turč-icl, ker namerava po ureditvi potrefr»-ndh formalnosti kot politični begunec nadaljevati svoje potovanje v Evrooo.
Mednaroc&ra nogometna tekma Jugcsla\ija : Francija
Beoqrmd, 31. oktobra p. Na svoji snofeji seji je JNS sprejel ponudbo francoskega nogometnega, saveza, da odigra naša reprezentanca 16, decembra v Parizu tekmo s francosko reprezentanco. Dalje je JNS sklenil izdati spominsko knjigo, posvečeno kralju Aleksandru. V tej knjigi bodo oT>-javljeni vsi govori, ki so jih imeli eportai funkcionarji na žalnih prireditvah za pokojnim kraljem ter na svečani zaobljubi zvestobe Nj. Vel. kralju Petru n. O državnem prvenstvu se na tej seji še ni razpravljalo in bo JNS o tem sklepal, ko bodo končane še preostale tekme.
BeogTad, 31. oktobra p. Jugoskrvenski boksač Vili Hiiber je včeraj nastopil v Berlinu proti nemškemu mojstru srednje kategorije Mohru, M ga je premagal po točkah. Od osmih krogov je Hiber zmagal v destih.
Pogreša se
fe od nedelje 28. oktobra e. Jakob Rofinik.
«tar 75 let, strojar po poklini. Rožnik ima sivo ponoŠeno obleko, eportno čepico, črne fevlje. Je majhne pojave in zdrave polti, na levem očesu ima sivo mreno. Kdor bi ea kje videl, nai iavi to takoj na naelov: Petrič. Rožna dolina, rt-sta V , št. 10.
Vremenska nannvpil
ZacTebška vremenska napoved za danes:
Oblačno, ponekod nekoliko vedro, dež bo le ▼ eeverozapadnih kraiih naže država Zmerno toplo.
Dnnateka vremenska napoved ca četrtek:
V j.ižnih Aloah narbrž še oblačno in južno, od Časa do časa deževno.
so as nntnt
Grob Velikega kralja na Oplencu je postal sveti krof, kamor dan za dnevom romajo ljudje iz vseh jugoslovenskih pokrajin, ljudje vseh stanov in starosti, V žari ob
grobnici je zemlja iz vseh srezov dravske banovine
Lučke gorijo na grdbovfh, ptameisSkS ljubezni in pietete. Zadnje cvetje jesenskih vrtov znašajo ljudske množice na gomile svojih dragih rajnikih. Izletniške poti so zapuščene, kdor hiti iz mestnega zidov j a, ima le en cilj: tja, kjer se ob glasovih zvonov in petju žaiostink rgrinjajo sprevodi ljudstva, vtopljenega v bridke spomine in resno, vaae obrnjeno premišljevanje.
Globoka simbolika je v starodavnem ljudskem običaju, da se sredi jesenskega umiranja obhaja dan spomina na one, ki so odšli tja, odkoder ni vrnitve. Dan mrtvih je kratka postaja v nemirnem življenjskem vrvenju, na neprestanem romanju naprej do cilja, ki morda nikdar ne bo dosežen. To je pogled v preteklost, spomin na premreoee nade in visokoleteče želje, pokopane v teh grobovih, ki jšh časti ljubezen iD spoštovanje s cvetjem, lučkami in tiho molitvijo.
Smrt ne izbira. Kadar pride k trudnemu popotniku, ki je končal svojo pot in izvršil, kar si je v življenju namenil, kadar pride, ko se je jesen življenja nagmila h koncu, prihaja kot prijateljica, ki prinaša zasluženo plačilo — mirni počitek. Kruta in neusmiljena pa je, kadar kosi mlado cvetje, preden je utegnilo se razviti v prvi sad, kadar preseka blagoslovljeno, človeštvu posrečeno delo v polni sili in tik pred izpolnitvijo, kakor zruši strela vzpenjajoči se mladi hrast na vrhu gore. Vendar stoji čl'ove'k pred neizprosnim veličan-Btvom smrti brez moči. Stiskal bi kdaj pesti nad krivico, revoltiral proti sodbi, pa ne zmore nita skromnega priziva in obstoji s sklonjeno glavo, sam ne ve-ck>č za uro in dan, ko tusdi njega pograbi koščena roka.
Letošnji dan mrtvih .je za nas Se posebno zavit v črnino. Ko poslušamo turobni koral zvonov, nam še vedno odmeva v ušesih njžh zven jen je, ki je pred znalo dnevi oeananjalo, da se zapira grob v cerkvi na Oplencu. Takrat so pokopavala našo najboljšo nado, zaprli so v grobnico umrljivo posodo plemenitih misli ki vroče ljubezni do nas vseh. Komu ta ne bila v duši vstala upornost proti usodi, M je iztrgala iz naše sreda najboljšega, najbolj modrega voditelja v dota, ko je s posvetitvijo vseh življenjskih sil gradil našo bodočnost, v dnevih, ko pljuskajo valovi sovraštva ob brod Jugoslavije. Sredi globoke žalosti, ki je objela domovino, bomo letos romali na grobove, naše misM pa bodo hitele k oddaljenemu grobu na Oplenac. Vsafka svečka, ki bo letos na grobovih prižgana, bo gorela v dvojni namen, njem plamenček ljubezni m zvestobe bo vel jal tudi oepcesbctemu mrtvemu kralju.
Kralj - jncak se je vrm1 k svoji armadi, ki spi kakor kralja Matjaža vojska v kraju, kamor ni pristopa. Dolga leta je hodil ž njimi po bojnih poljanah in gkdal grozote krvave vojne, boril s® je junak med junaki, ne da bi ga zadel Bovražndkov udarec. Poln življenja in poguma se je lotil velikega dela, da obvaruje svoj narod, da obvaruje Evropo to svet pred ponovitvijo neizmerne nesreče, ki jo je spoznaval eam in je še do danes svet ni prebolel. Videl jo že na
obzorju palmovo vejo, gledal Je v obljubljeno deželo, pa kakor Mojzesu mu ni bilo dano, da pride v njo. Preden je dosegel izpolnitev, ki se je zdela tako blisai, ga je zadela zavratna krogla.
Odšel je od nas, kakor so odšli ond, katerih kri je spojila kamne za zgradbo naše velike domovine. Ko mislimo na Velikega kralja, se spominjamo obenem vseh, ki so v cvetu mladih let brez oklevanja žrtvovali, kar so najdragocenejšega imeli: srčno kri in življenje; vseh ornih, ki so padli, da se je mogočno dvignila naša velika domovina. Mnogo jih krije domača jugoslovanska zemlja, pa malo jdh spi večno spanje v bližini rodnega doma, kjer bi jim dragi svojci okitili gomilo z jesenskim cvetjem. Na vojaških grobiščih, v družbi s sinovi prijateljskih in sovražnih narodov počivajo, skupna zemlja jih pokriva, njih družine pa danes, ob dnevu žalovanja in spominov nadomeščamo mi, ki jih nismo poznali, ki ne vemo njih imen, ki se pa v globoki hvalžnosti klanjamo njihovi žrtvi, doprinešeni tudi za nas. Vojaška groblja, gomile neznanih junakov morajo biti deležne vse pijetete, kakor da v njih spijo naši rodni bratje.
Ali mnogo, premnogo jih je, ki se niso vrnili umirat v ljubljeno domačo deželo, ki so ostali tam zunaj na širnih poljanah, kjer nikdo ne ve kraja, ki ga
je osaočUa. njSh poslednja kri Po« božjim soncem, pod himnam svitom so strohnela njihova telesa, ni jih pokrila prstena odeja in nikjer ni gomile, kamor bi se vsadil skromen križec ali rožni grm. Kjer je zemlja sprejela vase njih snovi, morda kmetič orje zemljo, morda kosec kosi travo, ne da bi se spomnil, da je tu izkrvavelo mlado srce. Tudi k -njjm, na smrtne poljane napol pozabljene svetovne moritve hitijo danes naše misli, tudi njim naj bo prižgana sveča naše ljubezni in hvaležnosti
Bili so železni zid naše varnosti, graditelji iiaših domov, žrtve za našo svobodo.
Pred vsem pa svetel vzgled bodočim
rodovom
Ni veter miru in sprave, M veje v teh časih nad njihovimi grobovi Morda njihova žrtev ni bila poslednja. Toda naš rod, ki je vzrastel za njimi, se uči na njih visokem vzgledu. Če bi varnost domov in svoboda naroda zahtevali bodo znaM njih nasledniki z vedrim srcem vršiti dolžnost in doprinašati žrtve, porojene iz te ljubezni in zvestobe. Duh padllih junakov se bo boril ž njimi, če bo klicala domovina.
Te mosli nas navdajajo danes, ob url premišljevanja in gledanja v preteklost. Danes, ko gorijo lučke, plamencki ljubezni, hvaležnosti ki zvestobe...
SIEMENS prodaja tudi na obroke
RADIO TELEFUNKEN
aparate iz prve roke v lastni prodajalni
TELEFUNKEN »KURIER«
ljudski sprejemalec za vse valovne dolžine (ravno tako za kratke valove)
I
DIN 2.700.—.
JTJGOSLAVENSKO SIEMENS D. D.
LJUBLJANA, TyrSeva cesta la-LL Zastopnik za Maribor: Radio Starkel, Trg Svoboda.	8822
Športna prisega na škrlatici
Skupina štirih jeseniških turistov je x žalno zastavo prisegla na vrhu Škrlatice
na
Jesenice, JI. otatotora.
Preteklo soboto so s« podali t Vrata štirje jeeamštki tarfeti: Ravbek&r Tomaž, Stmolej Slavfko, Lnoinnanm Pavefl in More AaKirej, člani T. K. Skale to S. K. Bratstva, v trdni volji, da iz Vrat naslednji dan naskočijo dnrgi najvišji vrh Jtigoela-vt}et Skrlatioo, ta tam g>od v snegu in leiki položene istočasno x ostalimi športnika Jugoslavije prfeego zvestobe Nj. VeL kralja Petru H., vennd spomine ViteSkega kraJJa A&etosandra L Ue^toRelja.
Ekipa Je kren<fea t doS o& aoivto na nedeljo fes doHme Vrat. Se ▼ popolni temi so iskati markacijo na skalah, ki so gledale bz snega, ofooroženi x dereasaani, cepini in vrvjo, da s trtoo voljo osvojijo Skr-latfloo. Po ISanni hoji po mestoma 1 meter globokem snegu so dospe« po mnogih, s oetpfocen iasekanth stopinjah na vrli SkrJataee. Malo časa — in xa/pla<polahi Je zastava, zraaneč geslo sedanjega ki bodočih rodov: »čuvamo Jugoslavijo!«
SipoanAnSka bntftga pa hrantf te-te njthove vrstice: Pozdravljen t togi, ti nafi očak TrigHav, povoj J*3n tam, ponosnih bomo
gftav branili
vi jo J
domovino« Ctrcsmo
Varodni poslanci in senatorji so v ponedeljek poroma! na Oplenac ter potožili na gzob Vflfifeega kralj* krasen zbU In srebra venec.
fefcočaeno ^ n Vee »vete polotili venec vseui žrtvam, ki »o jih terjale planina.
Ob kraljevem grobo
Zaspal je kralj... Zapri oči ... a mrtev ni, le s sanjah spi — ni mrtev ▼ groba kralj-heroj, o roda sanja nad seboj.
Ko nekdaj mu je mil in blag obraz skrbeč, sijoč od zmag, požrtvovalen, poln dobrot do slabih, bednih in sirot.
Ne, mrtev ni, saj v nas 2vi, ki dal za nas je žlahtno kri, t ljubezni naših »rc je skrit, ▼ solz naših bisere je vfit.
Nesmrtnost dihnila je vanj, postal je vrelec naših sanj: iz pesmi, marmorja in slik ma raste nevenljivi lik.
Griža KorltndL
V \ --^ A
Diši kakor s solncem obsijane smreke..
\ \ /
\
Na smrekove gozdove spominja sveži vonj Vaše omare za perilo — vonj, ki ga ima perilo, oprano po Schichtovi metodi. Tako preprosta so nje pravila: zvečer namočite perilo z Žensko hvalo —drugo jutro ga pa operite s Schichto-vim terpentinovim milom I

je vse delo, če perete po
E T O D 1
omača izdelka
ST.3. 3-3*
Tako je govoiil Viteški kralj UfsiMfelf
i-
5. oktobra 1912: Spomnite se, da nas naši neosvobojeni bratje z nestrpnostjo in solznih oči pričakujejo, da bi nam kot svojim rešiteljem padli v naročje in da bi tudi sami kolikor mogoče pripomogli k naši zmagi in k svojemu osvobojen ju.
7. novembra 1912: VI ste izpolnili nado vsega srbstva, ko ste premagali vse vojne težave ter razbili turško vojsko. S svojim junaštvom ste za-divili ves svet in z zmagami pri Kumano-vu, Pri satu, Bakarnem Guvnu in Bito] ju ste sijajno maščevali tužno Kosovo.
11. avgusta 1913: Z grobovi naših junakov pri Jedrenu in Skadru je naš narod utrdil svoje prvenstvo na Balkanu tako v pogledu svoje moči, kakor tudi v pogledu svoje zvestobe in velikodušnosti. Ne za velikega, marveč za srečnega se mora smatrati oni, ki je poveljeval v vojni temu v resnici velikemu narodu.
29. julija 1914: Srbi, branite z vsemi močmi svoje ognjišče in srbsko pleme!
4. avgusta 1914: Te sramotne zahteve Avstrije so morale dobiti dostojen odgovor. Jaz sem jih s prezirom odbil, prepričan, da boste vsi to sramoto, ki je hotela pasti na vas, vrgli v lice onemu, ki Je skušal z njo umazati sijaj in slavo vašega orožja. Sporočilo, ki vam ga sedaj dajem, je napoved vojne Avstriji. K orodju, moji dični Sokoli!
2. novembra 1914: Ntol pedl naše zemlje sovražniku! Naprej do zmage! Z nami Je Bog.
10. novembra 1914: fnnald, pozivam vas, da z jekleno voljo nadaljujete boj. Poženite sovražnika Iz nafte mile zemlje ter povrnite ognjišča mla-deži, ki Jo je sovražnik pognal iz njenih domov. Kaznujte sovražnika in pokažite mu, kako Srbin brani svojo grudo zemlje todi do zadnjega diha.
17. decembra 1914: Todi tretjič ste premagali sovražnika in dosegli zmago, Id v zgodovini nima primera. BiH ste in ostali boste nepremagljivi.
12. aprila 1916: ... da Srbijo ustvarimo veliko, da objame vse Srbe in Jugoslovene, da napravimo silno in močno Jugoslavijo.
Za Veliko noč 1916: Boj do zmage in iztrebitve sovražnikov, boj do vstajenja Srbije bi do osvobojenja vsega srbskega in jugoslovenskega naroda.
15. septembra 1916: Pred vami je sedaj naša mila in poteptana domovina. Pred vami so poti vaše slav*, naših tradicij in naših mučeniških preizkušenj. Pred vami so grobovi naših izgubljenih in pomrlih tovarišev. Pred vam' so naši mili in dragi — naša mlade-/., ki upira v vas obupne poglede in željno pričakuje, da bi čula grmenje vaših topov ter vaše gromo-vite in neustrašne klice, ki bi njej in vsema srbstvu prinesli svobodo.
22. novembra 1916: Naš ponosni Bitolj, naša slava je v naših rokah in vaše zastave so okrašene z novimi lavorikami. Vaša slava je vnovič odjeknila širom vsega sveta.
Za Veliko noč 1918: Mi se ne borimo samo za nas, temveč tudi za naše otroke, za naše potomce in za bodoča pokolenja. Za njih prenašamo in bomo tudi prenašali do kraja v 3 potrebne žrtve, kakor se je Kristus žrtvoval za človeški rod.
1. novembra 1918: S polno in nepremagljivo vero tn nado v Boga naprej, junaki, v domovino!
1. decembra 1918: V imenu Nj. Vel. kralja Petra proglašam zedinjenje Srbije z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstvo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
7. .januarja 1919: Ko ste nadaljevali krvavo borbo za svobodo, začeto s Karadjordjevim pohodom, ste omogočili, da je naš troimeni narod združen sedaj po svoji volji prvič v enem državnem domu, v širni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
16. marca 1919: Posebej naglašam nujnost potrebe, da se kmet po tisočletnem životarjenju reši vezi, ki ga še deiajo odvisnega od lastnika zemlje, katero on obdeluje in da postane gospodar grude, katero napaja s svojim znojem.
31. marca 1920: Junaki, vrnite se domov m pripovedujte svojcem o težavah in mukah, ki ste jih pretrpeli, da bodo poznejša pokolenja znala ceniti svobodo, katero ste vi tako drago plačali! Vrnite se domov in pripovedujte svojcem o velikih borbah in žrtvah, ki ste jih prestali, da se bodo bodoča pokolenja ponašala z vami in z vašimi deli.
22. septembra 1925: Ono pokolenje, o katerem je sanjal Nje-guš, je prišlo. Črnogorci, vi ste mu pripravili cvetje iz svoje krvi! To je hrana, ki Jo daje Črna gora.
27. septembra 1925: Izpolnilo se je to, kar se je prikazalo Gunduliču v viziji hrepenenja. Dubrovnik je sedaj v svoji veliki državi, v kateri ga čaka dostojna vloga — divna, kakor tudi resna.
29. septembra 1925: Drago mi je, da lahko do tu pozdravim vso Dalmacijo in Daliuatince, ki so in ki naj ostanejo čuvarji našega morja. Ostanite to, ker stoji za vami vsa naša zedinjena domovina.
6. januarja 1929: . . . čuvati edinstvo naroda in države, Je najvišji cilj moje vladavine, a to mora biti tudi največji zakon za mene in za vsakega.
22. aprila 1930: Dragi moji Hrvati! V edite in povejte povsod, da je vaš kralj nerazdružljivo z vami in da enako z vami občuti.
6. septembra 1930: Z moškim srcem in z globokim spoštovanjem in ljubeznijo zvijmo, junaki, naše stare zastave slave. One so najsijajnejše izpolnile svojo nalogo. Naj bodo nove zastave, ki vam jih izročam, odslej sveta znamenja naših potov, znak junaškega zbora in vaše vojaške časti.
31. januarja 1931: Danes, ko med kraljem in narodom ni več posredovalcev, ki sem jih odstranil, ker so se s sejanjem mržnje in ubijanjem vere pregrešili nad največjimi narodnimi interesi, danes lahko z vero v Boga in poln zaupanja v imenu vse naše Jugoslavije objavim vsem in vsakemu, prijatelju in sovražniku, da smo eno in da smo sklenili do kraja braniti edinstvo in svobodo našega naroda.
16. decembra 1933: Nadaljujte delo na poti narodnih velikanov Gaja, Strossmajerja. Račke ga in drugih, ki so nas učili, da v bratski slogi in ljubezni prenašamo tudi največje žrtve za ustvaritev večnih idealov našega naroda o svobodni, močni narodni državi.
9. septembra 1934: Tujcem pa rečem tudi to, da se duša naroda upre vedno in v vseh primerih proti vsakemu pohlepu, ki gre preko mcionalnih in etnografskih meja. Iz tega odpora je nastala vstaja v Toplici in Jablaniei, ki je pokosila tolike žrtve, pri tem pa po svojem junaštvu z večno slavo ovenčala ves ta kraj.
9. oktobra 1934: ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
Anton Lafavic:
Ali je za kulturne stike res samo kvaliteta merodajna?
M s m
kaltami
ujiuPII rf tad
do« MIDfM M kvalitetna storila
Pod naslovom »Pota slovansko vzajemnosti« je »Jutro« pred kratkim priobčilo zanimiv razgovor a praškim uredn ikom Magrom, v katerem j« ta orisal svoje smernice za medsebojne kulturne stike.
Podčrtal je zlasti misel, da je tudi na področju slovanskih kulturnih stikov smatrati za odločilno kvaliteto. Po njegovi sodbi sodobno usmerjenega intelektualca ni mogoče preprčati, da bi moral tati kakega zaostalega slovanskega pisatelja, če najde več v spisih Žida (Gide), Romena RoLana in drugih.
Ta rakijučno kvalitetni vidik se mi zdi tako nevaren in celo škodljiv, da ne morem mimo njega, ne da bn pokazal na njega, ne da bi pokazal na njegove kvarne posledice. To tem bolj, ker ima ta vidik videz pravilnosti in ker je zelo razširjen tudi med našo inteligenco.
Ko govorim o kvaliteti kake stvari, jo naravno s tem vrednotim. Ko jo vrednoten, jo postavljam v neko nadrejeno in podrejeno razmerje med drugimi vrednotami, jo torej vrednotno hierarhiziram. Ker je pa pri vsakem vrednotenju čuvstve-na stran tista, ki odločilno vpliva na temperaturo vrednote in na to, je-li m t Je vrednotena stvar bolj ali manj pri srcu, je čisto naravno, da pri tem podzavestno zaigrajo vse mogoče asociacije, ki so lahko v kvaT preciznejšemu vrednotenju. Tako se mi zdi, ko govorim o kvaliteti duhovnih tvorb, da pri tem nehote čuvstvo in misel uhajata na polje materialnih dobrin. Če si namreč kupujem n. pr. blago za obleko, je naravno, da si izberem najboljšo kvaliteto.
iz take zvezo se mi zdi enako dobro ki prmrfino, da si izberem tudi v zalogi duhovnih dobrin najboljšo kvaliteto ne glede na njeno provenienco.
Pri teh miselnih zvezah pa popolnoma prezrern, da je vidik obeh teh ocenitev popolnoma egoističen, ker ima ▼ vidu č m ■večji in čisto osebni moj dobiček, pa bodisi materialni alri duhovnu
Toda! Če si nabavim materialno dobrino, s tem po naravi stvari ne storim drugega kot da zadostim neki čisto egoistični in materialni potrebi. Če pa si osvoj m duhovno tvorbo, pa ta osvojitev ni več samo osebnega pomena, ker taka duhovna tvorba povzroča v meni, čim več je »vred ■na«, tem večje duhovne izpremembe, katere morajo nujno priti do izraza v mojem sožitju z drugimi ljudmi.
Ze to daje slutiti, d« more Iskanje po kvarteti imeti čisto druge smenrarce in perspektive, ko gre za duhovne tvorbe, kot pa tačas, ko gre za materialne dobrine.
Pri iskanju stfkov z duhovnim življenjem kakega naroda torej ne smejo biti merodajni zgolj egoistični vidiki, marveč neprimerno bolj vidiki, ki izvirajo iz mojega skupmostnega socialnega čuvstvovanja.
Kako nevaren utegne postati izključno kvalitativni vid k, se vidi, če stvar pogledamo od nasprotne strani.
Najbolje se to pokaže, če motrimo te Itvari z vidika malih narodov Evrope, » tem torej tudi nas samih. Večina malih narodov evropskih, zlasti pa slovansk h, je bala do zadnjega časa politično in s tem tudi gospodarsko ter duhovno podjarmlje-na. Tako se je zgodilo, da se je njih kulturno življenje začelo prebujati šele pred nedavnim, vsled česar nosi na sebi še vse znake težavnih početkov. Da bi se duhovno čim prej okrepili, so vsi ti mladi narodi delali največje napore, da v najkrajšem času dosežejo oni nivo duhovnega življenj*, ki se jim je zdel tako zavidanja vreden v kulturah starih in velikih zaipadnih evropskih narodov. Baš iz teh kultur so oni jemali merila in vzore, kako bi izoblikovali svoj lastni kulturni obraz. In pri tem stremljenju je v njihovo življenje nehote ušla posebna potez« duhovnega pa-razitstva, poteza, ki je bila turoben izraz lastnega čuvstva slabosti m inferiornosti ter obenem potrebe okrepiti svoje narodno duhovno telo s tujo duhovno krvjo.
Ko taki mali narodi, sesajoči mleko tujih kultur, govore o kvaliteti kulturnih dobrin, jih njihova življenjska kulturna pot prav nezavestno vede do tega, da pod kvaliteto duhovnih tvorb razumejo mero in kvaliteto zapadnih evropskih kultur.
To pa smatram za tipično slabost tnl»-dorastočih malih narodov evropsk h in posebej še nas samih.
Zakaj če naj bi bila taka kvaliteta, za-padno evropsko pogledana, res merodajna za vrednotenje našega duhovnega življenja, ne bi li bila potem čisto opravičena ona misel starih m velikih zapadnih evropskih kulurn h narodov, da samo oni hranijo m ustvarjajo duhovne kvalitete in da so vsled tega upravičeni gledati kulturno imperialistično m s prezirom na nas mlade
narode, ki nimamo kulturnih tvoit) njihove kvaJitete? V takem našem slabotnem kvalitetnem vrednotenju bi našk> nemško »kulturtregeistvo« svojo popolno opravič-bo ne samo pred Nemci samimi, marveč tudi z našim pristankom, temelječim v našem slabotneip naziranju o kvaliteti
In vendar smo se vsi mali, mladi narodi zmerom borili proti takemu kulturnem« imperializmu in to po pravici. Zakaj čutili smo pravilno, da je treba tudi vprašanje kulturne poten tn os ti kakega naroda jemati dinamična, to se pravi pogledano na daljša razdobja, pri čemer smo po pravici optimistično eskontirali, da bomo v bliS-nji bodočnosti, čim smo enkrat dosegli svojo svobodo, svetu pokazali tudi vso stvar lno moč in energijo svojega narodnega duha.
Če
srno pa do sedaj gledali na tak zmotni izključno kvalitetni vidak za duhovno kulturne stike zlasti med slovanskimi narodi kot nevaren, se pe pokaže isti vidik kot naravnost Škodljiv, če pogledamo njegove posledice doma v našem duhovnem in političnem sožitju s Hrvati in Srbi.
Tudi Hrvati in Srbi imajo enako nam še mlado narodno kulturno življenje, če je mogoče tudi na tej ali ona strani kaj starejše ali kaj bujnejše od našega.
Nje kakor nas je ž: vi j en je sililo, da napredujejo v burnem tempu na vseh področjih gospodarskega, socialnega in duhovno kulturnega žatja. Kakor se Jim je zdelo naravno, da si v čim najkrajšem času prisvojijo ves tehnični napredek zapadnih evropskih velikih narodov. Tako so ho-
. kovnem področju prenašali ▼ »roj miselni
I in čuvatveni svet Tako se nam je »godilo, kakor mogoče tudi njim, da smo, hlepeč po zapadnoerropakih kulturni] kvalitetah i in t njimi zmotno mereč vse življenje, bili j nagnjeni in smo še nagnjeni k temu, da \ medsebojno podcenjujemo lastne duhovne « tvorbe. Merimo jih z napačnimi, a stattč-i nimi merili, z merili, Id jemljejo kot mo j rodajne v poštev le momentaae kultura« j vrednot« ki kvalitete zapadnoevropske, ki i pa prezrirajo nas samih lastne ustvarjajo-■ čo dinamiko, l&i bo ustvarila jutri, kar ni j ustvarila do*danes.
? Le en primeri Ko Je bil Gete «tar &m j 70 let in imel za seboj že svoja najslar-• nejSa dela. J« bilo Mickjeviču ravno toH-j ko čez 30 let in izžli so šele njegovi pes-, niska prvenci. Ah bi komu prišlo na mi-»el, da je pametna in pravična ocenitev \ genija največjega poljskega pesnika, če bi : kdo tačas, ko so izšla M akjevičeva mlade-| niška dela, hotel nanje vporabiti ona umet-nisko-kvalitetna merila, Jed so bila i primerna za dela Getejeve najzrelejše dobe. A vendar je bila že ▼ mladem Mickjeviču imanontna vsa ona umetniško ustvarjalna energija in dnamika, ki je priSla do polnega izraza žeie t stvaritvah njegove zre-: le dobe.
Tako se mi ztl, da )e ta,	no jo
mani kvalitetni vidak kot tipična slabost
ambicioznosti nas malih narodov, ena izmed mnogih, a globokih in močnih zavir za intimnejše in plodonosnejše sožštje nas Slovencev s kulturnim življenjem Srbov ta Hrvatov m s tem tudi močna zavira za ožje naše sožitje m vseh poljih življenja in zlasti za plodonosnejše politično sožitje. Zavira je torej za tisti visoko etični cilj ki je v:talna naša potreba, namreč za organično integracijo v tako sožitje, ka bi pomenilo višek notranje kohezrije in moči naše država
fcndJevA rfk. ml Mogla sprejeti vas« ogrtMDiM množice, ljudje m> stali vse oko H cerkve, celo na pakocaHidu ki cesti.
Popoldne ob dveh se je med zvon j en jem zvonov vseh tržiškib cerkva začela na Glavnem trg« zbirati velikanska množ!ea. I>vo četi gasilcev sta komaj napravili prostor za sprevod treh tisoče v ljudi, ki so prikorakati na Glavni trg, morali so potegniti vrvi, da se je napravil prostor za svečani sprevod. Ko je občinski zastopnik f. KaMšnik Ivan o tvoril svečanost * lepim govorom in odredil petra in trtni molk, se je čulo samo pridušeno fhtenje tisočer. Nato Je g. župnik Vovk tožno opisal življenje viteškega kralja, zastopnik druStev gospod Bocak pa Jo govoril o našem mladem kralju Petru n.
Tržiška godba j« aarignta iatostinke tu himno, združeni pevski zbori pa so zapeli dve pesmi, nakar se Je izvršil mimohod. Na vseh oknih, ovit h ▼ črnino in zelenje, so gorele sveče. Nikdar še ni Tržič videl take svečanosti, računa se, da je bilo na trgu 6000 ljudi. Vsa tržiška društva in organizacije brez razlike pripadnosti so sodelovale. Tržič Je tokrat pokazal, da ga je izguba viteškega kralja uedinila v en tabor.
Mrtvemu kralju
Recitirano na žalni seji Bancrrfnske ženske zveze v Ljubljani.
/z solz tn svojih bolečin, o mrtvi kraij, prisegamoc
»Naš rod bo vekomaj edin!c Za mir in spravo si omahnil v smrt, kje je Se brat, ki bil bi z bratom sprt, ki naši zemlji želel bi pogini — Kako nas Tvoja kri boli, boli, kako vsak v srcu čuti Tvoje rane, nanovo — vdrugič združil si Slovane, saj daroval za nas krvavo si daritev. O tisti hip v prijateljski tujim, ko je iz smrtnih ran ko zadnjo kri v utrip je mukoma srce zajelo, le ena misel — vsa skrbeča, le ena prošnja — tiha in drhteča: »Oj domovina — tvoje varstvo — sreča.* — O, mrtvi kralj, za nas si bojeval krvave boje, nas ujedinil, dal življenje svoje. Kaj vrnemo naj Ti v zamena, kaj more sploh imeti ceno? — Zapoved tvojo božjim vsak pridruB, nenehoma naj domo^Hni služil O i. čuj — prisego zadnjo, mrtvi nai vladar: »Vsak bo do smrti Jugoslavije čuvar!«
Marija Gro&Jmvm.
Velika žalna manifestacija
v gornjegrajskem srezu
Rečica ob Savinji, konec oktobra Sreska organizacija JNS je ob sodelovanju drugih nacionalnih organizacij trte tičala 38. t. m. v Reč:oi žalno manifestacijo ves srez. Domači šolski upravitelj g. Ko-lar Franjo m predsednik občine g. Rakun Franc sta s svojimi ožjimi sodelavci okusno pripravila pred šolo govorniški oder, nad katerim sta biR sl;ki pokojnega vladarja in njegovega naslednika, obdani s svežim jesenskim cvetjem Do 11. dopoldne se je zbrala preko tisoč glav broječa množica, šolska mladina in gasilci pa kor porativno. Po delegacijah so bile zastopane vse občine sreza. Pr šel je celo mladi posestnik Govnik, čigar posestvo meji na Avstrijo. Prišel je 10 in pol ure daleč. Zbor je vodil podpredsednik sreske organizacije g. dr. Rak Jadko. kot prvi pa je stopil na govorniški oder g. dr. Mejak Ervin.-ki je v lepem govoru or:sal življenje blagopo-kojnega kralja ter opozoril zborovalce na njegovo oporoko. Za njim j« v daljšem govoru narodni poslanec g. Pustoslemšek Rasto podal sliko o podrobnem delu in ogromnih zaslugah blagopokojnega vladarja za Jugoslavijo ter pozval zborovalce k složnemu delu za njen napredek. Ob zaključku svojega govora je zaprisegel mno-čico, da bo ostala zvesta narodnemu in
državnemu ecDnstvu ki vladarju uedinjene
domovine. Prevzeto od tuge in v duhu zaobljube se jo občinstvo mimo razšlo. Med žalnim zborovanjem je domači pevski zbor zapel dve žaloetinflri, šofaka mladina pa je rfjor zaključila z državno himno. Ves trg je bil odet v žalne zastave. Prvotno Je bilo določeno, naj se vrti manifestacija ▼ dvorani Čuježeve gostilne, zaradi ogromne udeležbe pa so zbor preložili na trg pred šolo.
Naše ljudstvo je sedaj v lalostnfb dneh
lasno pokazalo kako neizmerno ie liubil« svojega velikega vladarja m kako iskreno je vdano veliki domovini Jugoslaviji in njenemu vladarskemu domu Ljudstvo je pokazalo na najizrazitejši način svoj patriotizem in svojo zrelost, prezirajoč gotove gospode, ki tudi to pot niso mogH ukrotiti svojih strasti. Pride dan plačila tudi za nje!
Usod so manifestirali v lrzicu
T rtič, JI. oktobra
9e nikdar v	svojem obstoju men-
da Tržič ni videl take svečanosti, kakor je bila komemoracija za na&im nepozabnim vladarjem Aleksandrom. Že žalna občinska seja, ki se je vršila naslednji dan po strainem zločinu v Marae:!lea, je bila dogodek, ki bo ostal
vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Niti eno oko ni ostalo subo v žalno drapirsni občinski posvetovalnici.
Na dan pogitba viteJkega kralja se J« zbral na Glavnem trgu ne samo ves Tržič, ampak pršlo je več tisoč udeležencev tudi vz okoliških občin. Pročelje cerkve sv. Andreja je bilo zavito v črnino, okoH ovenčane sHke kralja Uedinitelja Je gorelo neb roj lnOt. Slfca kralja Petra II., ovita v državne zastave, je bila ovenčana • krogom električn:h žarnic, vse velikansko pročelje cerkve je v svojem okrasju in zelenju predstavljajo žalni oltar. 2edo-
Eoldne se je žalne sv. maše v župni cer-vi udeležil ves Tržič s svojimi uradi, društvi, organizacijami in šolsko mladino, na t;soČe ljudi je molče, s spoštovanjem v
Pri hemeroldalni bolezni, zagatenju,
natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo ▼ mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljanski somescani!
Btitm m strm tn i njo prihaja tudi skrb revnih bi nezaposlenih, kako prrMvetl sobe tn svoje, če smo se nadejati lansko leto, da bo letos lažje, smo se varali. Letos je še težje. Javnih del skoro ni več. Zaslužka ni in število brezposelnih fe narast-lo. Revščina }e več ta kakor fe bila. in kar je glavno — tudi javna sredstva so izčrpana. Takozvani bednostni fond — ki je bil premnogim edini up in nada — je prazen.
Kaj sedaj? A/l naj gledamo, kakm minirajo naši sorojaki od gladu? Ali naj postimo našo deco, bodočnost našega naroda, brez kruha in obleke? Ali bomo zaprli svoje oči pred bolestjo svojega blitnfega? Ali si ne bomo rajši odtrgali nekaj od svojega sigurnega dohodka. da damo ubo-gim?
O gptovot Jas sem mverjen, da je ie
mnogo dobrote tn usmiljenja r LjubtjanL Zato apeliram na Vas, dragi someščani! Odprite srca in rokel Dne 3. In 4. novembra bo nabiralni dan mestne občine za uboge In brezposelne. Darujte po svoji moči, a darujte po možnosti obilo. Bodite uverjeni, da bo Vaš dar pravilno uporabljen, ker mestne institucije še najbolje poznajo potrebo posameznih. Vse vzamemo: gotovino, obleko, živila. Zavedajte se, da z vsakim darom podprete tudi svojo domovino, ki mora biti v teh časih Jačja kakor kdaj.
V Ljubljani, dna t novembra 1994.
DR. DfNKO PUC, predsednik mesta
Smrt pred 90. rojstnim dnevom
Kresnice, 31. oktobra
Staro Hlabutnico, ki je dom ovala pri svojcih na samotni hribovski kmetiji med naseljem Krmelj in Goliše je poznalo vse. Saj je bila ena najstarejših žensk kresničke okolice. Bila je t:k pred 9f). rojstnim dnevom, pa je nenadno preminila. Pokopali jo bomo na dan Vseh svetih.
Starica je bila izredno čvrste narave. Bolezni sploh ni poznala, šivanko je sukala celo brez očal. 2ivela je bolj skromno, tako pač, kakor živi naš kmet. ki mu je glavna hrana tisto, kar prdela doma. Le »ko-fetek« ji je bil za priboljšek. Kljub svojim čestitim letom pa je bila vesele narave in zgovorna pripovedovalka iz tistih časov, ki jih od nas nihče drugi ni pomnil. Kamor je prišla Hlabutnica, so imeli kar majhen domač praznik. Preteklo nedeljo je stopila malo okrog svojih znancev. Zglasila se je tudi v Kresniškem vrbu in so jo pri Strubljevih sprejeli z radodarno roko. Ob poliču domačega toEkovca, ki ga je še žaljivp nazvala »kresniški šampanjec« ter ob izdatnem kosu domačega kruha so imeli pri Strubljevih prav prijetno nedeljsko popoldne. Eden domačih jo je še povprašal za * skrivnost, ki jo ohranja tako dolgo vrsto let čilo in zdravo. Pa je dejala: »Vse življenje sem bila revna in to ie moje zdravilo!«..
Ko pa je dospela Hlabutnica v nedeljo zvečer domov, jo je pričelo mraziti in čutila je slabosti. Domačim je rekla: »Zdaj čutim, da sem stara. Sai sem doslej tudi večkrat šla na pot po štiri ali še več ur hoda. Pa me hoia ni še nikoli tako zde'a-la kakor danes. Čutim, da se mi bliža konec!« ...
Domači seveda niso vzeK materine bolezni tako resno, saj doslej ji ni bik) še nikoli slsbo. Dva dni je bolehala, pa ie bilo po njej. Včeraj zarana se je raznesla vest, da stare Hlabutnice ni več...
Zasavski konec je za ženske — kakor kaže kronika — izredno blagodejen. Pred leti smo pokopali na savskem pokopališču
gospo Elizabeto, staro mater sedanje savske šolske upraviteljice gdč. S*k o trakove, ko je imela že dv« leti čez sto. To ie bila doslej sploh najstarejša zasavska prebivalka. Pred nedavnim pa so v kresniški okolici ponesli k večnemu počrtku vrstnico Hlabutnikove matere, ki je umrla v 9Z letu. Kljub vsoki starosti je bila pri moči prav do zadnjih dno. Pn šivanju apioh nf rabila očal in je brez njih tadi lahko M-tala.
Izredna lovska sreča
LftiblflgrrH. SI. oMotn.
Lotos «s maaAi aajboij postavko a k> Tom Gorenjci. Pole®' nekaj za^Skcrv ki cej sen 00 oatreHIl na. predgorju Stola že <Jva ail celo tri >jagre«. Nu, dok. ler se etroi^ajo sjclenl bratje med sebo^ zad«rvAčina de ni tako huda. Saj lahko sbu molče, čeprav cfoibe ortočmo arnje eeto 90 •vratu. C® ne |ie otstrfljcnec k nbavufln^ pa je ertwar v redu. Hu^še je bilo na Do-lenjefcem, kjer je prejel tovčev blagoator nedolžni gofcar.
Naj vet jo Knflfcu avti©u ste pa jesen dva snsna gorenjska knm ia Ske ofcoHce. Ko sta Sia pretekli petek v la. višče nad ©v. Križan poopod K tn pofcSe-ni lovec D. na g-saese, sta zapaafla ▼ na*o zapadlem snegu velike sSedi: »Tete ta>aaw te-c, to pot ni hocK po na£ih goodovfe te planinah jelen ali kozorog, moralo je MEt nekaj večjeg-a!
Lcvea erta baje ffia po eflecll. saj tako ste pripovedovala, tn že je stale, pred njima divjad, ki jo sastonj Sfeš po Jovski karti. Za to tudi nima lovopusta. Pred lovci js stal dolgorogi. rej en vol, ki Je ostal v planinah., do&sm so bili drugo živino Se odgnali.
Vol je baje prfeel pOiati, a se js nota
oddaljil. Lovca sta mu sledfia. Ko sta. ss mu približala v drugič, je vol spet piba1 tn
pobegnil v drugič. Pri tretjem srečanju pn je baje vol pričel grdo gledati tn is gobca so mu silile pene. To se je zdelo lovcema nevarno.
Zakaj bi me pi«JtS	pomeodratt, As
ima v rokah puško. Počili so streli. Moralo jih je biti več, kajti pri kasnejšem ogledu je nažla komisija en strel, ki je ranil vola v gobec, dva. v vratu, enega dobro pomerjenega v lopatici. TI streli so bili zadeti od strani in gotovo tudi strelja-ni v tisti smeri. Strel, ki je M smrten in ga je imel vol v čelu, je bil streljan od spredaj. To glede sllobrana.
Lovca sta divjačino preparaJa, pozatoCa pa sta spustiti kri. Kam *edaj? Tak plen se težko apravi s poti! Najela sta sari in hajdi na Jesentee, na klavnico. Tukaj pa so se pričele neprijetnosti. Na klavnici bo namreč navajeni, da vole pobijajo in J5m spuSčajo kri. Ker je W1 vol ustreljen in ni bila kri spuščena, so ga na klavnici odklonili, češ, da meso take divjačine ni 'jpo. rabljivo.
TTgotcrv® so, da Je W1 v^ ia«st mesarja
AnsbroStča. Mesar je zahteval odškodnino. Plen je pregledal tudi sre?3ri veteri-.ar bi Radovljice, ki je ugotovil ponovno, da m«-so nI uporabljivo. Glede pobesnel osti, rra katero se izgovarjata lovca, pa se je g. £i-vlnozdravnik tudi prepričal. Uplenjenem* vbhi je vzel del možgau in jih poslal v Ljubljano. Plen je pobasal kcrilar in ga bo treba plačati, kilogram po toliko in tofflto dinarjev. Do fotorrafirn.nia ni priglo. psč pa bo prišlo bržčas tudi to pot do »ednija.
PREHODN A DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM.
To je doba, ko mora haetl vs*ko dekle jalto in 7,dr?»vo kri, močne in zdrave živce In i/boren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka.
»ENEBGTV« se dobiva v lekarnah. iftrsk?	»os Din 35.—.
Reg S br. 4787-SS
KULTURNI PREGLED
vera
Doživljamo uresničevanje Maearvkove napovedi religiozne obnove. V globini Človeških duš se hnnova prebuja verska zavest. Oslaša se nova venska potreba in notranji nemir si išče izra-za v •verskih pokretih, v pozitivnih in neselnvnih. Pozornost se obra-ža zlasti proti negativni eksploziji dozdev-ne2<3 »brezboštva<. Samo dozdevnega brez-boštva, kajti vsa k novi sinek »vitalnega elawa< od pahne izpred sebe najprej okove preživelih pojmov. Tudi okoreli, zastareli pojem božanstva se brani in kliče na pomoč, ker ga hočejo »brezbožnikit vreči s prestola m na njegovo mesto posaditi nov, pravilnejSi pojem. Sicer pa, nehajmo in prepjstimo to pravdo teološkim strokovnjakom!
Glavni sunek vereke renesanee prihaja od historično razvojnega ritma »večnega ponavljanja«. Mračni Efežan Heraklit je vzklikal ob izpreminianju in valovanju prirode* Vse se giblje! Moderna znanost pristavlja* Vse se giblje in ponavlja! Ritmično obnovo pa prav iTsdatno podoira sodobno psihološko razpoloženje v stiski politične, socialne in gospodarske krize- Izčrpane in onemogle duše vzdihujejo in omaguieio pod bremenom neznosnega trpljenja. Ob naraščajočem oboroževanju tn zadolževanju na zemlfi ugaša zadnja nada. Tukaj ni nobene rešitve! Avtomatično se odbija nihalo <wl težke in omejene zemeljske materije proti neskončnosti duha, od zavestne nemoči oroti podzavestnim slutnjam drugega, bol)sega sveta- To vse poteka logič8© in nujno!
Kakor močan in pretresljiv odmev veli'
giozne obnove je odjeknil v praznini sodobnega materializma na.jhoveiiši. mojstrski, naravnost kongenialni prevod A. S o v r 61 a: Dnevnik cesarja Marka Avreli-j a. (Izdala Slov. Matica.) Pomislimo, še lani smo citati, kako je 10. maja 1938 pred berlinsko opero nacionalizem nagonske in čistokrvne rase simbolično 6ežigal duha na grmadi knjig! A že letos je vstal pri nas sežgani duh kakor ptič Feniks iz pepela in nam podaril novo knjigo o sstoiški veri<. Sočna in sveža slovenščina prevoda se razliva kakor poživljajoča injekcija -7 d® oorostite banalno prispodobo! — po »mučeni duši. Prav zares kot zdravilo proti živčni izčrpanosti, kajti ugleden slovenski zdravnik ie pred kratkim in javno priooro-čal Sovrčtov prevod kot zdravilo zoper živčno bolezen. Na Dunaju imajo namreč Se pet psihoterapeutskih ambulatorijev, v Ljubljani še nobenega. Zadovoljiti se moramo torej s filozofskim učbenikom, prav za prav »tolažbenikom«, kakor so imenovali take knjige tolažbe fconsolatio) že 6tari filozofi fCicero. Seneka, Boetij).
Zamolčati pa ne smem. da sem osupnil ob ftovrčtovi uvodni besedi o »stoiški veri«. Ali ni vera organizirano bogoslužje? Ali ni pojem božanstva središče in težišče vsake vere? In zgodovina nikjer ne izvešča, da bi bila stoiška filozofih imela organizacijo lastnih verskih služabnikov, templjev in obredov. Premagal - sem početni odoor 'n ee poglobil v knMgo. Godilo se mi je kakor zadnjič, ko sem se naveličal ljubljanske megla m ee umaknil proti Srnami god. Ha-
do je bilo do vrha: o« levo in desno, spodaj in zgoraj mrzla, vladna neprodima meglena tišina brei konca ki krati*. Srce se ]« začelo ▼ strahu krčiti kakor ob robu prepada ali neskončne, gluhe praznine Ko pa sem dospel na »Sedlo«, tedai se je megla nad menoj razkadila rasmejalo ee f« čisto, temino sktje nebo. toplo solnce ie posijalo in po grmovju so zažvrgolele ptičke, kakor da sem vstooil v nov, rajski svet. Na vrhu pa sem ee ob čudovitem razgledu po »terciarnem« morju eavfikegn polja in ljubljanskega močvirja spomnil Sovr4tove knjige in staške vere. V trenutku mi je postale jasno.
Da. pobožni so bili stoiki, globoko ta trdno so nosili boga v srcu. ne samo na jeziku! Čitajte »Dnevnik cesarja Marka Aure-lija« in se prepričajte samil Vsaka druga beseda zazveni o bogu- Tempelj stoikov ;e bila živa, prekrasna pri roda z nebeško, solnčno razsvetljeno kupolo. Neločljivo in osobno je prebival bog v svojem pri rodnem templja ter razodeval svojo voljo s zakoni prirode in razuma. Neprestano boro6lužje se je vršilo v iskanju resnice in v življenju po resnici.
Šmarnogorsko Jesensko solnce prkreva iz sinjih. či6tih višin, tam doli pa leži pokojno in hladno, sivo in megleno morie. Kakor z dna moria se trga zamolklo klenkari»e potopljenih zvonov. Kakor glasovi rajskih ptic iz neskončne daUe prisenetavajo odmevi večnostn'h besed služabnika Vožiega. Marka Aureliia. Zmerom bliže in bliže ori-hajak) ter postajajo jačji in račii. Cisto bliz.i pa prijete in priplava io šele v srečnejši in svobodnejši bodočnosti. Tedai na zabnči in ji,m od noje kakor v koralu orkester svobodnih duš: Po naravnem nravu se rode vsi ljudje svobodni in enaki!
Dr. Pr. Dcrgan^
Prof. dr. Oarald • preblemn ljudskih ani-vera. V torek rvečer je ▼ Ljubljanskem klubu predaval naš vodilni pedagog univ. prof. dr. Karel O z v a 1 d o ciljih in poteh ljudske izobrazbe. Po oriej tujih ljudsko-izobraževalnih metod in institucij je prešel tudi na razmere v Jugoslaviji. Ponovno je z vsem poudarkom postavil vprašanje, kakšna bodi »ljudska univerza«, ki ee snuje v Ljubljani? Odklanjajoč misel, da bi bila nadomestilo za šole. ki nudijo osnovno izobrazbo, ali za šole, ki dajejo strokovno izobrazbo. je predavateli ugotovil »cilje in pota« tak«ra ljudskega vseučilišča v tem, da dafe človek j nekak iirlienjeki stil, ki kaže tudi ▼ praktičnem udejstvovanju posameznika duhovno ras*, bogastvo in zrelost duha. Kako pa priti do takega izobraževa-lifiča? Predavatelj je opozoril n* none načelne Hj metodične težkoče ter na izkufrije, ki so ee pokazale drjgod. Zavzel ee ie » ustanovitev »ljudskega obratovališča«, ki poeluBaleem ne bo nudilo »mo intelektualne hrane, marveč sintezo našega znanja in izkušenj o svetu in Bvljenjn. torej vpogled t vprašanja, ki sevajo do korenin svetovnega nasora v poedinčevi duši- Ne sme ee pa to ali ono svetovno naziranje tako poveličevati. da bi druga nazirania le a pri-ori devali t nič. Glavna skrb predavatelj« bodi. da navaia poslušalce k najresnegemn iskan tu lastnega «n mar tako tudi k največjemu epoStovanin tujega naziranja o svetu in živlienjj. Snovanje »Hndskega obrnre-vališča« fe potemtakem zelo resna, tefka in najreBi* odgovornosti Polna zadeva. — Leno uspeti orertavntni večer je otvorfl ta rakih »čil predsednik Lhtbljanekega kluba dr. Fr. Windischer.
Raz*fava mariborskih nm*tnikov v Linb-Ijani. Kakor smo Se poročali, ee je vršila od 23. do 28. oktobra v Maribora
aknd. slikarja Antona Trstenjaka, ki je pokazala ves njegov močni razvoj in je v vsakem oziru dobro uspela. Za mesec november ee pa odpravljajo mariborski slikarji na razstavo v Ljubki no. Razstavo bo aranžirala " v Jakopičevem paviljonu Narodna galerija in bo obsegala dela akad. slikarjev Antona Gvajca. Karla Jiraka, J. Kosa, F Koširja, A. Sirka in A. Trstenjaka. Odprta bo cd 10. novembra do 3. decembra. V času od 15. norembra do 3. decembra obiščejo Maribor ljjbljanski slikarji in kiparji, ki bodo razstavili svoia dela v veliki kazineJd dvorani. Zastopanih bo okoli 30 umetnikov slikarjev in kiparjev. Od 8. do 23. decembra t>a priredi razstavo mariborski klub »Baz-da«. Razstavljena bodo večinoma ista dela, kakor v Ljubljani v novembru. Tako bo imel Maribor v letošnji jeseni kar tri razstave, mimo tega pe razstavijo Mariborčani še v Ljubljani.
Lipahov »Glavni dobitek« na praškem odru. Dne 15. novembra bo v prostorih
!>ralke »Umžleckd Besede« premiera veso-oigre Frana Lipaha »Glavni dob tek«. Igro režiserja m dgralca ljubljanske drame sta prevedla v češčmo Josip Borko in Otto Mi-nAFik Uprizore jo igralci »Scene dobrih avtorjev« v režiji M Otta in inscenaciji K. Vranega. Prvo predstavo je že kupila »Jed-nota slovanskvoh žen« in je torej razprodana. Zagotovljenih je najmanj pet predstav. Največjo zaslugo za uprizoritev te slovenske veseloigre ima profesor umetno-obrtne šole v Pragi Otto' MindKk, ki je inicrjator že več let obstoječe »Scene dobrih avtorjev« in ki je za letošnjo sezono napovedal izključno slovanski repertoar. Otto MinSFik je sam dramatski pisatelj in njegovi igri »Katarina Velika« in »Adam in Eva« sta imeli na čeških odrih Vrp nepeh.
kraji in Iftsdfe
i
Iga gredo na pot
• • •
Beseda pred razpošiljanjem knjig Vodnikove dražbe
Ljubljana. 31. oktobra. Mesec november je določen vsako leto >a razpošiljanje knjig »Vodnikove družbe«.
Oni., ki gledajo delovanje naših književnih družb le od daleč, si ne morejo predstavljati, koliko truda in dela stane vsako leto ekspedicija.
Vsak član se vesela že v naprej na knji-e in gotovo komaj čaka, kdaj jih prejme, "'udi pisarni bi bilo tem ljubše, če bi mogla čim prej dostaviti vsem članom knjige na dom.. Toda razpošiljanje se more vršiti le z onimi sredstvi in pripomočki, ki so i sami na razpolago. Morebiti pride čas, o bo dirjal po lepih bel h cestah ^ naše Širne Slovenije tovorni avto, poln Vodnikovih knjig. Ustavni se bo na sredi vasi in sluga bo raznesel knjige po hišah. Da, to bi bilo idealno! —
Toda, kaj pa oddaljene hribovske vasi? Odročni kraji na samotah in gorska naselja, kamor je z avtomobilom težko priti? Zato je taka ekspedicija, ki bi omogočila razpošiljanje knjig po hišah, sen bodočnosti. Ža danes je še predraga in nemogo-
¥
t
te. Gotovo pa je, da bi bila taka direktna rveza med družbo in člani zelo koristna. Za sedaj se moramo op rati na naše poverjenike in smo jim hvaležni, da posredujejo med člani in družbo. Vemo, da je to včasih neprijeten posel, posebno v teh časih. Pogosto ga morajo opravljati ljudje, ki so že itak preobloženi z javnim delom. Me-d splošno krizo bi lahko šteli tudi krizo požrtvovalnosti, t. j. povsod je čim dalje manj ljudi, ki bi se žrtvovali za kulturno
in narodno delo. Težki časi silijo vsakega, da misli predvsem nase. Vkljub temu se more »Vodnikova družba« ponašati z lepim Številom požrtvovalnih poverjenikov, ki jd stoje že od vsega začetka ob stran . In lahko rečemo, da je od njih v glavnem odvisen vsako leto uspeh glede števila članov. Saj veste, ljudje »o komodni; če jih nihče ne opozori, pozabijo plačati članarino. Kajti tistih zvestih, zavednih članov, ki se zavedajo svoje dolžnosti, oziroma ki ponosom, iz duševne ali srčne pa-
šo s
trebe, član/i književne družbe, takih članov šteje »Vodnikova družba« le nekaj tisoč. Mi pa bi vkljub slabim časom radi ohranili ono častno število 15.000, ki smo ga doslej še vsako leto dosegli. Vemo namreč, da tudi pri nas ne gre brez reklame m agn'rcije, čeprav je četvero takih knjig za 20 £>in na pol zastonj. So pač tudi ljudje na svetu, ki jim je vedno treba privoščiti dobro besedo, da store — sarrvi sebi dobro. Zato vrše poverjeniki vel ko kulturno delo in se res poznajo kraji, ki imajo agiilne poverjenike. Seveda marsikje vsa agikvost nič ne pomaga!... Poverjeniki bi mogli javnosti iz svoj h skušenj marsikaj zanimivega povedati. Ko namreč pisarna razpošlje knjige, še vedno traja nekaj časa, preden poverjeniki rardele in razmeso knjige med člane. Seveda je zopet od članov odvisno, da olajšajo poverjenikom delo s tem, da pridejo sam: po knjige. Za enkrat smo navezani na ta upravni aparat in moremo biti zadovoljni, da še tako redno <in vestno deluje. Morebiti bomo nekoč raznašali knjige kar po zraku z aeroplani — takrat bo lažje!
Pojavil se je predlog, naj bi družba postala poverjenikom večje število knjig in poverjeniki naj bi šele potem nabirali člane, češ da bi bilo to lažje, ker bi ljudje knjige že videM. Žal, to je nemogoče. Kak nered bi nastal pri upravi! In kako bi na-rastli stroški, ko bi poverjeniki vračali ne-razprodane knjige. Tudi bi bilo na ta način nemogoče določita število članov in naklado knjig. Izjeme so sicer vedno mogoče in se morejo knjige tudi naknadno poslati, a pravilo mora ostati: člani se morajo vipisati prej, preden se razpošljejo knjige.
Let ob se bo razpošiljanje zamudilo aa par tednov, ker smo morali dodati še kraljevo sliko koledarju. V tiskarni in v knjigoveznici se dela s polno paro. Upamo, da se bo začela v drugi polovici novembra ekspedicija in da bo v par tednih končana. Da bodo člani letošnjih knjig posebno veseli, ni nobenega dvoma. Želimo ie, da bi sprejemali svoj književni daT s takim na-vdiBŠenjem, kot jim ga družba pošilja-Brez navdušenja namreč ne gre nofoena reč, ki je kaj vredna. Čakamo še zadnjih poroč i od poverjenikov in potem bomo zopet lahko rekli, da smo za eno leto vsi skupaj izpolnili svojo dolžnost.

m tvrdke 1. C. Mayer
Dan-es pr-aanuije veletrgovina z mano-fakturo J. C. Mayrr v Stritarjevi ulici stoletnico svojega obstoja. Na ta dan je namreč pred sto leti odprl Jakob C. Slayer, po rodu iz Bavarske, svojo trgovino s suknom šn krojnim blagom v Spitalski ulici na stari številki 270 (poznejša 10) v poslopju sklada starega rntsše&oskega špitala v splošno znani Krasiji. V zvezi s to trgavmo, M je pr4-
Jakob C. Mayer, ustanovitelj tvrffce
i&hi takoj spoSetika s prodajo blaga na debelo, je Ma majhna menjalnica, prav
na voglu proti frančiškanskem« mostu. Tvrdka se je ugodno razvijala in si 9 svojo solidnostjo kmalu pridobila široki krog odjemalcev.
Iz zakona z Ljubijančanko Ivano Sonc, hčerko trgovca Martina Sonca, ee je rodil Jakobu Mayerju L 1841 sin edinec Emerik Mayer, ki je vstopil i. 1859 v očetovo trgovino in jo po njegovi smrti (1876) čvrsto vodil naprej. Posvetil je zlasti vdiko skrb razširjenju menjalnice in ustanovil i. 1894 še drugo
banko v Gradcu pod tvrdko E. C. Ma-yer & Corap., kt je poslovala do 1. 1908. Udejstvoval se je tudi v industriji, bil dolga desetletja upravni svetnik Kranjske iaadustriijeike družbe, ustanovil je L 1867 tvornico za ždčnike v tedanji Poljski (danes Komenskega) ulici 3, z Antonom Dežmanom pa je L 1907 zgTadii tvoražco papirnatih vreč v Metelkovi ulici,
Po potresa se Je Meyerjeva mamrfak-tmrna trgovina ki menjalnica preselila L 1898 v novo palačo meščanske imovine v Stritarjevo ulica Ko je banka L 1902. prenehala, je zajela Mayerjeva trgovina tudi prejšnje bančne prostore ▼ pritličju v Stritarjevi ulici 4a tako izdatno razširila in moderno opremila svoje ppodajjine prastare.
K očetovemu podjetju Je L 1902. pristopil njegov edini sin Emerik Mayer mlajši, ter ga vodil od očetove smoli (L maja 1916) do danes. Tudi on se udejstvuje v industriji, tabo je od L 1931, eden glavnih družabnikov tvrdke Jtrgo-Rhamiberg & Gx, tvomace čipk v Zagorici pri Bledu.
Tvrdka J. C. Mayer si Je pridobila ▼ sto letih, odkar posluje v Ljufttfjani, ve-Hk sloves in zaupanje med odjemalci in trgovci Našim narodnim težnjam je bila vedno naklonjena fcn je tudi rade volje podpirala narodna društva, ko so iskala podpore pri njej. Ta širofeogrud-nost tvrrd&e se je pokazala tudi v tem, da so bili njeni uslužbenci in poslovodje izvečine Slovenci, mnogi izmed njih tudi delavni in navdušeni člani Sokola in ČStainice (Pavel Drašler, Anton Vr-hunc, Ivan Vernik, Josip Dacar, Fran« Midačefe itd.). Od te generacije živi in deluje še čvrsto v tvrcfiti osemdesetlet-m poslovodja g. Kari TekaoČic, ki bo prihodnje leto lahko slavil šesMeeet-tetnSco, odkar je pri tvidUd J. C. Mayer. Tudi mnogo naših trgovcev je tašlo te vrst trgovskih sotrudiriikov Mayerjevih, tako n. pr. gg. Ivan Engelsbe*ger ▼ Tr-
PoslopJe starega meščanskega sklada — Kresi ja, v katerem je imela tvrdka svoje prostore do potresa.
fiču, Josip Chrha r Ljubljani, Makso
Domicelj na Rakeku, Martin Ogoreuc v Konjicah, Fran Peterkoviič v Pregrad^ tovarnar Henrik Franzl na Pruiah, umrla ravnatelj Splošne prometne banke Henrik Debevc in drugi.
Tvrdki J. C. Mayer, ki je ostala škod stoletje vzorno in trdno velepodjertje, delujoče med nami in z nami, čestitamo k izrednemu njenemu jubileju in ji želimo ob njeni stoletnici še nadaljnjega krepkega razmaha.
Na obiska pri pisatelju Franu Ks. Mesku ob 60Ietnici
SlcrvenjgTadec, SI. oktobra.
Krasen soinčni dan je bil 28. oktobra, 60. rojstni dan našega pisatelja g. Frana Mečka častnega člana mesta Slovenj-gradca. ko je šla deputaclja Slovenjgra**-č&nov k njemu v prijazne in mirne Sele, da se mu pokloni in mu presrčno čestita.
Ponižen kakor Je naš g. MeSko, nam je že hotel uteči iz Sel, pa smo ga še pravo, časno >zasačili<t in obiskali v župirišču. V imenu mestne občine slovenjgraške je slavljencu v vznešenih besedah čestital podžupan g. Rojnik Ivan, povdarjljod, da je slovenjgra.ško mesto ponosno, da ga sme imenovati za častnega občana, njega, ki ga poznajo daleč i^ven naših mej, nje-ga, ki bi zaslužil po svojih veliikih delih proslavo kot eden izmed najboljših sinov • našega naroda. V imenu Slovanjgradčanov mu je poklonil darilo kot majhen spomin, ček na ta veliki dsn!
V imemu sreskega načelstva je JiAflantu čestital sreski načelnik g. dr. Hrašovec.
pocfajtiek v clz/ca&U7a&2ih t
Zato, k«r ta podatek pove množino svetloba.
^Jccu tudi podah/c v- tpa&t/i *
Zato, ker podatek ▼ wattih pore, koliko toka porabi žarnica.
Vk&ka gospodarnost
zahteva veliko svetlobno množino, a majhno porabo toka. Nova označba Vam že t naprej jasno priča, da Vam nove TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zvita ▼ dvojno vijačnico, nudijo več svetlobe za manj denarja«
ŽARNICE
TUNGSRAMD
nitka v dvojni vijačnici — svetlobna množina v dekalttmenih
Z velikim plsatdjemedavljeocem «000 preživeli nekaj lepih trenutkov ▼ idfličnl
gostilni pri Klančniku in pccosnt arno bili, da ga imamo v svoji sredi, ljubeznivega, vedno se mladeniško smehljajočega, obraza, iz katerega sije sama dobrota. V kratkem času pa bo dostojno proslavila ta lepi jubilej tukajšnja C. M. D. z jubilantovo dramo »Matic, e Slavmiostnim guvoium Itd., da se vsaj nekoliko oddolžimo aa vse, kar je dal narodu! Naj živi naš <9etaaa, župmk in veliki pisatelj g. Fran Keaver Meško do Skrajnih mej življenja nam ta vsem v vzor in ponos! SfOvenJgrad&anl
dCi Tam fc gnana NIVEA
leta ga tehtno oftofr?
>Bitl lepa, biti vitka ta ravna. korakati ve»rio ta
' razpol^eno, s lahkim korakom, «veie ln ^ast^o -to je želja nas vseh. Tu vam ponore	**
vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih veib W . jih lahko vsakdo izvede. Te Povijajo telo, ustvarjajo veselje do življenja^ta ^dost® telesni občutek. Ta prospekt lahkodobitev lekarnah, drogerijah ta P^^^J^g« ^ ^ >C tvrdki: JugosL P. Beiersdorf & Co. d. a. J, Maribor, Gregor««*
Lepa in vitka
NFVEA šola 3X1 tclesno
Zemimski most dovršen
• ' -.: i .. it -
Beograd, 29. oktobra
Dolgo je trajalo in je bilo toliko neprijetnih ovir m zapreik, toda naposled jo vendar delo dovršeno. Veliki savski most, ki veže Beograd z Zemunom, Jo dovršen, popolnoma dovršen, tako da bi se ie danes mogel izroč ti vsesplošnemu prometu, vozovneanu, tramvajskemu in peScem. To velja prav tako za most sam. kakor za co-sto po nasipu od mosta do resmunsko železniške postaje. Ne velja pa to za dostop k mostu z beograjske strani.
Naloga, da uredi pristop k mosta na beograjski strani, je, kakor znano, pripadla beograjski mestni občini m tu je bilo vedno toliko zaprek in ovir, da m potrebna dela nikakor n:«o mogla dovršiti v do-
ločenem času in ta dela niti danes še ai-so dokončana. Preden »o se razlastila poslopja, ki so bila napoti, je trajalo leta, preden so se, ko so bila že razlaščena, podrla, je zopet trajalo mesece in podzidava dostopa je komaj sedaj dovršena. Prvotni podporni zid iz armiranega betona se je pokaza4 preslab, pa so morali za tem be-
tonskim srdom pmtrriM to drugega, is kamna. Sedaj »e je mogla Sele praznina napolniti s nabito zemljo. To delo bo sedaj kmahi dovršeno. Ni pa ie v vsem obsegu ograjena Brankova ulica, ki vodi na mostišče m bo tekla po arodi nje dvojna tramvajska proga, katera potem tflc pred mostom preide s po enim tirom na vsako rtran mostu ter tako vodi dalj« vse do Ze-muna na obeh straneh ceste. Na vogalu Brankov« m Carice Milice ulice pa še vedno stoji pritlična hišica, ki sega v Brankovo uKco vse do tjakaj, koder naj bi šel tramvajski tir. Ta hišica bi bila morala biti že zdavnaj podrta, pa stoji še danes in ljudje še v«dno stanujejo v njej m obratuje še danes v njej neka kleparska delavnica. Tako je pač jasno, da vsa ta zavlačevanja gredo dejanski le na račun beograjske mestne občine, ki je pri vseh delih pri tem mostu, kolikor je bila njih izvršitev odvisna od mestno občine same, kazala vedno neko neverjetno malomarnost, prav po oni: čemu bi se storilo danes, ko se stori lahko tudi jutri! Poteklo bo tako pač še mesec dni, preden bo Brankova ulica vsa urejena, ko sedaj komaj na enem delu polagajo betonske plošče kot cestiSčno podlago in se temelj za dvojni tramvajski tir po sredi ie prav posebno oja&ava.
Kakor os zatrjuje, bo dohod k mosta dovršen nekako tamle proti koncu meseca novembra in s« tedaj most izroči prometu. Prehod p« bo tedaj mogoč samo vozovom in peScem, ker tramvajska proga, ki bo v obratu beograjske mestne občine, dotlej seveda ne bo še dovršena. Tira bosita seveda dovršena, ali ne bo dovršen elektrovod, pa bo treba še počakati, preden se bo moglo s tramvajem iz Beograda v Zemun. Koliko dohodkov pri tem izgublja obč na, je seveda viprašanje, ki tu ne prihaja v po-štev. Bodo pa zato tem bolje služili taksa-metri, ki niso občinski.
Starešina Fran Lajovic ima osem križev
Franc Lajovic, starešina gasilske župe litijske, je 3. novembra 1854. zagledal beli dan gori na Vačah, kjer je * preživel tudi svojo mladost in kjer se je izučil za mizarja. Obrti se je posvetil do svojega odhoda k vojakom, ki jih je služil pri pijonirsld Četi v Ptuju skupaj z ranjkim blagopokoj-nlm Francem Beličem, ki je znan pod imenom »seksarbirt« še vsem starejšim Ljubljančanom. Razume se, da sta bila oba pri okupaciji v Bosni, kjer so ravno pijonirske čete ostale menda do 1880. leta, da so napravile prepotrebne ceste in druge vojaške stavbe. Mladi Lajovic je bil že v tistih časih silno podjeten. V Bosni mu je bilo tako všeč, da je kupil veliko posestvo ta pozval k sebi ženo, že tudi pokojno Marijo iz znane Grilčeve rodbine na Vačah, misleč se trajno naseliti med brati na jugu. Toda žena, ki je tisti čas že zibala sina Antona, ni sledila njegovim nagibom. Ustrašili so Jo doma, da jo bodo Turki živo spekli, pa je moral naš jubilant lepo kapitulirati ta prodati posest Ves čas svojega bivanja ▼ okupirani Bosni je pisal dnevnik in kot do-
ber risar je skiciral vanj tudi razne mofieje
in druge stavbne znamenitosti. Ta dnevnik hrani še danes ta ga čuva kot redkost prvega reda. Zanimivo pa je brskati po njem ta prebirati vtise, ki jih je na mladega človeka napravila okupacija
Vrnlvši ae od vojakov, je dal slovo mizarski obrti ta si poiskal službo pri zakupnikih daca, postal Je dacar. Služil je po različnih krajih lepe Gorenjske ta okrog svoje ožje domovine, želja po osamosvojitvi pa ga ni nikdar zapustila in že ga srečamo v devetdesetih letih kot najemnika znane Cirarjeve gostilne v Gradcu pri Litiji. Tu je bilo prav za prav glavno torišče njegovega dela, potem ko se je leta 1904. za stalno preselil v Litijo. Malo pred potresom je bil lastnik znane ljubljanske gostilne »Pri Dachsut v Florjanski ulici. Ker mu Je ljubljanska megla zrahljala zdravje, je moral Ljubljano še pred potresom zapustiti. Vrnil se Je v rodne Vače, kjer Je hitro zaslovela njegova gostilna ta trgovina. številna družina pa ni na Vačah našla zadostnega laislnžka, zato je vzel
v najem L 1900. restavracijo v celjskem-Narodnem domu, katero Je vodil do L 1904.
Odtlej živi stalno v LltijL
Kjerkoli je bil, nikjer m »vel samo svojemu pridobivanju za vzdrževanje družine, temveč se je povsod vneto udejstvoval n& širokem prosvetnem poprišču ta povsod jo krepko zastavil lopato za napredno misei. Za časa njegovega bivanja na Vačah Je slovelo pevsko društvo »LJpa«, kjer je kot
taboren tenorist tal duša vseh pevcev. O) njegovi pridnosti pri gospodarskem delu priča Be dandanes drevesnica Kmetijska podružnice, za katero je napravil ograjo, napise ta nacepil v zimskem času v družbi takratnega nadučitelja Rojinovega Fraa-celjna prva drevesca, ki so jih potem okoličani ta Vačani zasadili v svojih sadovnjakih. Nikoli ni bilo na Vačah tako lepega petja v cerkvi, kakor takrat, ko Je njegova družina bila hbrtenlca cerkvenega pevskega zbora in organist njegov sin Maks. Sodeloval je pri Celjskem pevskem društvm polna štiri leta.
Odkar se je pa stalno naselil v Litiji, j* posvetil vse svoje moči razvoju litijskega gasilskega društva ta kasneje gasilstvu litijskega okraja, katerega župni starešina je že dolgo vrsto let. Za to delo je bil tudi nagrajen s gasilskim odlikovanjem. Med gasilci Je tako spoštovana osebnost zaradi svoje izredne umerjenosti in preudarnosti. Vse hoče imeti točno in natančno, vendar Je prepričan ,da novotarije, dokler niso preizkušene kot dobre, napredku več škodujejo, kakor koristijo. Odkar vodi on gasilce litijskega okraja, se je število čet od leta 1910. skoro potrojilo. Ce se ne motim, ima litijska župa okoli 50 gasilskih čet, ia vsako četo obišče agilrtl župni starešina vsaj enkrat na leto,
Bog je jubilanta obdaril s številno družino. Blagopokojna gospa Marija mu Je rodila 12 otrok, od katerih sta dva dečka umrla v zgodnji mladosti, danes pa živi T njegovih sinov in tri hčerke. Vsi so poročeni. 25 vnukov in vnučic bo izreklo čestitke svojemu dragemu staremu atu. Tem odkritosrčnim častitkam se gotovo pridruži vsa širša javnost litijskega okraja, v prvi vrsti njegove gasilske čete, in mu zakliče: »Se na mnoga in srečna leta v krogu svojih dragih otrok, vnukov in vseh ljudi dobre volje! Dal Bog, da bi po njegovih nar-prednih stopinjah korakal ves naš narod, potem bi nas naše bodočnosti ne bilo strah!«
Nova meščanska *ola v Mostah
Te dn! 90 bile izvršene zadnje prtpreve ra otvoritev moščanske meščanske šole. Dolgih 14 let se je že nvislilo nanjo ter ugibalo. da li je v resnnci potrebna. Mnenja so bila deljena, toda ko je v občini zavladala stabilna uprava, se z ustanovitvijo nd moglo več odlašati. Močna volja predsednika občine g. Pavč ča in občinskega sveta je izvršila to, kar so ni moglo 14 let ure*-nič ti.
Pozdravljamo njeno ustanovitev, saj bo našim učencem krčila pot, razbremenila prenapolnjene mestne meščanske šole in postala ognjišče prosvete vzhodnega predel« najbližje okolice. Z novo ustanovljeno šolo se bodo lahko okoristile tudi sosedne obč ne, zato je okoliš šole vsekakor zeio velik
Trikot Sol: Moste, Prule ki Šiška je tako posrečen, da 6e bo sčasoma meščansko-šol-ski naraščaj tako porazdelil, da ne bo nikjer prekomerne obremenitve. Da se je ustanovitev res izvedla v razmeroma kratkem času, gre zasluga g. ministru dr. Krame rju in g. poslancu Komanu, za kar so njima starin zelo hvaležni.
Otvorjena bosta v letošnjem šolskem letu prvi in drugi razred. Vpisovanje bo v ponedeljek 5. in v torek 6. t. m vsakokrat od 9. do 12. in od 15. do 18. v poslopju narodne šole II. nadstropje, desno. Za I. razred naj prineso učen-^i, ki so dovršili 5. ali 6. razred osnovne šole brez slabih ocen. šolsko spričevalo, izpisek iz krstnega lista, iz katerega je razvidno, da niso bili stari nad 14 let na dan 1. septembra V II. razred se bodo vpisovali učenci višje narodne šole, H 90 dovrSili 7. ali 8. razred s prav dobrim uspehom, a niso stari nad 15 let; v oba razreda se bodo vpisovali tudi učenoi iz liuib-Ijsnskih meščanskih šol.
6c lnuti prevei želodčne kisline,
ali Vaa celo pete t požiralniku in grlu, ali bolehate na želodčnem kataru. se nagibate k etrom. Zato morate piti
vesli
*	Prihodnja številka »Jutra« bo zara-ffi današnjega praznika izšla v soboto zjutraj.
♦	Izmed Številnih Izrazov aoialja, tel so
prispeli & smrti našega Viteškega kraHa te Neotije naj navedemo pismo, ki ga Je ravnateljstvo lipskega velesejma poslalo g inž. Tannaesu v Ljubljani: »Globoka žalost je prevzela Jugoslovanski narod po rnoaoVitem umoru njegovega kralja. Z naj-iskrenejšlim pojmovanjem bridke telo«! ▼a« zagotavljamo, da globoko so&ustvnJemo z Jugoslovenskim narodom. Živahne ■veese ki nas že od postanka vežejo z J«-slavijo bo v teku dmlglh let tfcutpnega rte. »oranja omogočile tudn spoznavanje narodne rhiAe Sočustvovanje Nemčije izvira Is prtarttaosbi prijateljstva med Jugosloven-iBflcism ki nemSktai naw!<rm Postanek tega jjrAJateljsfcva dolenje zahvalo v veliki mert vodstvu tako strahovito umrlega velikega kralja Naša globoka želja Je v časti varovati f/Ksroko mrtvega kralja ta za vso bodočnost ostati zvezani v prijateljskem deta u njegovih podan liki. Z odličnim spoštovanjem« itd.	„
FOTOAPARATI
Se nJkoH tako pocenL Ogiejte si izložbo in prav gotovo boste izrabili priložnostni nakup; saj stane aparat »amo Din 150. ko je še pred malo časa stal Din 500 pri
Foto Tosrlst — Lofze Som«
Aleksandrova e. 8.
• Naclonataa ura radia. Danes bo pre-
ttav&uje o narodnem go6fpodar®tvu po podatkih mtaietretva ta kmetijstvo. Jintri t. t. m. "bo predavanje o albanski Goiigoti, M bo obsegalo optis položaja vojske konec 1916, potem nmtk preko Albanije, albansko GoLgcto ter vstajenje srbske vojake. Nacionalna ura 3. t. m pa bo posvečena spornimi Janeza Bleiweisa. Predavanje bo ofertak) pomen njegovih »Novic« in ddbo, v kateri je Blarweis živel In deloval.
prazne keramične lončke nagrobnih hjčle
»Zora«, ker jih boste pri vašem trgovcu lahko zamenjali za novo polnjene po znižani ceni.
DOLNIČAR & KICHTEB
LJUBLJANA
♦	Jadranska straža, globoko pretresena xttrad1 tragične smrti kralja Aleksandra L Uedtaitelja, največjega čuvarja našear Jindrana posvečuje vso novembrsko Števil, ko svoje mesečne revije »Jadranska Stsra-fei« njegovem« svetlemu spominu. številka bo teSla v znatno povečanem obsegu ter Ibo vsebovala preko 80 sMfk te raznih krajev z s/m je poti pokojnega vladarja ta te Ti^egovesa življenja. Slikam bo priključen tod! ofo&rren opis vladarjeve zaxt,ije poti. Poleg tega bo t tej številki to>d>i več prispevkov OdT*ftnti!h vojaških p.isatefrtev ta javnih delavcev.
♦	VelHca zgodovinska In kultoma razstava Boke Kotorske Je bfia prirejena ta te dni zaključena pod vodstvom ljudskega vseučilišča v Bofci Kotorefei. KotorSko ?JipdBko vseučftfšče Je bilo šele letos v aprilu nstanovljeno pod pcffcrovitel^sfvcm Ws«opokojnega kralja Aleksandra ter Je najboljše dokazalo svoj veliki pomen s pu*L redttvijo zgodovinske Sn kulturne razstave. Na tej razstavi Je bfllo mnogo zgodovinskih dragocenosti. Največ teh sporne. nUkov je bilo te slavne preteklosti bokelj-Skfh momanjev. Zanimiva je zapuščina slavnega mornarja Marka Marttmoviča te Perasta. ta! Je na poerfv roškega carja Petra Velikega poučeval 16 rusfklh plemlčev v momarlSkl stroki. Razstavljena so bradi priznanja, ki so Jih dobili drntgi sflavnii bo-keTJSlkl mornarje od raznih vladarjev ta vel'lka#ev. Med jsgodovf^nsikfni-l dragocenostmi je tmdi ter!! sv. Save, veliko vred^-ncet pa predstavljajo tudd originalna p4-sma carja Unoga, kraljice Jelene ta despota Štefana.
♦	Z odličnim trepetom Je bfta dfrptomflrana
®a majriprt.no farmacije na sagrebški univerzi gdč. Xda ZamUkova te Preserja. č*>-Bfcltamo!
♦	Diplomirana Je bf!a na ffloaofefol fa-toi®teti beograjske univerze gdč. Vlaeta Kumarjeva iz germanlstrke. — Na zagrebSki pravni fakulteti pa Je bil <J3pJo-inJrau g. Josip Marko. Čestitamo!
Pri boleziiih ledvic, seči, mehurja in
danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon S387
Samo še danes ob 5., 7. In 9. uri
AmiANA
po romanu Claude Aneta, v naslovni vlogi slavna gledališka in filmska igralka Elisabet Bergner, soigrar lec Rudolf Forster.
Predvaja se tudi film: Pogreb Vit, kralja Aleksandra L Uedinitelja.
• Počastitev spomina žrtev Save. Kakor že nekaj let, bodo teli danes v Zagrebu počastila apamsin po<kojnitkov, ki bo po tragičnem naključju storili smrt v Sa vi. Pevsko društvo »Jablan« se bo zbralo na malem otočka nad mestnim savsfkkn kopališčem in za<pelo nekaj žaloetinlk. Na oto0kn bo postavljen fcniž, pred katerim ■bo opravil otared kaplan žnpnaje sv. Blaža. Počastitev spomina žrtev Save se bo pričela ofo 11. dopoldne.
D a m s k e plašče od Din 35«.- dalje« Snknje za gospode od Din 490.— dalje kupite pri FRAN LUKI6, Ljubljana, Stritarjeva ulica
♦	Strašna smrt mladega rudarja. V rudniku v Zenici se Je v torek zjutraj pripetila hnida nesreča, pri kateri je iugu/bdl živ. Ijenje 26'lefcna r»dar Ramo Dizdarevič. Spustil se je v rov Račo, v katerem se le redkokdaj pojavlja metan, ter je začel odkopavati atolart premoga. V od (kopano odprtino je postavil 8voJo svetilko, kd pa «e je med kopanjem ta ra^tireljevanjem prevrnila ta raabila. V istem trenutku je nastala strašna eksplozija metana, ki se je vendarle bil! nefcje nabral med skladi premoga. Nesrečnega rudarja je podsnl velik plan premoga ta kamenja. Radarji te dragih rovov, ki »o prihiteli na pomoč, so ga sicer v kratkem časn odSkopall. a Ml je talko strašno o<bto!čen ta opečen, da eo vsi videli, da so mu že Štete zadnje mi-nufte. živega bo Se prinesli v rodntšlko bolnico, tam pa Je izdihnil v naJbuj&Eh mukah. Pokojni Ramo Diod a revi C Je zwpn. stil ženo in malo dete.
♦	Novo taborišče beguncev te Avstrije »e bo uredilo najbrž v zlatarsfkd okolici. Lastnika starega Loibor grada v Lofooru »o te dni obisk aH nekateri voditelji sv-strijakSh narodnih socialistov, ki tabori*) v VaražtdiiitMi. Lastnik starega grad® >e Ml namreč emigrantom pismeno ponudil svotfo stavbo za bivališče ta deputadja emigrantov se Je takoj pripeljala z avto. motorični, da si ogleda dvorec. Kraj h» d>vorec sam sta jim zelo ugajala ta, če ne "bo kakih zaipTek, se bo v kratkem det vm-raždtinskega taborišča avBtrijsbUi beguncev preselil v Lobor.
♦	Iz »Službenega, lista«. »eiuSbeni Ust ter. banske uprave dravske banovine« št. 88 z dne 31. oktobra objavlja proglas kraljevskega namestniStva, zakon o raz. nih konvencijah med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumnmijo ta objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1904.
vanHMMnnMnaMir
ki v največji meri nevtralizira ta veže kisline ter normalizira izločanje prebavnih sokov. Zaradi velike raznolikosti (23!!) in množine zdravilnih sestavin deluje tudi na vse notranje žleze.
tilo tovarne Tungsram, da princtp pravilnega energijskega gospodarstva na^rijo tudi na področje razsvetljave. Na novih Tunigaram D žarnicah, katerih nitika Je .nvita v dvojni vijačnici, je odslej podana ne samo poraba učimka v w alti h, temveč tudi množina izžarjane svetlolte v mednarodnih dekaluimenih Javnost zamore tedaj že pri natoujpn žarnice ugotoviti, koliko svetfiObe oddaja žarnica za porabljeno in (plačano električno energijo. Kakor je motor dofcer samo takrat, če daje pri čim manjši porabi goriva čim več konjskih sil, tabo Je tudi žarnica le tedaj dobra okito ma gospodoma, ako kljutb majhni poraJbi nčiinika (wattov) i®žarja veliko svetlobnih enot (dekalnmenov). Vsakdo ravna torej v lastnem interesu ako kwpnje le take žarnice, pri katerih }e svetlobna mm ožina podana v dekalumenih (Dim), ker sioer n1 mogoče presoditi, ali se eleflrtriftna energija v žarnici izrablja gospodarno ali ne.
KOPAH
DEL ZALOGE
od SO do GO%
ceneje, ker smo pred 100 letnico obstoja
Stoti nastop g. Hanžlča Ferda. Pri sofocrtni predstavi Jurčič-Govekarjevih »Ro-kovnjačev« v šentjakobskem gledališču bo odigral Hanžič Ferdo svoj stoti nastop. Hanžič je eden najsposobnejših m najmar-Ufvej&ih igralcev Šentjakobskega odra. Za ta svoj skromna JuMlej si Je iabral vlogo ObfcSkega Tončfea — Rajtguizna v »Rokov-njačdh«. S to svojo skrbno izobUkovano kreacijo Je dosegel Hanžič pri obeh predstavah izredno lep uspeh. Vabimo občinstvo, da v čim večjem številu poseti predstavo ta tako izkaže svoje priznanje sim-ipatičnemn igralen za njegovo nesebično in požrtvovalno delo na poprtšču slovenske TaMje. Pevsfce točke, ki so vpletene med
♦	Eden od največjih prometnih objektov vrbaske banovine bo želeemi most preko refee Jnrttovače pri Bosanski Gr&cH-8ki. Zgradiba velllkega železnega most« Je stala okrog S milijone dinarjev ta Je sedaj že gotova. Tekom 10 dn3 bo moot to-ročen promet«.
♦	Za red v hotelskih obratih. Uredba o ustanavljanju ta urejevanja gostitod§Mh ta hoteLgkih oforatov je tašla 27. ofctdbra ter vseibuje vse predpise ta ukrepe, ki so potrebni, da bi hotelirstvo z veeml dragimi panogami gostilniške ofarti doseglo vLš&no, ki Jo zahtevajo ne samo naSe turistične pretemzije, temveč taxH zdravstveni predfp-isi ta zahteve Javnosti. Tatoo n. (pr. rami hoteH ne bodo mogli več debati velike reklame s »tekočo vodo,« ker predpisuje nova uredlha, da morajo imeti vsi hoteli v sdbah tekočo toplo ta hladno vodo ter 9e mmoge drage moderne naprave. V krajih, kjer ni vodovodov, moratb imeti hoteli vodne rezervoarje. Večji hoteli morajo imeti fcadi telefon s krajevno ta medkrajevno »veno. Urediba »e bari oedo i naslovi hotelskih obratov. Visoko doneče naslove kakor n. pr. »Dsplanade«, »Orand« in podobno smejo nositi samo orni hoteli, ki trna jo nad 60 sdb ta ki so res moderno urejeni. Urediba se bavi dalje twii s opremo gostilniških ta točRlniStoih lokalov. Mlize in stolfl morajo biti v pravem razmerju z velikostjo lokala. Posebno poglavje uredbe pa je posvečeno splošni ta strokovni iiaolbrazlbi lastnikov ta voditeljev gostilniških obratov.
♦	šestčlanska družina v goreči hiši. V Ivanjiski v banjaluškem cfcrajn Je zadefla strašna nesreča rodbino kmeta Blažana. Mož, žena ta četvero otmok so rvečer legli k počitku, proti Jutru pa jih Je prebudil timišeč dim. Prvi se je popolnoma adramil gospodar sam, ki Je z groeo ugotovil, da jim že gori krov nad glavami. V razburjenosti nfeo mogli pravočasno odtpreti ^kribno zaprtih vrat ta so se na nesrečno rodbino že rušili goreči tramovi. Strašno otpečeni so si naposled le napravili pot te goreče hiše Takoj po prevozu v bolnišnico je najstarejša hči uimrla, s smrtjo pa se bori še nekaj članov nesrečne drufflne
♦	Varčujte z zalogami energije! NeteraRv Ejene zaloge premogovnikov se bodo tačr-ipale tudi tedaj, če se ne bd pojavljala od leta do leta večja potreba po energiji. Radi tega je v interesu narodnega gospodarstva, da se kuriv« taratolja kar najracio-natoejge. Slpoananje tegm dejstva Je aa*>-
mm
MANUFAKTUBA
F.K» S 0 U V A N
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 24
1835 — 1935

dejanje, Je nglasbil Viktor Panma. V nede. tto oto 20.15 se bo igra ponovila. Preprodaja vstopnic od sobote dalje od 10. do 12. ta od 16. do 17- ter eno uro pred začetkom predstave.
u— V cerkvi sv. Cirila In Metoda bo danes blagoslovitev spominske plošče. P0 že. 9ji župnika g. Zakrajška je izvedel g. arh. PSečnik krasno delo. Stene okoli velikega ottarja 80 obložene z belim marmorjem okvir pa je te domačega podipeškega ka! menja. DeJ plošče sta naročili Glasbena Matica ta Cecilijansko društvo, da bi na njej ovekovečiM imena slovenskih skladateljev, ki počivajo na starem pokopališču. Tudi Društvo rokodelskih pomočnikov Je imena svojih drveh ustanoviteljev Gneede ita Voničine vdoiblo z zflatimi črkami v trajen spomin. Ostale plošče pa a» kupjB so-rodnUkg pokojnih, čijih grObovi ao bili že opuščeni. Vse delo do danes sicer še ne bo končano, v glavnem pa je vendarle dovršeno. Cerkveno predstavništvo vabi vse. ki so naročili spominske plošče k počastrt-vl spomina njihovih dragih. Ob pol 17. se bodo začele molitve, Glasibena Matica bo sapela žalostinke, šikof g. dr. Rožiman pa
DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus, odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije.
AromaflH
Vam omogoča pravilno začinjenje klobas in s tem res dober okus.
bo počastil spomin pokojnikov. Po njegovem govora bo zapel domači pevslkl zbor, potem pa bo škof blagoslovil spominsko ploščo. Po blagoslovu ta molitvi bo darovanje »a kritje stroškov spominske plošče, u— štetje obiskovalcev grobov oskrbi tnrid danes kakor vsako leto društvo »Skrb | ®a mladino«. Občflnstvo Je vljudna najproše-no, da prispeva z enim novčsčem nabiralcem. ki bodo izvrševali štetje, opremljeni iz društvenčanS nabiralniki pTed pokopališčem pri Sv. Križu ta pri »v. Krištofu. Glede na sam človekoljubni ta občekorist-ni namen društva naj občinstvo te prošnje rrekoristrega društva nikar ne odkloni. Vsak novčič je dobrodošel.
STROKOVNO POSTREŽBO IN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO IN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V
KONFEKCIJI PAULIN, LJUBLJANA KONGRESNI 5.
r OTOjtp«a«Tf
NA ODPLAČILO!
liHft»»i1l r«*x»i *,( t
^JUGOACCKCUA" 7.AGRF3, Dra*kovie«-»a S4
• Obledele obleke barva v različnih bar-vah »n plisira tovarna JOS. REICH,
Iz Ltabfiane
o— Komemoraclja za pokojnim dr. Oraž-
nom bo jutri, y petek ob 11. dopoldne na grobu pokojnega dr. Oražna na pokopališču ipri Sv. Križu. Za vse akademike, ki uživajo kako podporo od nstanove ODO, Je udeležba častna dolžnost
u— žalni koncert Glasbene Matice v počastitev spomina NJ. Vel. kralj« Aleksandra ki je bril določen za Jutri, v petek 2. t. m. bo deflinitivno v petek 9. t, m. ravno ob mesecu žalostnega dogodka. Kupljene vstopmice veljajo za ta dan. Orkestralno društvo Glasbene Matrice opozarja vse sodelavce, da bo danes oto 10. generalka v uckmefai dvoran t
KAVA HAG
užitek, fai&z
n&utoncrttL
Starejšlnska organizacija »Proporo* da« se iskreno zahvaljuje vsem podpornikom, k! »o J! omogočili v letošnjih počitnicah tevestl uspelo ekskuruijo v bratsko kraljevino Bolgarijo. — Zaradi žalovanja Je Starešinska organizacija »Preporoda« letos opustila vse prireditve Ker pa Je šel prebitek prireditev v EndiDicherJev fOnd za podpore revnim dijakom, bodo prijatelji letos radi prostovoljno prisrvevan v fond.
u— Pevski zbor Glasbene Matice tam v petek ob 20. vajo mešanega zbora.
u— Danes se predvaja v Elitnem ktau Mat3<4 na prosnramn ZKD fflltm. v katerem bomo sijali slavno božansko Greto Gai<N> v zvočnem filmu »Ana Christie«. To ffilrn-Sko delo je eno tamed njenih najglobokej-ših defl. Tu nam pokaže drašo ljudi! svoje domovine, pomorščakov ta ribičev. Film Je napeta ta globoka dTama, kakršne te redko vidfimo. Predstava danes cto 11. drrnol-dne. Vstomlna 3.50, 4.50, 5.50 ta 6.50 Dta.
u— Sokolskl oder na Viču <*rvešča cenjeno občinstvo, da Je današnja predstava »■Mlinar ta njegova hčd« odgodeoa.
Dane« m predvaja v ZVOČNEM KINU DTOB najsenzaciJonalnejSl film sedanjosti
Jaz sem begunec ••
Usoda človeka, obsojenega na prisilno delo na Hudičevih otokih. — V glavni vlogi slavni Pavel MnnL
Predstave danes ob 1, H, 7. in 8.
ljubljanske pokioljake uprave. V c«4ecn Štejeta Ljubljana ta oko»ca najmanj K.000 koles.
u— Realne eksekucfje v septembru. Prt
fjubljansikem sreskem sodišča se zadnji čas p««leg mobtfl i jamih isviršb zelo n*io4e realne eksekuoije. V septembru Je blio v zeonljfi&ki knjigi pri raznih posestvih okoM-ce in mesta zaznamovanih 89 reaLnah ekse-fcucij za celotno "vsoto 518.122 Dta. Nekatere so bile predlagane oek> za prav nizke vsote: 70, 130. ta 180 Din — o, pa txwM 20.600 ta 32.661 Din! S prtsfta© vfcnjtttoo
DANES
senaotjonabri fUm divjega sapada
Prerife v plamenih
FIlm največjih podvigov, dtvnlh konj 'n junaštev.
ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 1, 5, T. ta
Je bilo ulastl vknjHeno mnogo neptačaotfa
davčnih zastari (kov ta prispevkiov OUZiX Pri 33 poseetvib je bilo septembra niovano drairoeno postopanje. Zahtevajoči upnika so Lmeli od posestnikov terja« celotno 91S.62H Dfin. Na dražbo so Mla po. gnana posestva zaradi terjatev po 646 In 660, dalje po 125.000, 160.000 ta 141.000 Din. Pri štirih posestvih Je bfia 27.787 Dta uvedena prisRna oprava.
u— Za 50 Dta Je prodal ukradeno sate. njo. V stanovanje poštnega uradnika Leopolda S. v Mostah je prišel v torek popoldne neenan mlajši človek, M Je prosjači L Mtaoerede Je stopIS budi na verando, w»-
PLAVOLASA VENERA
Združenje čevljarjev poziva gg. člane, da se v čim večjem Stevita udeleže osebne raaprave proti previsoki obdavčfbi, ki bo pri davčni opravi. Vodnikov trg 5. t. m. od 8. do 12. dopoldne. Seznam o višini davčne ocene Je pri »druženiu na vpogled. Uprava.
Tečaji za smučarsko telovadbo Slovenskega planinskega društva pričuo v sredo dne 7. t. m. ob 19. v drogi državni realni gimnoriji na Poljanah, vhod te Ctril-Metodove ulice. Prijave sprejema pisarna SPD na Masarykovi cesti 14.-I. med uradnimi urami, član-i naj se izkažejo pri vpisa z izkaznico.
u— Mnogf želijo, da M Jim nočni kuhaL ni avto spet, kakor pred meseci, lahiko postregel z juiho. Uvedbo prodaje juhe so pozdravljali zlasti potnika, ljudje, ki ponoči prihajajo z dela, ta mnogi, ki nimajo lastne kuhinje, ter Jim ne kaže hoditi v gostilne, če so kake zapreke vsrrok, da ni več zaželenega okrepčala, želijo, da M bile čimprej odstranjene.
Trgovanje z jremljličl. Zadnji čas je opažati v okolici veliko živahnost pri kupčijah t zemljišči ta hišami. Ivan Raz-boršek te Tržiča je prodal tovarni nsmja Wosohoagg Franc & sinovi v Šoštanju dve veiMiM parceli k. o. Slape, občina Devica Marija v Polju za 110.000 Din. Tovarna namerava tam zgraditi posebne objekte za usnjarsko obrt Lju^^ka posoJiinSca v Ljubljana je prodala Fran Ocvirku iz Pov-šetove ulice parcelo št. 1023 k. o. Vič sa 26.000 Dta. Ciaiman Frančiška v &t. VMu nad LJubljano pa je prodala Matildi Zalta te Ljubljane tri parcele za 136.675 Din.
Nad 12.200 koles je v ljubljanski okolici. Pri sreskem načelstvu Ljubljana-oko-llca je bilo letos prijavljenih in registriranih 12.212 koles. Zadnje mesece je bi.lo ipri javi jenih 1600 zamudnikov davčni upravi in »o morali plačat; namesto redne takse kar 60 Din. Naval zamudnikov na oko USko davčno upravo Je dnevno velik. V gonnje štev5k> pa niso všteti kolesarji, ki stanujejo v okoliških občinah Zgornja Šiška. Moste in Vič, ker spadajo v rajon
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 3 tempe ratura. 4. relativna vlaga t odstotkih. 5 smer tn bralna »etra. 9 oblačnost 1—10 7 padavine v mm 8 vrsta padavta. — Temperatura: prve številke pomenijo aa> višjo, druge najnižje- temperaturo. JI. oktobra Ljiubljana 7, 75S.9, 9.0, 97, 0, 10, 16.4. de«; Ljubljana 13, 75S.5, 12-3, 90, 0, 8, —, —; Maribor 7. 75S.3, 8.0, 90, 0, 10, —. — i Zagreb 7, 7«0.6. 8.0, 90, SE1, megla, 10, —; Beograd 7, 761.5, 12.0, 70, SE1, 6, —, —; Sarajevo 7. 7«4-0. 6-0, 90, 0, 10, megla, —; Skopi je 7, 764.9, 6.0, 90. 0, 7. —, —; Split 7. 761.4, 17-0, 80, SSE5, 8, —. —; Kuimibor 7, 763.4', 16.0, 80, E3NE3, 6, —, —; Rogaška Slatina 7. —. 6.0 93, 0. 10, megla. —.
Temneratura: Ltufoljaua 14.4, 8.3; Maribor 9.0, 8.0; Zagreb 10.0, 8.0; Beograd I7.0. 10.0; Sarajevo 15.0, 4.0; Skoplje 19.0. «.0; Split 19.0, 16.0; Kumbor —, 15.0; Rogaška Slatina 8.0, 6.0.
to pa Jo je v naglici o<feam. 8. Je šele po-
zneje ugotovil, da mu Je neznanec odnesel 1300 Din vredno suknjo. Nemudno se je podal na stražnico, kjer Je tatvino priJavtL Stražniki so takoj pregledali bližnjo ofcn. Koo, a šele v neki gostilni na Vidovdanskj cesti so tataknili tatu. Bi? Je to stari poH. cijsfci anaaec Emil Omerza. ki je ftzjavfl, da je suknjo malo prej prodal neznanemu človeku v bližini kolodvora sa 50 Dta. Omerao so seveda aretirali, udaj pa M6e)o še neonanega kuipca.
u— Tatvine v stanovanjih. V stanorvanjs Marije Seškove na Galjevici Je vdrl včeraj dopoJdne v odsotnosti domačih neanan p*> tepuh, ta! je v naglici odnese! zlato ta srebrno uro, ofoe vredni 1300 Dta. Nekdo se Je splazil v predsobo Ivanke Med»veSe-ve na Tvrševi cesti 9 ta ukradel dve moški srajed. vredni 180 Dta. S+ične tatrvtae po stanovanjih so na dnevnem redu. iz-"^ršujejo Jih ponajveč pohajkovali, ki po hišah beračijo in sproti izrabljajo uerrtae prilike, kj »i Jim tudi prečesto nudijo sa-radi neprevidnosti ta še vedno premajtaa ipa/zljivostd stanovalcev
Naznanjam, da sem otvorila
SALON za izdelavo vsakovrstnega moškega In otroškega perila,
pyjam, posteljnih oprem in bal za neveste. Pariški in dunajski kroji. Sprejemam
dela tudi za entlanje.
VLASTA HITER, Spodnja Šiška, Cernetova ulica štev. 28, pri novi cerkvi.
h Maribora
a— Žalni v^čer v mariborskem gledalk šču. Mariborsko gledališče je priredilo T petek žalnj večer za blagopokojnina vtbe. Skim kraljem Alelcsandrom L Uedtaiteijen^ fci je bil dobro obiskan ta so ga obiskal tntdi zastopniki javnosti ta oMastev. ta mojem žalnem govoru je odigral gledafcfiftl orkester pod taktirko g. Lojzeta Herzoga •Sctouibertove »Nedokončane simfonije« pi»-vi stavek ta pozneje še Beethovnovo »Žalno koračnico« te tretje simfonije. G3edaB-štoi orkester, ki je nova tvorba ta se nam je tokrat prvič predstavil, Je dokaaal, da je faktor. Od katerega si lahko še veliko cfcetanno. Z njim smo dobili v Mariboru orkester, ki smo ga že dolgo potrebovalL V Župančičevem prevodu ta Kovičev« rs-žtijl so pa g. Jože Kovič, g. Maks Fkirtjau ta gdč. Elvira Kraljeva odigTall mano RaynaJk>vo tragedijo »Grob neznanega Junaka«. D asi Je bila to na hitro pripravljena ponovitev po treh letih, je vendar to. toro uspela Močna drama, pisana še pod neposrednim vplivom povednega ekspresionizma, je v interpretaciji omenjene trojice dosegla jjnatno višino, zlasti v nekaterih dovršenih prizorih. Ob koncu sta nastopila še gdč. Elvira Kraljeva z recitacijo Ruže Petelinove peemrf »Kralju mučendiku« in g. Vladimir Slnrbinšek z recitacijo G riše Koritnika pesmi »Domovini«, žalni večer je zaključili orkester z državno himno — a— Štetje obiskovalcev grobov bo leto« v prid Počitnnšfkega doma kraljice Marije na Pohorju Mariborsko slovensko ženakn društvo se obrača do cenjenega občinstva
z naj^vljudnejšo prošnjo, da počasti spomin svojih dragih pokojnikov z darilom za de-00. Zbrana vsota se bo nnorabila za »e4o nujne investicije na Počitniškem domu.
a— Prometna preooved. Mestna policija objavlja: Danes med 12 ta 19. tn^ je brezroogojno prepovedana vožnja za vse v«<-ste vorfl po Pob reški cesti, to je Od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu, do Mejne ulice Dovoljena Je eidtacle mostnini avtobusom Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj voedjo po Tržaški cesti ta Nasbpni uMci do PofbreSke ceste.
DANES GRANDIOZNA PREMIERA
velefilma, predstavi jajočega tisočletne želje človeštva
BRIGITA HELM, HANS ALBERS
FILM VSEBINSKE IN TEHNIČNE DOVRŠENOSTI — NAJVEČJA SENZACIJA DOBE — TEHNIKA — LJUBEZEN — SPLETKE — KRIMINAL
Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24
Predstave danes ob S, 5, 7-V4 9-!4 — Predprodaja vstopnic od 11._ftlS.
a— Smrt na ulici. Včeraj okrog 16. »e
je zgrudil na Aleksandrovi cesta pred hišo 16. 70letni starček. Poklicali so reševalce, M so ga skušali a nem e to ion dihanjem obuditi k življenju, a je bil ves njihov tirud zaman. Ugotovili so, da ga je zadela erfrna fcaip. Njegove identitete še niso dognali.
a— Jtfeagode in napodi. V botoiSnico so
pripeljali 18-lefcneg-a brezposelnega delavca Adolfa Drobneta, ki ga je preteklo nedeljo zvečer napadel na cesti neznan moški in mu zasadil nož v g-lavo. Prav takšna usoda je doletela 20-letnega. Frana Radeljeviča na Kozjaku, ki gra. je tudi nekdo sunil z nožem v glavo. — V Limbušu je padla po stopnicah 46Jetna Neža m si zlomila levo nogo. — Huda nezgoda je doletela tudi 40-letnega posestnika Franca Pašmana iz Pekla, ki ga je napadel razdražen vol in sa. pobodel pod trebuhom
a— PosktrSen beg Iz življenja. Včeraj
ss)urtraj ao našli t tujski sobi neke gostilne v TetrlnjeM rciici nezavestnega 381etnega ^arpetana v pokoju Viljema Torglerja iz Gradca. Prišel je iz Avstrije pred nekaj meseoi, ker ga zasledujejo avstrijske obla-fts zaradi prMa^tiitve nekega avtomobila. Včeraj ponoči je použil večjo količino ronala in ko ga je hotela sobarica zjutraj obuditi, ga je našla nezavestnega v posterji. Poklicala je mariborske reševalce, lci f»o ga prejKjjali v bolnišnico.
fg Celia
e— Nova sezona Ljudfekega vseučiliftča v Celju je bila otvorjena v ponedeljek zvečer s pre-davar.oeim g. ministra v p. dr. Vekoslava Kukovca iz Maribora o *Sk>-v&naih leta 1914«. Pred tem so navzoči po gflcfboko občutenem govoru predsednika Ljudskega vseučilišča g. vladnega svetnica Liileka dali izraze veliki žalosti ob smrti Nj. Vel. kramlja Aleksandra I. in zaklicali Nj. VeL. kralja Petru II. »Živel!« Goep. )pre<isedn!k se je spominjal nato praivfcar umrlega nanodmega poslanca g. Vaoidija Gnijica, svojega <%arajevskegia sodelavca, moža vetekih nacionalnih in kuiM.urnih la-sluig, ki je predaval tradd le v Celja, »n sicer na Lfrodsicom vsenčdMšča 1. 1931. <ioa"». minister dr. Kukovec je uvodoma oprtal razvoj polit?čnega življenja Slovencev, ki so pričenja leta 1848., ko je bil »postavljen «rvi slovenski politični "program ^edinjene Ploven i'e. Omenil je ffirizem, usita.vne borbe v Avstro-Ogr^kl, orisal tVo-s-o in d$ l-o slovenskih predstavnikov v deželah i?i državi, nato tabore, ki so mase našega naroda pridobile za program, katerega uresničenje naj nudi Slovencem je-Kikovme,' kulturne in gospodarske dcfcrice. Po dobi narodne sloge j«e cepitev naroda ipo isnretovnem nazora v poMtSčme stranke izsilila m-obiKzacijo Vfveh sil, kar je bilo v mnociih pogledih zelo koristno. Siatoo se i"3čejk> vezi b hrvatskim in srbskim Ju-gcoiL, s slovarstvom sploh. V Avetro-Ogr-ski je vsaka borba za enakopravnost « Nemcsi in Madžari brezuspešna. UvecSbe splicšine, tatne in enake volilne pravthoe po-sr>ešuje razpad države. V debati je triatl-stiCna državna ureditev, problem« 8o načeti. pogledi najboFjših Slovencev gredo na jug. Leto 1914. postavlja Slovence v rsa^tf^žt?! položaj, sil5 jih da se bore proti lasten korfsrti, vendar se ronogokje in twil h. žrtvami očituje, da hočejo Jugoslavijo. Pred koncem vojne je vse ljudstvo etvo-du&rro v volji po ^ugoelorenskS državi ki v njej postanemo državni narod. Ta država je tudi plod prizadevanj najfplementi-r.ejšfh Slovencev, zato se hočemo vselej m povsod po srojS nacionalni volji in veRkl kulturni meči soodloftrlno udejstvovati v vodstvu države. Predavatelju, ki je bfl sam med graditelji Jugoslavije, se je zahvalil g. predsednik, ki so se ura v atplav-®n pridružili tudi prav gftevllnd navzoči. — Prihodnji ponedeljek in torek bo predaval raniv. profesor g. dr. Hamptemam Iz Zagreba o Evropi leta 1914.
e— Zaprisega celjskih gasilcev. V ponedeljek so se zibraK vsi člani prostovoljne srasil-ške čete v Celju v Gasilskem domu tj> svečano prisegdi, da bodo zvesti kralju in domovini, da bodo čuvali narodno in drža* tio edimstvo, da bodo vesbno fejpohiije. vali pvoje oižnosti po ustavi, zakonih hi gasilskih predip!sih ter da bodo pri svojem dplu skrbeli Vključno za ebči blagor. Zaprisego je izvršil zvezni odlNomiik g. Fr. Koschier.
e— prispevke za Rdečf križ bodo danes nabiralii nabiralci n«i mestnem in okoliškem pokopališču. Vsakdo naj prrisipeva po svojrh močeh in po-Vre važno Slovetooljab-Tio delo Rdečega križa
e— Licitacija za cekiajo regulacijskih del ria Savinji brezuspešna. Včeraj dopoldne je bila na sreskem načeistvu v Celju licitacija za oddajo del za regulacijo Savinje v predelu med Tremerjem in Grenar-dirjevo brvjo v Polulah. Licitacije bi se bild morali udeležiti vsaj trije ponudniki. Ker pa se je javil samo en ponudmk, je bila licitacija brezusroešna. Nova licitacija bo razmisama v skrajšanem roku 10 dni in bo izvršena približno 20. novembra na sre-fikem načeistvu v Celju. Če bi bila tudd ta licitacija brezusnešrna, b^i ban^ka uprava prevzela delo v lastno režijo.
e— Nesreča pri delu. V r-oči na torek je prenočil 2ftletn| brezposelni delavec Franc Lovrenčak iz Loč nri Poljanah pri nekem posestniku na Ponikvi. Ko Je r torek pri tem posestniku žaga! drva, ga j« »grabila žaga za desnico in mu odrezala tri prste. Lovrenčaka so odtiaM v celjsko bolnišnico.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 »n 20.45 zvočni velefilm »Grand Hotel« in zvočni tednik.
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja danes ob 3. popoldne in ob 8. uri zvečer film »Sence preteklosti« s Klopferjem in Feherjem v glavnih vlogah. Dodatiki običajni. Sledi velefilm »Tunel«.
Iz Kamnika
ka— Ume&ten ukrep, vse pogosteje se
dogaja, da se nekateri izmed velikega števila turistov, ki gredo skozi Kamnik, ne obnašajo tako, kakor se pravemu planincu in turistu spodobi. Na ponovno prošnjo turistov samih, ki želijo, da se očuva ugled in dober glas planincev, bodo naša obla-atva strogo nastopila proti vsem, M bodo s svojim obnašanjem in razgrajanjem prekoračili meje dostojnosti. V nedeljo sta dva tuja turista ob času večerne misijon. ske procesije prepevala vzporedno s sprevodom. Stražnik ju je prijel in zdaj bosta občutno kaznovana. Ker noben opomin ne zaleže, bo treba poseči po strožjih merah. Par eksemplaričnih kazni, pa bodo izostali txxk>bni primeri
ka— Smuk z Velike planine na Dol. Smučarji bodo gotovo z veseljem vzeli na znaaije vest, da so na Dolu, kjer bo kamniška mešč. korporacija posekala 40.000 m8 lesa, izsetkali gozd v vsej dolžini, tako da bodo smučarji brez ovire lahko prevozili pot iz Velike planine na Dol. Neka družba je nameravala že v letošnjem letu na Dolu, kamor je le jričli dve uri iz Kopišč v bistriški dolini, pričeti z gradnjo smučarskega doma. Iz raznih ozirov pa je načrt opustila in bo najbrž že v prihodnjem letu poizkusila postaviti dom na Mali planini ka— C©»to iz Kamnika do Domžal so V oktobru razširili in uredili po načrtu iz leta 1932. V vsej dolžini bodo cesto postih s porfirjem iz doline Kamniške Bistrice. S tem bo prometna domžalska cesta, ki je bila že dozdaj vzorno oskrbovana, najboljša v kamniškem srezu.
ka— Kino Kamnik predvaja danes In jutri krasno filmsko delo »Hrepenenje«. V glavni vlogi Marta Eggerthova.
Iz Zagorja
z— Smrt ugledne matere. Nenadoma je preminula v T6. letu starosti vdova po rudniškem knjgovodji gospa Firm Marija. Kakor je Mla dobra in blaga mati svojim otrokom, tako je bQa dobrosrčna do reve-žev. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v lepem spominu. Preostalim pa izrekamo globoko sožalje!
z— Kmetsko nadaljevalna feota priftne pouk prihodnji teden v zagorski šoM. Vpišejo naj se takoj fantje posestnikov od 16. do 30. leta. Poučevalo se bo teoretično in praktično dvakrat na teden.
Iz Trbovelj
t— Jubilej narodne Sen«. Jutri bo novala v kroga »votfe drufctae v 601etnico rojstva vrla narodna lena ga. Draga Oblakova rotf. Grobolšek, »orruroga vodje finančne kontrole. Jufbilanftkai Je doma ia Litrije. Kljub števitei druffind — bilo je 13 otrok, od katerih Jih fee 7 Mii — Je našla juMlantka vedno dcgti časa, da se je aktivno »dejfftvovala kot odbornica ▼ Sotkoiu, CMD in RK. Kot članica oetaMh brrmamdtarniBi in naradmiih dimStev Je po-žrttvovahio aaddla potmoč o*) vsaki prilScS, Poeetano pa pri društvenih prirediitvab kot tetoorna organizatorica paviljonov. Zavedni narodni ženi želimo Se mnogo srečffrfh leti
t— Osebna vest. fe Trbovelj j« premeten v Senovo pri Rajhenburgu g. inž. Lojze Duter. G. inž. Dular je služiKrval v Trbovljah že več let in si je pridobil med vsemi sloji prebivalstva mnogo simpatij. Posebno so ga cenili njegovi prijatelji zaradi njegove priznane objektivnosti, možatosti in odločnosti. Bil je odločen nacionalist in ni tega skrival pred nikomur. Kot človek je bil g. inženjer globoko socialno čuteč in zaradi tega tudi priljubljen. N« novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče in uspeha g željo, da «e čimprej« zopet povrne med nas.
t— stevnl novčič bosta pobirala danes pri pokopa H ških vratih moška in ženska podružnica CMD. Prebivalstvo se naproša, da ne gre nihče mimo vrat ki ne bi daroval malenkosten dar naši prepotrebm šolski družbi.
t— Občinske zadeve. V petek je bfl* plenarna seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je bil v glavnem obračun za leto 1933. in za bi dvanajstme leta 1934. Oba obračuna st£ b la sprejeta »oglasno. Izvedle so se tudi volitve v krajevne šolske odbore, ki jih bo zdaj pet, in sicer posebej za meščansko šolo, posebej za osnovno šolo Trbovlje 2, posebej za šolo na Vodi in prav tako za šoli na Sv. Planini in pri Sv. Katarini. V imenu Narodnega kluba je predlagal g. Koren, naj bi bil v vsakem šolskem odboru tudi po en zastopnik Narodnega kluba, na kaT pa večna ni pristala. Izvoljeni so bili: za meščansko šolo gg. Jordan Avgust, Pust Rudolf m Majcen Ivan; a po enega zastopnika dobita Hrastnik in Zagorje; za šolo Trbovlje 2 gg. Murn Filip, M«{-gaj Anton, Vertačnik Ivan, Gašparič Jakob in Lavrini Franc CNarodni klub); za Trbovije-Vode gg. inž. Loskot Fran, Ber-ger Ivan, Pliberšek Franc, Ratej Mirko m Al:č Anton; za Sv. Planino: gg. Prašnikar Miha, Ahac Rudolf in Forte Štefan; za Sv. Katarino: g. Siter Ignac. Na predlog g. župana se je sklenilo, da se občinski zastop pritoži proti proračunu krajevnega šolskega odbora pri Sv. Katarini, ker je še enkrat večji od lanskega in ker izkazuje primanjkljaj iz lanskega leta, ki se vidi občinskemu zastopu neupravičen. Odpuste se kazni nekaterim tihotapcem vina, ker so te kazni neizterljive, nekaterim Gostilničarjem, ki so se pregrešili proti trošarinskemu zakonu, pa se odplačevanje kazni dovoli v 12 obrokih. Priporočalo se je, da se da go-etikiiUcs i«««ns/ja Roterju Vinku iz raz-
loga, ker pomeni ta koncesija njegov fiv
Ijenjski obstoj. G. župan KJenovšek Je odgovarjal na interpelacijo g. Lavrinija gled« učiteljskih stanarin G. Lavrini se z odgovorom ni zadovoljil in je izjavil, da se bo še povrnil na to vprašanje.
Iz Hrastnika
h— Počastitev spomina mrtvih. Danes bo do združeni pevsJci zbori Hrastnika in Dola pod vodstvom uč:tel>a g. čandra zapeM ob 15. na dolskem pokopališču nekaj ža-lostink.
h— čestitkam *Jutra* g, Josipa Brinarju
ravnatelju meščanske Jole v p. v Celju, se s ponosom pridružujemo tudi mi Hrastni-čani kot njegovi rojaki. Jubilantu 601etni-ku želimo še mnogo zdravih in srečoah leti
Iz Novega mesta
Naznanilo preselitve!
Tvrdka Matija Vahtar, prej Blažon, se Je preselila v nasproti ležečo hišo g. Pera. Tu dobite Philips radio na male obroke.
Novomeški grobovi, stari in novi
Novo mesto, 31 oktobra
Novomeško staro pokopališče je že pred 10 leti odslužilo in prihodnje leto v marcu 6e bodo začela dela, ki naj spremene pokopališče v park. Mnosi so že zato prenesli ostanke pokojnih svojcev na novo pokopališče, mnoeo pokojnih pa je, ki na preno6 še čaka jo, ali pa sploh ne bodo preneseni, ker eo menda že izumrli svojci.
Grob pesnika in pisatelja Janeza Trdine bo op tal pač na svojem mesta tudi v bodočem parku. Ne vemo, če bo fračiškan-Ski samostan zmocrel toliko sredstev, da bi dal prekopati zadnje počivališče oo. fran-čiškanov-profesorjev. Med njimi počiva znani slovenski jezikoslovec profeeor o. Ladislav H r o v a t. Vsekakor bi vsai ta zaslužil, da ea preneeo na novo pokopališče in mu nrede dostojen srrob. Tudi je na tem pokopališči pokopan dr. E. Volčič, pravniški pisatelj, kateremu se je oddolžilo leta 1915. društvo »Pravnik« iz Ljubljane e spomenikom.
Na novem pokopališču ee počasi množijo grobovi in imajo že precej grobnic- Tu spi naš Ignacij H i a d n i k , znani skladatelj in komponist krasnih del. Njegov humor je prišel že kar v narodne reke in tako bo živel s svojimi deli m svojim zdravim tumorjem vedno med dolenjskim ljudstvom. Na tej božja nfivi spi tudi odlični govornik, mislec in pedasog pretf. Jože Kovač. Takih učiteljev, kakor je bil on, je danes malo. Imel \q avtoriteto, kakor malokdo. Lepo je urejeno tudi vojaško grobišče. Oslaibeli po napornih bojih v strelcih jarkih, težko ranjeni, predvsem pa izstradani so tudi v Morvem mesti umirali vojaki. Otroci osnovne gole skrbe že nekaj let za okrasitev njihovih grobov.
Na sosednjem šmihetekem pokopališču leS Julija Primičeva, poročena Scheuh henstjei, kateri Je kamnoseški mojster J. Lesjak povsem renoviral stari spomenik, na kar ga je opozorila gdč. Zora Ropae&va. H temu grobu romajo mnogi tujci, da si ogledajo zadnje bivalpoe one. za katero je nesrečni France Prešeren prelil svojo srčno
kri v pesem. Ife ton pokopališču počiva
tudi Ivan Kraje, tiskarnar v Novem mestu, izdajatelj Valvazorjevih knjig in raznih knjižic, ia so bile izredno popjlarne med našim podeželskim ljudstvom. Blizu njega leži Ainad S k e r 1J, gimnazijski ravnatelj, umrl let« 1927. Tudi U je bil eden izmed onih dobrih pedagogov, ki so vrnili mnogim padlim študentom veselje do študija in Jih tako oteli človeški dražbi. Omeniti naj velja erob lani umrlega inž. Zdenka Skalickega, ki ea je pokosila neizprosna smrt v dnevih, ko je nameraval spet pričeti z uspešnim delom tudi na literarnem poprišču. Bil je slikar in pesnik. Z njim je legla v prerani grob ena svetlih nad naše umetnosti. Kakor na novomeškem starem pokopališču, počiva tudi tj mnoeo Marih nemških plemenitaSkih rodbin. Posebno lepo urejen prostor imajo zaslužni usmiljeni bratje kandijske bolnišnice Tudi Janko Le-ban je našel tu zadnji počitek in njegovi tovariši so se ga spomnili, ter mu vzidali ^»ominsko ploščo- Na konca naj še omenim znanega humorista, doiaoletnega župana sosednje občine z. štemburja, ki je tudi našel večni mir na tem podeželskem, sedaj lerpo urejenem, idiličnm pokopališča. Giicalaan pališčuo
Zobotehniki se organizirajo
Ljubljana, 31. oktobra
V aalonu restavracije »Zvezda« je bil ustanovni občni zbor zveze nesamostojnih zobotehmikov Jugoslavije. Udeležba je bila velika, prispeli so v Ljubljano tudi številni delegati iz ostalih banovin.
Takoj po otvoritvi občnega zbora 90 se delegati poklonili manom pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedšnitelja ter izjavili vdanost Nj. Vel. kralju Petru FL Občni zbor je nato sprejel brzojavni pozdrav ministru za socialno politiko in narodno zdravje: »Delegati, zbrani na ustanovnem ofcčnem zboru Saveza nesamostoj-n h zobotehnikov Jugoslavije v Ljubljani, izrekajo globoko vdanost Nj. VeL kralju Petru LL in Vas prosijo, da tolmačite to na najvišjem mestu. Proseč Vas, gospod minister, podpore za moralni in socialni podvig nesamostojnih zobotehnikov, prosimo še posebe Vaše naklonjenosti.«
Občni zbor je nato soglasno sprejel pravila, potrjena od kr. baoske uprave v Ljubljani z dne 3. L m. in izvolil naslednjo »a-vezno upravo: predsednik Ivan Novak, tajnik Vinko Slanovec, blagajnik Gustav Zu-pet, v ostali odbor pa: Marjan Kersnik, Emil Vidmar, Josip Peltzer, Drago Weiss, Bojan Slavnig, Vili Lukež in v nadzorni odbor: Sandor Cetina, Lojze Ahac in Pokie Veikavrh. — Sprejeti ao bili sklepi: V najkrajšem času naj ae vrši kongres nesamostojnih zobotehnikov iz vse države. Določiti je treba komisijo za pripravo kongresa, ki mora do konca januarja 1936 določiti kraj in čas kongresa m dnevni rod. Izvoljena je bila komisija za zakoaska m strokovna vprašanja, ki naj sestavi predloge in jih razpošlje	sekcijam v pretres m jih slednjič formulira za kongres. Izvoljena je bila tudi konricija za ustanovitev strokovnega glasila.
Nadalje je ustanovni občni zbor aprejri resolucijo, ki nalaga upravi saveza: da ae organiz rajo po vsej državi banovinske organizacije, ki imajo nalogo, da organizirajo do prihodnjega kongresa po svojih banovinah društva m sekcije zobotehnikov. da se
sestavi točen pregled vseh sobotehniaoBk
laboratorijev, zacoslen h zobotehnikov.
zaposlenih zobotehnikov in vajencev v botehndški strdki; da oriše socialni pokiai zobotehnikov glede na izvajanje novega zakona o zobnem zdravilstvu; da izdela predlog za spremembo zakona; da ukrene vs® potrebne priprave za dosego penziiskega zavarovanja; da stopi v st k z vsemi mero* dajnimi organizacijami za dosego in sklenitev kolektivnih pogodb.
Oefcrtf-k, 1. norembra.
LJUBLJANA 8: Plošče (resna tfl« S.46: Poročila. — 9: Orgeteki hooeert' fe Arnič). — 9.30: Verako predavanje (p. V»-lerian USak). — 10: Prenos i* steinie*. — 11: Slovenski vokalni kvintet — 12: Cm. poročila, plošče. — 19.30: Nacionalna «nc Narodno gospodarstvo. — 20: Pjvsmb fci Beograda, vmes napoved Sm ia poroO*.
PRAOA 19 20: OikeaUaten koncert. — 20.35: Foersrterjeve pesmi. — 21: Operet*.
—	22.S&: Lfiiska giaeba. _ BKUO 20.35: Komorni koncert. — 21: Prenos h IVaga. — VAPŠAVA 20.40: Prenos Verdijeve opmm vFakrtaffc. _ 23.30: Orkester. — DOKAJ 12.40: rhmajE&j simfoniki. — 16.46: Komorna glasba — 16.55: Dunajski snafoa&t.
—	1906: Orkester. _ 20 45: Oerintau glasba- — 21J36: »ParšitaJc na ploščah. — BERLIN 20.10: Mečan program- — 24: bm. — 22.20: PV>§&. — KČNIGSBEBG Go
na pihata,. — 2L10: Oritesfcralen koncert _
22.30: Nadaljevanje koncerta. — S1UTT-GART 19.10: Ofkester. — 20.30: Komorni glasba. — 2250: Lahka giaeta. _ ftfc Hofr-ni konoert- — BUDIMPEŠTA 18.*h Bh*^ 19.90: Prenos Verdijevega »Reordemac BLM 17: OrkBSterfen ia peveU koneeit — 20.10. PloSSe. — 20.45: Operet
PP$kn*f>tntttis" terena vseh šeav
Je meSanlca kave izvrstnega okusa, dobrega vonja, je zdrava to brat V kraje, kjer ss Se ne prodaja, pošiljamo kavo »AKOMATIS«.
zavoj 1 kg Din 25.— franka.
»COMMEBCEc, DELNIŠKA DRU2BA, LJUBLJANA, KJT/J.
Petok, 1
LJUBLJANA 1250: Plošče — rogaa. — 19: Cas. — 18: KniHoi pr (Mrzel). — 18.20: Badio - oricestat — lOk Nacionalna ura: Albanska Golgota. — IflLSB« Haydn: Sedem besedi. — 19.50. Jedilni laC, program sa soboto. — 20: Go&erjov Be> ouiem (gg. Gosti? In Rns|. — 20-36: eije. — 21: PloSfe- — 22: Caa. poroBfaL
PRAGA 20.06: PlošSe. — večer. — BRNO 20.05: Program iz Pm«a — VARŠAVA Wua0: Orgle. — 20-15: Sinrioafr-
žen koncert-- 22.40: Lnhka tUariba. —
DUNAJ 12.10: PloSSe. — 18.05: SMaH koncert — 19.10: Cerkveni koncert — 20.45: Dramski vefer. _ 22450: OrgK _ BERLIN 20.15: Modema glasba. — Sa Slušna igra. — Z2J50: Moderna j.litl — K0NIG6BEBG 2050- Brahmsov Bruu>—
—	23: Orkester. — SrDTTGAST 19: Qo6-ha na {»hala — 20.15: Prenos k Berilo« —- 22.45: Simfoničen koncert. —24: "
—	BUDIMPEŠTA 17.35:
Naše poslednje domovanje
Zgoraj levo: Nagrobnik uglednega meščana: kakor za vse čase ga kMee v sponka visoki steber. — Desno: (33prta noč in dan so groba vrata... — Spodaj levo: Okraševanje grobov obrt, ki se vsalakrat o Vseh svetih obnovi. Brezposelna polagata mahovino na gomila — Demo: Pozabljen grob, ki gre tudi praznik vseh mrličev tiho mimo njega.
Vsi sveti, dan spomin* vseh mrtvih »o tu. Tati čas v letu, ko se živahno razgib-Ije življenje po pokopališčih, kjer so že nekaj dni sem obnavljali gomale, čcst:li bele 6tezico okrog njih in okrasevaK grobove z rožami in venci. Ofkrog tisočev grobov so se sukale pridne roke, da so pripravile in obnovile vse, da bo za današnji dan vse tako, kakor je potrebno za naš obisk.
Na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Kri žu je na tisoče grobov Gi je danes to tihe polje gomil vse v čistih belih in rdeč h rožah. kakor je čist spomni na vse. ki so to^ spodaj pod rušami in je neusahljiva ljube zen. kakrSna nas ie vezala do niih še za življenja.
Ta veliki park nagrobnikov in zolenega drevja je za nekaj dni zaposlil marsikoga,
ki sicer tod ni še nikogar ob joka val, pač pa ga je čas pripravil, da m na kzajn vsen mrtvih poišče zaslužka.
Prav živahno se je razvilo poslovanje. 2e zunaj pokopališča vzdolž glavne ceste so imeli svoje stojnice prodajalci belega peska, ki so ga mnogo vae aavozili ob cesto. Podjetnejši so ga od tu v samokolnicah vozili na grobove, dragi «o ga pa kar v košarah raznašali na grobove is stezice. Ve* teden so bili števikrim ob skovalcem oa uslugo §e številnejši pomagači za snažen)e grobov. Nekateri so si pripravili velike zaloge zelenja ki mahu. kar so prav dobro prodajali. Seveda so bili prav prdno zaposleni tudi kamnoseki, ki so popravljali Jca-menite nagrobnike, čistili marmorne plastika pa tudi poslatarjj so.,atoli
oapM, «JHi jima Meak >e fcfi
oove.
Poljana vseh večno spečih je obnovljena
ž njo je obnovljen spomsn na vse, ki tod leže. Ne na vse! Koliko jih je, ki jih ae teži težki kamen spomina, ki njih In posvetne slave ne pričajo pozlačene čr-ks: z zemljo skoro zravnani so ti grobovi. Bršijm se je bohotno razvil preko njih in je poslednja odeja spodaj počivajodim. Kdo te spominja teh, ki so včasi tudi nosili v sebi vso plemenitost človeka, ki ao tudi poznali hrepenenje in ljubezen! Zdaj pa ni nikogar, ki bi še vedel za vso lepote, ki je bila v njem. Pa so še, ki ae bodo ozrli «m bršljm pod nogami. In solza, ki ga bo orosila, bo obnovila spomin	ki brez
'----pa x ------
Q?os£nsna sfe/ilenica
OOLOGNK »SOK DE PABBc
j« »Ttta sedaj i
PUDRA »som DE
IAortrttte torej to edlnstreeuj priliko to Kupite pri svojem parfumerju po normalni ^odlični puder i NpSa kompletna ne-rlja »Solr de Parla« se dobiva t vseh trgovinah te stroke.
PARIŠ« %
BOURJOIS
PARFUMEUR-PARIS Depot t BILA VART, ZAGREB. Smttildosova mL 23
Gospodarit?o
Obrtniški teden
od L do 8. decembra Glavni odbor za obrtniški teden v Ljub-f}ani, katerega predsednik je g. Josip Re-bek, naon je poslal:
Sporazumno s centralnim odborom za organizacijo obrtniškega tedna v Jugoslaviji, ki ima sedež v Zagrebu, obveščamo obrtništvo ki vso javnost, da se bo obrtniški teden v dravski banovrini vršil po načrtu, kakor smo ga že objavili. Prosimo krajevne odbore, da nadaljujejo priprave sporazumno z okrožnimi delovnimi odbori ▼ Ljubi jami, Novem mestu, Celja in Maribora. Podrobnejša navodila dobe v najkrajšem času, ker so propagandni lepaki ie v tisku, v deki pa je tudi vse ostalo propagandno gradivo, osobito predavanja in podobno. Uprava ljubljanskega radi« je obljubila, da bo dala na razpolago za časa obrtniškega tedna v-^k dan okrog 13. primeren čas za obrtniško predavanje v radu.
I>an 1. decembra, ki ga smatramo za narodni in državni praznik, bo slovensko obrtništvo praznovalo v prvi vrsti kot narodni praznik, svoje manifestacijske zbore v zveza z obrtniškim tednom pa bo imelo Da nedeljo 2. decembra. Vsa prireditev se bo izvedla tako, da niti najmanj ne bo motila sp4ošnaga narodnega žalovania.
Namen obrtniškega tedna je, z resnimi prireditvami manifestirat' stanovsko zavest, na drugi strani pa 9 stvarno propagando pridobiti obrtniku m njegovim izdelkom naklonjenost občinstva m prednost pred dragimi, oso bi to inozemskimi izdelki.
Tndl celjska okolica
prideluje prijetna vina
Mttrsifajclo Je že preizkusil prijetno vino, ki se tod v Celju in celjski okolici. Ce po-•vfura&cte gostilničarja, odkod ima, to pijačo, bo navadimo odgovoril, da. je vtoo Ico-n^Hko ali pa brežiško. L»e redkokdaj bo povedal resnico, da je to vino iz Dramettj nad Celjem. DomaČe blago pač nitma nikjer prave vefjave. Tudi pijača je bolj Imenitna, 6e rečemo, da je od drugfod. Da pa tudi celjski domači pridelek ne zaostaja. v UcvaMtetl za vinom iz drugih krajev in da (Sornači dramedjCan v milini mnoga druga vina celo prekaša, potrjuje naslednji rezultat analize grozdnih, moštev na bano. -vtaefid tranid prt Sv. Uršah v Dramijah sad Celjem.
20. IX. SO. IX. 10. X. prve številke sSadbor ▼ % drt^fe številke kislina, v °f<*
Sorte
(laški)	16.0	14.3
silvanec	15.7	13.0 borgrmidec
Obeli)	19.5	IS.7
tiaimtuee	15.1	11.9 modra
frauSdcja.	18.0	15.4
Nič efiahšth rezoltaitov niso .pokazale priložnostne preizkušnje ▼ okolici Vojtnika, v Novi cerkvi in na Franikoiovem. Bolj letela vina, ao pa naravno pridelali oni, ki so zaradi močnega gnitja letos brali prezgodaj.
Fran Wernig.
18.5	10.3
17.3	9.0
18.0	9.7
17.0	93
18.0	14.0
20.0	8.6
18.5	7.9
20.3	7.4
71.0	7 J.
Gospodarske vesti
—	Zbor Glavne zadružne zveze. Upravni odbor bo imel te dni sejo. da odredi čas zbora ki kongresa, ki bi se morala vršiti 17. in 18. novembra v Skoplju, a »ta bila zaradi narodnega žalovanja odložena. Na kongresu bo nastopila vrsta strokovnih predavateljev. Doslej so na javi j eni* imz. Gjorgjevič s predavanjem o kreditni politiki državnih, poldržavnih ki privilegiranih denarnih zavodov v odnosu nasproti našema zadružništvu, inž. Varga s predavanjem o vlogi, stanju ki potrebah našega produktivnega zadružništva, Božidar Tadič s predavanjem o davčni zakonodaji in o zakonu o ob rtih v odnosu nasproti našemu zadružništvu in drugi z raznimi aktualnimi referati.
—	Pregled denarnih zavodov, ki so profili za zaščito. Minister za trgovino in industrijo je imenoval komisije, ki bodo iz-
vršile pregled denarnih zavodov, ki so pro-sli za zaščito po uredbi. Rezultati pregleda bodo dali osnovo, na kateri se bodo storili sklepi glede sanacije našega bankar-stva.
= Letošnja tobačna letina in odkup tobaka v Hercegovini. Po cenitvi hercego-vinskih monopolskih uradnikov bo pridelek tobaka v Hercegovini znašal letos 180 vagonov. Kakovost je odlična, zaradi česar se trudijo Hercegovci, da bi dosegli letos višje cene kakor lani. Odkupovanje se bo začelo te dni. Lani je znašal pridelek 145 vagonov in je bal torej manjši kakor letos, dasi je bila za letos zmanjšana površina.
= Indeks! cen zagrebške Delavske zbornice za september. Cene na debelo <22 predmetov, 2 skupini, osnova 1913 =» 100): totalni indeks (zlati indeks v oklepaju) 1039 (73) nasproti 1045 (73) v avgustu letos in 1057 (74) v septembra lanskega leta. Cene na debelo v zlatu so ostale septembra nasproti avgustu neizpremenjene, a padle so nasproti lanskemu septembru za 1.36 odsl Cene na drobno (57 predmetov, 4 skupine, osnova julij 1914 — 1C0): totalni indeks 1219 (85) nasproti 1219 (86) v avgustu letos m 1266 (89) v lanskem sep-terooru. Cene na drobno v zlatu so ostale septembra nasproti avgustu neizpremenjene, a nasproti lanskemu septembru so padle ta 4.50 odst Indeks življenjskih stroškov za odraslega delavca, odnosno »a delavsko rodbino štirih članov, to je očeta, matere in dveh otrok (4 skupine, osnova julij 1914 = 100): totalni indeks za delavca 1138 (80) in za delavsko rodb no 1091 (76) nasproti 1154 (81), odnosno 1106 (77) v avgusta letos in 1188 (83) odnosno 1137 (80) v lanskem septembru. Življenjski stroški v zlata za odraslega delavca so padli v septembru nasproti avgustu za 1.24 odst., a nasproti septembru lani za 3.62 odst.
= V trgovinski register sta se vpisali: Ijtibljanska podružnica »Ta — Ta«, akeo-narskega društva za proizvajanje, konfek-doniranje in trgovino raznih trgovinskih predmetov ali skrajšano >Ta — Ta« A. D. iz Beograda; Dr, inž. M. & C. A. Pogačnik, komični laboratorij v Podnartu. Izbrisale »o se nastopne firme: Leopold Blam, trgovina z drobnim blagom in pleteninami v Mariboru (zaradi prestanka), Luka Čelar, trgovina z vinom na debelo v Mariboru (zaradi prestanka), Drago Kobi, lesna trgovina v Mariboru (zaradi prestanka), B. Krei-ner & sin, mizarstvo v Mariboru (zaradi ustanovitve družbe z o. z.), Mellingberger — Ziegelverke R. Kiiffmann & U. Nassm-beni v Mariboru (zaradi prestanka), Marija Slamič, trgovina s papirjem in trafika v Mariboru (zaradi prestanka), Trgovaoka kuča »Rekord« Vilim Schlesinger, podružnica v Mariboru (zaradi opustitve), Kari PuSnik, trgovina z živino v VtAredu (zaradi prestanka) in Josip Zisel, trgovina z mešanim blagom v Zgornji Polskavi (zaradi prestanka).
= V zadružni register so se vpisale nastopne zadrage: Vodovodna zadruga v Ko-tredežu, r. z. z o. z.; Gospodarska zadruga v Markovcih, r. z. z o. z.; Gospodarska zadruga v Ženavljab, r. z. z o. z. Izbrisala se je PaSniška in gozdna zadruga v Zabrez-nici, r. z. z o. z. (ker ni pričela poslovat ).
= Končani sta poravnalni postopanji o Lenarčiču Stanku, trgovcu m posestniku v ■Novi vasi, ia o Jegliču Tomi, mizarskem mojstru v Radovljici.
= Likvidacija. Jugozadruga za vnovče-vanje kmetijskih pridelkov v Mariboru se je »združila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prglase morebitne terjatve. Likvidatorja sta Selamon Kari, Maribor, Glavni trg 1, in Krambergar Franjo, Ljubljana, Wolfova ulica 1.
= Konkunme zadeve. V korskurmi zadevi Genovefe Florjanove, posestnlce v Ka_ pii, Je prestavljen narok za prvi zbor up. nfeov na 15. novembra ob 9. pri sreskem sodišču na Vranskem. V konkurzm zadevi Here, stavbne zadruge z o. z. v Ljubljani, je konikurzni upravitelj predložili konkurz-nemu sodniku preračun prispevkov, ki jih bodo morali doplačati posamezni zadružni-
M.
frtev. TI sadrotalkl ta fld M*o pd
konkoraian sodniku aH pil upravitelju
konkurzne maae dr. Cepodru, v Ljubljani vidijo preračun prispevkov, ga. prepišejo ln proti njemu v 14 dneh vlažijo opazka. Narok, na katerem m bo raaprarrljalo o
morebitnih otpazkab, met (Moča na S. de. cember ob 9. uri pri ofcjožnem sodUOa ▼ Ljubljani, soba 140. Potrjena Je prisOna poravnava v konkurzu Kramarftiča Draga, trgovca v Ljubljani. Odpravljena sta kon. kurza o Guldi Francu, veietrgovcu v Mariboru, in o živiou Ivanu, stavbeniku v Mariboru, ker je bila razdeljena vsa
Bork
51. oktobra.
Na deviznem tržišču Ijibljaneke borze m bili oficielni tečaji malce krepkejgi. Berlin in Curih sta neizpremenjena-
V privatnem klirin<rn so noOra® arestri}-ski šilinsi v Ljubliani 8.10 — 8.20 (neiz-premenjeno); v Zasrebu ©o marlo pomifltili na 8-09 — 8.19 (8.14) iti prav tako v Beo-eradj na 8.09 — 8.19. Gnski boni so Datirali v BeoaTadn nekoliko niže, in sicer 28.49 — 29.19. Anel«3ci funti eo se okrepili v za{rrebske.m privatnem klirinau na 228.20 do 229.80 (229) in v beocra.fekem na 228-70 na 230.30.
Na zagrebškem efefefrnem tržSču bo o^aS tečaja za Vojno Škodo v plavnem neizpre-
menjeni. Zaključkov ni bilo. Od drusrih vrednot sta se zakljjčila 7®/* farvesticijsko po 72 in 7"/« Blair po 52-
Dfriit.__________
Ljubijada. Amsterdam 23(JWT — Z30L4S,
Berlin 136438—137538, Bruse!} 798^5 do 797.79, Gurih 110835—1113^5, London 169.30—170.90, New York 3374.94—340320, Pariz 224.37 22539, Praga 141.90—142.76, Trst 290.63—293.03 (premija	Av-
strijski Šiling ▼ privatnem kttringu 8.10 do 8.20
Curih. Pariz 20.24, London 16 38, york 307.25, Bruselj 71.65, Milan 26.27. Madrid 419250. Amsterdam 207.75, Berlin 123.30, Dunaj 57.20, Stockholm 79.05, Oedo 77.05. Kobenhavn 68-45. Prapa 12.81, Varšava 57.90, Aten© 2.9450, Carigrad 2.49.
Dunaj. (Tečaii v priv klirin«?u.) Beoerad 12.23, London 26.93, Milan 46 06, lfewvork 538 21, PaTiz 35.56, Praea 21^6, Curih 175.32, 100 S v zlata 128 S pa p.
Efekti.
Ljubljana. Vojna Skoda 940 — 844, 7
investicijsko 71 den^ 8% Blair 60 — 65, 7°/* Blair 52 _ 54, 7*/» poeojite Državno hipotekam© banke 64 — 66. 4*/» agrarne 41 den-, 6®/» beglužke 56 — 57.
Zagreb. Državne vrednote: Vofcn Skoda za kaso 335—345, za december 345 bi&ro, 7% investicijsko TIjO—72, 4% agrarne 40 denar, 7% Blair 52—53.50, 8% Blair « do 62.50, 6% beg-luške 56—57; delnice: Narodna 4100 denar, RAB 208—210, Šečerana Osijek 120 denar, TjbovlJe 75—100, Oslio-ške livarne 135 blaso, hnpex 50 denar.
Beograd. Vojna Skoda promptna 350 bia-go, 7% investicijsko 71 denar, agrarne 40.50—4130, 6% begio9ke 5630—5750, 7% Blair 56 blago, Narodna 41<25 denar, PAB 208—210 (207).
Dunaj. Dunav-SavaJadran 12.90, Trboveljska 12.95, AJpine-Montan. 1038
Blagovna tržlSda
HMELJ
+ Žatec {31- oktobra). Močno povpraševanje. ISče se zlasti srednjevrstno blago, Promet je precejge«! po cenaii od 1850 do 2075 Kč za 50 kjg brez enoodstotnega prometnega davka.
J8TT0.
4- Chlcago (31. oktobra). Začetni tečaji: pšenica: za december 95.50, za maj 94.6250; turščica: za december 49J0, za maj 47^250.
+ Ljubljanska borza (31. okt.) Tendenca za žito je bila mirna Nudi a« (vse za slovensko postajo, plačljivo ▼ 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): ba&ka 78 kg po 160—162.50: baSka 79 ke po 165—167.50: koruza (po navadni tarifi): stara suha, promptna po 147.50 — 150; nova umetno sušena e kvalitetno garancijo po 115 do 117; časn primerno sjba po 107-60 do 110; moka: baška >0c po 240 _ 247A); baraatska >0c po 24250 — 245.
+ Novosadska blagovna borza (31. okt) Tendenca je bila slaba. Promet srednja. Pšenica: baška okol- Sombor in Novi Sad. južnobanatska 107 — 109; erednjebadka in gornjebaška 109 — 111; baška. ladja Tisa 121 — 123; baška, ladja Begoj 120 — 122; baška in banatska, ladja Dunarv 119 — 121; slavonska 114 — 116; eremska 110 — 112; eornjebanatska 108 — 110. — Ore«; baSki. sremaki in slaivon. 74—76; bažki, ladja 84 do 86. Rž: baška 102.50—105. Ječmen; ha-ška. eremski 65/66 kc; jari. 67/68 ke 120 do 1-22-50. Koruza: baška in sremefca, pariteta Indjp-ia, stara 79 — 81; baSka in sremeka sušena 63 — 65; be§ka in sremska dec.-jan. 58—60; bamatsk« sušena 61—63; sremska suš^ ladja 69—71. Moka; baška, ba-natska (v oklepajih srem^sa m slavonska):
Ib
* HJ7JJ0 - 187 JO (tm - ns>; >6« M7 50
6o 167 80 (I« — 156); 126 - 145 (12230 - 1»J0); »7< 110 _ 112«)); ,8< 9730—10230 (9730-10230). Otrobi: bafiki, areoMki 79 — 80; bonatoki 76 - 78 - Pi M: baftt aretneki beli 190 — 18230.
-f Bacfimpeitanska temin** bom (3L oktobm). Tendenca »kbba. Promet sUb. PSeniea: za marc 16.49 do 1630, za maj 16.77 do	Turščica; za maj 10.46 do
1030.
SIVIH A.
-f- MaifboraH sejem za živino. Na sejem 30. t m. to pripeljali 440 glav šrv:ne, ia ooer 5 kon(j. 10 bikov, 90 volov, 330 krav ta 5 telet Kupčija je bfla precej dobra, prodani jc bilo 265 glav. Cene za kg žive teže »o bile: debeli voli 3-50 do 3.75. polde-belJ 230 do 2.75, biki za rejo 2.75 do 3.—v biki za klanje 3 do 3.75, klavne krave debele 230 do 3.50, plemenske 2 do 2.25, klo-besarice 1.75 do 2, molznice m breje 2.50 do 3, mlada živina 3 do 4, teleta 5 do 5JO.
BOMBAŽ
Ltorpoot (30. oktdbraX Tendenca mirna, stalna. Zaključni tečaj za december 6.64 (prejšnji dan 6.68).
+ New York (30. oktobra). Tendenca stalna. Zaiajsoini tečaji: loko UL45 (dan po-
ttoJiJca cpijvodln^
Sosoodr«) oceno mnosoStev** 1
prej 12.45), z* decetrib« 12^1—1233 Cl230—-123lj.
Pouk neobveznih predmetov na meščanskih
šolah
n.
Zakon o meSCanakai Mali te leta 1931. dolote, da se anejo n« mcčCanflUdh šolah poučevati kot prosti pmknetl trancofičV-na, itaii^aniSeina, goslan>, telavir, rborov-ako pet>e, teenopis, »troj epi« ftn kuhanje. Za pouk teb predmetov pa ni na raag»la_ go sedaj ufriteljev. Redne nfine moči so tako obremenjene, da jim nI mogofie pri. Šteti v učno obveznost pouka neobveznih predmetov. Državni proračun vsebuje potrebne postavke za nagTa/de honorarnih učiteljev Obveznih predmetov. Med te honorarne udtelje spadajo učitelji ta. telo. vadbo, ki dehtfejo že skoro na vseh me-Sčaaskfli SoJah z velikim usp^iom. Za nagrade pouka neobveznih predmetov preostanejo samo Se banovinskl ln Občinski proračuni Slednji pride v poOtsv samo v Maribora, kjer plačnje krajevni šotafld odbor 8 ar tedenskega pouka strojepisja za vse ufience četrtih razredov mariborskih meSčanekSi Sol. Banovinskl proračun za teto 1964(35 hna sicer 35.000 Dki za nagrade pouka neobveaarfc predmetov na srednjih ki meSčanatdh Šolah banovine, a ker poraMJo ta znesek srednje Bole, ne ostane za meSčanske ničesar.
Po^A prej navedenih nedbvee<h predmetov bi bC aek> potreben na vseh me. Sčanrtrfti Mah ki Se po nekaj istih bi se
pakm
dhJJOIJH cepehl. CMCSJIM
s poukom proerLiih predmetov zsm.	zzae-
S&anskjh šolah vsako leto z ooveratoram. Uvedba prostih predmetov na 'roeh fic^ah bo mogoča takrat, kadar bo na doiah za. dostoo število rednih oSnih mod ki tod! zariostoo število učiteljev veščin, ki jBi eakon omenja., a jih na. naSih meSčanafclh SoJah Se ne poznamo. Nastavljanj uMie. ijev veSčin je torej mogoče, za-preka pa Jb v tem, da pri vsej nadprodukcijS oClteSjev nimamo kr allCciranih rnočL AhiturientJ ufiteljlSč, ki čakajo na službe, bi p8odo-nosno porabili dobo čakanja, če bi otrfsfeo. vali tečaje za strojepisje, teencplHffe, da. ffica ročna deia, telovadbo, zadmfctBtvo itd. To praktično znanje bi jBi iKtpooOhOo za učitelje vežčln na meščanskih šolah.
Ker Je do nameščanja učiteljev veSSa menda Se doirra pot, bo trot«, najti sred-stva ca bonertranje potika neObvenn®i predmetov. V dravfiki banovini je 32 n»-Sčanslkih Sol, tedenakCh ur za vse neobvezne predmete je 14 ln ker je nagrada ca tedensko uro 14 Din ter tena Sofcško loto največ 35 tednov, bi mora-H tme<tl za noriranrfe pcwk& neobveaziih predmetov 219.520 Dhx Ti*H če bi ec* četrtina od tega priSla v becrovbi^ri proračun za pr<-hodnje leto, bi hflo mogoče uvesti pouk neobveznih predmetov v totlki mori, da ht odgovarjal dejanpfcfcn potreteaan.
Skesan tat, ki vrača ukradene tisočake
Kamnfk, 30. oktobra.
V nedesTJo noCei je posestnik LaadvtJc Flenin v Stranjah 8t 10 opazO, da mn je Ix prsdaia omare izginila knjižica, v kateri Je bila twH lepa vsota bankovcev v skopni vrednosti 7500 Din. Seveda Je nastalo v M61 veliko radbnrjenje zaradi ne tatvine. Po prvih znakih sodeč, se Je tat priplastl v gobo v prvem ostotrap^u rine! okno. Pristava Je lestvo te Je pri tem Se polomil ro&e na okn<n. Kldo M bil tat, niso mo^j ugotoviti, vsem pa Je bilo takoj jasno, da Je moral dobro po&natl razmera v bffil. Domači ao takoj poslali po oroftnike v Kamnik, M ao pričel z natančno preiskavo. Na trti, ki se vzpenja po akta vse do okna, dfcoei katero je vdrl tat v sofbo, 00 naSU tisočak. Po tej najdbi ao natančno preidkail vso okolico, ven<dar pa ponoči ttftso nič naStl. ZJntraj pa ao domači zopet naSH na trti dtra? tisočak, Ob MSI pa pred senčnico knJRSioo ta poleg nje 4 bankovce po 1000 Dftn. Tako Je od rtkra. <5enih 7200 Dta debli lastnik narod 6000 Din, ostalih 1200 Dtn pa kljub vestnemu Mkanjn niso mogli dohiti. Tat jih Je morda skril na kako manj vidno megto, aH pa Jih Je odnesei s seboj. Vse kaže, da Je tat v bojazni, da bi ga laslediR, prtmeeed denar nazaj. KnjižSfeo s tisočaki Je prav gotovo Sele zjtatraj položil na mesto, kjer so Jo na&li, ker bi jo »večer brez dvoma crpa-aOL
t! mladega delavca MSieJfča arao dotdS naslednje poročilo:
Okrog 10. dopoldne 17. t m. je Mlo zaposlenih pri transportu nekega rezervoarja, težkega 1600 kg, pet delavcev in med njimi je bil tudi destrlacijski mojster, ki je imei že opravka z v^emi najtežjimi re-zervarji v rafineriji. Delavci z mojstrom so imeli nalogo, spraviti rezervoar zaradi popravila na dvorišče rafinerije Ko je bilo to delo že skoraj izvršeno, je stal rezervoar z odprtino navzgor in morali bi ga bii Jc obrniti, da bi se mogio izvršiti popravilo. Med obračanjem pa je prišel Feliks Mihelič z desno nogo pod rezervoar in zmečkalo mu jo je v gležnju. Ponesrečenca so takoj naložili na osebni avtomobil podjetnitka g. Golla ter ga odpeljali k zdravniku g. dr. Erata v Dravograd, potem pa v bolnišnico v Slovesijgradec. Ponesrečenca je obiskal že drugi dan v bolnišnici podjetnik g. GolL Mjheliču so odrezali nogo, po operaciji pa je umrl 23. t m. in 25. t m. so ga pokopali na pokopališču bolnišnice v Slovenjgradcu. Pogreba tragično umrlega delavca se je udeležilo uradništvo in delavstvo >Dravograjske rafinerije« z g. Gollom na čelu.
EEHEBBBI
Z današnjim dnem
otvaijam
Tragična smrt delavca
Dravograd, 30. oktobra Iz Maribora poslano poročilo o smrti delavca Miheliča, ki je bilo objavljeno v nedeljski številki, vsebuje razne netočnosti. Delavec Mihelič Feliks in ne Jakob, kakor je stalo v poročilu, ni izgubil življenja pri montaži destilacijsikega kotla v Gollovi rafineriji v Dravogradu. O nesreči ki smr-
na RSmsld cesti štev. 21
ter se cenj. občinstvu najtopleje priporočam
JOSIP MMČAN in 6s-og
mesar in prekajovaloc.
8897
Likovič Joža:
Zadnjikrat
To je tiha zgodba devetindvajsetih let, preži tih v senci dveh zvestih cipres in pozabljenega šipkovega grma, v soseski drobnih čričkov in blagoslovljene grude, ki jo je čuval do nedavnega sv. Krištof, potrpežljivi svetnik in prijatelj mrtvih s stare Dunajske ceste. Tam je zgodaj našel kotiček miru in hladu tudi moj oče.
On je bil nekoč železničar, ki je opravljal delo na vlakih in tvegal za nas svoje življenje. Služba sprevodnika je bila naporna dn dolga, čestokrat neprijazna in viharna, od Ljubljane do Trsta, od naših src do morja in zlatih zarij, ki tako rade varaio. Mati mu je dajala s seboi jed v črno, usnjato tor, bico; med ročaji je imel zataknjeno rdečo zastavico, vso opikano od isker in saj. Nosil je težke, okorne škornje, ki mu jih je naredil in nakoval Gmajn-ski iz Pakega.
Tedaj smo stanovali v Zeleni jami; oče je bil premeščen s Krasa v Ljubljano. Bivali smo v polkmetski hišici, obdani od polja in prijaznih ledin. Življenje nam je potekalo vzporedno z nemirno železnico; v kuhinji so bili razvešeni razni vozni redi z malimi in rdečimi številkami. Po njih se je ravnal oče, tam so bile seštete minute njegovega življenja. Z neko pritajeno gro-
zo smo prisluškovali ob večerih, ko je bil na vožnji, če se bodo oglasili pravočasno njegovi trudni koraki. Ob 'trenutkih povratka smo se vedno razži-veli kakor gnezdeče, v katerega je posijalo toplo sonce. Neke jesenske noči se ni več vrnil domov; lokomotiva ga je pahnila pred se in strla. Njene nenasitne, razgaljene prša so si spet zaželele človeške žrtve. Komisija je ugotovila, da je bil oče ob času nesreče lačen. Ubogi oče!
Pokopali so ga pri sv. Krištofu, rad ga je sprejel pod svoj očetovski plašč in ga zvesto očuval do danes. Mnogokrat se mi je sanjak), da se je vrnil on med nas, ves bel m lep; samo na glavi se mu je blestela brazgotina, ki mu jo je zadala lokomotiva.
Tako se je začela ta zgodba. Devet-indvajsetkrat se je oglasil kos v bez-govju na koncu mrtvašnice in oznanil pomlad; smrt je radovedno oddrznila okence in se oizria za stopinjami ves-ne. V pomladnih večerih so se razbrale zvezde; bele in tihe božje poslanke so se razgorevale nad božjo njivo s toplo milino, da je bilo rajnkim mehko in ljubo. Prav tolikokrat smo praznoval spomin vernih duš. Solze so se posušile, srce se je molče navezalo na ta skriti košček sveta, kjer sta uspevali dve cipresi in se je pri vsakem obisku znova razvnela vedno lepša ljubezen.
V letii se je marsikaj spremenilo, tudi očetova gomila se je nekouko nagnila; nagrobni spominček se je poveznil, zemlja je sprhnela. Neoskrbovani grobovi so se pogreznili brez sledu, divje trave so jih prerasle; le zarjavela ramena križev so redko štrieia iznad nezanimive ravnice. Nadoblast prahu je bila povsod očitna, noben človek se ji ne more ustavljati ali odtegniti ... Po velika vojni so sezidali okoli pokopališča vrste novih hiš, prav gosposkih domov, ki jim soseska mrtvecev ni bila prav nič neprilična. Prišli so veseli ljudje, nevgnani otroci so začeli pohajati tod. Tako je bite pokopano nekdanje mrtvaško tihožitje, polno neke prijazne prikupnosti in odpočit-ka. Slednjič so določili, da pojde čez ta del pokopališča, kjer smo imeli mi naš grob, nova, široka cesta, ki bo omogočila živahnejši promet S tem bi bil vzet mir rajnkemu očetu, nam pa blažeče zatišje. Odločili smo se, da prepeljemo očetove ostanke na novo pokopališče k sv. Križu in ga tako otmemo nadlege in pozabe.
Pogreb je bil v zgodnjem dopoldnevu; zadostiti je bilo treba raznim predpisom. Da še enkrat priporočimo očetovo dušo božjemu usmiljenju, smo se zbrali pri zadušnici. V pokopališki cerkvici sv. Krištofa je bilo svetlo in toplo kakor vselej; nič se m odkrušik) od drage častitljivosti, ki £ ie prizanašala
celo smrt. Tedaj še niso prizidali novega svetišča, solunska čmorisca sta se kasneje priključila mrtvaškemu tihožitju. Rahel somrak je bil razstrt okoli kipov, svetle jutranje sence so ginile, sonce je pritiskalo svoja zlata lica na barvana okna. Bog je zrl na nas m dedil milost in odpuščanje.
Po spominskem opravilu smo se napotili zadnjikrat k našemu grobu. Kolikokrat smo prehodili tisto pot od pokopališkega kropivnega kamna mimo ble-stečih grobnic bogatinov in plemenita-šev do kostanjevega drevoreda, kjer se odpira pod večer tako lep razgled po gomilah! Vedno isti nepozabni prizori: žalujoče vrbe, vitke sohe s sklonjenimi obrazi, z mahovi preraščene stezice, sobe in zla-ti pramenčki lučdc.
Ko smo šli tedaj to jutro zadnjikrat k našemu grobu, se mi je zdelo, da nam očita božja milost neko nehvaležnost. Toliko let smo ji zaupali rajnkega očeta! Koliko grenkih solza je povžila, koliko neutolažljivih tožba je znala potešiti, ker je ohranila pokojnega v svojem plemenitem naročju, neštetim sirotam je drugovala kot zvesta sestra... Sleherna gruda in ruševina je bila uprta v nas. kakor da bi nas opominjajoče spraševala zemlja s svojim spokornim molkom, kai iščemo tukaj, čemu motimo stanovitnost mrtvih in zanašamo drobec pomiinoifH med trotoobo, za-
kaj posegamo v prastari red, ki ga j© določil Stvarnik prahu, v katerega se razgubita kost in slednja kaplja krvt. Mnogi grobovi so bili že razKopani, iz njih je vel hladni klic minljivosti in onostranstva. Sporoma sem naletel na odprto rakev, iz katere se je uporno režala vame mrtvaška lobanja in s svojo mrzlo goloto povečavala grozotnost trenutka. Pokopališče je že kazalo močne sledove siromašnostl ln razdejanja, obzidje je bilo razmetano. Sami sledovi minljivosti: odprte, zapuščene grobnice, razbite marmornate plošče, nagnjena svetilka s prelomljenim vratom, ki je že davno dogorela in minila sredi jesenske noči, ko se je zatekala celo smrt pred mrzlečo vihro med varna stebrišča.
Naš grob .ie bil že odprt, mala gomila razkopana in raztepena; star grobar je grebel po njegovem dnu. Ded očetove lobanje je že našel in jo shranil pod šipkovim grmom. Ko je zbiral ostale kosti, je za hip porosil z neba nežen dežek. kakor da hoče poživiti trohnobne ostanke. To je bil moj oče! Po devetindvajsetih letih smo ga spet zagledali, zdaj tako revnega in neznatnega! Koga ne bi ganil sprva pogled na strte kosti, ki jih je prihranil skopi čas našim očem za spomin, tolažbo in solze.
Grobar je podajal na lopati svojemu poenagaču vrh groba drobcene ostan-
O R T
Nogometašem slede motodklisti
T nedeljo bodo o priliki medklnbsfcfli rooto<flrk aa fflrkalKga II« mesa prisegli zvestobo kralja Petra IL in se poklonil! spomina Viteškega kralja Aleksandra L
Uedinitelja
V	z>cdePo m bo m igrSS« 2SK Htna«-
ea vriiJ zadnji del kkfcske proslav«. Zbrali se bodo ob tej prilika motoristi »koro a
vse države, teko ra Zagreba, Maribora in Ljubljane, ki so centri našega motosporta.
Pred pričetkom tekmovanja se bo vršila kratka spominska svečanost za blagopokoj-nim kraljem, potem pa prisega športne
zvestobe novemu kralju.
Po tej oroslari m je bo pričel program,
•in siccr tekmovanje motorjev v-seh katego-r: j, kar daje sporedu posebno zanimivost Tekmovalci ne boido, kot do sedaj, ločeni ipo vrsti motorjev, temveč bodo tekmovali vsi skupaj. Borba torej ne bo samo za prva mesta, temveč tudi za vsa ostala, ker bo Slo no pUcoment V vsaki točki bo nastopilo po 8 do 10 motoristov. Zagotovljen je nastop do 25 motoristov, ki bodo v medsebojni spoTtni borbi tekmovali za čim častne jKe mesto. Za zmagovalce so razpisane krasne nagrade.
V	kategorijah ma^JSib motorjev se bodo
aT^Ceričam ta ML Lotzem na č«hk Zlasti slednji bo sfcrial popraviti neuspeh. Id ga
je imel na dirkah v Zagrebu. Med to dro-jico pa bo krepko posogel Zagrebčan Baba č. Seveda pa tudi naši domači dirkači ne bodo držali križem rok. Pri motorjih 'višjih kategorij se pričakate povsod zmaga našega državnega roprezentanta veeslo-vanskega prvaka »letečega Kranjca« Sta-riča. Starič j« zadnje čase v izborni formi, kar potrjujejo njegovi uspeihš v Pragi n laskava povabila raznih držav, naj sodeluje na tamo§nj>ih internacionalnih dirkah. Tesno za petami pa nru bodo Zagrebčani s Cisarjem in Soštanko-m. Iznenadenja niso izključena.
Pričako-mfl je, <k bo ti dir*« tapadk
4ako kot si iefi poblika bi moto-sekcija Hermesa, ki je v priprave m to prireditev vložila toč kot dvomesečno delo. Ob sk dirk bo vsakomur omogočen, ker bo vstopnina propagandno majhna.
Tek Uedinjeaja
AHS: Primorje priredi 1. decembra 19®*. Internacionalno propagandno lahkoailetako tekmovanje po Ljubljani in preko Ljubljanskega grada »Tek Uedinjenjac v proslavo 15-letoice državnega in nacionalnega Uedi-njenja. Start ob 11.30 dopoldne.
Tekmovanje se imenuje »Tek Uedtajenta« ta se vrši vsako leto ob določeni url 11.50 dopoldne 1. decembra kot sportno-spomin-ska proslava Uedinjenja.
Tekmovanje se vrši po dveh rasStsOi progah s skupnim startom pred palačo Ljubljanske kreditne banke na Tyr6evi cesti in »kupnim ciljem pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti
Tekmovalne proge so:
A)	prva proga (daljša): Tyrševa oesta, Tavčarjeva ul., Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, študentovska, Na okopih, Grad, Pot na Grad, Karlovška, Pri-voa, Pruie, Trnovski pristan. Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova Kongresni trg, šeienburgova in Aleksandrova e. do Narodnega doma. Dolžina proge cca. 5000 metrov.
B)	druga proga fkrajSa): Tyrševa cesta,
Tavčarjeva ul, iflldošičeva, Marijin trg, Stritarjeva ul., Mestni trg, Stari trg. Sv. Jakobe, trg. Trubarjeva ul., Cojzova cesta, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Šeienburgova, Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge okoli 2700 m_
Tekmovalci se delijo v naslednje kategorije:
1. vojska, 2. člani Sokola kr. Jugoslavije,
ki niso verificirani za šport, društva (člani JLAS), 3. neverificirani atleti do L 1913, 4. neverificirani atleti 1. 1913, 1914, 1915, f>. neverificirani atleti 1. 1916, 1917, 1918, 6. juniorji 1. 1916, 1917, 1918, 7. juniorji L 1919, 1920, 1921, 8. seniorji, že planirani na progah preko 800 m. 9. seniorji še neplasi-rani na progah preko 800 m.
Atleti, rojen 1. 1916 in silajffl, ne smejo tekmovati v disciplini, členjeni pod A) dolga proga.
Tekmovanje ac vrSi po pravilih JLAS.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani, neverificirani atleti in oni, ki se nahajajo pod zabrano nastopa radi prehoda ali kazni.
Prijave s priloženo prijavnino Din 5 za neveriflcirane atlete, ki niso člani ljubljanskih klubov, Din 20 za verificirane atlete (inozemski aleti so prijavnine oproščeni), je poslati na naslov: ASK Primorje, Tavčarjeva ul. 1-II1. do 30. novembra ob 12. Prijave brez priložene prijavnine se ne »prejemajo. Naknadne prijave se sprejemajo še na dan samega tekmovanja eno uro pred pričetkom v kavarni Emona in sicer samo proti dvojni prijavnim.
Nagrade: Prvi trije planirani v vsaki kategoriji diplome. Zmagovalec na daljši progi si pribori darilo, ki preide v njegovo trajno Last po trikratni zaporedni zmagi ali petkratni zmagi v presledkih. Zmagovalec na krajši progi si pribori prehodno darilo, in sicer prehodno, ki ga je daroval g. Riba. Darilo branijo: L 1931. Ogrin Miran, L 1932. Srakar Franc (oba Primorje), 1. 1933. Lapusan (Viforul Dacia, Bukarešta).
V slučaju, da tekmujejo tudi inozemski tekmovalci, bo prireditelj razpisal še darila za po tri prvoplasirane tekmovalce na daljši in krajši progi. Ta darila preidejo takoj v trajno last zmagovalcev.
SK Mars. Jutri ob 20. strogo obvezen
€lan.ski sestanek pri Bajerju. Pridejo naj Zavri. Dol mar, Klingenstein, Hirmar. Ažo,
Trček IL, Vrhovec, Novak, Perko, Trček, Zunančič, Tone, Gene, Zigon.
Zaobljuba podeželskih
Jesenic«, 98.
V nedeljo popoldne so se zbrali na športnem igrišču SK Bratstva funkcionarji ta AiATii SK Gorenjec ta SK Bratstvo, da se na slovesen način poklonijo manom blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja ta da zaobljubijo udanost ta zvestobo novemu kralju Nj. VeL Petru IL
Vsi športniki so se postavili pred tribuno, ki je bila okrašena s sliko Nj. VeL kralja Petra IL ter državnimi ta klubskimi zastavami. Poverjenik LNP g. Cinkovic je imel na zbrane športnike lep nagovor, v katerem je omenjal veliko pozornost blago-pokojnega vladarja sa športni pokret ta pozival vse navzoče, naj vselej in povsod izvršujejo njegovo veliko oporoko »Čuvajte mi Jugoslavijo«. Svoj govor je zaključil: Slava kralju mučeniku, naj živi NJ. Vel. kralj Peter IL, nakar so vsi navzoči podali zaobljubo.
Po žalni svečanosti sta nastopili i«servl SK Gorenjec ta SK Bratstvo v prijateljski nogometni tekmi, Id je končala z zmago Bratstva s rezultatom 4:0, nakar se je pričela tekma med L moštvi Gorenjca in Bratstva, ki Je tudi končala z zmago Bratstva v razmerju 5:0.
Zagorje, 28. oktubiv.
Na igrača SK Zagorje so se zagorski
športniki poklonili spominu ViteeSkega kralja Aleksandra L Uedinitelja.
Ob navzočnosti vseh klubov SK Zagorje, SK Svobod«, SK Sloge m zastopnikov uradov in kulturnih organizacij je »brane športnike in občinstvo nagovoril predsednik SK Zagorja Mrnuh Leopold. V lepih besedah se je spominjal najvišjega »Ščitnika blagopokojnoga kralja Aleksandra L Apeliral j« na športnike, naj del« je jo vedno v smislu oporoke pokojnega kralja: »Čuvajte Jugoslavijo«,
Nato se je izvrfila svečana zsobT)triM vseh treh kh*bov, katero je občinstvo poslušalo odkritih glav. Zatem se je pričela nogometna tekma med SK Zagorjem kiSK Svobodo. Med igro je odredil sodnik g. Arhar enomrnuten molk. Igralci se kar niso mogli uveljaviti in je bik igra nezanimiva. Končna rezultat 5 : 2 v korist SK Zagorja.
Ptuj, 28. oktobra.
V nedelo popoldne so se zbrali vsi ptujski soortniki na obsežnem športnem igrišču SK Ptuja, kjer se je vršil« žalna komemo-racija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom L Uediniteljem in istočasno todi zaobljuba kralju Petru IL Na igrišču sta bili navzoči obe moštvi SK Phija in SK •Drave ter slovenski m nemški tenis klub. Na igrišču je plapolala na enem drogu j črna zastava, na drugem pa na pol droga državna trobojnica. Žalno svečanost je
0	tvoril s primernim nagovorom predsednik SK Drave g. Lešnik. Takoj m njim pa je imel v srce segajoč nagovor gimnazijski Tavnatelj g. dr. Kovačič, ki }e v svojem govoru omsal življenje blagopokojnega kralja Aleksandra kot viteza. Sledila je nato zaobljuba vseh športnikov po g. Lešniku.
Po žalni svečanosti je sledila nogometna tekma med domačima društvoma SK Ptuj in SK Drava v korist fonda kralja Aleksandra. Med tekmo se je igra prekinila * eno-minutnim molkom. Svečanosti jo prisostvovalo veliko občinstva. Tekma je končal«
1	: 2 v korist SK Ptuja
ke: zdaj kosti rok, ramen hi razfcitegra prsnega koša, vretenca, lopatice m
spet treščice kosti, pomešane s prstjo, ki je povžila ostalo telo. In še to! Ko je grobar že s konča val svoj žalostni posel, so se pokazali na razrahljanem dnu konci skoraj docela ohranjenih škornjev. Grobar je oprezno vse skupaj dvignil. Točno se je poznalo, kako je šio strahotno kolesje^ lokomotive preko nog mojega očeta. Štibale so bile prerezane, stopala in podplati pa so b K skoro nepoškodovani. En podplat se ie še trdno držal, drogi se je pri dviganju odluščil. Kako garrjiv je bil pogled na ostanke nerodnih škornjev, iz katerih so molele podkolenske kosti m piščali. Pretreslo me je!
Med grobarjevim opravilom smo vsi molčali; naša srca so prosila Stvarnika. na i dodeli in preodkaže očetu najlepši kraj luči, miru in hladu Amen, amen. tako bodi! Prah in preteklost sta se mešala z našimi solzami, žalost se je nagnila preko naših ramen s pripravljenim pajčolanom, da otrne solze in zastre nsše orepadene obraze.
Slednjič je stari grobar sferbno žil kosti v maihno krsto, ljubko m belo. Sicer dragih ostankov ni bilo rec ko za boren zagrabek, vendar se mi je zdelo, da nam je dovolila smrt majhno zadoščenje M nepozabno priliko, ko smo se mogli brez bolesti poskdnjikrat
ooskmti od ljubega očeta. Zadnjikrat
smo ga smeli zreti, močno spremenjenega in vsega prevzetega od trohnobe. Toda vsa ta revna podoba je bila vendar košček nas vseh, ki nas je nekoč združeval okoM sebe kot nebogljene drobljančke; vse to je bilo kakor utrinek, ki je moral pregoret!, da so se spočele nam lepše zarje. Mati je položila na krsto šop rdečih rož in »e dotaknila s tresočo roko njenega vznožja.
Zadnjikrat 1 Kdo bo hodil nocoj po tihih stezah, med grobovi, obloženimi s svežo zelenino in belim mehkim cvetjem, ki ne boli, ampak teši ki blaži! Kdo bo stopil tjakaj pod razkopamo mrtvašnico, ki jd je ostal zvest le kostanjev drevored! Tam nekje je tisti košček zemlje, kjer se družita mrliški duh in mir, tam so minile bolečine, tam se je otresel ubogi oče bridkih razočaranj. Nič več ga ne bom miloval z žalo besedo, nič več ga ne bom zavidal za srečni delež, ki mu ga je namenilo božje usmiljenje. Molče se ga bom nocoj spominjal, prostor v mojem srcn mn ne bo tuj, še lepš bo in popolnejši, odkar sva se videla zadnjikrat.
Ah, nepozabni zadnjikrat ▼ tej sobni
dolini!
ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO
L)ubl}aae
M s* Je kooftal na J*ri«lh
str sa prvenstvo akademikov. Prii«.*^^ so napravili prvi poizkus s namenom, da bi se ta lepa športna panoga pričela izdatneje Širiti med akademsko mladino. V dragih mestih so akademska prvenstva aek> privlačna ta tudi Številčno najbolj turnirji, so pa tudi s športne strani aelo važni, ker prihajajo ravno is vrst aka kov večinoma najboljBi tekmovalci. Nad prvi začetek je bil sicer v mnogih ostrih zelo preprost, vendar pa je vzbudil najboljše nade in, kar Je glavno, postavil je temelje, na katerih se bo dalo graditi. Prvenstva se je udeležilo 14 akademikov.
Turnir, ki se je odigral po točkak, js dal naslednji rezultat: 1. Sivic Gustav, 2. Nemec Ludvik, 3. Skaberne Luči, 4. Nagy Emst, 5. Turna Zorko, 6. Dečman Tone, 7. Kramaršič Božo, 8. Baebler Leo.
Sledijo ostali brez točk. Poeainend rezultati važnejših partij so bili: fiivie:Ne-mec 6:2, 6:2, Sivic:Skaberne 6:3, 6:0; fii-vic:Nagy 6:2, 6:4; šivic:Dečman 6:2, 6:4; Nemec:Tuma 6:3, 6:3; Nagy:Dečman 4:6, 6:2, 6:4; Skaberne :Tuma 4:6, 6:2, 6:3; Nn-gy:Tuma 6:3, 6:3; Turna:Dečman 4^, 6:3, 7:5; šivic:Banko 6:2, 6:3. 2al je moral Banko, ki bi gotovo odločno posegel v boj za prva mesta, pozneje radi bolne roke odstopiti. Akademski prvak Ljubljane v tenisu za leto 1934 je torej postal eden naših najboljših teniških igračev Sivic Gustav. 8voje nasprotnike Je t dokaj ležerno igro premočno premagal. Ostali tekmovalci M ■s razlikovali med seboj le stilno. PosebM bi omenili table teniška »mojstra« Kenooa ta Nagy-a, katerih udarci izhajajo vse preveč iz zapestja, sicer sta pa bila taktično zelo dobra. Skaberne ta zlasti «11 round športnik, nepogrešljivi Dečman Tona, sta se odlikovala z lepo odprto igro, katera je za enkrat Se nesigurna, « jima daje m Izglede za bodočnost. Turnir je trajal tri dni in ga je vodil g. Ernst Nagy.
Spore dno z akademskim prvenstvom m je vršilo tudi prvenstvo srednješolcev. Zmagal je odlični tn talentirani Evgen Gogala. Drugi Je bil Kosec Josip, 3. Schell Hugo, 4. JelašiS Boris.
SK Ilirija namerava v prlhodnfl mmmk ustanoviti posebne mladinske skupine ta a tem omogočiti naši športni mladini pravilen in sistematični trening. Pozdravljamo to zamisel; naša športna mladina se bo go> tovo oprijela tega zdravega ta danes le znatno cenejšega športa.
Prvenstvo n. razreda
Po daljšem presledku se v —d«ft)e zopet
prično zanimive prvenstven« tefeme H. razred«. N« igrišču Jadrana v Trnovem bosta ob 13.30 nastopila kar <hra para. V
Jrvi tekmi se borita za dragoceni točki adran in Sloga, v drugi pa Mat« k Reka.
Skoro vsi štirje klubi spadajo v prve vrste prvenstvene tabele. 2e to je jamstva, da bo borba lepa m napeta hi bodo gledalci gotovo prižli na svoj račun. Vstopnina je nizfca in velja za obe tekmi
LflESP. Seja tehničnega odbora v petek ob 20. v damaki sobi kavarne »Bmonac.
Ob 20.30 istotam seja upravnega odbora.
Iz OZDS. (Službeno.) Za nedeljo 4. novembra odboru za delegiranje prijavljen« tekme »e določajo: v Ljubljani igrišč« Jadrana: Jadran — Sloga Jordan; igrišče Slovana Mars — Reka Phmdner. Slovan — Korotan Ramovš; igrišče Mladike MWdfta
—	Svoboda Galič; igrišče Reke Slavija — Grafika Kuiar; igri§če Prroorja ob H.45 Primorje — KAC Pevalek, predigra Ob 13. Dolinar: ▼ Maribora igrišče Rapida Rapid •— Svoboda Jančič, Nemec »poraz.: v Celja Celje — Maribor Oberlintner, Olimp
—	Atletik W«gner, rez. Setfl; v čafcovcu CSK — železničar Remprecht; v Ptuju Drava : Mina Vesna ver; v Trbovljah Dobrna — Amater Arhar: v Laškem Laško — Seva Veble; v Skofji Loki Sora — Radomlje Mrdjen; na Jesenicab Bratstvo — Gorenjec Lukežič; v Domžalah Disk — Radomlje Mahkovec; v Men^Su Mengeš — Primorje Betetto; v Kranju Korotas — Enakost Ci
mpenuon. Sodniki naj se glede priče tka tekem ravnajo po službenih objavah LNP; isto velja za tekmo v Kranju, ki ni gotova. Tajnik L: Pevalek L t.
SK Ilirija (Smuška sekcija). Dama ob 7.30 kondicijski marS za dame
ta gospode.
Zbirališče pri letnem gledališču za Tivolskim gradom. Vodi g. Osterman.
SK Mrija (table-tento). Danca > taa-ning dopoldne.
2SK Hermea. (Nogometna scfcetja.) Danes ob 10. trening tekma • Pifcnorjcat na igrišču Primorje. Ob 9J0 naj bodo aa igrišču Premorja: Oblak, Klančnik, Ferjan, Cebohm, KoSenina, Zalokar, Karii, Mo-korel. Kos, Brodnik, Kos Ivo, Pišmar, Lo-žar, Derenda. Opremo prinesite seboj.
TSK Slovan. V petek ob 30. v klubo-ri sobi pri Kruffiču članski sestanek aa nedeljske tekme. Danes ob 8. naj se javijo na igrišču Mladike: Pefl, Dečman, Martin«, Galle, Smrekar, Batič, Por, Jeranč«, Pere, Kobal IL, Sto^covit, Sinček IL. Rosrmm L m Pozntk. Ob 10. n« istem igrišč« Bunc, Vasiljevič, Kobal L, Grm, Smkule, Uhan, Polšak, Kokrič, Jovanovič. Thuma. Janko-vič, Gerjol Keravec, Stojanovič. Rozman IL m Vodišek. Ob slabem vremena tekme ne bo. Opremo za obe moštvi preskrbita na igrišče Pozn;k in Pere.
ktab Dovja-Mojstrana )e •vaj L fadul oiiftnl 4wr,
aaja
gt> prijateljev ta delavcev kluba. Gorenjski ztmakoaportni podsavp" je zastopal podsa-veznl tajnik g. Ctakovio. Poročila funkcionarjev so pokazala skupno delavnost kluba. Članstvo Je z veliko požrtvovalnostjo zgradilo na Ifošakljl smučarsko zavetišče, da m a tam omogoči sistematičen trening. To aavatUHe al razkošni dom, s kakršnimi se dMtjo bogati klubi, nego je akrcanen domek, ki bo tatotako prijazno sprejemal ljubitelje naših terenov. Okrog koče so najlepši smučarski teren za vse vrste tekmovanj ta naši tekmovalci bodo zgradili tudi provi-aorično skakalnico. Koča leži 1400 m nad morjem ta Je dosegljiva v pičli url iz Mojstrane. V njej je prostora za 20 smučarjev. V neposredni bližini se nahaja studenec, ki nikdar ne usahne. Z Mužaklje se nudi najlepši razgled po vsej Savski doHni, kakor na Triglav. Edino od ta ae vidijo vse tri dotlne, Krma, Kot, Vrata. Ne samo trening Je mogoč na Mužaklji, temveč tudi daljše ture, n. pr. čez Polane na Gorje aH na KrnJioo ta od tam na Pokluko k Smučarskemu domu. Klub bo postavil v vrste tekmovalcev dobro treniran« tekmovalca, ki bodo branili čast kluba ta tudi države v inozemstva. Zborovanje m Je zaključilo v slogi ta ljubezni do najlepšega športa. Odbor je oatal s malimi izjemami dosedanji, ki mu predseduje agflni g. Zupan letrgoveo v Mojstrani.
Repertoar
t vedke
va. Tnahio znižana 1: Trubadjr.
sae od S do » Mn. B. Gosta Jat* gdS.
dreti v
K MOaa Sfabrnšek. I«ra ja med ttrokks Mojem selo priljubljena vsled svoje pripro-stosii. Dejanje se vrši v kmeSkem amb^en-ta in ima nadih prisrčne romantSke is preteklih dni.
Md ASa« t Mek S. 1 ta. ™
^rvm re^ba »BsHausuaiBi |slyenJfcc ha drevL Opera ae izvaja v tej oMflkt prrii
na našem odra ta je zato zanimiva novost ca ljubitelj« operne umetnosti. Predstava je izven.
Sardina. Kot # Mo ke^objartjeso. raSa-
L 10. ta 15. novembra v naši operi slavni icoeki tenorist Andre Burdino. Ta član pariška opere Comique je sloviti go6t vseh nropekih odrov. Kritike se izražajo
v aatvečjfh snpeišattvfli s nfegovi ta žalski kultuit, o meta klan timbru ajego^ega glaeo, ki je smošen najeubtil-aejšega aijansir&nja, ta o ometniškem podajanju pevskih partij. Uvrščajo ga med najboljše lirske tenorje. Občinstvo opozarjamo aa izredn umetniški dogodek, ki so ga bosta nudila Burdinova gostovanja.
Verdijeva epera >Rigole<to« ae poje v petek 2- L m. ob 15. kot dijaJka predstava po autae sniimih cenah od 5 do 15 Din. Hstoaia aJoco poje %. Prnnofi«, QQdo pdi. ®up«»6o»a ta Vofvodo g. Baoovea Pnsobae •poaarjamo, da se pri tet predstavi poje znameniti finalni duet Gilde ta Rigoletta v zadnjem dejanja, ki se do sedrj v Ljubljeni te nikdar ni peL Ravno teko pojp Bano-vee svojo veliko arijo v IIL dejjmjn. V«led odprtja teb črt bo pettana oredstsni tem bod| nMiimrva.
oh
H:
Hanfiča Ksdalia. 4.: Rokovnjsa.
MARIBORSKO GLt9>ALISCB Začetek ob 20. Četrtek. L novembra: Baasftet. Petek t: Zaprta Sobota. 8.: Idealen eopro«. C. NedeflK 4. eb 15 - Hlapd. Zni2ana a 0% JOU
trave« B}o >SnnMt dreii. Dela
Gospodično
ta nemScega Jes!ka takojšen nastop v Celin. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Oelju, pod znaOca »Sposobna« najkasneje do 3. novembre dopoldne.	S80S
OPOZORILO?
Ne zahts>ajta »gams« twuw!
,OLl A*
Ortgi
nalna samo v belem
»O L L A« KAETOKV
Petletna brpežnost.
VELIKA IZBIRA, NIZKE CENE
» »
» K	•
•	*	•
•	•	•
a	•	•
Flanelasta rjuha, 230 Ktotasta odej« . .
Xa.
» » » >
a a
TJ»
Volneno enkno, Str. 100 cm « Volneno sukno, vsorčasto . Volneni modni krap, MOoaa Sukno aa plašče Sukno aa plašče,
SKL— Sukno aa mod. plašče od Dtn 89 do 1961— VUJKA IZBIBA HODNIH BVIIS IA PLAIOI
> a
ftttoo Za 80 Kflfitfiilnt s
rjdhs » 300 em
• » • »
NARODNI ICAOACOf
8 P L 0 S N A TEKSTILNA D. a
LJUBLJANA. Mestni trg
Ti
		
	S8EMBB	
ZAHVALA
Marije Goli
VDOVH F0BUBIUA
g. župniku Ftažgarju sa njeno zadnjo tolažbo ter spremstvo pri pogrebu, pevskemu društvu Krakovo-Trncrvo za ganl£vo petje, vsem darovalcon krasnega cvetja, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem ta m*™ ki ao blago pokojni co spremili na njeni zadnji potL Ae enkrat vsem najprlsrčnejša hvala!
ti. oktobra 1934.
2atn)eQ
m
kje bo oglaševal, ker ve, da Ima ie dnevnik a malim oglasnikom maso kupnomočnib čltateljev.
99
kARITAi
99
/ zadnjem času aae med dragtmi zavarovan« vsote tudi po smrti naslednjih članov:
Kobri« Marija, Rogozniea «T, Ertl Katarina, Sv. Marjeta na : Orovič Ivan, Sela 23, Zdolšek Roza, Maribor, Kejžarjasa t, Laznik Frane, Belca 7, Lenart Jotef, Breg 196, Flogar Pavel, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Kaplja Aleš, Hrastnik
L t &
KARITASS Ljubljana
palača Vzajemna zavarovalakft,
n*£go£f & pomočjo
varčevanja
se more zbrali močan kapital, g katerim bo mogoče doseči ki aagotoviti blagostanje, kulturni in gmotni napredek Slovanov.«
Tako se glasi poslanica Slovanske zveze hranilnic za SL oktober — Mednarodni praznik štednje,
Zanpajte svoj dramr
Mestni hranihici ljubljanski
ki bq>lačuje nove vloge, vložene po 1. januarju 1933^ vedno v vsakem obsegu ta obrestuje vloge, vezane na odpovedni rok s 5 odstotki, ostale pa po 4 odstotke.
ni tež
Strah pred smrtjo — Smrtnega boja ni — Ugašajoča zavest
Na smrt in umiranje ne mislimo radi, kvečjemu na dan mrtvih, ko se moramo s tem večjo žalostjo spominjati predni. kov, sorodnikov in prijateljev, ki so odšli >na drugi svet«.
Zakaj mislimo na smrt tako neradi? Glavna vzroka sta menda dva. Prvi je negotovost, kaj nas čaka po smrti. V šoli in v cerkvi smo slišali toliko o življenju po smrti, o plačilu za dobra dela in kazni za grehe. Vsak pa misli, da ima še kaj na svoji vesti in tako se vsak bolj ali manj boji trenutka, ko bo dajal za te neporavnane račune odgovor. Samo čisto vest in trezni razum nas lahko osvobodita tega strahu.
Drugi vzrok je strah pred načinom smrti oziT. umiranja, tako zvanega »smrtnega boja«. Ta strah je pa brez podlage. Smrtnega boja ni. Kar ljudje tako imenujejo, so samo zadnji znaki ugašajočega življenja ki jih morda svojci okrog umirajočega občutijo težko in bolestno, ki se jih pa umirajoči sami v pretežnem delu ne zavedajo več. Ce so že pri zavesti, občutijo samo veliko potrebo po miru in spanju, ne da bi se zavedali, da se iz tega spanja ne bodo več zbudili. Večinoma pa je zavest, kakor rečeno, že skaljena zaradi krvnih zastojev v možganih, ki jih povzroča oslabelo delovanje srca. Težko dihanje in hropenje, ki ga čujemo pri nmi.ra-
Krasota krizantem
Pogled na razstavo krizantem v vrtnarskem salona v Pariza
Kaj pripovedujefo
© Vernih dušah
g teh žalostnih dneh stara ljudska
izročila
L. 1006. je cerkev uvedla praznik Vernih
duš. Prej je praznovala v teku vsega leta celo vrsto dni. ki so bili posvečeni mrtvim, a ti dnevi so se skladali s podobnkni dnevi, ki so jih praznovali
že v poganskih časfh, posebno pri Rimljanih. Stari Rimljani so imeli dneve, o katerih so menili, da se ob n i h odpira podzemlje in vstanejo iz njega duše. d-a se pomude med živimi. Podobno so stari Egipčani imeli »dan odprtih grobov«, k' ie celo prav sličen krščanskemu dneva mrtvih.
čaščenje pokojnikov sega tedaj v pradavne dobe in polno bajk, vraž ter običajev je v zvezi s tem dnevom, ki jim je že na prvi pogled spoznati staropoganski izvor. Neka splošno razširjena vraža n. pr. veli, da se pojavljajo pokojne duše na svoj praznik
v podobi vešč na zemlji;
ponekod pravijo, da prihajajo \i svojih grobov v podobi krastač, ki jih ta dan zato ne smeš ubijati: drugod so trdno prepričani, da imajo v nočni ur- procesijo na pokopaliJCu tudi duše Zemljanov, ki bodo umrli v teku naslednjega leta. Na Madžarskem je razširjena vraža, da v tej noči ne smeš spati na prostem, ker bi te demoni ubili.
Mnogi običaji temeljijo na predstavi, da morajo uboge duše v v;cah trpeti silne muke, ki so jim odpuščene samo na njihov dan. Ni čudno, da jim potem živeči skušajo izkazati
vsakovrstna dobra dela.
Olje. v katerem gorijo lučke, ima n. pr. namen da bi jim rabilo kot maža za opekline. Ponekod tega dne v noči močno zakurijo peči, da bi si mogle duše opomoči od šklepetanja z zobmi. Na Tirolskem in
Vsakdo zadovoljen!
Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-kenj ter z nizkimi cenami.
Drago Sshwab, LfgsMfana,
Aleksandrova cesta.
po Štajerskem imajo navado, d* daSam
zvonijo, naj pridejo k sorodnikom ▼ goste* Prihajajo pa z »vetrom vernih duš«. Ponoči
imajo
duše v cerkvi mašo,
ki ji ni dobro prisostvovati, ker preti živim nevarnost, da jih pokojniki raztrgajo. Samo najbolj pogumnim se obetajo vsi zakladi. ki si jih želijo, če od prvega udarca polnočne ure do zadnjega z mrtvaškimi pera-mi trikrat stečejo okoli cerkve. Ker se duše trudijo, da bi sedle na pare, jih mora nekdo s cerkvenim ključem in vejo višnje poditi z njih. Ce se trikratni tek okoli cerkve do dvanajstega udarca ne posreči, tedaj se konča polnočna avantura s tem. da duše tekače raztržejo.
Po vsem krščanskem svetu so se ohranili iz najstarejših poganskih časov običaji, ki spominjajo bolj ai: manj očitno na nekdanje naziranje, da se
duše pokojnikov hranijo s človeško brano
in da si želijo biti pogoščene vsaj v dnevih. ko se mudijo med živimi. Na Balkanu vlada še danes običaj, da prinašajo ljudje na dan vernih duš v cerkev kuhane pšenice in sveč za pokojnike, na grobove pa polagajo vina in kruha. Na ta običaj naletimo tudi drugod, n. pr. v Halleinu, na Koroškem, kjer vržejo med kuhanjem nekaj malega za mrtvece v ogenj, na Tirolskem, kjer velja za velik
greh zoper mrtvece,
če se dotakneš njim namenjenih jedilnih darov, greh, ki ga kaznujejo s tem, da te raztrgajo. V večini primerov dajejo danes takšne darove mrtvecem seveda iz strahu, da bi se ne znesli nad hšo in ponekod celo daleč od hiše, da bi duhovi sploh ne prišli vanjo. Običajno pa se je stara navada v teku stoletij spremenila v toliko, da ne darujejo več mrtvecem, temveč hišnim poslom, otrokom ali beračem, ki imajo v teh dnevih bogato žetev celo v velemestih, kjer so vsi star' običaji že davno izginili in se je ohranila poleg obdarovanja revežev le navada, da se grobovi okrase in na njih prižgejo lučke. Na kmetih, kjer se starih izročil trdovrat-neje drže nego po mestih, pa naletimo ponekod v nemških delh Alp na običaj, ki spominja na naše koledovanje: »dušni pevci« hodijo od hiše do hiše in pojejo za denar ali kruh »pesmi ubogih duš«.
jočih, nastane zaradi trenja zraku ob situ zo, ki se nabere v pljučih in dihalniku, ter ob sokrvco, ki stopi v pljuča zaradi srčne oslabelosti. Ta stvar pa za umirajočega ni zvezana z bolečinami. V večini primerov bolnik tudi ne ve, da gre z njim h koncu.
Strah pred smrtjo je tedaj popolnoma brez podlage.
PRAVKAR IZ1ŠLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
„ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku:
LETALEC SCOTT, ZMAGOVALEC LONDON—MELBOURNE
V ZRAČNI TEKMI
Čavajaio Jugoslavijo!
Naslovna slika: JESEN V PARKU (Foto)
Janko Kač: KAKO RASE KRUH — BREZ2ICNO KRMARENJE PODMORNIC
—	PREDSODEK RIBIČEV — Dr. FredCrobath: IZ KRANJA V CHICAGO (9)
—	Dr. Hugon Glase r: O STRUPENIH ŽIVALIH — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Margitha Matches: DIVJI PARADIŽ (41) — ŠVICARSKI NARODNI PARK — MODERNA RAZSVETLJAVA — TEHNIČNI OBZORNIK (Največji ladijski dok sveta) — ZANIMIVOSTI — CITAJ IN POMNI _ ČLOVEK IN DOM (Gole stene) — ŠOFIRANJE JE ZDRAVO — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — AMERIŠKE POSEBNOSTI — HUMOR (Adamson) — NAMESTU KRIŽALJKE —
ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga* 40 Din, za četrt leta 20 Din,
Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din.
TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Ljubezni vojvode Reichstadtskega
Napoleonov sin se ni v svojem življenju nikoli dotaknil ženske
čila stoletnica
V Rostandovem sOrliču«, ki ga pravkar uprizarja naša drama, se pojavi v nekem prizoru Fanni Elsslerjeva, slovita dunajska plesalka in od 1. 1829. ljubavnica Friedricha von Gentza, diplomata in pesnika. v vili Napoleonovega sina, da bi z njim prebila sladko uro. Potem mu pripoveduje zgodovino vojnih pohodov njegovega očeta, a med neko vrtno veselico, ki jo je priredil knez Metternich v schonbrunn. skem parku, mu hoče pomagati pri imaginarnem begu. Baletna plesalka, ki naj bi jo povabili na dvorno veselico, in knez Metternich, ki naj bi sprejemal dunajsko družbo kot gostitelj v grajskem parku svojega cesarja — vse to so pač stvari, ki dokazujejo, da je imel Rostand malo poj-
Vojvoda Reich st ad t s k i Napoleonov sin, imenovan »Orlič«
mi o običajih dunajskega dvora, in kolikor ga je sploh imel, ga je s prostostjo pesnikov prezrl, ker ne bi soglašal s kon-ceptom njegove krasne' tragedije. Da je slavno plesalko spravil v tako intimne zveze z mladim Orlom, pa gotovo ni bila premišljena lic ene ia poetica. Rostand je bil kakor D um as oče in kakor nešteto drugih pisateljev romanov, dramskih in filmskih del gotovo prepričan, da je takšna ljubezenska zveza v resnici obstajala, dasi jo je Elsslerjeva sama vedno zanika. vala, češ, da ni nikoli v svojem življenju z nesrečnim Napoleonovim potomcem niti govorila.
že ta izjava bii morala zadostovati. Toda pisatelji so se dali zavesti rajši po ugibanjih in opravljanjih, ki so jih na račun te domnevne ljubezenske afere vodile klepetulje in klepetači iz vseh krogov dunajske družbe. Kako je nastalo to klepetanje? Anton von Prokesch, ki je bil istočasno zaupnik vojvode Reichstadtskega in Fried-rich von Gentza. pojasnjuje to stvar v svojih zapiskih na preprost način: »Trdili so, da je (vojvoda Reichstadtski) imel razmerje z lepo plesalko Fanni Elsslerjevo. Jaz pa sem baš v tistem času videl Fanni vsak dan; imela je najbolj čudno razmerje na svetu, razmerje z mojim prijateljem Gentzom. ki mu je bila s svojo resnicoljubnostjo vse in ki jo je, čeprav starec, s čarom svoje pozornosti in brezpri-merno ljubeznivostjo v svojem občevanju privezal nase. Vojvoda ni z njo nikoli govoril. Govorice so nastale, ker so videli nekolikokrati stopiti njegovega lovca v hišo k Elsslerjevi; prihajal je pa. da mi
prinese kakšno pisemce od vojvode ali da me dobi, ker sem vsak dan presedel tam po nekoliko ur z Gentzom.« Dunajčani so v tem lovcu ali kemorniku videli vojvodo-vega »postilion d' amour«.
Da temeljijo Prokesch eve navedbe na resnici, bi nam dokazovalo že to, da ni najti v nobenem arhivu ali zbirki avto-grafov iz tedanjega časa najmanjše beležke, ki bi lahko dajala zaslombo legendi o tej ljubezni. Znano pa je, da je dunajska policija v tedanjem času pisala celo poročilo o vedenju in avanturah članov cesarske hiše, a v njenem arhivu, med prebo. gatim gradivom o vojvodi Reichstadt-skem ni niti besedice o takšnem razmerju in imena Elsslerjeve v njem splch ne najdemo zapisanega. Staremu hofratu Gen-tzu, ki je bil zelo ljubosumne narave, kakor dokazuje njegova korespondenca s Prokeschem, pa je bila na razpolago vsa policija in bi mu gotovo poročala o kakšnem razmerju med Napoleonidom in plesalko, če bi to v resnici obstojalo.
še bolj nego vse to pa nam dokazuje resničnost Prokeschevih trditev dejstvo, da govori drugače z vso odkritosrčnostjo o ljubeznih mladega vojvode, če moremo o ljubeznih sploh govoriti. V nekih zapiskih, ki jih je napravil Prokesch zase, da bi jih uporabil kot osnovo za voj-vodovo biografijo in v katerih ne bi zamolčal niti te ljubezni, ker zapiski v tej obliki niso bili namenjeni za javnost, čita-mo o vseh razmerjih, ki jih je imel sin velikega Korza kdaj z ženskami. Teh razmerij je kaj malo in že po svoji nedolžnosti dokazujejo, kako malo je bil vojvoda mož, ki si bi upal z Elsslerjevo začeti kakšno afero, kakršno so mu podtikali dunajski jeziki.
Prokesch pripoveduje, da se je vojvoda z željo po ljubezni približal samo poročenima groficama Karolyijevi in Almassyvi, toda do kakšnega razmerja z obema ni prišlo, deloma zato, ker ni bilo prilike, deloma zato, ker je bil vojvoda prestrogo nravno vzgojen. Sam cesar mu je bil vlil največji gnus proti nenravnosti in mu dopovedal. da je to največji zločin, če zave-deš ženo drugega moža. Dvajsetletni mladenič se sicer ni mogel izogniti naravi, ki je tudi od njega zahtevala svoje, bil je žejen ljubezni in je o tem s Prokeschem če-sto govoril, toda baš način, kako je govoril, je Prokescha bolj nego njegovo zatrjevanje. da se ni še nikoli dotaknil nobene ženske, prepričeval, da ni imel z ženskami v resnici nikdar nobenega intimnega opravka.
Prokesch je trridel, da to mladeniču niti ne more koristiti in pred vsem zato. da bi ga malo osvobodil njegovega večnega vrtanja o svoji preteklosti in bodočnosti, ga je skušal z grofom Moritzom Dietrichstei-nom (vojvodovim mentorjem že od 1. 1815.) spraviti do kakšnega poznejšega resnejšega razmerja. Ko je postal vojvoda nekoč pozoren na dvorno Igralko Pe-cheovo, mu je hotel poskrbeti priliko, da se z njo sestane. Proti koncu decembra 1831 jo je vojvoda obiskal, a ni napravila nanj vtisa ki si ga je Prokesch predstavljal in želel. Vojvoda je ostal tudi pri tem sestanku čist. kakor pravi Prokesch. Januarja 1833 je vojvoda obolel in ni več vstal šel ie v grob, ne da bi se kdaj dotaknil kakšne ženske.
KVALITETA
j> P c r i p n « pralnega praška in »H u b e r-t n s« mila je priznano dobra. Domača izdelka!
Svoji k svojim!
Alojzija Gretter-Eller blizu Am-Btega v Švici je pred kratkim u čakala svoje stoto leto v popolni duševni čilosti In telesni krepčinl
E
R
Smrt ne more biti zlo. ker je nefcsJ tako splošnega. (Schiller.)
Smrt zaradi starostne oslabelosti je naj-naravnejša, a najbolj redka, (Sondereg-ger.)
Vsak vzrok naravne smrti je boieuen,
naj si jo čutimo ali ne. (Kant.)
Spanje je del smrti, ki si ga izposojamo v naprej, da si življenje, ki ga je izčrpal dan, obnovimo in ohranimo. (Schopen-hauer.)
Smrt imamo dovolj blizu, da se nam ni treba bati življenja. (Nietzscne.)
E K D O T A
Dvorna kapela Ludovika XIV. je nekoč izvajala Lulyjev »Miserere«. Kralj in ves dvor so ves čas sviranja klečali na kolenih. Ko je bila produkcija pri kraju, je kralj vprašal grofa G ram m on takega, kako mu je všeč glasba. »Veličanstvo,« je odvr. nil grof, »za uho je ta muzika zeJo mežika, za kolena pa prav trda.«
VSAK BAN ENA
»To je, vidiš, tisto, kar me tako jezi: da sem si še pred nekaj tedni naročil in vnaprej plačal pogreb na suhem.«
adstja pisma
V založbi Pavia Zsoinaya je izdal Wil-helm Treichlingsr knjigo, ki pretrese človeka kakor malo katera, knjigo »Ab-schiedsbriefe«, »Poslovilna pisma« V njej je zbral celo vrsto zadnjih besed, ki so jih napisali veliki možje in žene pred svojo smrtjo v njenem pričakovanju ali samo v nezavestni slutnji.
Edino kar bi mogel tej knjigi oporekati, je to da manjkajo zadnja pisma mnogih duševnih velikanov, kakor Kanta. Bee-thovena Tolstega in drugih, ki morda ne bi bila poslovilna pisma v pravem pomenu besede a so vendar zvezana posredno aLi neposredno z mislijo na smrt in bi nam bolje nego vse drugo pokazala vso človeško vrednost takšnih mož. Morda bi bil Treichlingsr aidi bolje storil, da svoje zbirke ni uredil kronološko, temveč po notranjih zvezah, ti pr pisma samomorilcev na smrt obsojenih, neozdravljivo bolnih, v posebnih skupinah, a tudi iz njegove razvrstitve sp dobe neke skupnosti.
Tako se dvigajo iz kolektivne usode francoske revolucije tragični glasovi. Kratko pred usmrtitvijo piše Marija An-t o i n e t * a svoji svakinji pismo ki ga tudi Štefan Zweig navaja proti koncu svoje slovite kniige »Pravkar so me obsodili, ne v sramotno smrt, ki velja samo za zlo>-
čince, temveč na to, da se snidem s tvojim bratom. Ker sem nedolžna kakor on, upam. da mu bcm v njegovih zadnjih trenutkih enaka. Mirna sem, kakor si, če ti vest ne očita ničesar«.
Camille Desmoulins paše v enakih trenutkih svoji ljubljeni ženi: »Pravijo, da je nedolžnost mirna in pogumna. Ah, draga Lucila, moja ljubljena! Ce bi bila Pitt ali Coburg, ki bi me tako trdo pestila. A moji tovariši! A Robespierre, ki je podpisal povelje za mojo aretacijo! A republika, po vsem tem, kar sem storil zanjo!«
Napoleon diktira v lapidarnem slogu, ki je značilen zanj, pismo guvernerju Sv. Helene: »Gospod guverner, cesar Napoleon je zaradi dolge in bolestne bolezni umrl. Prosim Vas, da mi sporočite, kaj je odredila Vaša vlada za prenos njegovega trupla v Evropo in glede oseb njegovega spremstva«. Spodaj pripis; »Grof Montho. lon naj podpiše«.
Henrik Heine, veliki Napoleonov občudovalec, je s težavo spravil na smrt. nem ležišču naslednje besede Aleksandru von Humboldtu: »Velikemu Aleksandru zadnje pozdrave umirajočega Heineja.«
Tri tedne pred svojo smrtjo je Scho-penbauer odgovarjal dvema avstrijskima vojnima akademikoma, ki sta ga prosila za pojasnilo problema o svobodni
volji: »Moja mlada prijatelja, da se v mladih letih v položaju, ki je tako različen od filozofije, in kenčno še v oddaljeni avstrijski provinci tako resno bavi ta z mojimi nauki, me je presenetilo in silno razveselilo ..« in ves truden že razlaga obema neznanima, mladima človekoma, ki sta se v verni resnobi obrnila nanj, v kristalno jasnih besedah jedro svojega nauka.
Mayerlinška tragedija se zrcali v nekoliko skopih bežno vrženih stavkih. »Dragi prijatelj,« piše prestolonaslednik Rudolf vojvodi Miguelu Braganškem, »moram umreti Nisem mogel drugače ravnati. Imej se dobro Servus. Tvoj Rudolf.« in Marija Večera svoji sestri: »Greva oba blažena v negotovo onostranost. Misli kdaj pa kdaj name. Bodi srečna in se poroči iz ljubezni Jaz tega nisem mogla storiti. in ker nisem mogla zoprvati ljubezni, grem z njim «
šarlota Stiviglitzova, žena povprečnega pisatelja, se je usmrtila, da bi ga navdahnila za mojstrsko delo, in mu poši-Ija zadnji pozdrav.
Pred usodnim dvobojem je L a s s a 11 e napisal majhno laž da bi svoja sekundan-ta obvarova1 kazni in speljal oblasti v krivo sled: »Iz nekih vzrokov sem svoje življenje končal s strelom iz pištole.«
Billroth, slavni medicintc, piše nekemu prijatelju o svojih načrtih za novo
kliniko in dostavlja: »Je pa zaradi moje čedalje hujše srčne oslabelosti zelo dvomljivo, da.li bom to doživel. Meni je vse prav. Pripravljen sem na pot.«
Nič manj nego pisma velikih mož niso presunljive poslovilne besede neznanih brezimnikov, ki jih je zbiralec sprejel v knjigo n pr. izpoved nekega srednješolskega profesorja, ki hoče izvršiti samomor, svojemu ravnatelju, ali zadnji pozdrav 23 letnega dekleta prijatelju, ki je ostavil njo in njunega otroka. Človek bere ta pisma in se mu zdi, da vidi sencam po. dobne postave, ki so nastopile veliko pot in pošiljajo z mahanjem rok zadnje pozdrave onim, ki so ostali na tem bregu.
• ••in zadnje besede
»Umiram v molitvi do Boga, v ljubezni do svojih prijateljev, brez sovraštva do so. vražnikov in v gnusu do praznoverja« (Voltaire v izjavi, s katero ie hotel dobiti absol učijo.)
•
»Kdor že si. ki me tu najdeš, spoštuj mojo smrt Vse moje življenje je služilo samo namenu da bi bilo koristno. Umrl sem. kakor sem živel: v čednosti in pošte, nju. Nisem iz strahu ostavil svojega pribežališča, temveč iz ogorčenosti, ko sem
zvedel, da so mojo ženo umorili. Nisem hotel dalje živeti na zemlji, ki je umazana s krvjo.« (Listek, ki so ga našli med koleni Jeana Marie Rolanda de la Plati žre; zabodel se je v okolici Rojena 1. 1793., v času francoske revolucije.)
*
»Ker me bo ta kašelj zadušil, Vas rotim, da daste moje telo odpreti, da me ne bodo živega pokopali.« (Veliki skladatelj Cho_ pin.)
•
»Čeprav mi zdravniki pravijo, da nisem bolan, vendar čutim, kako me vse utruja: ne morem več čitati, ne pisati, oči mi odpovedujejo, čuti popuščajo in noge me nočejo več nositi. Ne živim, temveč samo životarim. Kaj še hočem na tem svetu! (Gluseppe Verdi prijatelju de Ami-cisu.)
*
»Moja prenežna in draga otroka! Obupa, na sem nad brzo pošto, ki so jo vama včeraj poslali, in čutim vtis. ki jo je napravila na vaju. ker poznam veličino vajine vdanosti do mene. Predstavljajta si moj nemir, bodita krščanska in čednostna. to me bo tolažilo vama pa obeta za vedno srečo v vaju samih Beg vaju bo tešil. Vama obema in vajinim dragim otrokom da. jem svoj blagoslov.« (Cesarica Marija Te. rezlja.)
CENE MALIM OGLASOM
Po SO par za besedo, L>ta — davna za vsa* oglas to enkratno pristojbino Din S— za Sižro alt dajanje naslovov ptaCajo oni, Id ttčejo služb. Najmanjši znesek aa enkratne objave oglasa Din 12.—, Dopisi m Zenitve se zaračunajo po Din 9— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din t.— sa besedo, Din 2.— davke za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za Sltro ali dajanje naslovov Najmanjši mmeh m enkratno objavo oglasa Dtn II.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če samevate oa
Din J.- v znamkah.
Vse pristojbine as male oglase )e plačati pri predaji naročila, oziroma jih Jo vposlati v pismu obenem z naročilom, ah pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljnbliana.
(Delifea • t •
blaga za moške in ženske obleke
in plašče, barhentov, flanele, kam-brika, finih Sifonov in vseh vrst belih tkanin, volnenih in flanelastih odej
solidno blago
Vam nudi vedno v najnovejših vzorcih, v vseh kakovostih, samo trpežne vrste, sploš. znana tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU44
IJngarjeva uL — Pred Škofijo v lastnih prostorih.
Zaradi Jako velikih nakupov izredno ugodne cene.
Prosimo oglejte si nase izložbe!
seseda i Din. CtaveK 2 Dta ca Sliro aii dajanje na slove 5 U<n. Najmanjši snssiek 17 nin
Iščemo zbiralce naročil!
Tudi uke. ki te prodajajo '.rg'yvctm ya peko® aio to Ponudbe nasiov:B na-: Sspirator, Ljahljaaa. poet:;'. prukl 307. iMJT.ko odgovori	106-1
Mesar, pomočnika
tjjia ega pri čofcu, apr-ej-nit-m takoj. Ponudbe na 07 ,'ji. odde et »Jutra« pod »Ljubljana«.	31362-1
Dobro kuharico
|ri Ivi oprenfljaia frjdi drm-ZM. hiš a t d«'«, spre-jim« družina brez o-trofe. Plač« dobra. Pcmird.be s fotogra-f :.jo na n asi on': Dr. NilkoAa Petrovič, zdram&iik, Be>o-grad, Ko arotn a uii--'n 1.
31765-1
Trg. pomočnika
gpec.ernjc&e starčke, ta ohislk odjemalcev (f-.m«-> trgov-c««v), agilmeg«, ie6« vrie-•trjr^T-kio tm dež-e-M. Ponudbe na of!»*iai oddelek xjiir.ra< pod šifro »Agrlem« 31957-1
Rezbar, pomočnika
T^č-e^s r"Mmja reroft fi-
pu-r (karikatnr) sprejmem -r stalno sužbo. XaeJ<yv v T.vh poslovalnicah »J>8tre< 31935-1
Prf krojev alko
pletenin
"rr^r^r^ t pr3krojerv'<\in.Ti
boljših ii-d	popotoo-
yr.% v-a —t ■ -nn o, spre-fa&eoii. 1» midbe n« ogfas. oddelek
sjurja« pod šifno »Samostojna mož«.	5197&4
Prvovrstne pletilje
so-ejme 'f Vj- »Me»la-«, Er-javč.t»va	šitev. 9.
S19814
Postrežnico
in T&aesi! jrr» sppej-meci i<\ par ur aa dom. Xn«lcv v vneli poe>'n-valinii-f ah »Jutra*.	3:060-1
Nadnaitakarja
fr>ot= o;bn Prrnp.. iščem la k«' varao in restavracijo. Ponudbe na podjniinrleo Jutra v Ma-ibo-ru pod Era.Sco »iEV.K>vw<t<m oadikion-mbn.r«.
319-fcM
Mlajšo kuharico ali
kuharja
iS? i r**^.ivraci n r staSw> nameščen je. Pnfnird.be na podrn,ini>r> ».Tmt.ra« v Mariboru pod šifro »Maribor« 31945-1
Dekle
do 'ft, "let TM kme-tuh-^Tn posest-™ ',-n fci bi bila tfldi v pomož
» aj<wtS!ir. sprejmem t«-
ko", ponn <51K<» ns c^.istni oddelek >.Tir*-a< ipnd ?'frtv
>€.o-«njfko 6c. 91934-1
Prvovrstno
stro5et)rsko
fkeš.i fer:k« vpa-i f-terios-afij,	tiovamiSko
pnd•"rtjo v
ne. p-oH nsfterm rn p'««'"'
jv-, dosjovoni. Ponudbe na 0'T'aA. nrldf'f \- J-j t"fl ♦ T>od
znamko v&ttZnm*. 319! 4-1
Samostojno
ktrh^rfco
knbe. <»*aro V*—
p r>opo1'n'itn stmi''"^ ^••vrvjš^prfr^ iei7:ka. -fibim
'nlri' rJ>r^-Vo firV!s.ne Po-tt«'*? ffofnrvd-^l odgfo>var-V: Vinr.-T
r! i-rVii!tona. Pl.i?« fio fino	Prvniribe po -m^-
unot? s	iia
odMefc >Jiitr«c ■pod
Brivskega
po mo^n.n^+T omdmlerja, in
frJrerko
di^>ro.f> rudr^e-il-r. f^r^ "rm^ V »I Ii« n Merlafc, frwe<r r rw., Los».teu. 81098-1
Pek. vajenca
in gaj^ca
raM tak-oj I-vam Šil^h, pekam*, S!ovf*njg"rcul«>-.
Čevljar, pomočnike
ta pojierice rabi ta'koj Maresnk Be^ijamiii, Rsdom-1W>. Za oskrbo pretikrbij«-ao.	31993-1
Postrežnicl
oddam praanro	ai n*-
ka j ur deila dsieroo. — Po-nudibe na og-iaravi oddeiei »J utira« {»od »Cie-to^.i-t.
3S01M
Prodajalka
perfelktma t dajneiki k<m-f-ekoiji in m dtwo po meri, eanw«;^>jina m^oč, ijSAe p!u4bo. Ponudbe na o#iae. oddelak »Jutra« pod šifro »Samostojna«.	31OT6-3
Perfektna kuharica
srednje efavresti. i6?e službo v restavraoljč, g>m»tiMN aH tudi privasmo. Ponudbe na o^aemi oddelek »Jutra« pod »Grom tudi na iif-7.f*'<;«
31991-2
Peč na žaganje
rabljeco. knjiš S. Ilsfe^. Mjofite-Ljiabl ».m, I>ru<ltve»m nia-a 3. '	S19TB-7
Antične
»reb-^ie «veSmike, nam^an-i p-ibor in drugo erebnnino kuipim. Po.rnidibe na o^ae. oddelek »Jutra« pod šifro »Cene«.	3!9f?7-7
i Knjižico
I Ceijrice poeojimice d. 4.
' (000.000, več aM manj) kupi® takoj prota Ponudbe z navedbo cen-e in viiiae vloge n« oglasni oid Ci-ek »Jutra« pod Si^fro •Catjeka d. d.« ažOM-l«l
Izurjena krojačica
vajena krojaških deJ, »Sče mesto v m-')d nem fialom«. Jfa^loT v veeh po6-!o^'a'rni-cah »Jmtra«.	11^-2
Dipl. tehnik
> ▼fvl<>tD'> prakso v tovaif-nd športnih izdelkov, išf-e primeruio icpot-lite-v v Ljubljani. Ponudbe na ofr'atTii (ildeilek »Jutra« pod fifro »Ta-koj«.	3191'5-3
ttuJUlll
rfe«e<l9 I Dtn davek 2 Din
za Slfro ali dajanje na *lova 9 Din. Najman.i& KTienM** 17 Dta
Otroške vozičke
Jportme. globoke. t$rr»Ane. trieiklje. koie«®. »a dooarja »otidno bi« po aa mo prt
S. Rebolj & drag,
Ljubfjaoa. (Joap^jeveteta e it. 13.	«
Fotoaparat
4 H x 6 ali 6 X 9. 11:4-5
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe e cono in opisom pod šifro »Dobro ohranjen« na otfaeai oddelek Jutra.
31879-«
Pisarniški inventar
p'«alfle m ze, ot^laie. re-pietrature in e-liiftno ku*>im Ponidbe n« oblačni odde-leik »Jutra« pod mačjo* *Piearnac.	S19V9-7
Majhen stružnlk
pt-ru^enje ie>ia — ter r a z a o mehaniško orodie
kiuiprm. Po^rn-dbe t>a <.*s 3t>.
oddelek »Jutra« piod Šifro »Stružtijik«.	31399-7
Splošen inventar
r.a iriaibno trpori-Do kuipi Ivam	Šmartno oh
Sa/vi St. 44.	Moste
pri Ljubljani.	Sl^e-7
Konfekcijo
n dame in deklice — ter no^o iivep.nio ornarioo is poliee prodam. Naeov v vseh poslovalnicah Jutra.
31863-6
rfeseda I Din dav»!t 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj«
rnesek 17 Din
Učenca (ko)
ii boljše hiže, i dobrimi spričevali i® re^e^ertca.Tni, z" veo c^knoo v hiša, sa dobo treh let sprejime Ceh FrairirC, trgoviua i me^ti-nim blagom, veeh vrne*, deželnimi pridelki ter 3»jel n« debel-o in drobno. Murska Sobota.	S19iC-44
rfeseda 1 Din davek 2 Din m šifro ali dajanje na =loya 5 Din. Najmaui« rnesek 17 Din
Agifcie zastopnike
ia eooija3iK> M^^a^rove.nij« r« Kranjskem sprejmemo. Ponudbe ne	oddeilek
»jHvtra« pod Šifro »S!o£a«.
deseda 1 Din davek 2 Otn za 6ifrc ali dajanje na 'lov* Din. Najmanjši ninsk 11 Din.
Prepisovanje
na stroj
prevzamem na dom. Na-abo<v poet-'H v og<!a&n«n oddrfk-a »Jutra«. 32000-3
»seda i r»m davex J Din » šifro ali dajanje na •lova 5 Din Saimanjs enesen 17 Dtn. nne.in w nm
EngHsh lessons
eoovor&atvoo a«d oonunerr-cial oorreepoadonoe eear-ched. Offers under >En-piiehf na oglaeai oddelek ».Tvtrac.	319354
Vesten akademik
poučuje aspešno vse g-'im-oaizijeke predmete dn pripravlja ta tečajne i®pi<e. Ponudbe ua ojria«. oddelek r>Jutra« pod šHro »Ma?hwi boiiiorar«.
Nemščino
angleščino, francoščino,
italijanščino in klavir
poučuje dipi. nčiiteli.Hca. — Kol odivoreka uiita St. 1(1. pritličje.	31060-1
Dnevni in večerni kroi. in šival, tečaj
priredi damski modni salon in epe«ij«.too prik nojeva In^-ea Jož^-a K »m e! j, Gledal iSta »'ifta 7, vrlenko pritI«S?e. Prijarve do 10. nov. fetotam ee dobijo v«i kroji po meri in žunna'n.
33017-4
Službe išče
taeeds SO para da vel Din za »liro ali da ante naaiova 3l>ln Naj manif	17 rMn
Montažo meh. Jacquard statev
preivramem. evemt. g-trn za mojmra Ponudbe ua o^las. odd-elek »Jutra« pod značko »Zagreb«. 31456-8
Kaitero plemenito srce
t Lj-nbHa.™ alt Vrvem hi kakorkoli pomagalo akademika filoaofu, odl'on;nku. Dopiee pod »Hral-ežno srce« na ogl. OKldelek Jmtra 33028-S
Ugodna prilika
Bamo &e do novembra proda ^mo mi-ho robo po rloboko CTiižetrh rt« ah. Bartol Aivtoo, Tyriova c^ «ta &t. 31.	3173!-C
Otroški voziček
f^obok, I ep, dobno oh ranjen. naprodaj. Naslov v TOoh pos'ova.lcie«h ssTiK^a« 31970-6
BiOard
»Seifert« mn-niSf^ra -oibeesra no ze^.o ugodim oerni prodam. Ponudbe na ogr!a<=wi oddelok »Jutra« pod šifro »Biljard«.	31966-6
Ščorke hi ruše
popolnoma aai^jte eaino e sredstvom »Bueib«. V« dru-
ffi pripomočki fto nezanesljivi. Veak kdor ima to nadiloeo v hišR, naj ee takoj" poeluži in po par dme<h ne bo ve-6 sledu o nj-'h. Cena proti predplačilu 30 Din. (VaivDO zastopstvo: Marko Stnfce«, Onaoi.	3195^
Pozor!
Tftrimo v ra®pnoda?» raa-tve Jes*®« i®dellke, ia^ulj«, braotoik* i«i drugo, kakor tudi otroške igrače, eoboe
in kuhinjske oprave v rednih barvah in velikostih. Nimlorv v vseh poe'ovalrf-c«h »J nitra«.	320PfW5
Zaradi selitve
prodam posteljo, otcmamo. raz.no belo pl^kano pohištvo, kubim^ko opremtv. popodo in nmivalne garniture. AlfkpefidrcKva 4^nT. vrata 15.	3S006-6
Otročke vozičke
naiinove^e modole, dobro btago dobite po rek1.ume" oemi 1« pni
M. Tomšič
Sv. Petra cesta štev. 52.
31396-6
Hm
Meeda 1 Din davek 2 Din m turo al) dajanje na «lova S Din. NajmanJS' snesek n Din
Avto
De Sotto (Crjnsl«-) pe<t-»e«ie4na lamiraina, r najboljšem stenju broz popravila, radi premajhne frei-veoce ugodiio tnapnodaj. — Troger Jo4e, Mouicje.
Moško kolo
dobro ohranjeno, vried breiBpoee'noeti agvdmo naprodaj n« Joroe.je^ri e. 49. Ljubljana.	31961-10
Avtobus
* 13 »edeiji, doibro ofera-ttjon, kupim. Ponudbe po mtožno«ti *e Mtiko i« ce«no na oglasni oddelek »Jutra« »od »Avtobus I«. 3191340
Za smešno
m zko ceno
dokrte dvosed eien arvbo. —
»Prilika«, Kessnikova tri. 7 83019-10
Gasilci, pozor!
Pod opoduimi pogoji pr»-icm arvto, zeJo pripraven ra reSilmi voz al« m-oštvo. Pimvene ponudbe na oi'ns. o^d-pJpfa »Jutra« pod 5-ifro »Ugodoo«.	33029-10
seseda 1 Din davek tfMfi za iifro ali dajanje na ■»lova S Din Naimanli' eneeek 17 Din
Iščemo:
mi«* 110 X 200. tarnbn-raške iTuStrumairte, ootina stojala, poceni spalnico, Štedilnike, prenosijiTe peči, šivalne stroje in kolefa Ponudite na naslov: »Prilika«. Kartoikov«. 88016-7
Kupujem
in prodajam:
»eakiov-T-tno staro pohi6*^ro — omare, postelj« itd. Plačam tako'. Golob M., L;ub''iana. Gallusovo na-bre?le 29.	3SfB6-7
Vredrioit
Beseda 1 Din davek 3 Din ta tlfro alt dajani« na
«0ova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato
kopu je po najvišjih eenah
ČERNE - juvelier
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na s lova 5 Din. NajmanjSJ znesek 11 Din
Moderna spalnica
nova, hrastova, ugodno naprodaj. Anton Omak, mizarski mojster oa P&lzeii pri Ce*>a.	31467-16
Strojnik
ve5č tudi lit.Mrregije In n*-samišk ih poslov ter slov^ arbohrvaSlce^a to neamSfee-ga jeziika, iSč-e primerni© zaposlitev. — P-ooudbe oa oglas, oddelek -»Junt. « pod značko »A. S.« 31967-41
Moderna jedilnica
nova. č.rtia, kakor ti»dd S
moški zimski suknji
za mairrSo oeobo, mj nova, angleško blago — in
dve parceli
t eikolioi mesta po 20 D« m5 naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jtutra« 32006-12
Spalnice
* pBfho in ogf-edaJnm po ?200 Din i>r:«da mioartrtvo Josip Go?j«c, Goep<*v»<tsko eeefaa 13.	80041-18
Komptetno spalnico
skoraj n^vo — jmitarija ptičijd javor, radi solštive tairoj prod« Bervčar, Ceiov-ška ceeU 34. 38050-10
..emmmt 1 um aavea i Uil, t* »liro aU dajanje aa •uova 3 Dir.. NajBifijiji.
snessk Iv otn
Knjižioo
Moafcae n. ju. v Ovijn od lou.OuO Liu,	aii ma/aj
kupurn za gotorvim«. £> u cemo aa o^iaeai od/de-iek. »Jiuitra« pva »Ool.tiiUfc« »IM«
Gramoion
eStoro uov, vtajm, g-ostiSiiii-»Ki, s a) pinjšosuna j<ro<uun za hran. kiajiiioo. Pišite ua o^kunid od<J<i*Jii »Jutra« pod Ziuaeiko »^j-raonoioavc.
S3ut33-10
Ureditev dolgov
vse trgovslto-obrtiie nasvete, konkurzne zadeve, tihe ln sodna
poravnave
sestavo Kapitulacij, trgovskih proračunov ln bilanc, vpeljavo knjigovodstva, preskrbo družabnikov ln
kreditov
ugodno, varno ln rentabilno naložbo kapitala, v gotovini ta
hranilnih knjižicah
vam oskrbi zaupno ln kulantno edina koncest-onlrana komercljalna pisarna: Zaje Lojze, Ljubljana. Gledališka ul. T. Telefon 33-18.
31730-18
Bančne v lož ne knjižice
kupajemo prodajam« naj-ugodne;«. Dajem« posojila oaaje ter naumo vloge t posojila protc povišane na tečaju šn aaivečji var aoett. Ravno tak« te« -je tale vreduceme oaptrj®. Upiaiil« takoj v gotovi-su. Naročila t Oeleile avt SnjMno aajvestnejie. Po-»lova: lavod d. d., Za greh. Praika at. VU-efon in ter. 88-38.
Stanovanja iščejo
stranke po<om Rea listne pkarne Gražek, GledaiiSka i^. 4. — HiSni posestnik«
prijavite! Telefon 38-<H.
Vložne knjižice
12.000 Din Kuiertske posojilnice Zdole. 5000 Din Hranilnice Sv. Bolfeni ppl
Središču in 10.000 Din Posojilnice v Slatini ugodno prodamo. Poe,!ovmi zavod d. d., Zagreb, PraSk« »1. K. 6,11, teL tat. 88-38.
aiec&de
Kupim knjižice
ljubi ja.nsk.ih in d-litrih denarnih zavodov. Spw>-ččite zaviod, z>n,»s(-k ia eecio na ogas. oddelek »Jutra« pod mačko »Vsata vlog«« 320J4-1C
Kupim
Knjižice Ljudske, Bano-■viinsie in Kmo*sike po aaj-vižji ceni. — Poiuud-be r.a osrlas. oddelek »Jutra« p«d iiKi^iko »Ljub'.c Tisk i e-ad« 350 w»-16
Prevzamem
hrami-^e kn jižice k "t posojilo p"> poi™ vrednosti. Ponud.be z rpa.vedbo zavoda in ixn<"-M rxi ('gosmi oddelek »Jutra« pod »po .na vrednost«.	3:TM.7-!6
Več stanovanj
odda rr«ali+-e«ttvi pvarrm Grai^.-k, G>da.::>ka ui. 4.
Kupim knf-zice
Bfe«toe hranilnice ijub'ja.n-
t vsaki višini in ti takojfe-ji gertovini. Ponudbe na o?'ie<ni oddol^-k »J-iitra« pod šifro »f.'<r"r<i gotovina«.	319T4-16
Prodajalko
za trafiko, aTi trho d-u-iabnioo e 13.000 Din kavcije ir*?em. Ponudbe n« Offas. oddolek »Jutra« pod »N cev emuh er«.	31992-16
Vlogo
Kad"rr?ne gcpspoda-sko b«n-ke »godno proda m za go-borpino aii na m-fs^čna cd-plačila. P<vmrdbe na otfr'cs. oddelek »Jutra« pod !''f'o »Banka«.	82020-16
Knjižico
L^idrke pos»,.!i?n:'ee Cef'e
1B.OOO Dtn, prodam proti got-ovini. P-onudSte ceno na o<r,ns. od-deicik ».Tmtra« pod šifro »Ljudska Colje« 32051-16
Raned« 1 Din davsk 9 Din
bo *1fro a!1 4a1a»}e na ■lova 5 Dtn N<*1man1M eneselr 17 iHn
2 moški .suknji
shnski — i« prvovrstnega blaga, malo nošeni, en« Srna. dm-ga rjava Športna, po ze4o nizk-i eeJli naprodaj. >fa ogied pri krojaJu Jamniku v Ljubljani — Frančiškanska ulica ft.. 8.
31690-13
riessda 1 Din davek 2 Din <ta Slfro ali dajanje na slova S Din NalmanJS) znesek 17 Din.
Mrena!
ITekaj bo^i/Sih abon-ento^r sprejmem na dobro d-oma-io hra.no v Droralkovi ni. ■rterr. a, pritiiičj«,
3S007-H
Lokali ^
Jeseda 1 Din davek I Din •a Slfro aH da tanje na lova B Din. Najmanjši znesek 17 Din
Dvosoben lokal
t Tavčarjevi »lici štev. <1 oddam.	31S09-19
Skladišče
srve*l« ■« »nbo. 100 m' na prometne« kraja, tcidl <WoriS6a0L e« IMs ta takoj ali s 1. Oruarjesm Po motnosti s orik. jučeivimr orsartifikim4 ppootort • «00 sobama. — »likod« d. fl-LJohijana. Tyrfe»va 31.
81S1H-19
Izredno svetle
večje prostore
t olbeegu okro^r 360 m', posebne pripraivini ®a pi-eanue za sdelo^aoje načrtov, delvvnioe 1 majy-
Šani efeoj-i, s%Jadi55a in podobno, oddam ca (tvo-Rinnske ceste 5t. 2/1.
Po:«smi!a daje hi&ni^a na Rimski costi 2. 91971-19
Lokal s pisarni)
oddani v PraSokovi n^ci 2 Pojasnila pri hifeiiku »a TvTševi cesti Stov. 36.
SQ0re-19
Iščem delavnico
»»vefo «n sobo, v iemerl 50 m*. P-wmdbe oa og'os^ oddelek ».Litra« pod Efi« »Delavnica«.	3201S-J9
Gostilno na dežefi
oddam ali t»rodem. Narfor v v»oh po^lovakvica h Jutra 32035-19
tMteda 1 Din davek 2 Dtn
r,a aifrc ali dajanje na *lora 3 Din. Najmant* znesek 1'< Din
Nova trg. hiša
s praznim stanovanjem in
lepim vrum, v večji fari (sedel občine) na Gorenjskem naprodaj vsled pr-e-»apositve. VpraSati pod značko »Res sijajna bodočnost« na oglasai oddelek »Jutra«.	31851-30
Dvostanovanj. vilo
1 vrtom prodam za 80.000 Din v gotovim, 40.000 Din v viol. knjižicah in prevzemu amortizacije. Strek-Ijeva olica 8. 320<56-20
Novozidano hišo
z vrtom in njivo, ob postaji! in glavni cesti ta 26.000 Din proda ZatUer, Ziče. poAta Loč<\ 32010^0
Parcelo
do 1000 vediko, v
legi pod RožnAk'-m. ie ogra.mo, prodam. Na-slov v vseh »JuAra«.
i Štrisob. stanovanje
naj- J nasproti g.avn^ga kolodvora ««idam takoj v najem. Pojasnila d<vje »San-a« v
p-iSloo-alnieah Mariboru, A eksandrova c. 31907-120 fe. 13L.	»'.901-21
Hišo z gostilno in lokalom za trgovino
pri cerkvi ob bar>ov;rfki
e<«ti, 20 m:7>ut od postaje S'ov. Bistrica, vsli-d bo-Ittzni upodno prodaoi. Pojasnila daje Tvnitfe Ao'f«n, Križu: vrh. pošla L^oov.e.
$19«-30
Hiša
s S eobanv. kuhinV> in tt-f>m naprodaj na G-a(j<»vici N"«slov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	r.BB&&)
Hišo z mesarijo
v centru trga prodam. — .#wv v vt*fih poe-'ovaW-cah »Jntra«.	219«'-20
Vnograd
r»«oda 7>do"eJt. TeJtarje 59
pri Celju. V Koti hI vina.	3:900-20
rJewsda 1 Din davek J Din
»■a Sitro ali dajanje na s lova 6 Din Najmanjši ene!=ek 1 nin
Gostilno
il«bpo jdočo, v LjnM<a®« ali predmestju rzameen v najem. Ponudbe pod iifro »Prometna nlica« na osri. oddelek »Jiura«. 33027-17
>»seda 1 Din davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na ■lova 5 Din NajmanJS' znesek 17 Din.
Kislo zelje
repo novo. prvovrstno, ln cele glave za sarmo v sodčkih dobavlja po
brezkonkurenf.nl cen! Gustav Erklavec, Ljubljana Kodeljevo 10. te lefon 25-91	205-33
Krompir
izbran, hribovski, tudi trnj-man>&e količine kupite naj-cejieje pni Go-reai.skih mlekarnah v M.ij&trori n;ici Sa. 10.	32043-33
1 uin aafei t uui
za 6lfro ali dajanje na Mova i Dta. Najmaniš' ™«sef 17 Din
Ia zimska Jabolka
skrbno odbrana ln sortl-raha po sortah ln kakovosti ter trpežnostl, stalno v zalogi po zmernih cenah. Pri odjemu nad 100 kg večji popust. — Oglejte al veliko sadno razstavo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3.	31658-34
Jabofka »Bobovce«
odbrane, prodam eoa 3000 kg. VpraSaiti Alojrija Skuhala, Vttava 38, p. Ptuj.
31004-34
Namizna jabolka
pnrovietaa Štajerska, naj-een«?j« tmdi Blagotinšei — st. Pečar, Vcdinat, Za-a ©sena	17.
31977-34
rieserts 1 Dtn tete* 2 Din za Mfrc al) dajan]« na «!ova 3 D ta. Najmanifr m ene t »■> nin
Dvosob. stanovanje
suho, iMera m takoj ali
po-aofj-a. Ponudbe na ogi. oddele:k »Jut:a« pod šifro »•Reduo plačam«. 31973-31/a
Stanovanje
dvo- ait trisobno, v eeirtr« aii bliiini išče za takoj
točen plačnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jirt-e« p>d uačk« »Le&o«. 320&3-21/a
Dvosob. stanovanje
z vet-mi pritiklioami išč-em v erodimi mesta. Pripravljen eem tndi pJačaiti naprej, ali tudi kaj popraviti. Ponudbe n« oglasmi oddelok »Jutra« po-1 šifro »Za februar«. 3.l336^K/a
seseda 1 Din. davek 2 Dta za Miro ali dajanje na-lova 9 Dta. Najmanj*) znesek 17 Dta.
Pisarniške prostore
primerne čudi za tjumrtke stajKu-anja (2 sobi s predsobo) odda oprava paiače »Grafika«.	31670^1
V »Pegleznu«
na Poyan«»ki cesti iieir. 1 oddam takoj Se eno komfortno trisobno etaaovaoje z znmskun vrtom. 31901-21
Podpritlično
stanovanje
krasno in suho, oddam s >1. rvrpembrom v iloetah, ZeUtia jama, PreSc.rnova
■olica 15.	319Š5-ČJ1
Sobo in kuhinjo
v pritličja takoj oddam ▼ Zeleai jami, Tonaroilk* 7 319B4-SU
Enosob. stanovanje
parketira.no ta eo^račno takoj oddam v R/u&ni d>o'-.ni cesta V/24.	31988-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj v Rotni dolini. cesta VU48 (S«n in dom).	32040-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in pritiklwi«-mi, v meatu oddam c 1. decembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32051-81
Enosob. stanovanje
oddam v Zgornji ^^k'. — Polzve se: »Naša Slogo«, Tvriieva 17.	92014-21
Trisob. stanovanje
z ba'V.onom, oddani z de eeirbroci	jeiraifj«. —
(V^l-eda-M d-opn-ldne. Romarska ulica 17, pri &mert;n-aki &ecd.	ildO^-rJl
Lepo sianovame
sob«, kuhinj« » prk!ki:ll
Ukoi oddam. — Kamniška
20.
Trisob. stanovanje
r o«ntm mfsea oddam. — Ponudbe n« og'«-'- oddelok »Jutra« pod »Kaeka r*no« K2031-21
Uk
l-teeeds JDln davek 3 Din za Slfro ali dalanle naslova 5 Din Najman)6' snesek W Din
Kaj je »Biserluk«?
V oglasnem oddelka »Jutra«
je dvigniti sledeče Hfre:
Azil, Avto, Dobro ohranjen. Dobra plača 25. Dvosobno, Frizerka. Februar, Francoščina, Gotovina 88. GositUoičar im trgovoc. Gostilna ali p-karr«, Gotovina S0.000. HrajniJuica, Industrija, Kmetska 100, Mirno. Miren dom. Najkasneje do 1. sov. I93!i, Najlepša lec«, Najemnik. Nudim gotovino, Plamimka, Rododondrum, Murka. Prilika lTrS^l. Parali kotel, PraStediona 19^?-. PVmonit inačaj. Prav ugodn-o. P-o-poino vama vknjiižha, Roz-dalitev v^l-ia 3<">0.0^. Redno p'a5ujom 7, Ribolov, Sprotni borvar, S^lnčtio ,T3. Samo dfnac, Stalno mesto Starejža, S;-o \ S'o'no 22, StaVna služba 22. Tw«, Trgovina in g^ril-na. Um«. Učiteljica. Zadeva 1«4. Znmes-l.jjv 22, Z3nesšjivia natakarica.
Šmarnica
ero-r. d m — lim. Spomin pt«s,a'ri>! tti*-o« kj-e. Priia'«!jske! Joia 32001-24
M
tJeeeda X par«, davel
« Din za Sliro ali da-lanje naslova 3 Din Na) vianjsi snes«* 13 Din
Opremljeno sobo
»čemi. Ponudbe oa oglas, oddeiek »Jutra« pod fcjfro »Lahko periferija«.
3l9^flWa
Prazno sobo
ea taioj aH poznaj« ife gpoopod. Pomi<u>e n«, ogi. oddelek »Jutra« pod šifro •S-.a-lernc.	S19«97-33i'a
Prazno sobo
BJem s 1. novembrom. — Ponudbe na <<r!as. oddelok »Jutra« pod »Dvoriščna aii kletna«.	»'.990-38/a
Opremljeno sobo
s p-jpolinoma proetim vhodom, do 300 Dis v centru mesta ifč« za ata^no eoliden uradn-ik. Pooud-be na oglas, oddeuek »Jutra« pod iifro »15. itov«nber«.
aii£»-23/a
•esedn 1 Din davek 2 Din ca Slfro ali dajanje na nova S Din. Najmanjši snesek 17 Dta
Opremljeno sobo
s poeobciuu vhodom s »ujp-njic, zračno in čisto, takoj odd-uu gosptKiu. Na-6..0-T v vseh pock-ovaoicah »Jutra«.
Opremljeno sobo
• poa«fccum vhodotiL, z dobro domačo bruno oddam
guepodičaL Naeiov v vseh uo6.ovo.mcah »Jutra«.
31990-38
Sobo
krasno .»premi. ;r<ao, evaoM. « hran-j Ui irM>rak«o kopalnico oddam. Xcečov t vt>eh pus.o v akn.cah »J utre«.
3190448
Solnčno sobo
praffino aii oprtan jemo, v Čopovi ulici Oiidcni. Informacije v veeh poslovalnicah »Jutra«. ^1990-03
Lepo sobo
t uporabo kopalav.ee takoj oddam v bl"14i«i »odiA^a. Sasiov v vsoh poslova'n.i-«ah »Jutra«.
Lepo sobo
solnčnos s kopanico, dobro hrano ia vso oskrbo takoj oddam r Gleda'i i* i trli«	levo, duma
rau.	33032-23
Sostanovalca
za 100 Din mei^Sno «pr«ij-
m-m v lepo sobo. v v&oh posi<o-vaii-!>o«}i Jirtra 32013-23
Opremljeno sobico
oddam r Roiru	it. 19
33M2-23
Gospoda
sp-ejm«™ na stonovenje t
vso osk-bo za 450 Dim me-ff^grO. Sef. Sv. Potra e«®ta »t. 38, pmiičj«. 82f»4-28
Sobo
iPe« — najraje pri H^arf?
ssrw>rttojai ženski. Ge*ij«ne ponudbe na og^ss. oddol<>k »Jutra« pod aaačto >%«.
33152-33
Zračno sofoo
Viru opere oddam e 1R. »ovembr om. Ogledati mod 13. Vn 14. ura. Ns^or v vseh poa!o*aJwicaJ> -ktti*««
Glasbila
Meeeda 1 Din davsk t Din ?« Slfro aU dalanje na tlova S Din Na1man,» eneaek 17 Din.
Gramofon
te S7 leteh pl^JSč, ves t prav dobrem stanju poceni prodam. JCaslov t vseh l>osl ovmlnicah »JatJ-a«.
39)02-36
tieaeda I Din davek STOta za itfro ali dajanje na «lova 5 Dta. Najmanja) enenslr 17 DUa.
Vzrejališče
Woodland
iira 3 mJade resaste Fox-torie-rje 1 rodovnikom na-pr-odag. Vprašati na naslov Marija grofica T h a r n — Ravne, poŠta G-ufctaoj.
31&T2-27
Ma9me papige
raizoobarvce, krotie, tor
kanarčke
čistokrvno h« rcerje, isrmt-ne pevce, ra7,nobarvoe, po-c»m proda K*a, Kunska ulic* 3.	31<W5-i27
Stfioji
Heseda 1 Din davek 3 Dta za Slfro ali dajan ja oa s lova 5 Dta. Najmanjši enesek 1* Din.
Reskalni stroj
kompletni aii deiai, z go-nlloitn kolesom (J^lzisi-ona Trieb and Rl<iorfra«r.a*ehi-ktnxm. Punadbe na : X 2'«bati. Doraža-31922-29
on:
Obrt
aetma* M para. davek 4 Dta t« utre aii da lanja naaiova 3 Dta. Naj
-nanis; imesek 13 Oin
Slava Grfl
k-gsmetični salon, Ljubljana, Beethovnova olica 15, ee priporoča cenj. oočio-atva«	81998-30
Razno
..•MeUa • Uiu «ia**-u t Mi^
m Slfro ali dajanja na
alova 6 Din. Najmanja eneaek 17 Dta.
Največje zanimanje
vzbuja v Ljubljani posxe-dovailiaca sa prom-ičaiine ia kotueijska trgovina votiko-ga obsega.
PRILIKA t Keraoiikoivi uiiicj S tov. 7, telefon 2aC6 ydohod pole« SlaniIča. Nabavni vir vaega česar kdo rabi.
BREZOBVEZEN OGLED zaloge in turam en« informacije.
| Diskretno posredovanje
I la, vse »aprodoj postavijo-j n« g.jnpod.ijijek« prt-dmeio, •tnoje, ajiarate, b.ago, vo-
' ziia, obrtne izdelke, p> ; hdStvo, ročna dela ir.d. i.pd. Za nakup baga sprejt-ma tudi hranilne knjižice. —
ZAPOMNITE! Ljubljani >e »Prilika«
Opremljeno sobo .	_______
lepo in zračne, z eSektrič- ' temo v Kersnikovi uiiei 7, n« loč jo. takoj poceni od- <Johod poltg Saiuila. — dam v Gosposki uiiici 1<V'I V zalogi sedala za stol«, 32016-28 tovarne Bamac.	89u9
Opreml jene sobe
soim&ne in iratoe, s posob-aim vhodom ter 1 ali 2 posteljama po 135—250 Din lahko tudi s hrano oddam
v Sp. Slški, Čemelova 31 82009-33
Eno ali dve sobi
• souporabo kopnJo-ave ln tekočo vodo v 1 sobi — primerno za »dravinika — oddam. Naslov v •»eh po-•iovakteah »Jutra«.
33004-0?
Dobro šiviljo
sprejmem na stanovMjo. Pod Traa&o St. 2/H desoo 22087-23
Lepo prazno sobo
veliko, s priključenim ka-birvetorn fslkovenV kopalnico In sona.-i ramim vhodom oddani v' vi4 i. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
93034-33
Kupil bi
2000 božičnih drevesc
Nujne ponudbe na
Hinko Bauer
ZAGREB, 111 ca 26. 8837
Obiščite nas!
Brezobvezno Vam bomo razkaz&ll salogo nadih vseh vrst krasnih preprog, tekačev, tkanin za pohičtvo, štor itd.
„6 I L I M"
Pasaža nebotičnika 249-6
Hotel
ellevne"
naznanja cecj. gtsotom, da bo restavracija 6ez rimo odprta
samo ob sobotah, nedeljah in praznikih
ostale dneve, počenši z novembrom, pa le po prednaročilu za večje družbe, bankete itd.
Vsako soboto in nedeljo domače koline,
krvave in jetrne klobase, pečenice L L i
IZBORNA VTNA.	CENE SOLIDNE.
0AMSKE PLAŠČE
kupite najceneje pri
F. L GORIČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 29.
Na zalogi velika izbira športnih zimskih, od Din 220.— naprej; črni 'n v raznih temnih modnih barvah od Din 400.— naprej; dekliški v vseh velikostih od Din 180.— naprej; otroški od 2 let vse velikosti od Din 110.— naprej. Na zalogi tudi vsa ostala damska in otroška konfekcija lastnega izdelka. — Vljudno Vas vabimo, da si ogledate konfekcijo pri nas, predno kupite drugje, ker boste najboljše postreženl. 8802
NA KRIŽIŠČU CENTRUMA LJUBLJANE
oddamo v L nadstropja
komfortno stanovanje
obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Naslov v oglasnem od d. »Jutra«. 8889
POZOR? ~~	POZOR!
Novost za Ljubljano!
Danes vsi na prvovrstne domače krvavice to pečenice, ki se dobe v gostilni
»Pri panju"
Ljubljana, Vegova ulica 10.
Točijo se tudi prvovrstna dolenjska to Štajerska vina. Vljudno vas vabi gostilničar.
Pazite
na svoje zdravje in obutev!
Turisti, lovci, smučarji to vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVB-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR. M. LEUSTEK, Ljubljana, Resljeva cesta St. 1.
Prekrasne kodre
dobite čez noč brez železa za ondullranje z litionom »ISOLDE« to kodralkama »FEMTNAc. Uspeh, trajnost to neškodljivost sar jamčena. Isolde Din 25.—, kodralka Din 8.—. ZA RAST LAS in proti prhljaju Je nenadkriljiv BALSAM Din 35.— Originale Schr6der - Schenke razpošilja »OMNIA« oddelek 1/5, Gunduličeva 8/L Poštnina pri predplačilu Din 7.—, pri povzetju Din 14.—. — Zahtevajte brezplačno ilustrirani katalog.
STAREJŠIM LJUDEM ZAGEEN JU JEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.
Vsem, ki trpite na revmatizmu, kost-<- nih bolečinah, zbadan ju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo Je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.	222
Reg. S. br .18117-32.
Marceli« Ttnayret	44
Upornica
Roman
>Kaj?< je poparjen rekel Noel, >ne upate ee mi povedati? Torej naj več ne prihajam semkaj?... Zaradi Foucarta in Floryjevke?
>Kako pretiravate!.. .<
>Smejete se!... Meni pa ni, da bi se smejal... Če bi mogel- vsaj kje drugje... A kaj, ko vas ni nikoli doma in ne sprejemate obiskov... Torej, kje naj vas srečavam?... Povejte mi, gospa.., draga prijateljica ... iščite ... najdite pota in 6redstva ...«
Rdečica je spet zalila Jozani zamišljeno čelo. Z naporom in dokaj zmedena je odgovorila:
»Nemara— da... Ali poznate reetoran pri .Marietti* ?<
18
Od volje do dejanja je bil za Noela Delysla samo korak.
Ko mu je Jozana pojasnila, kdo je Mariette in da moreta moški in ženska skupaj obedovati v tem malem restoranu, ne da bi se (kdo vznemirjal zastran tega, je Dely®le vzkliknil:
»Hitro k Marietti... Ura bo precej sedem »<
»Kako? Že nocoj?...<
»Zakaj pa ne?... Premislite, če bi ponoči umrl, ne da bi bil »poznal Marietto, Ruse, valkire, vašo nemško prijateljico in tipka-rico, ki ne je poslastka... Ubogo dekle! Kaj, če bi jo povabila?... Pa ne nocoj: nocoj vas hočem imeti eamo zase. Kolika sreča!<
»Ali.. .<
»Nekje vendar morate večerjati, jaz pa tudi.. .<
»Jedli boste zelo slabo, to vam naprej povem.«
»Tako vesel sem, da ne morem slabo jesti. A vi niste zadovolj-
ni... Čutim, da ne... Hudi ste name. Kesate se, da ste mi povedali o Marietti.. .<
»Kako ste otročji! • • •<
A vendar se je Jozana nekoliko kesala svoje neprevidnosti. Ne da bi se bila bala govoric zaradi tega, ker bo večerjala v restoranu z mladim možem, ki je bil njen prijatelj in ji je izkazoval vsak-tero spoštovanje. V družbi, ki je v njej živela, se je bilo zaradi ko-legijalnega tovarištva in dolžnosti skupnega poklica izpremenilo občevanje med moškimi in ženskami, ki so se bile hote ali nehote otresle meščanskih predsodkov. Jozani se je zdelo popolnoma naravno, da je obedovala z Bersierjem ali celo s Foucartom, kadar je bila po svoji poklicni dolžnosti ob isti uri na istem kraju. Ber-sier je bil tovariš, Foucart predstojnik — torej se ni bilo za kaj spotikati... In tudi onadva sta videla v Jozani samo sodelavko, novinarko... Ko je pa nastopil Noel, se je novinarka mahoma iz-prevrgla v neverjetno plaho žensko s prevelikimi pomisleki. Vselej, kadar ji je srce velelo naprej, se je 6iloma obrzdala.
»Res je smešno.« je pomislila, premagana od svoje želje, »gospod Delysle bo mislil, da se ga bojim... ko se ne bojim nikogar. Saj nisem prenapeto dekletce; tridesetletna žena sem, svobodna žena, ki je drago plačala svoje izkušnje... Če bo treba, me bo vsaj preteklost udržala, da ee ne vdam svojim čuvstvom... Ta mož, ki mi nikoli ne reče dvorljive besede, je v meni prvič spoznal osvo-bojenko, intelektualko, živ, govoreč dokument; to ga zanima. Iz njegovega zanimanja je vzklilo prijateljstvo.. Tem bolje! Res preneumno bi bilo od mene, če bi zavrnila pošteno prijateljstvo, edino radost v svojem sedanjem življenju... Premagovala se bom in ne bom dala zaupnosti, da bi prekoračila neko mejo. Pa saj si je nikoli ne dovoljuje! Noel Delvsle ni tak neotesanec kakor Foucart...«
Privolila je.
Tisti večer se je izpolnila Noelova želja. Videl je pri Marietti
bradate Ruse, valkire v gloriji njihovih zlatih kit, gospodično Mfll-lerjevo in mršavo strojepisko. Jozani nasproti je 6edel za mizico v kotu in z velikim tekom použival zelo skromen obed Okolica ga je razvedrila in ga storila neprisiljenega in domačega
»Kako mladega me dela vse to! Zdi se mi, kakor da bi se vračal v svoja dijaška leta. Takrat sem stanoval nedaleč odtod in zahajal v restorane četrte vrste, da bi videl pesnike: Moreasa, Verlainea... Devetnajst let mi je bilo?...«
Pripovedoval je o svojih otroških letih, svoji mladosti, svoji prerano umrli materi, svojem očetu, ki ga je malokdaj videl, o nekem učitelju, ki je bil pripomogel k razvitju njegovega duha s tem, da mu je iztrebil vse predsodke. Govoril je o prijateljih iz poznejših let, o tovariših v šoli in na potovanjih, ki so bili ubrali drugačne ceste v življenju. A ženske ni omenil nobene, in Jozana se je vpraševala, ali je sploh kdaj resnično ljubil.
Ko je bila kava na mizi in so ljudje na desni in na levi že vstajali in odhajali, sta Noel in Jozana še obsedela v svojem kotu in kramljala dalje. Zunaj je deževalo; Jozana je za trenutek brez veselja pomislila na svoj prazni, hladni dom. Tako dobro ji je bilo tu na toplem, v prijazni razsvetljavi, z Noelom pred seboj. Sedel je, s komolci oprt na rdečekockasti namiznik, in s cigareto med prsti pripovedoval:
»V Florenci... Na Dunaju... V Londonu... Pet let je že tega... Sedem let bo, kar...«
Poslušala ga je, očarana od njegovega jasnega glasu, preprostih gibov in lepih oči, ki jih je časih skalila senčica otožnosti. In kadar ji je pogled zletel po moških pri sosednjih mizah, živčnih in gostobesednih Francozih, plavolasih in širokoplečih Skandinavcih, Angležih, ki je bila njih nežna polt podobna polti mladega dekleta, so 6e ji zdeli vsi bledi ali navadni, robato okorni ali po-ženščeni...
LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 6.
L XI1834
OB STOLETNICI
1. XI1934
NJENEGA OBSTOJA ODDAJA TVRDKA ©» 2. DO IO. NOVEMBRA VEČJE MNOŽINE
RAZNEGA MANUFAKTURNEGA BLAGA
PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH.
"V


Album * venec
na oder Nj. V. blagopok. kralja Aleksandra
v 5 paralelnih izdanjih z nadpisi v našem jeziku v cirilici in latinici, v francoskem, nemškem in ruskem, na umetniškem papirju, vezan, format 1*16 s 5 velikimi slikami: pokojnega kralja, kraljeve rodbine, kralja Petra n., kraljice Marije, princa Pavla in še 35 spominskih slik o delu, smrti, pogrebu Viteškega kralja Uedinitelja z geslom »Čuvali bomo Jugoslavijo, prijateljstvo Francije in vsega sveta«. Vsega 32 strani. Cena Din 15.— s poštnino. Po povzetju 7.— Din dražje. Za preprodajalce, društva, urade 25-odstotni popust. Izdajatelji: »VSESLOVANSTVO« in Ivo Vidovič, Beograd, Skadarska 10, čekovni račun Poštne hranilnice Beograd št. 56.935.
ČISTI DOBIČEK OD PRODAJE ALBUM-VEN CEV GRE V KORIST JUGOSLOVENSKIH SIROT!
HUBERTUS plašči
garantirano nepremočljivi proti dežju, snegu in zimi znamke »S O K O« od Din 130—320.
DAMSKI PLAŠČI ZNAMKE „SOKO" NAJMODERNEJŠI PARIŠKI KROJI
ROČNO DELO!
Tovarniška prodaja »SOKO« oblek
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 23.	Celovška cesta 63.
Kranj: Glavni trg 102.
šolo ljubezni,
sreče in obojestranskega zadovoljstva imenujejo
NOVI KATALOG ŠTEVILKA 3
ki vsebuje: Pripomočke za polno življenje v zakonu (za moške tn žene). Pariške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, interesantne pariške specialitete. pariške fotografije in druge razne predmete, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni! Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti Kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10-— Din (Denar ali poštne znamke). Prospekt »SALUS STANDARD« (patentirano mehanično sredstvo, izumljeno po zdravniku, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno) razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova.
Zastopstvo »Salus«, Zagreb 6, Jo., Samostanska ulica št. 11.
Zahtevajte
v lastnem interesu samo
Perma'Tex
original ameriški gum...
5 letno jamstvo.
GOSTILNIČARJI?
Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovensko
BERMET—VINO
črnino iz Praške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARINKOV,
Sremski Karlovci, Fruška gora.
, tc-^r, tfj«,	<£<*i && K-OISCfl
s	s
jH VAnAD irimirirTr	E
m
S
s s s
a s ea s
s
KADAR KUPUJETE
RADIJSKI APARAT
pazite na naslednje lastnosti, ki jih mora imeti moderen aparat:
1.	Enako čist in naraven glas za govor in glasbo.
2.	Popolno ločljivost.
3.	Sprejem vseh valov: torej poleg normalnih in dolgih še kratkih.
4.	Praktično skalo z napisnimi imeni postaj.
5.	Pripravo za tiho nastavitev (indikator, senčni merilec jakosti itd.),
6.	Samodejno Izravnavo fadingov.
Naši aparati „Radione", »Minerva", „Eumig", »Standard", „Orion" i. t. d. odgovarjajo vsem tem zahtevam. — Zahtevajte ponndbe!
reg. zadr. z o. z. v Ljubljani
MIKLOŠIČEVA CESTA 7.
9
S
i s
B9 g
5
S
SI
s s
m s s s s a a a a
s 3
s s a
m ^^EarararaisrafaafflSBaaassBafflEgBarafflisrara^
a s s a
g

„21M A"
KONJSKA STRUNA (Rosshaar)
žimo za žimnice (madrace) najboljše Kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FBANO J E 8 E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke!
PERJE
Kokošje, pur je, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, 8, 4.
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
Šivalni stroji od Din 1600.— naprej
Otroški vozički od Din 200.— naprej
Dvokolesa od Din 950.—» naprej
t Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA«
F. BATJEL, LJUBLJANA
Karlovška c. 4. Ceniki franko.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzordi »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarn arja Franc Jezeršek. — Za inaeratiri del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani