Ljubljana, četrtek 16» decembra 1943 Preis — Cena 1.— L CJpravnihvo Telefoo it w|uDi|ana, Puccinijeva ulica 9« 31-22. 31-23 31-24 laserdta. HjaeieK Ljubljana, Puccinijeva ulici i - ieleloii ?t J1-/2 do 11-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 l7k;urni «asiopsivr za oglase 12 Italije in tnovemsrvr. 1'! S. A., MILANO Kacum u iut>' lanske pokra uno pn poStno čekovnen ca vodu il 17.749, za ostale kraje It-T * t •»- sco t7ir '.onti Corr Post No 11-3118 libili mk dio careo ponedeiika Naročnina mata to e » e t n o Ln 18.—. a inozemstvo rkliučnc * »Ponedeliskun lo-crom« lit 36.90 (Iiedoiiiio t Ljubljana. Puccinijeva ulica fe. 5. — Telefoo feev 31-22 31-23. 31-24. Rokopisi * c oe vračat o. Sswj2t§ bei K£rowograd blutig abgewiesen Vcller Abwehrer!olg siidwestlich Shlobin — Verstarkte Feindan-griie bei Newel abgescblsgen — Abj|ewehrte Britenangriffe in It alien Aus dem Fiihrerhauptquartier, 15. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im AbseJmitt von Kirovvograd wurden die auf breiter Front vorgetragenen Angriffe der Sovvjets blutg abgevviesen. Deutsche Panzerverbande, von der Luftvvaffe vvirkrngsvoll unterstiitzt, gingen zu Gegenangriffen iiber, brachen den VVider-stand des Feindes und vvarfen diesen aus einšgen Einbruchsstellen. Dabe: vvurde ein voriibergehend verlorengegangener vvichti-ger Ort nordl.ch Kirovvograd zuriicker-»bort. Im Raurn nordostlich Schitomir vvarfen unsere Trunpen den starkeren Feind und braoliten ihm err.pfindliche Verluste bei. Siidivestlich Sh!-r.!iin traten die Sovv jets mit starken Infanterie- und Panzerverban-den zu dem ervvarteten Angriff an. In er-bitterten Kamnfen erzielten unsere Trup-pr n e;nen vol'en Abvvehrerfo!"-. Voriibergehend eingebroe'iene feindliche K.^mnf-grupj»en vvurden im Gegenangriff zuršek- gevvorfen. Die Sovvjets erlitten in diesem Abschnitt besonders schvvere Veritiste. Vierzig Panzer vvurden abgeschossen. Siidlich Nevvel verstarkte der Feind sei-nen Druck nach Heranfuhrung neuer Krafte vvesentlich. Auch hier vvurden die Angriffe in harten Kiimpfen abgeschla-gen, einige ortliche Einbriiche abgeriegelt. In Suditalien griff der Feind gestern an der Adriatischen Kiiste auf schmaler Front erneut an. Die Angriffe der Briten erzielten trotz starker Artallerie- und F?ie-gerunterstiitzung nur an einigen Stellen gerigen Gelandegevvinn, brachen aber sonst im Abvvehrfeuer oder im Nahkampf zusammen. Die Kampfe um die Einbruchsstellen sind noch im Gange. Ein Verband deutscher Kampf flugzeuge griff in der Nacht zum 14. Dezember den feindlichen Nachschubstiitzpunkt Bari an und erzielte Treffer in den Rafe'»an!agen. tther dem Mitte*meerra«im vvurden gestern sieben feindliche Flugzeuge abgeschossen. Sovjeti pri Klgovgradn krvavo zavrnjeni popoln obrambni uspeh jugozapadno od Žlobina — Oja-ceni sovražni napadi pri Nevelju odbita — Britanski napadi v Italiji odbiti ■tv« Sizilmv najnovejši gi Naman »t:o,1odbs« z Eenešem Stockholm. DNB M iskovski radio in Reuter objav'jata -edaj besedilo pogodbe ki sta jo sklenila Stalin in Bone? Pogodba ima šest členov, v katerih je zelo mnogo govor? o »prijateljstvu« n »povojnem sode'oa ntiju« V členu 4 k rakteriz raje to »prijateljsko sodelovanje "'ko da lamčijo »nai-elo obojestrau-. koga sto to van'a ne: c!v srr.s' :n sv ver nofiti drugega« in »ncv:oc a-nnja v notranje zadeve ci - s' o* •"• ve« Ta člen ie n« sel>n 73^ :na-či!en k r odgovarja Člehu 5 pes: dbe. ki jo je sv ;• isni s<'cn la so- icts a z b't- skimi državam Kak r ^e tud; Stalin ni držal teh b Č'." tegadelj je bi1 tud' Beneš podpiran od Moskve ker se je pač 'zkazal kot voljno orodje mostov skih boljševikov Če bi pa uspela ta pustolov-šč;na, bi boljševik prav tako oprav.li ? Bene-šem. kakor so že opiavili s števlnimi drugimi pom :gnči. kar je najbolj nazorno dokaza pri mer z baltsk m. državami, s kater m so bili prav tako »pogodbene zvezan'«. —, w - -fi Si Y2mi o?- b.v k n ., j -n ii objub. tako s? tud' gr.tovo no •t:' vezanega na zagotovila dar,a v tem P ne u • t 'Vi^of-be je z. .zna3ena s pravk-r :: n o'enom Bene-' so je tcrci zkazal - ■!: k na- bi upo.ab!;cn v-,c'e: tedaj n rebn-.; pr idba na i nr JO.thc - n vrt.; /■ r, d ke 7, O-cv-Ii 21 na ! maso c tsk ■ v ad( r n z as re ron one de Evrope cJa b' utr S'a''n . kot jc b i šc v češkoslovaški ^'■•■'f -p yGa DOuVZfl d » ■ i •. '--o :.šs . . (""•■••rl ■ • 'čno ladjo pr- zaokroža-in čc"ki narod pa lahko ^anje emigrantskega po-nne namere Stalina, ker vojske, ki bo skrbela, da n ičrti ne bodo prekora D ■■?. DNB i'isk .v : . per:i z m; • skim »sklepom pogodbe«.- k< ga ozna čuje kot prav > »i bo alno-msikšrsiično m-hina-cijo« v /' žn vojni prot- Iv repi Da so danes emigrant' priprav!-cn na s'eherno sramotno delo v. jim nud zgo!: na;man še uponie. da bode r< ovno me'- kako vlogo, jc popoln ma jasno pripominja list »Gardista« in nadaljuje da ne bo s tenr poJit'k- ki .so že ••di«ra;: svoj' vlogo o h katerim sp'da tud Boneš. zgrajen nova Fvrona Le-t danos sa:no pomaga o ustvarjati zmedo in boljševiz3cijo celine. Za- Stockholm, 14. dec. DNB Reuter objavlja poročilo moskovskega .adra, po katerem je sovjetska vlada sklenila, da pošlje vojaško misijo k tolovajskemu poglavarju T lu. Ta sklep je bil sporo "en v possbni izjavi ljudskega komisarjata za zunanje zadele. O-*'p oš' jatev voj°čke misi4e je drs1odno nadaljevanje por^iks, ki jo zasleduje Kre-melj s svomv s/ .kami na Balkanu Moteni ko je bil to-iovajski p-glavar T to imenovan za boljševiškega maršala, bo sedaj njegovi pravkar v ž vljenje poklicani boljševiški vladi postavljeno ob stran bo! ševišlco vrhovno poveljstvo. Na ta način pozkuša boljševizem za kcr.-ik napredovat' v svojih boljševiS1;''- r.tr-: >':h upornikov. Po daljšem oklevanju so s? v Moskvi le odločili, da so proglasili tolovajsko podjetje Tita-Broza kot svojo stvar, kai je bilo v T-stalem že vsakomur dovolj jasno. Da tembolj utrdijo svojo zo odprl- oč' mar-^;komu, ki si je doslej delal napačne utvare. Fuhrerjev glavni stan, 15. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V odseku pri Kirovgradu so bili krvavo zavrnjeni na široki fronti izvedeni sovjetski napadi. Nemški okJopnšškj oddelki, KJ jih je uspešno podpiralo letalstvo, so predli v protinapade, zlomili sovražnikov odpor in ga vrgli iz nekaterih vdornifa mest. Pn tem je bil ponovno osvojen začasno izgubljen važen kraj severno od Kirovgrada Severnovzhodno od žitom i ra so vrgle naše čete močnejšega sovražnika nazaj in »o mu prizadele občutne izgube. Južnozapadno od žlobina so pričeli močni sovjetski pohotni in oklopniškj oddelki s pričakovanim napadom. V ogorčenih jih so dosegle naše čete popoln obrambni uspeh. Sovražnikove bojne skupine, ki so mimogrede vdrle, so bile v protinapadu vržene nazaj. Sovjetske čete so v tem odseku utrpele posebno težke izgube. 40 oklopnikov je bilo uničenih. Južno od Nevelja je po dovozu novih sil sovražnik bistveno ojačil svoj pr»t;sk. Tudi tukaj so bili napadi v hudih boj*h odbiti, nekateri krajevni vdori pa zajezeni. V južni Italiji je včeraj sovražnik ponovno napadal na ozki fronti ob jadranski obaJi. Angleški napadi so navzlic močni topniški in letalski podpori dosegli zgolj na nekaterih mestih majhne osvojitve ozemlja, sicer pa so propadli v obrambnem ognju ali boju iz bližine. Boji za vdore so še v teku Oddelek nemških bojnih letal je napadel v noči na 14. decembra sovražnikovo oskrbovalno oporišče Bari in dosegel zadetke nr> pristan iških napravah. Nad Sredozemljem je bilo včeraj sestreljenih 7 sovražnikovih letal. Vircko ccllkcvanje Fiihrerjev glavni stan, 15. dec. Di.B. Fiihrer je podelil Adalbertu Schulzu, polkovniku m poveljniku oklopniškega polka kot 9. vojaku nemške vojske hrastov l st z meč: in briljanti k viteškemu križcu Železnega kr ža. Polkovnik Schulz je bil r"jen i. 1903. v Borl nu. Od i 1928 d?l~e je služP pri policiji, 1. 1935 pa je bi sprejet kot poroč- nik v oddelek oklopniških lovcev nemške vojske. Od januarja letošnjega leta poveljuje svojemu oklopaiškemu polku, ki spada v sedmo oklepno divizijo, katere poveljnik je generalni major von Manteu-fel. Ta divizija je bila že trikrat pohvaljena v nemškem vojnem poročilu in vedno je bil poleg njenega poveljnika tudi po! kovnik Schulz bistveno udeležen pri nje ni h uspehih. Po sovražnem vdoru v nemško obrambno črto ob Dnjepru severno od Kijeva, gre predvsem posegu polkovnika Schulza zahvala, da je bil preprečen prodor sovjetske orenz:vne armade. Z žilavo obrambo m s številnimi protlsunkj je vedno znova zadržal sovražne napadalne kl:ne, jih oslabil tn jih večkrat razbil. Zato ima mnogo zaslug, da se je razbila boljševi-ška ofenziva pri Kijevu ter da je prišlo nemško vodstvo v možnost, da sovražniku s protinapadom iztrga bistvene odseke pridobljenega ozemlja. V tej protiofenzivi je polkovnik Schulz neke noči na lastno pest izvedel »anosen nanad na cesto Kijev — 2itc-mlr, najvažnejšo oskrbovalno zvezo sovražnika in je na ta način popolnoma zavrl njegovo oskibo. V dveh drugih dneh je zopet s 4 lastnimi cklopniki uničil 26 težkih in najtežjih sovražnic oklopnih voz. Polkovnik Schulz je bil šfrikrat ranjen. V dolgih letih svejega vojaškega življenja se je razvil v sijajnega oklopniškega poveljnika, ki stoji vedno na čelu svojega oddelka m ki s svojim neposrednim posegom in s svojo osebnostjo odloč lno vpliva na vse vojevanje. Dosedanja odlikovanja od viteškega križca do hrastovih l'stov z meči so bila sedaj kronana s tem najvišjim nemškim odlik "van jem. Fuhrerjev glavni stan, 14. dec. DNB. Dne 8. decembra je Fiihrer podelil hrastove liste k viteškemu kr 2cu Železnega križa rumunskemu generalnemu majorju Corneliju Teordoriniu, pod čigar pov3'i-stvom so oddelki 6. rumunske konjeniške d:vizije s podporo nemškega težkega orožja in nemšk h rumunsk!h 'n hrvatskih letalcev razbili sovjetsko mostišče južno od Kerča. Zapoved trenutka Seuaoji položaj zauteva od naaega naroda strnitev vseh treznih in poštenih ljudi v enotno bojno črto proti komunizmu, ki* se je zarotil, da pahne Slovence v pogubo. Spričo tega spoznanja je treba, da opustimo vse, kar nas je kdajkoli ločilo, da podredimo vse svoje nazore političnega in svetovnonazorskega značaja ter vse svoje osebne ali skupinske interese zapovedi trenutka, ki nam neizprosno nalaga na jo. loč. nejši boj proti komunizmu, boj za rešitev in ohran tev slovenskega naroda. Združiti moramo vse tvorne sile našega ljudstva, prepojiti moramo njegove vrste s spoznanjem, da gre to pot doslovno za obstoj in za golo življenje nas vseh, ter prekaliti voljo za odpor v smislu domobranskega gesla: Narod naš umreti noče! Temna zakotja so izbruhn la podle zločince, ki z naslado more in požiga jo ter širijo nepopisno nesrečo po naši deželi. Proti tem podivjancem mora strnjeno vstati vsa domoljubna javnost ter z vsemi sreds-vi zavreti njih pogubno gonjo. Potrpežljivost, neodločnost ali celo brezbrižnost so opogumila velike dele prebivalstva tega našega največjega sovražnika, stopnjevale nje~ov bes do viška in mu drjale potuho, da se je razmahnil. Da popravimo zamujeno, se moramo tokoj s podvojeno silo lotiril dela, brez oklev nja sprejeti vsiljeno nam borbo ter cdloono sto-p ti na branik narodovih življenjskih interesov. Zapoved trenutka se glas*: Vsi na plan, vsi na branik slovenstva, njegovih svetinj in izroči! Vsi v boj proti komunizmu! St Efe&cvcna gcvrru v spadnj! zgrnile" Dclgs ]: pot anglosaških Im^erljallstov JHzpomld m^mmki minister © Vojna prehaja v Azi'ji m Evropi v odločilno stanje Tokio. 13 dec (Vzhodnoazijska služba DNB.) Mornariški minister admiral š mu da je podal uredniku DNBja v Tckiju izjavo c vojaških dogodkih na pacifi.-kem bojišču in je ob tej pr i k- za obletnico vojaške zveze med Nemčijo, Japonsko m Italijo podal zanimiv pregled vojaškega položaja s stališča japonske mornarice. Admiral S;mana je pedal sliko poteka ;n pomena dosedanjih bojev ter je poudaril, da je sedaj sovražnik prisiljen operirati v območju močnega japonskega letalstva, čigar oporišča leže ali na samem Bougainviliu ab pa na B's-marekovem arbrpiu. Zaradi tega so morali Američani v nasprotju s prejšnjo taktiko uporabiti številna »plavajoča letalska opori ča« to rej nosilke letal, n s0 tako s pomočjo velikega števila teh ladij skušali dobiti letal&ko premoč nad Bousa nviilom To je vzrok, zakaj so se vedno znma pojavljale v vodovju ekrog otoka Bouoainviila zel<. močni sovražnikovi od-de!V: nosdk letal boin h ladii prevoznih ladi' itd Japonsko letaLstv, pa je bilo na te do godke nrior.1 vi ieno Tu je znova pokazalo svojo traclic:ona'no borbenost in je uničilo brodovje sovr'žmh nosik letal. je šestkrat vedno znova trdovratne napadajo V nada'jnjem razgovoru je mornariški minister poda' prehod ve;ikih uspehov japonske vojske v zadnjih 'ednih Ce pomislimo je de jal Š mada. da so t: siiajn: usnehj p< večin' pcsled:ca nastopa torpednih letal potem mo ramo upravičene trditi, da je torpedno letalstvo popolnoma jzpremenil0 vodstvo modem-, mornarske vojne. Amerrk; voditelji so sicer znali vedno znova prikrt: svojemu narodu ofiromne ;zgvbe. k. jih je doživela ameriška mornarica v boju v Japonsko n objavili na primeT hud poraz pri Pear Harbourju popolnoma odkrito šele po enem letu Enako mktikr. uporabbaio Američan- tud seda- glede vel:kih izgub v bitkah pr- Bougainviliu n pr Gilbertoverr otočju Ko je nreše' posovct naposled na podmornice. je zjrivi■ ^imada da ie prepričan, da bt to orožje še nadalje imelo važno vlogo pr razbijanju sovražne blokade n potapljanju la dij Zlasti nenrke podmornice, je poudaril admiral, se lahko ponašajo s sijajnimi uspehi. Zato lahko z napetostjo pričakujemo nadalj-nje juna'ke podvige podmo-rn-ic Vsekakor sem prepr čan, da bodr nemške podmornice tudi v bodoče zelo akt-vne 'n da bodo imele mnogo uspehov Na vsak način bc tudi Japonska v podmorniški vojni najtesneje sodelovala z Nemčijo. Ob zaključku lahko ugotovimo, je dejal Ši-manda. da prehaja vojna tako v vzhodni Aziji kakor v Evropi s sedanrm novim vojnim letom v odločilni stadij Z'ast naši sovražniki morajo ugotoviti, da sc nj:hovi narod: vedno boli nemirni m temu primemo siti vojne. Globoko sem prepričan, da br»ta Japonska 'n Nemčija v tesnem tovarištvu v orožju dosegli onostransko obak. zmage. 13 euKgki!?$kih divizij uničenih Tokio, 12. dec. DNB Kakor javlja glavni stan japonske eksped cijske vo ske v osrednji Kitajski, so japonske čete uničile ns tem področju v nekaj več kakor enem mesecu od pričetka operacij 13 čungk-n-ških k tajskih div zij in razrušile vojaške naprave v okolici Cangtena. Izgube ameriških vojnih sil ženeva, 12. dec. DNB. Amerišk: vojni n-formacijski urad je objavil, da so izgubile ameriške vojne s:le od izbruha vojne skupno 129.422 mož. Od teh jih -e padlo 28 187 ranjenih pa je 39.974 in pogrešanih 32.833. V tem je vključen h 1662 mož, ki so umrli v taboriščih za vojne ujetnike. Vojno ministrstvo je objavilo skupno izgubo 97 tis:č 77 mož in sicer 14 919 padlih, 34.164 ranjenih, 23.814 pogreš~n;h in 24.180 zajetih. Mornariško ministrstvo je objavho Izgubo 32 345 mož in sicer 13.268 padlih, 5810 ran enih in 9019 pogrešanih, medtem ko j h je bilo 4248 zajet'h. RerHn. 15 dec. DNB D p'omrtski dopisnik DNBja dr S cgfried Hor naz va včerajšnji Edcncv 20vor v spodnji zbom:c; »okv rno poročilo v renorterskem slosu« Horn piše- Kaj bistven : novega nam tud' to blogozveneče poročilo n povedalo Ed^.-n se je drža' okvira uradu h zjav korferenesh. ki i:m pnp suje svetovne; zffo lr,v'nsk; pomen Eden ima tozadevno prav. saj dejansko v Moskvi Ka»m »n Teheranu n- o odločali o usodi Evrope ali vrh od'-) e Azije ker so za to pristojne droge sile onč o zključitvi Ve'ke Britan:je kot so dlr.o-.^ooeif a!: ce'o g'avnegi čin''t'lja na teh podroorh To. kar se ie n-:oe'o v Mo~kvi. s- ic nadalic- alo in ko oalo v Teheranu, kakor Fdon sam priznava Formula o sode^/anju. k' jo tok., -^avi. se sTas:: Britansko D©puš'anje pred sovietsk mi rk5ninz;;'k mi že'iami na eni stran1 !n pred ameri'kimi žeijam' na drug'" stra-n; Edenr.va izva:a"ia o tem': Jugoslavija in Grč ja. šc bo'j pa n;egov molk o s sovietsko-če"ko poffodbo ustvarjenem n lož'ju v srcdn;i Evropi kažota. da je bila Evropa ki p pos e"a E^en nekak liričen nos'c?viln' nezdrav, od Anglije že odpisana Zato je loG:čno. da ni bilo nikakega govora o Franciji ket bodoči velesili, temveč le še o narodu, ki se bo verjetno opomogel od težkih udarcev zadnph let Vse to potriuje senzacijonalno iz'aw> južnoafri:kc«a min. predsednika Smutsa k; jo je hotel Attlee zaman nekol'ko omiliti Glede simpatij Ang'ije s trpečo Francijo, naj opozorimo le na neprestane britanske teroristične naoade na francoska mesta ip na njihovo preb varstvo, pač pa moramo soglašati z Edenovim opozorilom ki svari pred lahkovernim optimizmom pr presoji položaia Nikdar nismo namreč dvomil', da bo treba po zkuse napada na evropsko ali vzhod- noaz;jsko trdn;avo plačat s tako velikimi člo-ve kim in tv. i-nimi žrtvami, da so sedanj: boji na nekaterih zunanjih u'rdbah prava otroka igra v pr meri s tem, kar bo prišlo Na Ede-nov znova objavljen sklep, da je treba Evropo in vzhodno Az jo z vsem sredstvi ;n za vsako ceno spraviti ob tla. pa pravimo samo: »It's a Iona vvav to Tipperary«. (»Dolga je pot v T p pera-v« ) E^en o tejih v ItaCfi Arislerdam. 13 dec DNB Zunan; minister Eden je dejal v svoiem včerajšnjem govoru o bojih v Italij. da mora priznari da napredovanje zavezn:-k h armad v tretjem in četrtem mesecu vojnoga pohoda »res m naredilo take pozornost zbujajoče poti« kakor v prvih dveh mesec h Eden je to razlaga! s tem. da je b lc seda i doseženo na ožje mesto italijanskega polotoka, -n s cer tam, kjer se Ape-nin raztegajo sltoraj od obale do obae K;er ni gora. stopajo na njihovo mesto naras'e r ke. Nemci pa znajo vse te prednosti presneto dobro Izkoristiti. Eden o ais^rMl! izgubah v Italiji Amsterdam. 14 dec DNB Kakor javlja angleška poročevalska služba, je Eden objavil danes v spodnji zbornici ang eške in amer ke izgube v bojih v Italiji Po Edenov;h podatk;h so izgubili Angleži od dneva izkrcanja do 23. novembra 3212 padi h. 9709 ranjenih tn 3153 pogrešanih skupno torej 16.074 mož. V istem času pa znašajo 'zgube Američanov 1603 padlih, 6361 ranjenih in 2685 pogrešanih, skupno torej 10.649 mož Angleški th?c o Chgrdf llu nekdaj in sedaj žrtve potresa v Turčiji Antakya, 14 dec DNB Minister zt zdravstvo je pred veliko narodno skupščino objavil da je pri zadnjem potresu v severnovzhodm AnatoJiji izgubilo življenje 4016 oseb, 4471 pa je b io ranjenih. 24.000 hiš je bilo porušen;h. ženeva. 15 dec. D*"TT3 Pod naslovom »Ka- Chureh'11 resnično misli 0 S vjot h« prin ša ang>šk: tednik »Nevv Leader* zanimiv članek v katerem pravi med dru-g m. da ni noben polit k tako često menjal političnega konja kakor Churchill k( iela polit ko z gotovim smotrnim einičvm pre-udark m Obdarjen je namreč z darom »praz^eg- eovoričenjac jn lahko en^ko govor' o kem bojevniku StaPnu« kakor o »hVdookrvnem in brezsrčnem komun1-stu« L'st vprašuje, kako dolg^ bo Chur-chiF še eovoril bol^ševikom prijazno. Bili so namreč časi. v katerih ri b!l zarad- angleške st ske primoran, da skriv? svoje resnično prepričanje. In ko je govoril o j>slab-'h in podi h moskovsk:h morilcih« še 1. 1941 je popolnoma nedvoumno ugotovil: »N-'hče ni b'l vztrajne'ši nasprotnik komunizma v zadnjih 25 letih, kakor jaz Nikdar ne bom zar'kal n:fci ene besede, ki sem jo takrnt govoril«. »New Leader« vprašuje, katerih besed se Church il resnično drži. V nekem londonskem govoru 4e 1 1919 izjavil: »Izmed vseh strahovlad v zgodovini je boljševiška najhuiša najbolj uničujoča in na bolj pon:žujoča. Zato je zgolj prevar- in laž če trdimo, da ni mnogo hu-dobnejša kakor nemšk: militarizem.« Nekaj mesecev kasneje je nazvai boljševike »podlo kombinacijo kriminalnosti ;n ropar skega instinkta«, in po nekaj letih 1e odgovoril »Rusija je z"Strupljena. okužena polna revšč'ne, njene oborožene horde ne bi hotele le vse un!č'ti z bajoneti in s topovi, temveč bi spustile na človeStvo tudi ro'e legarjevih bacilov, da bi ga umor*le ter bi mu obesile politična načela, ki bi un'čila zfravje In duše ee^ih narodov t Chureh'11 svoj;h nazorov ni menj 1 do konca januarja leta 1940 ter je še takrat govoril o vojaški nesposobnost rdeče armade 'n rdečega letalstva« Menil je, da »vs k lahko spozna kako razkraja komunizem narodovo dušo. kako narod v miru ponižuje in ga dela l čnega in kako ga p-divja ter kako gnusnega in nemogočega ga naredi med vojno.« Lahko smatramo nadaljuje »New Lea-ier«. da Chuich'11 ne bo n čes r preklical- niti ne bo spremen 1 svo--e junija 1. 1926 izrečene želje: »Hote! bi še doživeti dan, v katerem bo nadvladala v Rusiji kultiv:rana vlada, ali pa b"mo končali s sedanjo hin vščino ter ne bomo več vzdrževali prijateljskih odnosov z ljudmi, ki ne misi jo na n'č drugega, kakor na naš padec«. Med leti 1918 in 1940 je Churchill, kakor pripominja »New Lea-er«. storil vse. kar je bilo v njegovi moč . da h' povzroč 1 vojno med Anglijo in Sovjetsko zvezo. V dobi angleškega intervencionizma nosi glavno odgovornost za izdatke 100 mTjonov funtov šterlingov za podporo proti-revoluciorar em. Do 1. 1940 je staino miniral angleško-sovjetskoruski sporazum in je bil tega leta brez dvoma za vojaški nap d na Sovjetsko Rusijo. Churchill je pač tipičn zastopn k onega razreda ki je sprožil proti Sovjetski Rusiji in proti komunizmu tako kampanjo da je »Goebbels ni nikol! prekos 1«. Moramo se le čuditi ita-ko slab je čleveški spomin. Ali pa vse to sploh smemo pozabiti, če im? mo vrhu re-ga še Churchillovo zagotovilo, da ne oo ničesar preklical?« vprašuje ob koncu angleški l'st Kcsn"!ia velja ds terbe n~z*3mljena Žemva. 14. dec DNB »Dai.y Express« prihaja v primerjanju prve svetovne vojne s sedanjo do znač;ln h zaključkov. List piše. da angle:ki material ljud; pri izmen, k jo zavzema vojna, še daleč ne zadošča. Vojska je vedno bolj razde jena med Daljnim vzhodom in Evropo' Če si ogledamo nemški položaj v letu 1918. potem pridemo do ugotovitve, da tedaj ni ime'o deavstvo v obcrcž:tvenih tovarnah kakor tud ne vodilni državn ki potrebne volje do boja, narod sam pa je bil blizu popolnemu izs*T2dan;u. V nasprotju s temi razmeranv pa stoji danes pretežni del nenrke vojske na vzhodu in še vedno n: b'l premagan Nemčija je popolnoma zmožna, da proizvaja vse. kar potrebuje frenta, in nemški narod danes ne strada. Tudi n nikakih dokazov, da bi trpe'a mora'a nem "kesa naroda. Vzlic šririm letom in po! vojne sta Fiihrer in narod ohranila svojo voljo do boja. Budomišlja New Vor k 14 dec DNB. List »Wash-ngtcn i?ost« piše 12. novembra v uvodn ku pod naslovom »Časovna določitev ultimata«: »V mnogih krogih vlada razočaranje, ker niso Roosevelt. Church:ll m Stalin naslovil5 nemškemu narodu uit mata z zahtevo, da se reši n-cijev in od!cž: orožje. Takšen diplomatski skupn- napad je bil sicer pričakovan, toda dejstvo. da n: b i izvršen, ne pomeni že. da na teheranski konferenci ne b o tem debatirali ali da se ne bi zedinili v tem pogledu. Dejstvo je. če se hoče s tak nim ultimatom doseči zaželeni uč nek. da mera b;ti izvršen ob ugodnejšem času Zavezn ki predirajo na vseh frontah, toda zaradi vremenskih razmer in drugih okolnost1 gredo le počasi naprej Zavezniki so še stotine ki'ometrov oddaljen5 od Beil na. Tempo vojašk:h akcij bo sicer verjetno v nekaj mesec h radikalno narastel. V tem primeru se bo pritisk v notranjost' Recha hitro ojač'1. Ultimat v času. ko bodo zavezniki dokončno lahko podvzeli odločen sunek, bo imel veliko večjo vrednost. Z drug:mi besedam": diplomatska ofenziva proti Reichu bo verjetno tedaj najbolj učinkovita, ko bo ped-vzeta istočasno z napadom velike izmere. k? se pripravlja, kakor je bilo že na teheranski konferenci nanvgnjeno. bodo pr^djani v Rusijo? Rim, 15. dec. DNB. Južno talijanski otroci v starosti od 4 do 15 let, katerih starše so angloameriške okupacijske oblasti pozvale na c'elo in prepeljale v Anglijo, Kanado, v Zedinje-e države :n n? Aljasko, naj bi bil: sedaj na predlog zastopnika Sovjetske zveze v tako zvani ital janski komisiji poslani v Sovjetsko zvezo. S tem grczotn:m načrtom p-navl-ajo bo'jševiki. kakor pripominja nemš,':i radio, njihovo že v španski državi j o irski vojni uporahlie-o metodo le v mnogo š'rš3m ob-F-gu. Enako kakor svoj čas nesrečn-i šoan-ski otroc'. naj bi seda-: šli otroci 'talijan-skih delavcev v Sovjet-ko zvezo kjer bi bili v tamk jšnjih zavdlh vzgo eni v ko-mun'st čnem duhu ter bi se na ta način sistematsko o^tuj li svojim staršem, domovini in veri. R!mski radio protestira z naj-ostreišinr besedami proti temu revenet-nemu barbarstvu pri katerem so sok*- vi tudi Angloameričani. fr^^zcipstveiai Antakya, 13. dec DI-TB Iz nekega pobila lista »Palestina Po~t« iz Addis Abe-be je razvidno, da ni"ta v n^sameznih ministrstvih abe-^inske vlade le po dva britanska. temveč tudi dva ame-iška »cve- tovoloa« ki frle^ati ^voii^a bHtanskima tovarišema na or^tp. Tak- Rn^a^ci ne morein brez ameriškega nadzorstva ničesar storiti Rim. 14. dec DNB R'mska poročevalska ageneria »Corrensn^ndenza« javlja, da ie Neguš popolnoma resno sporočil v An^liio da se hoč~ d"ti no koncu voine znova kronati na Kanftolu v Rimu. To fpntasfčno zahtevo utemeMuje abes:nski sužen^ki s-osnodar d" bo^e na ta način hiti i^JSim^ovan za evndo ki jo ie doživel z italijansko zasedbo svoje dežele. Razpršena krdela V dosedaj objavljenih člankih, sestavljenih po zanesljivih pričevanjih iz komunističnih krempljev rešenih prisilnih mobilizlrancev in ujetnikov, so bili poleg nesposobnosti in brezvestnostl komunističnih komandantov in politkomisarjev že parkrat prikazani tudi silni udarci, ki so jih komunistična krdela utrpela zaradi nemške očiščevalne akcije v drugI polovici oktobra. Naj sledi o tem v naslednjem še nekaj opazovanj in ngotovitev. »Razglednik Jutra" je Izšel in ga naročniki, ki pridejo sami ponj, lahko dvignejo v upravi »Jutra«, ostalim pa bo v naslednjih dneh dostavljen, kakor so to navedli v naročilnici. V predaji znaša cena Razglednlkis 35 Er Oborožene komunistične edinice so bile po nemških kolonah že takoj v prvih dneh njihove očiščevalrie akcije razbile in razpršene. Niti en bataljon, kaj šele »brigada« nista ostala skupaj. Kakor hitro se je pokazalo, da gre zares, je večina brigad-nih in tudi bataljonskih »štabov« zapustila nsvarnj teren ter prepustila svoje edinice njihovi usodi. Prebili So se deloma v Gorjance, deloma v kočevske hribe. S področja med Novim mestom in Kostanjevico se je skušal del edinic izrrazati pr;ko vzhodnega dela Gorjancev in Zum-beri.:a tudi na Hrvat-ko. Ali jim je to uspelo ali ne in kaka je bila njihova nadel i a usoda, o tem niso prišle nikake Vesti. nVrhovni komandanti" zbirajo razkropljeno čredo Ko je šol najhujši vihar očiščevalne akcije mimo. so se komunistični vodtelji počasi zopet pričeli pojavljati iz svojih skri-vslišč ter zbirati razkropljene skupine. Kako so bile pr^jšnj? edinice razbite, in razpršene, je najboljši do' az dejstvo. da so opustili misel na obnovo starih bataljonov in brigad ker so se njih deli razpisali daleč narazen v vse vetrove. Začeli s-; za^o »brigade«, bataljone in tudi čete formirati kar na novo. Vse gruče in skupine, ki so bile blizu kraja, kjer se je pojavil kak »štab«, so bile potegnjene k njemu in so iz njih sestavili »bataljon« ali »b irado«. Med sosednimi štabi je pr'šlo zar.- di tega večkrat do ostrih sporov Kako katastrofalen je bi! po'ožaj za ko rvn" čno »ro'sfco« kaže tudi okoljše na, da so se dela za vzpostavitev zvez mod fr?':: . p'jenimi krdeli in dela za novo formi :e oddelkov letili osebno sami člani »glavnega poveljstva«, ki se prej skoro niso nikjer pokazali, pa komandanti »brigad« in »divizij«. Ob robu kočevskih gozdov7 je n. pr. iskal in zbiral razpršene skupine neki Stane Rozman, o k?t:rem so poprej pravili, da je eden vrhovnih, če ne sam vrhovni komandant tolovajskih krdel v Sloveniji. Številni pzhzgl pffsilsslh tni feiSSa.raiicev Pri novem formiranju komunističnih edinic se je šele p.av pokazalo, kako hude so bile njihove izgube. Ni bilo menda odri 'i. a. ki ne bi bil izgubil najmanj polovico svojega »moštva«. »Brigade« so se sk- čile v skromne kompanije, o »divizijah« pa so sploh nehali govoriti. Visoke so V!o že krvave izgube same. izgube na mrtvih in ranjenih Enake ali rr.orda še več;e oa so bile tudi izgube zaradi po-b priMlnih m-biiizirancev. Mnogi med temi so porab li priliko zmede »v tolovoj-kr1olih ob pojavu nemških čet. da so so rešili strahovan^a »pcrtijcev«. Onim k te im to ni uspelo, se ie nudila prilž r 1 v na?'ednjih dneh ker je s koman c • -f-' in poiltkomi~arii pobegnila od e 'i-n;r tudi veoi^a drug'h partijcev. tako da je za neka i časa popustil neznosni teror r~d mobiliziranci. Ti so izrabili to priliko v n-r^icah Kdor ie bil blizu d ma jo je ubral tla drugi so odšli kar na si eno srečo, mnogi pa so se podali k najbližjim T:< tH1, o HisHovih grožnjah Euk rešta, 14. dec. DNB Rumuniji namenja: e grožnje ameriškega zunanjega ministra Hulla označuje rumunski tisk v sp ojnem kot brezplodno ž včno vojno. »Ca-p tala« jih naziva posle olce in rezultat neuspeha, ki so ga doživeli z vezn ki v Teheranu in v Kaira. »Curentul« govori o ps holeški bombi proti Nemčij in njen'm zaveznikom, »Poporul« pa pedčrtuje, da spadajo k agitacijski ofenzivi zavezn kov. »Viatza« p še: »Mr Hull se je obrnil na Rumunijo, M džarsko in Bolgarijo ter j m dejal, naj se umaknejo iz vojne, kajt; sicer. .. tu moramo vprašati: Kaj sicer? S čim lahko grozi Mr. Hult tem trem državam? Menda ne s tem da bodo v primeru če ne bodo hotele kap tulirat', prepuščene sovjetskemu imperial zrnu- ne da bi imele v žepu ar g1 o a mer ško jamstvo Da bo položaj tak, je postalo jasno, odkar je prišla jugoslovanska em grantska vil ja . b sv^jo veljavo in je pestala Ang ija naklonjena režimu Ribar-T to. Mr. Huil ne zahteva torej cd narodov evropskega ju?;ovzh~d n č več in nič manj kakor to, da naj izvr-še svoj samomor. In kaj uprav.ču.e Hu .a, da to zahteva? Splošni vojaški položaj 7. j-brže ne Ta tudi Rooseveita n Churc.iila ni uprav čil, da sta v Kairu po japonskh zmagah n- južnem Pacifiku govor'la o japonski kapitulaciji. Odgovor na zjave Hut-ia je dal že v naprej v svojem govoru zunanji minister Ribbentrop: Naj le pridejo! Mi stoj mo na straži in bomo naš m so-vraž ikem pripravili vroč sprejem!« Turško mnenje o pogojih trajnega s^ru Carigrad, 14. dec. DNB. »Džumhurijet« se bavi z najnovejšim »Timesovim« člankom o Smutsovem govoru in polemizira prot. evropski hegemoniji Anglije in Rusije. List pravi, da bodo ustvarjenj pogoji za trajen mir šele takrat, ko ne bo več ideje o nadvladi in ko bo vse prevzelo prepričanje, da ne sme biti po vojni med zmagovalci in premaganci nikake razlike. Židovska p?narejevalnica potisJB listov v Russiiuniji Bukarešta, 11. dec. DNB. Rumunska policija je prijela in izroč la sodišču skupino ž;do/, ki so ponarejali potne liste. Podjetni ždje so pobrali od svojih plemenskih tovarišev vsote od poldrugega do treh milijonov lejev zato, da bi jim preskrbel' dovoljenje za potovanje v kako nevtralno državo. KeT tega niso moglj doseči po redni poti, so viza enostavno ponarejali. VeFk požiar v Madridu Madrid, lO.^dec. DNB. V Madridu se je v četrtek zjutraj zaždn0 potreben. Nadalje je podčrtal tudi vladne ukrepe proti siol^no naraščajoči c!rn«inn. Letošnja žetev je namreč vr gla le 520.000 ton na mestu 7—800.000 ton kakor so pričakovali. Ta količina bi sicer zadoščala za domačo uporaba, vendar pa je vlada pričela o^gajania z Rumunijo. ya bi še iz nje uvozila nekaj žita v Turčiio. Boji s teroristi v Dalmaciji Berlin, 15. dec. DNB. Včeraj je bil pri otoku Pagu s streli obalne baterije potopljen ižkrcevaJni čoln teror's'ičmh tolp, ki se je skušal približati. Vsled t"ga so ostali čolni, ki so si enako prizadeval, dia bi dosegli otok, takoj nato pobegnri.il. Naro£?te se na romane DOBRE KNJIGE Zimska pomoč Iz pisarne odbora za Zimsko pomoč smo prejeli: Prvi med odvetniki, ki je daroval za Zimsko pomoč, je bil dr. Ivan Tavčar z zneskom 5000 lir. Prvi med uradi Šefa pokrajinske uprave, ki je poslal za Zimsko pomoč, je bil urad uslužbencev za civilno motorizacijo z zneskom 205 lir. Za informacije glede Zimske pom či kličite: 47-71 (int. 44): Prostori Zimske pomoči so v PuceHije vi ulici 9/1, levo. Denarne prispevke pošiliajte č-k"--nih položnicah na »Pokrajinsk zavod — Zimska pomoč — ček. rsč. 16.530«! Obvestila Rdečega križa Glavna pisarna in poizvedovalni lek Slov. Rdečega k.iža sta se pre elita iz Nar. d-noga doma v p ostore bvšega Banco di Roma (prej češke Lndu:t i a.1 ne banke) na vogali Marijinega t.ga in št. Poterske ceste. Stranke se spre em a.i o v uradn ih urah od 8—12 dopo'dne. Odlelck za podpore p 'ovratnikom poslu "'e še na a'je na Gosposvetski cesti št. 2/11., post." j a za prvo pomoč pa na glavnem kolodvoru. Of kritja o anglosaškem barbarstvu v Italiji Milan, 14. dec. DNB. Badoglijev radio le objavil naslednji razg as: »Odškodn na se bo plačevala samo ?a rope, izvršene po 8. septembru, kajti pre: je b la It lija »sovražna država«. Za smrtne primere in telesne peškoibe, ki so nastali v zvezi s plenitvami, ne "bo dara ni-kaka odškodnina, ker se predv deva, da je v teh primerih civ:lno prebivalstvo nudilo odpor.« Ta razglas ki je bil objavljen očividr.o na željo angloameriških okupac jskih oma-sti. je zelo znač:len. V pol tičnih Krogih severne Italije pripominjajo, da je to javno priznanje, da so bile tufi po B doglije- vi kapitulaciji plen tve. Mislijo, da 30 bile prav pogoste, če se moiajo z njimi pečati pred vso javnostjo. Za" rnivo je .ud: angleško priznanje, da se .a oko v sovraJni deželi brez ni: dal;'nj!h posledic pleni. Tudi smrtni primeri in teles ie pošnn,-.be. ki so se dogajale ob teh plea.tvah ne doJo pr; 0-met raz skavanj. OČ". "idno so bile človeške žrlve preštcvilns. Barbarstvo Angležev Berlin, 15. dec. DNB. V p-p.l anskh urah 13. decembra so britanski brzi čo ni napadli na Egejal-em morju grške jadrnice in so eno izmed n"h potopili. Na civilno posadko so olvorili biitan_ki čolni hud ogenj iz strojnic, da so moc-ali vse kasneje rešene moaaaairje pre^el-ati zaial ran v neko pristaniško bolnišnico. Kcoioslzem rrkrara za obnovo Kitajske Tokio, 14. dec. (Vzhodnoazijska služba DNB). List »Hotch: Shinbun« opozarja v uvodniku na komunistično nevarnost v severni Kitajski in jo označu e ket r k ra-:o za obnovo nove K tajske. List ugotavlja, da je zmotno misliti, da je po razpustu ko-minterne popustila komunistčna aktivnost v čungkinšk' Kitajski ali pa celo pre-neh'"la. Zadnji očiščevalni boji sredi septembra v severni Kitajski pa so zlomTi obe glavr.i fronti rdečega rež ma Yenana, ugotavlja list, ki bi naj odprli pot boljševizi-ranju notranje Mongolske in Mandžukucja. Kratke vesti iz vsega sveta Amsterdam, 14 dec. DNB. Kakor javlja angleška poročevalska služba, je Bela hi-šp objavila da je predsednik Roosevelt obiskal Sicil jo. Erzerum, 14. dec. DNB. Bivši zasebni tajn k afgan stanskega kralja je bil imenovan za poslanika v Teheranu in ga v kr tkem pričakujejo v 'rarski prestolnici. Tokio, 14. dec. DNB. Japonske čete so prizadejal sovražniku pri njegovem poizkusu prot napada na področju reke Song pr: Finshhafenu težke udarce. Našteli so 900 padlih sovražnikov. Bangkong, 14. nov. DNB. Posadk,- nekega ameriškega veleletala, k! je 6. novembra zapustilo Florido, da se poda v Ind.-o, je končala svoje 4000 milj dolgo potovan e v japonskem ujetništvu v Burm', kjer je bilo letalo v letalski bitki p'škodovano. Stockholm, 14. dec. DNB. Zavezniki še vedno napredujejo v Italiji v poževem tempu, ugotavljo londonski dopisn k lista »Afton T dningens. V Lord nu označujejo nemško obrambo kot zelo trdovratno. Tokio, 14. dec. DNB. Trenutni razvoj na vzhodnem bo išču se mora smatrati kot najboljše potrdilo strateškega načela elastične obrambe, p še v uvodniku list >Asa-hi Shinbum«. Lizbona, 14. dec. DNB. Znani portugal-sk' list »firneiro de Janeiro« piše v uvodniku, da bi propad Nemč je potegnil za seboj vse evropske nr rode. Evropa ne bo imela petem več do\ga stoletja nobenega zgo-dov.nskega poslanstva in sicer vsa Evropa in ne samo tri evropske države. Buenos Aires, 13. dec., DNB. Na brazilj-ski gospodarski konferenci v Rio de Ja-neiru je predlagal zastopnik Paraja, naj postane pristaniško mesto Belem paname-rišlca prosta luka. S tem bi vse države ob Amaconski kotlini kakor n. pr. Peru. Bolivija, Venezuela in Kolumbija uživale znatne prednosti. Izmir, 13. dec. DNB. Sirija, ki je v enakem državnopravnem položaju mandata kakor Libanon, je sedaj izkoristila v Libanonu nastali položaj in je proglasila, da paragraf 116. ustave iz 1. 1930, ki določa za vse od sirijskega parlamenta sklenjene zakone sankcijo francoskega visokega komisarja. ne velja več, ker so Francoza svoje čase ta paragraf samovoljno Sirijcem vsilili. . , ženeva, 13. dec. DNB. Angleški strokovni list »Fairplay« poroča o težkem položaju britanskega lalijskega zavarovanja, ki je zelo velik nered, ker vlada ne dopušča več zavarovanja novih trgovskih ladij. Sofija, 13. dec. DNB Za novega italijansko-ga poslanika v Sofiji in za zastopnika 'taliian-ske 9ocialne republike je bil imenovan poslanik Umilta. ki ga pričakujejo v Sofiji prhodnji teden. Trenutno se rr,ud; v Bukarešti Stockholm, 12. dec DNB Ameriški časopis »Armv and Navy Journal« obtožuje v posebnem članku neke lastn ke oborož'tven'h tovarn, da dobavljajo manj vredne proizvode. Obvestila Izredna delitev Svil za praznike Za božične prazn ke bodo razdeljena potrošnikom naslednja živila oz rorna priboljški: 1. v mestu Ljubljani na odrezke navadne ž-'vilske nakaznice, izdane od Mestnega prcfKr-bcvalnega urada za mesec december: 1 kg fižola in 1 kg graha na odrezek št. 660, 250 g sladkorja na odrezek št. 659, 4 decil tre žpanja na odrezek št 666. Te dodatke bodo dob li upravičenci v dne-v'h od 20. dec do 5. jan pn svojem stalnem trgovcu, t. j. pri onem trgovcu, kateremu so oddali glave živilskih nakaznic za mesec november. 2. V oslalih občinah, v katerih se razdeljujejo ž vilske nakaznice- 4 decilitre žganja na odrezek št 259 navadne podeželske živilske navazn'ce za mesec december pri trgovcih in v času katerega bo določil vsak preskrbovali urad za svoje področje Prodajne ccne za vsa omenjena živila in žganje so maksimirane. Trgovcu, ki bi zaradi kakrine koli ugotovljene zlorabe pri prodaji zgorajšnjih živil izgubil zaupanje prehranjevalnega zaveda, bo ta odvzel nadaljnjo prodajo raciomran h živil. Zbrane odrezke za vsa ta živila naj ljub'jan-ski trgovci predlož jo Prevodu. Gosposka 12-1., odseku za kontrolo odrezkov, soba št. 10 in 11. dne 7 jan. 1944. v dopo'danskih uradn:h urah v zapečateni kuverti Odpiranje kuvert in štetje odrezkov bodo izvr:'T uradn'ki kontrole v prisotnosti zastopn ka Združenja trgovcev. Prodaja mesa na odrezek 662 Potrošniki bodo dobili pri svoiih mesarjih v soboto dne 18. t. m. 10 dk^ govejega mesa proti oddaji odrezka št. 60? decembrske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Obvest;1o r**e*are-" Vsi mesar.fi morajo biti zaradi dodelitve mesa v petek 17. t. m. točno ob 8. uri r.a mestni klavn!ci. — Vsi mesarji mora o prinesti odrezke št 662 brezpogojno v ponedeljek 20. t. m. do 17. ure na Prevod, Gosposka ul. 12/1, soba št. 10. Jabolka za ml .d'no Od 16 do 23. t. m. se bodo razdeljeval jabolk^ na odrezek št. 9 decembrske dodatne živilske nakazo ce za mladino do 9 let starosti po 2 kg na osebo (nakazn ca GMa in GMb). Jabolka bodo del!le tvrdke: F. Nicklsba-cher fPr žaltova ul.), in trgovci s sadjem na debelo (Lingarjeva ul.). Prodaja bo po naslednjem redu: 16. dec. črke A do C, 17. dec D do G, 18. dec. H do K. 20. dec. L do O, 21. dec. P do š. 22. dec. T do Z in 23. dec. Z in zamudniki. Kostanj za trlad'no Od 20. do 23. t. m. se bo razdeljeval kostanj na očrezek št. I. decembrske dodatne živilske nak znice (GMc za mladino od 9. do 18. leta starosti) po 1 kg na osebo. Kostanj bodo razdeljevale naslednje tvrdke: Gospodarska zveza (Majstrova ul.), Kmetijska družba (Novi trg). Gospod r-ška zadruga (Ble vveisova c.), Nabavljal-na zadruga drž. uslužbencev (Vodnikov trg), Nabavljalma zadruga drž. železn čar--ev (Cesta soške divizije), I. delavsko kon-žumno društvo (Kongresni trg), B. Pevec (Medvedova ulica). Spored II. sin^ničnega koncerta k' bo v ponedeljek, 20 t. m. točno ob pol 18. uri v veliki im'onski dverani, je naslednji: J. Haydn: Sinfon ja v d-molu št. 99 _ L. van Beethoven: Klavirski koncert v Es-duru. — F. L'szt: Les Preluden. — Dirigent: Osw ld Buchholz, solist pian st Anton Trost. Na koncert, ki bo nudil izreden umetn ški užitek, opozarjamo. Predproda-ja vstopnic v Knjigarni Glasbene Mat ce. Nova stranka v južni Afriki ženeva, 14 .dec. DNB. V Južni Rodeči se je ustanovila, kakor poroča »South Afri-ca«, nova liberalna stranka. O njenJa voditeljih je znano doslej le to, da je njen začasni prelsednik župan mesta Salisbuiy> in da bo njen stalni načelnik šele izvoljen. Stranka je nastala predvsem zaradi prihodnjih splošnih volitev. V svojem političnem programu zastopa stališče, da je potrebna frakcija vseh afriških držav in da morajo evropski interesi stalno obvladati interese domačinov. Na 1 al je se zavzema za zasebne podjetnike in zametuje načelo državnega nadzorstva. Kakor poroča »South Africa«, bi morale biti prav zi prav v marcu prilio nVga leta no e voTtve, vendar pa je min. predsednik Južne Ro lezi je sir Godfrey Huggins sedaj nenadoma objavil, da bodo še nadalje olložene, ker se jih rodezijsld vojaki sicer najbrž ne bi mogli udeležiti. Bržkone pa čuti Huggins. pripominja list, da je ljegovi > združena stranka« za volitve notranje premalo enot. na in utrjena, prelvsem pa se boji, oa bi bila pri volitvah vsled nove liberalne stranke bistveno oslabljena. Siloviti boji ob burmanski meji Tokio, 14. dec. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Oddelki japonskega mornariškega letalstva so napadli 13. decembra Trobri-snd in Goodenough, otoka pred Novo Gvinejo, ta so s številn'mi bombnimi zadetki zanetili mnogo požarov. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila. Z burmanAo-južno-k tajskega bojišča javljajo, da so japonske čete med čiščenjem na obmejnem ozemlju presenetljivo napadle čungkinške čete ra pohodu. Vneli s: se siloviti boji, ki Se vedno trajajo. Gospodarstvo = Ureditev potrošnje jajc v Nemčiji. G'avna zveza z: gospodarstvo z mlek-m, maščobo in jajci v Nemč'ji ;'e izdala nove predpise glede potrošnje in oodaje jajc v letu 1943-44. Medtem ko je v letu 1942-43 veljalo, da lahko vsak gajftelj perutnine porabi za dom~čo potrošnjo na vsakega člara rodbine -'ajca od 1 in pol kure ali race, sme v petem vojnem letu goj'telj pe-rutn ne porabiti n- vsakega člana roclbme le jajca od ene kure ali race. Od ostalih kur al-' rac pa mora odoati na leto najmanj po 60 jajc. J jca, ki pripada-"o goji-teliu perutn ne lahko proda zbiralnicam in ni dopustna zamenjava za druge predmete. = Kruppove tvom'ee kot rodh'nsko pod- jetje. V nemškem državnem zakonku je bil te dri objavljen odlok Fiihrerja. p~ katerem se tvrdka Fried. Krupp A. G. spremeni v rodbinsko no:'jetje po nače"u k-3-kor so urejene de^ne kmetije. Odlok pravi, da 9: je tvrdka Fried. Krupp. katere del-n'ce so v rokah rodbine Krupp. v 132 letih obst'ja prdobila izredne zasluge za obrambno moč nemškega naroda. Zato n"j se ohrani kot rodbinsko poijetje. Lastnik Krunpovega rodbinskega premoženja ~'e p'oblaščen s tem premoženjem ustanov ti rodb:n?ko podjetje s posebno urei'en'm nasledstvom. Statuti tega rodbinskega podjetja se morajo sodno in po notarju overovit1 in jih mora odobriti Fiihrer- Vsakokratni lastnik nodjetja nosi fme Krupp pred svojim rodbinskim imenom. Državni finanč-i min'ster je pooblaščen v sporazumu s šefom državne p;s rne v sm slu tega o:loka ured ti vprašanja taks. ki so v zvezi z ustanovitvijo rodbinskega podjetja, kakor tudi bod'če obdavčenje podjetja !n končno vprašanje davščm pri prenosu l st-ništva ra dnagega lastn ka ia taks cb smrti lastnika. = Angleške skrb? za izvoz po končani vo"ri. že ponovno so angleški gospodarstveniki opozrr li, da bo Anglija po vojni primorana v mnogo večjem obsegu izvažati v inozemstvo kakor pred vojno, ker ne bo imea več tako velkih drhodkov od investi-ra-ega k pitala v inozemstvu. Državni pootajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino Johnsone je to pot-ebo tudi štev tčno utemeljil. Anglija ie v teku sedanje vojne izgub"la pretežni del svcj:h investicij v inozemstvu in bodo zaradi tega po vo ni dohodki iz te \ vemo da^ krrjcvenv njemu kr* .isebi t pomen ' zadeli 'mu del.-: •' r,V; ■y*rvetil cn r -hrbte- temveč ;c k v <47ce sleiu. ki i! stroke-v cd' prcrrgr i:s - c.m "n ic \'r >:,; nemu iu ic ra Dmes lahk-> iznregovonm , tudi o Vrankar-ievi smrt- odkrite besedo Res ic. da strrJcovni tejn-k V Vranker ir bil me/ brc napak kakor je res. da nihče n: hrpz n tih T^di tembri res i p Hn h,j; rJa \ grloricv -!<> orehovo .'.d v'ianie A o t a ve ki Drago oMctnco s;;]-:: Vmun stične nrc.naije.nde in ko-munist:čnega delovanja v Sloveniji. Pokojni Vranker je pravočasno spe/na! nakane sodruga Leskov ška in jc proti zmotni ideji, ki jo je Leskov šek zastopal. nastopi s samo njemu lastno samozavestjo in odločnostjo terr odkrito novedal. da noče in ne donust da bi Savcz meta^kih radnika zaplul v komunifi^čne vode. Vrankar ic že tedaj dobro vedel, kakšno nevernost predstavlja komunizem za slovenski narod ir, za slovenske delavstvo Uprl sc mu je kot klen zr. čaj in kot človek, ki ve. kaj hoče. Prav zaradi tega. ker jc bil Vrankar sam nebj dosleden in ker je hotel pozit vno gradit' in tako ustvarjati osnove bodočega novega reda je njegov klet: komunistični sovražnik Peter Strugar i/:da! uke.z. da ga zahrbtno ustrelijo. To je bil prvi umor. k; so ga brcznarr.dni ko-munsti zagrenili nad slovenskim delavstvom. V dveh letih jc sadilo Vrankarju še na sto-t;nc in tisoče ma'th ljudi delavcev k: niso *me!; dnt'""*.i •• * gole Vinko V- r'--r n rn1 ■ ' v eoj" '^'nvstvn s^e11 v - na 1-p^pti oporrrn de e ven ''ir -.dorna pra' ' k; j'h je zactopa' V:n-Rešitev soc alnega vpralanja je v graditvi in delu. ne pa v uničevanju :n zverinskih umonh. Spominu Vinka Vrankarja in ostalih skvven-sk:h delavcev. k: sc,- padli kot žrtve komunističnega besa — časten spomin n slava! Bemagsške va&s Ena glavnih vab, s katerimi slepe nepismeni »polit kom Lear ji« neuke lju li, je trditev, cla imajo v sovjetskem re lu dele.vci zelo visoke prejemke dočim se morajo li-rektorji, poslovodje in inženjerji zado o j 2-vati s siromašnimi plačami. Na te lim nee se ujame mnogo kalinov, do se pokoie vsem ukazom komunističnega vodstva OF n so pripravljeni tudi na vsak z'oein v mnenju, da ar. za bodočnost grade lepo eksistenco v blagostanju in brezlelju. Vsekakor je nekoliko čudno, da mnego-krat ravno delavec, ki lahko najbolje preceni vrednost in važnost svojega dela, nasede brezvestni agitaciji, obetaj či mu brezdelje in brezskrbno »direktorsko« življenje. Slične obete delajo »politkomisarji« tuli kmetom, ki pa se nik kor ne dado zavesti praznemu besedičenju. Komunistični politični komisarji -o često presiti sinčki gosposkih očetov ali pa neizobraženi uskoki . - leaes sloven-■ ":va. obenem :' ■'' - -~tvn končno p-e :1nnst načel, A' enk"r namreč: kake obrti, oboji pa so globoko prepričani, iia vjc kmet zabit« in da verjame, karkoli mu natveziš. Zarali tega se kcar.u istični ocilieniki kar nič ne potrudijo pil svojih predavanjih, marveč klatijo, kar jim pride na misel. Zdaj je v Ljubljani polno ljudi iz Doinj.ke. Kdor se hoče poučiti o +amo-...ajil'; prilikah, ima dovolj priložnosti, da zajema iz prvega in nepotvorjenega vira. faiio nam pripovedujejo ženske od Sv. Križa pri Kostanjevici, da je tamo.nja >po-liekomisarka« na »mitingu« za ženske de-iiii med zborovalke že zlaj službe. Iti j h bodo kasneje opravljale: Ti boš lekarna.ica. U boš šolska upraviteljica, ti o-č Laska tajnica itd. ženske so se čudila in strmele, kajti »politkomisarka« je bila dipomi.ana fifloi-ofka iz Ljubljane. V Dobrepolju ie ta-mr šnji politkomisar zelo prostodušno raz. ageJ: »Jaz nisem nikeli niceear delal in tudi v bodoče ne mislim delati, pa -em vso.no dobro živel. Zato sem tuli komu-nist. Kmetje so majali z g avaml in se :iiso mogli dovolj načudit. taki politični modrosti. Reči si sevoda nihče r.d upal niti be-se liče, kajti kdor le r&hlo iz a;o. svoj uvom nad siično modrostjo, ga razglase za oelogardista m mperlalističnega plačanca, zrelega za iikvid'c'jo. O priliki »svobodnih volitev« v Vel k h Leščah, ko so se volil; »zas.op.nki slovenskega ljudstva v pivi svobodni izvoljeni slovenski parlament.« se je ta važni akt vršil takole; Na »miting«, — brez mitinga tam ne gre — se je javil »politkomisar« in predstavli zborovalcem popolnoma neznanega človeka, češ: vsa ga poznate, pošt n je, delaven in vnet ra koristi delovnega ljudstva. Resnica pa je bila ta, da a do tiste ure še noben Lašča.n ni bil videl, da nihče ni vedel zanj in so se lju de spričo teli nesramnih trditev samo nemo spogledovali. Ko je komiaair končal svoje sJavo-speve kan lidstu, se je začela si no preprosta ceremonija volitev. Komisar je vprašal navzoče s povzdign lenim, grozečim glasom: »Ali je kolo zoper kandidata?« Zoper so bili vsi, ali med niimi ni bilo be-c'aka, Id bi bil dvignil roko na ta pezv. Zato je komisar ugotovil, da je »poslanec« izvoljen soglasno. Ta neznani »p s anec« poslej zastopa Velike Lašče in znano je, kako se zavzema sa koristi svojih volilcev. Iz pripovedovanja našega ljudstva o'Siva globoko razočaranje in ogorčenje nai gosposkimi sinčki in drugo sod g~>, ki smatra kmeta za neumnega in z-bi ega ter tudi temu primemo ravma z njim. šolana in nešolana svojat, ki se je posta.v la za voditelje našemu ljudstvu, ne po- na svojegi naroda in ga sedi le z vidika tistega plitkega smešenja, ki jc bilo ponekod v ni-va ii. Zato OF med naš'm ljudstvom nima prav nikakršnega ugleda od tistih časov, ko so jo največji pokvarjenci, del.emržneži Ln roteorhi pctegii.li v hribe in zasedli kot »partijci« vsa vidna in odločilna mesta. Kmečko ljudstvo je Mtro epoenalo. k ko in kaj, hitro je prosoe.lilo in obsodilo zli-kovstvo. ki se je skrilo za kiinl.o ^oivo-bolilnega boja..« Isti miselni raz^/oj se kaže tudi p i našem delavstvu, dasi nekoliko počasneje. Pri delavcih še neko! ko drže ob jube o direktorskih plačah, čeprav je dovolj zna.ao, da so v Sovjetski zvezi že pred 20 leti o!-pravili enalceet kot ^škodljivo ne:-mm t* in im? poslej vodilni inžen jer v sovje skem podjetju vsaj desetkrat t0"k5'0 plačo kakor povprečni delavec. Glede pritčnih »svobošč'n so goto o zelo pcučn? voli " ve v Velikh Laščah, saj so se izvr^Se nat"n''0 po fc-o'jševiškem vsotcu. Kakšne ra so delavske pravice v boPševiškem r"ju. to ve vsakdo. Delavec ima le neola*nj'ero pravico lo prisilnega de?a, ako nad čemerkoli izrazi svoje nezadovoljstvo. Ta pravica s^ delavcu tudi pogosteje odmerja nego kaka druga, ki se smatra za predsodek »buržuj -skeeea« reda. Zimska psmse fe zadeva nas vseh! Iz v vipavski Ajdovščino, 12. decembra Iz vseh primorskih krajev se vam že oglašajo. Zakaj bi tudi mi ne povedali, kako 6e nam godi? Življenje v tej naši vipavski metropoli se siccr razvija nrrno naprej, škoda le, da še marsikaj ne deluje, kar bi bilo potrebno za popo'no normalizacijo razmer. Obnovili pa smo že šolstvo. Kakor povsod drjgo-' -o dolini, se tudi pri nas vrši pouk v mater -m jeziku Z učitelji in učili smo si pomaga:, kakor smo pač najbolje vedeli in znali. V zadnjem času smo za ajdovski šolski okraj poskrbeli tudi za šolske knj:ge, trico da ie sedaj šo'ska mladina vsaj za prvo silo preskrbljena z vsem najpotrebnejšim. Prometne zveze z našim trgom so sedaj tudi že vzpostavljene. Z Gorico imamo dve avtobusni zvezi dnevno, s Postojno pa eno. tako da nismo več odrezani od sveta kakor še pred nekaj tedni. Avtobusi so seveda polni, zlasti nostoinski. saj je pri nas vedno polno obiskovalcev iz raznih krajev tudi iz Ljubljane Prometne zveze so vsaj nekoliko poživile tudi našo trgr^vino. ki je s:cer v zastoju zaradi pomanjkanja blaga Cene domačim pridelkom pa so ?e v zadnjem času precej dvignile, kar je glede na veliko povpraševanje povsem razumljivo. Vinska kupčija se je v zadnjih tednih nekoliko ustavila, toda najbrž le začasno. Do nedavnega pa jc bila prava konjunktura za vipavsko vino- in so si kmetje v zgodnjem in srednjem delu do!'n^ s proda ir. !etošn:ega pridelka zelo nnome»g'i Aidew"č:na, kj je s:cer v vsakem poo!odu središče doline na od vinske kupčije ne ž'vi in se zato prj nas zastoj življenja ra ostalih kupčijsk h področjih tem bolj čuti. Ljudje pa sc zavedajo novih možnosti razvoja v bližnji bodočnosti in gledajo zato z zaupanjem v prestavljanje našega življenja na domači osnovi, za kar so sedaj dani vsi pogoji. Potrebno je le, da jih v celoti izkoristimo! Das kleine Transportauto aus Haidenschaft »Ajdovščina 0001«, da« aus Laibach schon eine Menge slouenlscher SchulbUcher den Kindern im Wippach-Tal gebracht hattc. 9 Mali prevozni avtomobil ajdovske občine »Ajdovščina 0001«, ki je prevozil doslej že lepo število slovenskih šolskih knjig za naše vipavske malčke 4» l$m® m ■ 'j -r? Gorica, v začetku decembra. Goriško prebivalstvo je pred tedni z zadovoljstvom sprejelo vest o imenovanju ter ustoličenju novega gor:škega mestnega vodstva, o čemer smo na kratko že poročali. Novo goriško mestno načelstvo skuša v svojih ukrepih dosledno uveljavljati načelo dejanske enakopravnosti goriških meščanov brez ozira na narodnostno ali stanovsko pripadnost. Zunanji izraz tega načela bo tudi sestava posebnega posvetovalnega odbora, ki bo sta! županu dr. Sussiju ter podžupanoma odvetniku dr. Nikolaju Tonkliju ter inž. Francu Fogerju s svojimi koristnimi nasvet' ob strani. V ospredju njegove pozornosti bodo nedvomno tudi razna stavbna in regulacijska vprašanja. Za Goričane sta b la te dni važna predvsem dva datuma: 30. november m 1. december. Dne 30. novembra je datum slo-večega goriškega Andrejevega sejma, ki ima svoje globoke tradicije in ki ima gospodarsko kupč!jski pomen za vse prebivalstvo Brd, Vipavske doline, Soške do-line in onega dela Krasa, ki gravit ra h Gorici. Pred desetletji je nudil ta sejem sl:ko nenavadno živahnega vrvenja. Zbralo se je v Gorici na desettlsoče ljudi, ki so prišli kupovat v Gorico razne potrebščine in ki so se v gneči trli po goriškem Travniku, ki le bil ves posejrn s stojnicami. V letih po svetovni vcjni je blesk Andrejevega sejma precej obledel. V rovih prilikah pa bo andrejevska tradicija nedvomno spet pridobila na svojem pomenu in veljavi. Dne 1. decembra pa se goriški Slovenci spominjamo vsako leto nepozabnega pokojnega goriškega nadškofa in metropo-l:ta dr. Franca R. Sedeja, kj ie bil meder ln pravičen cerkveni knez. Tudi letos je bila na dan cbletn:ce njegove smrti v goriški stolni in metropolitsk' cerkvi svečana masa zndušmca. Nadškof dr. Sede i je b'l. kakor m.»no po redu iz Cerkna. V cerkljanski župni csrkvi je spomenik, kr TjaroiaaEoaiiiaini' ?: e v««««««®* • bo izSia v začetku prih( d.:jega tedna in bo prinesla izvirni slovenski roman Marija S k a 1 a n a dokazuje hvaležnost cerkljanskih vern kov svojemu velikemu rojaku. Doprsni kip je delo kiparja Goršeta. škofov grb pa cerkljanskega domačina Pcternela. V Gorici v zadnjem času ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Udeležili smo se pogieba uglednega trgovca Josipa Ker-ševanija, ki so ga poznali po vsem Goriškem. Na goriškem trgu so v glavnem stare cene še zmerom v veljavi. Dotck Kupcev in gostov iz Trsta in Ljubljane je v zadnjem času nekol ko popustil. Smo na piagu zime. ki nas pa šc ne mara obiskati. Z'ma Goričar.ov ne vznemirja, saj je njena roka mila in prizanesljiva. M 'ina naše zime je temelj zdravstvenega slovesa, ki si ga je pridobila Gorica. Zanimive so blagodeine pos'eciice milih zimskih' podnebnih prilik, ki se nanašaj:- na zdravje in umrljivost gorlškegt prebivalstva. Sicer ne moremo vzporejati ugodnih vplivov goriškega podnebja na človeško te'0 z zdravilno mcč^c. k; jo z-kazujejo podnebje pr like v Mentonu. M"3-deiri in drugod. nedvomno pa se kažejo v našem okolju blagodejni vplivi glede izboljševanja zranljanega zdravstvenega stanja. Mila zimn odstranjuje bolezenske kali, ki 'zpodiedajo zdravje prebivalcev v velemestih. Zelo poučna so opažanja Knjige za domobrance Ali st« že pogledali po svojih predalih ter poiskali kako knjigo, revijo al| kako igro za naše domobrance? Prav gotovo ste našli kaj primernega za zbirko. Podarjene predmete bo v soboto prevzemala ljubljanska mladina na križiščih pri Bati, na Marijinem trgu pri Mayorju in na Ajdovščini pri kavarni »Evropi«. Vabljena so tudi tiskarska podjetja In založbe, da pregledajo svoje zaloge ter prispevajo kaj primernega za čtlvo domobrancem. Zbiranje bo v soboto od pol 3. do pol 5. popoldne. 27, v Gorici pa na 34. V tem pogledu preKaša Gorico le malokatero mesto. Umrljivost je tukaj razmeroma majhna, predvsem pri starosti od 20 do 40 let; po velemestih izkazuje n. pr. 182.2, v Gorici pa le 145.3. Smotrno zbrani podatki kažejo, da je po teh blagodejnih vplivih mile goriške zime ohranjenih do pozne starosti 9.1«/o več starčkov in stark, kakor po raznih velemestih. Omenit; je še sodbo zdiavn kov-strokevnjakov, ki nam govorijo o ugodnih posledicah predvsem v primerih revmatizma, srčne bolezni, slabokrvnosti. nagnjenosti k bronhialnemu katarju, starostne oslabelost; itd. Tako je Gorica zaradi mile zime že od nekdaj pritegovala v sv jo sredine razne osebnosti. S~m se je zatekel nekdanji francoski kralj Karel X.. ki ie umrl leta 1836. v znani Coieninijevi vili. V znač lni palači na Solkanski cesti so Vvali sirovi avstrijskega nadvojvode Ka- la Ludvika. Nadvojvoda Ludvik Viktor se je v zimi 1. 1852. zatekel sem s svojo materjo Sofijo. Pozimi 1. 1872'73. pa sta prišla preizkušat prjetnest gorSke zime poen^ši prestolonaslednik Franc Ferd'nand in njegov brat Oto. Ceniti pa so znali Gorico kot zdravo mesto predvsem zaradi mile zime zlasti upokojeni avstrijsk' generali in admirali tet d:uge višje csrbro«5t:. ki so se na svoja stara leta zatekali v norico. da si v njenem zdravem ozračju podaljšajo svoje življenje. še nikogar ni razčarala mila goriška zima. ki zmerom vabi v svojo sredino vse, ki vedo cen ti njene prednosti in njene blagodejne zdravstvene vplive. Trdno smo prepričani, da nas tudi letošnja zma v sve-ji milini ne bo pustila na cedilu. umriiivc; \T Trstu pride en smrt- EIN A Obširni ln zanimivi roman obravnava razgibano življenje moderne ženske. Prepričani smo, da bo ustregel vsem čitateljeni, posebno pa šc onim, ki so si dolgo želeli domačega čtiva. Knjigo dobite po znižani ceni, če se še ta teden prijavite v upravi »Jutra« kot naročnik na romane »Dobre knjige«. nj primer na 20 prebivalcev, v Zadru na plsJtrrss&o d?r?tva e*?jen i2i]veš|Ih pssDSti^Uov N: mško planinsko lruštvo spada med največje posestnike v Re chu, kajti same ni Koroškem ter na Vzhodnem Tirolskem obsega njegova last oke: so /a narodno skur.ncot depr nesli največje žrtve in čez noč postal: brc^Gomci. z-^man tnka.;o na vrata, kjer vlada še vedno razkošje in velika udobnost. Šef pekraj n ke uprave. gcspexl preziclent divizijski genera! Leon Rupnik je sicer takoj Izdal važno sccialnc urc.ibo z ustanovitvijo prepotrebneja stanovanjskega urada tet oživel tvor i akcijo za Z m-.ko pomoč, da bi taka zaščitil najbolj bedne in potrebne, toda žal moramo ugotoviti, da naša bela Ljubljana, ki je znana po svoji srčni kulturi jn gostoljubnosti, elcsiej ni pokazala pravca razumevanja do svojih trpeč h in zarr.di vojnih grozot hudo preizkušenih sobratov. Dasi je stanovanjska beda dos°g'a svoj vi^ek in -sc vsa stenovanja malega človeka prenatr-nana. se nekateri šc vedno ne zganejo in trdo-srčno zaklepajo vrata ubogim trp nom. ki se stiskajo nagomiljen; v človeka nevrednih biva !i;č;'n. Društvo stanovanjskih najemnikov smatra za svojo dolžnost. a. Nemški ^pagandni minister dr. G^obeJs je sestavu 30 vojnih člankov za nemško ljudstvo. - V teh člankih podaja žeiezne zakone, ki bodo ohranili svojo vrednost dokler se bo viekio bojišče od Kai vika do Krete in dokler bo divjal bombni teror nad nemškimi mesti Listi pravijo, da zbirka teh 30 vojnih člankov ministra Gobbdsa ne sme manjkati v nobeni nemški hiši. Poznati jih mora vSaKa nemška družina, vsak nemški človek ter jih tako dolgo prebirati, dckler mu ne preidejo v meso in kri. Naklada Gubbelsovih vojnih člankov bo izredno velika Zbi.ka bo izšla v več milijonov izvodov. * Nagrabili »pomen k za (jiuuda Pe«er-»a. Na dunajSitem cenua.nem po-A-paiišč s-nedavno oukrili sporno m k. nu Daiuijj to kopanega grašiie&a skladatelja uui a Pe-tersa. j^eicrs si je stekel poseoa. zas.uge t skiaa^anu komorne muz...e Uj-g v° me je i-n_.no vsem klavir_stom, za--i zaradi njegov h učnih knjig. NarodL se je 1. 1863 umri pa 11. janua^a 1. ±737. N grobni spomenik, ki ga je ustvari. p-.ie.-0. W lhe m Gdsser .z Ura^ca, kaže iz ^elega .. a merj.. izkeson Fetersov obraz in st~ji na granitnem postavku. Spomenik je bil plačan iz prvstovoijn h pr.spevkov, k; so jih daroval, prijatelji, znanci in učenci ie.er-o.iii de.. * Ital janski delavci brez z~šč.te. O-ga-nizacija Amgot ki je prevzela uprav, v zaseden h krajih Italije, je ia::pustila vr._ delavske organizacije. Na ta način je stal v zasedenih pokrajinah svojevi - -i položaj, kajti italijanski delavc, so pelinoma brez zaščite ter izročeni na mil ot ln nem.lost kapitalističnim .nteresom an-gloamer iških piutekratov. * Množestveno umiranje p J j k'h otrok. Poljski katoliški skof Gav. na je objavil v angleškem listu »Catholic T.mes« poročilo, datirano z dne 3- decembra. Poročilo pravi, da je kakšnih 40.000 otrek, ki so jih Sovjeti odgnali s poljskega ozemlja v Rus jo. umrlo. Od 52.213 otrok poljske narodnosti, ki so jih premestili z Sovjetske zveze na Bližnji vzhod ter še r.iso bili aosegli 3. leta starosti, je ostalo samo 100 siromačk:v pri življenju. V Teheranu so moral zaradi pokopavanja teh nesrečnikov urediti posebno pokopališče. * 16.000 Židov v koncentracijskem taborišču. Rimske mestne oblasti so prejele od vlade napotke za ured tev taborišča, v katerem bo prostora za 16.000 Židov. * Kako so bad>ljevei gcljafali državo. Nemški I sti porčojo, da so nekateri italijanski častniki iz ožjega kro^a maršala Badeg-ia vtaknili v žep ogrimie dolarske zneske, katere so jim iznašali Angleži in Američani ro predslavn'kih svo ih vojoških ob!"sti v Alžiru. Nagrajeni ite]'jans' i oficirji so namreč spravili v anrio mer š':e rokl večje število italijanskih tr ovskh la 'ii. ki so bile last ita!ij?n-k~ države. * Volk je raztrgal 90 severn h jelenov 'n 80 ovac. Iz Severne Finske pr haja jo sk raj vsak dan nov poroč:la o velik nadlogi vo"čjih tolp v oniotnih krajih. Samo eden izmed krvolokov volčjega rodu }~na zapustila — z"to stavka in gre n" »pelkot« (t. j. na pol ci.-a ete), to".a niti t" mu ne more ra?;-j vedri ti njegove, kljub komični vlogi stalno o&upane f "io.mcrnije. Pečka 'k; je zna a nap a-il z dramsk-ga od. a skok v opereto) niti 35 let glTlali-šk ga >la ne ovira da ne b: z vso mlade" 1ro vnemo v'htel -n'e?rie n~-~e*- koi rato po kušat on in G r nš va v s -ft-kanem du^'u fiksna b s'a p. s a a 1 ta. Poličcva je š'a tokrat me 5>z g ba"ke mi!ijunošice» in blesti z mukavostja razve-' -- šans n"te P o a n v igra angela sp -ave — dobro ir. h morno tenor-jevo mamico Pavle Kovič oredotavlja slu: go. ki ni n°sri ~trrk a'k~hola in im*1 za «f>-ig.alko sta si t o hote'sko so'ni o Mary — I " o ' h k an. .eniu sta Sanciftovo in Bsiukartova- Najmanjši in naim*ai?l cod°'uiofii r,.-.,j! Jo?-ko Bai'1^ < -mnn ov"'n-^"ii kot angel r avtom in Benj"min^ekl ie ž" -»-ol"tiven« umetn:k, kar dokaže s kupktorn, ki ga pojr kot piccolo. Vaino v'-go ima v tei operni balet Predvsem Bravmčarjeva in P-gočar v efektnem španskem 'ue'u, -*afri naše »miške« (baletni nar~5""aj1 z ■ "-čkom, s svo^o »lastno solistinjo« Tatjano. V skrivno t je zavita točka akiobacije, ki se obeta, a je še nismo viileli. Pri skušnjah v tej opereti je dovolj snov za nov libreto in močno imam Stepančiča na sumu, da že nosi tozadevne bac le s seboj... Po končani skušnji Pogovor med dirigentom Gregorcem, 11- bretis om Stepančičem režiseijem Freli-h&m in koreeg-afom Golovinom. Gregrare (razburjeno): »Kaj pa vendar mislite' Krajšam naj, orkester naj !gra tiho, da ne bo preglasil pevcev! Kaj pa bo še ostalo od moe glasbe?« Stepančič (taktno): »Anr ak, lju" i Gre-trort, to boš veni ar priznal. < a hoče ob oinstvo razumeti vsebino, besedilo, ki sem jru ni".pisal — — « Golov.o (razburjeno); »Gospod Frelih. fo vemdnr id mogoče! Kako na nai moji plesalci učinkovito izvajajo ples, če jim ne opravile prostor na sceni?!« Frelih »pomirjevalno): »Toda dragi go-ypod Golo in. te^a vendar ne morete zahtevati, da razbijem zaradi nekaj baletnih ook vse že zrežirane situacije?!« Nato vsi: »Oprostte, to a jaz m°ram -•i-tj pri svoji zahtevi!« Kako nastane i' t"k'»i diferenc harmo-včna celota, boste sodili sami pri pred-staivi.« • Kuob'ehar. V včerajšnjem čl"nku s tem laslovom je tiskarsl« škrat zagrešil ne-nyjno nanako: V drugem odstavku beri Tako zasnovana biografija pomeni nesporno tehten (ne takten) donesek v naše slovstvo... lelim v hišnem zaklonišču. Hišne gospodarje oz.roma starešine vabimo, da p.i loiočitvi pomočnic za pivo pomoč po hi-jah v prvi vrst: upoštevaj ti dve skupili že izvežbanega osebja m ga prjavijo. Tam pa, kjer teh že izvežbanih oseb ni, iridejo šele druge pripravne osebe v p:-tev. Prijave se morajo oddajati vsak dan v Mestnem domu na mestnem fizikatu od ^0 do 12. ure. S pr.javami naj se pohit. ako, da bodo zaključene do 22. t. m. Ob ^rijavi na mestnem fiz katu bodo tečajnici zvedeli za začetek prvega tečaja, Ki je za sedaj določen na 2. I. 1944. od 9. d: ti. ure dopoldne. Tečaj bo obvezen za vse ne, ki ga doslej še niso posečali. u— Vodnikova diužba prosi vse onj g . jverjenike, ki še do danej nisj pr.giasii vojih članov, naj prid-jo še v teku me eca decembra po knjige za svo.e člane isarna je rezerv.raia zanje letošnje knji-e. Prosimo, oglasite se č.mprcjc! u— Opozorilo! Dijakom-.n^am vseh svetujemo, da se vpišejo k našim special-a m instrukcijam. Nemoteno pr.pravljamo vsakega za vse predmete in jezike. Poseb-li tečaji matematike. Oddelek za privatiste. Ločene skupine pc razredih — posebne učilnice. Prospekti na razpolago. Specialne strokovne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2. u—- Našo mlad.no in starše opozarjamo, da bo v prihodnjJi dneh ,zšla v knjigarni Tiskovne zadruge zanimiva, z ilustracijami opremljena mladinska povest Lojzeta Zupanca »Vklenjena mladost«. u— Učite se strojepisja. N^vi eno-, dvo. in trimesečni tečajj — dnevni in v č^rni — prično v četrtek 16. decembra. Največja modema strojepisnica, raznovrstni stroji Desetprstna učna metoda. Praktičio zna nje, koristno vsakomur v za obntm ali javnem poklicu. Na razpolago br.zpla ni prospekt. Vpisovanje dnevno. Učnina z e -na. Informacije: Trgovsko učil šče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15 u— Ali ste že nabavili prof. dr. Kotnika: »Slovnico angleškega jezika«, ki je pravkar izšla v založbi Knj.garne Tiskovne zadruge ko-t II. del nedavno izdanega Učbenika za angleški jezik. u— Dimnikarski pomočnik Stanko Kra ševec, poslovodja tvrdke Marija Sauer, nas je z ozirom na našo objavo v torkovi številki naprosil za pojasnilo, da on ni identičen z dimnikarskim pomočnikom Stankom, ki je bil nedavno na sodišču obsojen zaradi tatvine. u— »Petrček, kaj si želiš za bož C ?<-»Najrajši b; imel celo zbirko Police za male od I. do VI. zvezka. Ako pa to ni mogoče, prosim, da mi Božiček prinese vsaj poslednja dva zvezka: Razposajenci in Zlata He.ka«. u— Tujih jezikov ln strokovnih predmetov — knjigovodstva, stenografije, strojep.sja itd. se najhitreje naučite le na zavodih, kjer poučujejo prvovrstni profesorji po najnovejših in najuspešnejših metodah. Dnevni in večerni, začetni in nadaljevalni tečaji. Informacije in vpsova-nje vsakodnevno. N~vi prospekti na razpolago Trgovski učni zavod, Kongres nj trg 2/11. u— Lepo, zabavno m koristno božlčn^ darilo so letošnje knjige Vodnikcve družbe. Nobena slovenska hiša ne sme ostati brez njih. Oglasite se v pisarni Vod^iko ve družbe (Narodna tiskarna) ali v knjigarni Ti kovne zadruge Šelenburgova ul. 3, ali v Učiteljski knjigami. Frančiškanska 6, kjer knjige takoj dobite. u— Društvu slepih ie darovala tvrdka J. Bonač v Ljubljani 500 lir v počastitev spomina blagopokojnega gospoda Alojzija Fuchsa in g. Avgusta Martinčiča. Iskrena hvala! u— Za store onemogle Ljubl.f nčane v mestnem zavet šču v Japljevi ul ci ie podarja ga. Defranceschi D ona 150 lir namesto cvetja na grob ge. Bezjak Vere. Mestno županstvo izreka naitoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— J. Steinbeck: »Sadovi jeze«, n. del, izšel v založbi »Plug«, Miklošičeva 30. Naprodaj v vseh knjigarnah po 70 lir. Za stalne naročnike ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt! u— Knjige založbe »Pluge so lepo bo-ž'čno darilo! Za stalne naročnike ugodni plačlni pogoji. Zahtevaj':« prospekt'. u— Zahtevajte AMIDON tablete prot; glavobolu, nevralgijl, hripi. nfluenci in revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni. u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najv:šji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova ulica 44. u— Angleški učbenik prof. dr. J. Kotnika II. del, Slovnica, je pravkar izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge. Pred^aročniki na I del in naročniki na II. del. ki so se prijavili do 9. decembra dobe knjigo po znižani ceni u— Opozariamo v®e, ki želijo prodati svoj pisalni stroj, radio aparat ali harmoniko, da prevzema sipecijalna trgovina Everest gornje predmete v komisijsko prodajo in jih vnovči zelo dobro in hitro Pošljite tedaj še danes Vas pisalni stroj, radio aparat ali harmoniko v komisijsko prodajo tvrdki Everest. Prešernova 44. u— Gospodinjski koledar za leto 1944 je izšel v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Poleg koledarskega dela ln rubrik za gospodinjsko knjigovodstvo vsebuje novo zbirko sodobnih kuharskih receptov, ki jo je priredila Marica Slajmar-jeva pod naslovom »Kaj bom danes Kuhala?« u— Nagla se je osebna izkaznica na ime Valant Anton v dramskem gledališču piri predstavi »Cvrček za pečjo«. Izkaznica se dobi v pisarni uprave Državnega gledališča v Ljubljani, Ulica 3. maja. u— Nesreče. Pri rezanju slame je prišel med transmisijo 36-letni delavec Ivan Gre-gorka iz Blatne Brezovice in dobil poškodbe oo životu. 27-letni sedlar Ivan Ko lar iz Šmartna je na cesti padel in se poškodoval na hrbtu. Levico si je zlomil pri padcu 12-Ietni sin delavca Ernest Nnvak iz Ljubljane. Kazalec desnice je odrezal stroj za rezanje mesa 21-letnemu sinu trgovca Antona Vidmarja z Dobrove. S tramvaja je padla pred Evropo 36-letna kuharica Frančiška Bajčeva iz Ljubljane in se po-tokla po vsem telesu. Desnico si je zlomil pri padcu s kolesa 52-letni delavec Janez Hribar iz Gornje Zadobrove 30-letnega delavca Ivana Musarja iz Sneborja je nekdo z nožem strnil v levo nogo Levo n^go si je zlomila Dri padcu 9-letna hčerka delavke Frania Permetova z Dobrove V kuhi nji je padla in si zlomila desno nogo 58 letna žena krojača Frania Ambrožičeva iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici u— Pecilni prašek v odlični predvojni '---ikov^ti izdeluie Tiikin laboratorij. u— Za desinfefce;jo ust »n sria dobite v vsaki lekarni FORMICOT PASTILE! Na Ipbljeaskcm živilskem trgu Gospodinje zdaj tu morejo pričakovat na trgu nič posebnega; tud za:ad bližajoč:h se božičnih praznikov zdai n nič več blaga Prav tako še ni mogoči, pres d ti. al ga b i ka več prihodnj teden Z dovo jn- smo ra lahk Ja je vreme ostalo dos'ej prizanesljivo taki da je naprodaj »-sa- nekaj pozne povrtn ne Gospodinje ne računa o več s tem. da bodo ahko kupovale kak-ne posebne pribolj-kc na trgu Zadovoljne b bile. če bi bi! trg založen bolje vsaj z zelenjavo in z nekaterimi vrstami oovrtn:ne. ki jc zadnje čase pr.manjkuje. ker ;o pr delova'ci prodajo doma neposredn , 6vo m odjema ccm Tako bi s kupc-\alk > želele na trsu več pese. rumene kolerabe, pa tudi ohrovta. endiv je in sploh pridelkov, k- so hr njeni v kleteh Razumljivo je da n bilo mnogo blaga aa je sred tedna vselej mani \akor ob sobotah Med zelenjavo je biL naprodaj največ notovilca in peteršlja. ki ga je dovolj za vse kupova ke Ne pr mm kuje tudi pora Proda-laike lahko prodajo blago vseh vrst in :im ga m trebi vozit .azai domo\ Včeraj je bila večina blaga na zelenjadnem trgu razprodana že do devet h Pc^lej so se gospodinje mudile 'e š« pri zeljarjih Že ja n repe je na trgu sak dan dovol-. čeprav se morajo številne trokom noren skih krr^ev o "og čena udeležba pri tekmovanju. Vsi, ki že'i o konkurirati pri poki cn h t k n. h. se lah':o javijo pri pristojn ob ^srti v K.anju, v Radovljici ali pa v Kamniku. Buž-čna r^z^tava v Domžal h. V okviru akcije, ki p ed-.ideva lzd.lo/an e igraj ;a otroke nemšk h vojaliov, so se tu li k to 5 .zkazali dečki in deklice do -.žalske £ le ki so zadnje tedne rezljali in s stavlj .11 primerne igralke. Ig: a če so sed-j zbr: li in pokazalo S2 je, da so demž 1 ki ot;oci ali orav lep prspevek za fcožlčna .ari1 a gra^ ce so razstavili na poseb-i rnJ5"tavi, i ate.-o je otvoril šolski svetnik Stonner v navzočnosti učiteljev in povabljenih gotov, za otroke stalingraisk h H»"c»v je d mž is a deca Izgctovila 735 različnih igrač ki ri-Icati.e.o tiipe raza h let.-!, mo ele za lad e, vlake, kolodvore, predore, o 1 pn- ln tovorne avtomobile, razna gosp:da sk o o dja in živa1 i. Vse to delo je volil strokovni učite'j Ol ermuter, ki p učuje risanje ter izdeleva-je cb.tnih prer'rrefcv. Sair; Frančiške Medvedove v Celovcu. Nedavno so mora'i prep ljoti 5Sle'no Fran-čiako Medvedovo iz šmarina v cel vško umobolnico. Me lve ova je iz obup- n d izgubo sina hodila nekaj časa ok;og s:'no potrta in slednjič se ji je o r račil urn. Sedaj po-.oi-vjo iz Cd! ovca, da je Medvedova v celovški umobolnici um ?a. Po' ojaica je bila žena sodarja '»i posestrica ter ze pušča devet cLrok. Predavi jije o Ker ški v C lovcu. V Domu za ljudsko kulturo v Celovcu je pre-ciavai v sredo 15. deeembro dr. Ka~e! Dien-klage o Kokoški, ki je že 1200 let obmejna ležela nemškega Reieha. Predavanje so spremljale skiopt.čne slike. Tudi letos bodo prodajali smrečice za božična drevesca. »Kain'ne:- Zeituno« no-roča, da se je gospoca ski s" u ini za potujočo obrt v celovškcm okrožju v sporazumu z nadrejeno upravo teh k a jev posi--č:1o ragotoviti primerno število smre ic, ki bo:-o v podo'~i božlčn:h lreves krasile k--iošl:e domove ra božič. Smrečce re b do prodajale po cblostveao do'cčenh ceoali. Be.ežnzca K O I E D A K Četrtek, 16. decembra: Adela A'bina. OANAftNJE PRIREDITVE Kino Matica: ženske so boljš diplo-matje. Kino Sloga: želim si ljubezni. Kino Union: Ob meji. D E Ž C R N E L E K A R N E Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. j nruviTrn je strogo obvezna cd 17. do 6.30. S Nesreča mar.borske krojačice. 52.letna maribrrska krojačica Ana M gličeva je tako nesrečno padla, da s je zlom la desno nogo n; več mestih. Oddali so jo v mariborsko bolnišnico. Tatinska poštarica. 26 letna bivša poštar ca Štefanija Repovševa iz Zagorja ob Savi je letos poleti na pošt; v Zagorju izmaknila omot ter si ga prisvojila. Preiskava je dognala, da je Izvršila še več drugih tatvin, med drugim si je prisvojila zlato nalivno pero neke tovar š ce v uradu, itd. Sodišče v Trbovl-ah je zaradi navedenih prestopkov obsodilo Repoševo na leto dni ječe. Iz Trsta Oddaja koruze. Prefekt tržaške pokrajine je izdal odredbo, po kateri morajo pridelovalci koruze oddati zbirališčem predpisane koLčine koruze. Rok je postavljen do 20. decembra. Razdeljevanje sira. Dne 9. decembra so pričel: z razdeljevanjem sira za obč ne Trst, Tržič, Milje in Gradež. Na vsako osebo pride 130 gramov. Božične šolske počitn:ce v Trstu, šolske oblasti v Trstu so odre lile, da bodo t:a ale letošnje božične počitnice vključno od 23. decembra do 8. januarja 1944. Smrt v 106. leiu starosti. V P, lju je umrla te Ini v 106. letu svoje do' e M r ja Šalamun, še teden dni pred srnr jo je i ila pckojnica duševno pop^noma čila. ?ala_ munova je rodila 14 sinov, od kr.terih so štirie še nri ž:v!jenm. Umetn°stna razstava. V prostorih umetnostne galerije Mehelazzl v ulici Sv. Nikolaja je bila otvorjena razstava italijanskega slikarstva 19. stoletja. Nezgode. 41 letnemu ^elavcu Ivanu Ju-govcu ie priletel med dplom v tržaškem pristanišču v levo oko drobec kamna, k mu je ranil oko. 35 letna Natallia Bene-detti je padla po stonricah in si zlomila levo nogo. 38 letni zidar Jordan Cuzi iz u'ice G'ulra je padel v miramarsk; okolici z zidarskega cdra in se poškodoval po rokah in no<*ah. 20 letno R~zo Eriquez je povozil avto. Ponesrečenka ima poškodbe po vsem telesu. Na Dalmatinskem trgu v Trstu ie prišel pod avto 48'etni M:hael Mirnb"lla Ima poškodbe na desnem kolenu. 60 letn; Mano Busol:n! se je hotel obesiti na tramvaj, ki vrr.1 k Sv. Ivanu Pri tem ie padel in 9e pobil po g'avl Ponesrečence so prepeljali v tržaško bolnišnico. HiH*1 nesreča v Dreh^riev' piv vTnl. V tržnški pivovarni Dreh«r se je primerilo huda nes-e*a V tvom ških pr'6^0 ih j<* n°-®ta!a eksplozija ki je p-n^z oč''a z-a*no škodo na nam-sv-h no^ietj- t°r ubila -nega delavca, 5 lih ^ ranila. te za 10 Gr iahko dobe narotnikt »Jutra* »Slovenskega na i-oda« ali »Domovine* vsak mtser odliren romar » obsega 250 do 1» strani fte se narobe na knji ino rtlrko .Dobri Kntfeo. Za vezane in na boljšem paplrtn tiskane »zvorte |e naročnina »< Ur na mesec, torej za eno knjigo Literarni vcecr najmlajšimi V soboto, 18 : m ob pet h popolcln- bo v Frančiškanski dvoTani v korist Zimske pomoči literarni večer najmlajših. Nas.op li bodo sam mladi literatje. ki so doslej objavljali svoja dela v raznih dja'k:h n drug:h revi ah in časnikih Tako bo bral svojo liriko Sianko B r a č k o, k: je že vstopil v so-trudn ški krog »Doma n sveta« V zadnj h d.ch zbom;k:h je ta ugledna literarno-umctni-ika revija objavila štiri B račko ve pe-mi. k so vzbudile pozornost vseh prijateljev slovenske lir ke Ljenko Urbanč.č se poleg svo e a publicističnega dela oglaša s črticami, k kažejo tudi v prozni obliki njogovo lirične čutenj. ;n napovedujejo razvoj zanim ve p satclj ki os-b-nosti. Manj znan; so v šir"i javnosti Nkolaj J e 1 o č n i k, Pavle Oblak n Marjan Gor-j u p, zato bo občinstvo pra- na tem večeru moglo spoznati njihov ta e.it in dosedanje uspehe njihovega pesniškega r zvoja Tej peto-rcl literatov, k zastopajo našo n jmlaj pesniško generacijo in ka'er;h tvorba zor v nij-odločilnejši dobi slovenske in e ropske zgod ovine. s- bo pridružila viol n: "tka J 'ka S t n i -č e v a, vel ka nada v na em glasbe: em naraščaju. znana no ;zrcdno uspeodnp revile in r»a Ble^u v enem iToed naivenh b^+^lov. O^-e+o bo rji'l-'ci»-a! komno^i-t 7r-ži-al pa F Fr0!!*1"!. T\J,q'C-f--r>il' Krino- t1-0"VrP M. p^li^eva P"ček. p K^nč. ■-ki P .Tpvanova. r.^-51.—v-, :n C-r.r-f-.^T.o 'P^vn^^p hn- c-fq p"1"> (*'i"i»ri in B c^irin TT^r^caf: P Gol~vin. Scmo^raf- ing Franz. ČETRTEK. 16 DECF^^^A 8 00—ono- Intranv l-onceri onO—Ol5! "o. i,oč:'i v nenn"č'ni m slaven "čin j I? 00—I1 30: Opo'd"psk: kr.ncrt 1 ~> 30— 1 ~> 45 Pr roeila v nem "čim :n clcvenš^'"! 12 45:— '4 00 Koncert za ra,"'r,d'-'1n rad"isk- o^ke^ter vodi diri "ent D M 5:;«mer U oo_i4is Poročia v "emrsini 14 1^—1^00 Po*v'dmski koncert 17 00—17 1 * Pnrn^Mi v nemščini 'P sV.ven^či-ni 17IS-P4S Po-nMin">; koncert 1745 Ho IfJOO Vnrorln";sn. nredavrm-e 10 00 do 10 30 ^'oven«ki o'" e.Tkes+er vrni' dirigent P M 5'^n-c 1°30— 1« 45: Prrn";1a v sloT-ep^:n \'fln^ved snoreda za n^slednn d«n 10 4S--">0 00 Mala medig-a. 20 00_ ">n 10 Poročna v nem'čm i 2010 do 21 00 Zvok ? Ravre- "M 00—21 -40- Raz-:gi-an rtmi "JtiO—^^PO Ro^^i-j-j, vojaka oddala r>oo ->->ip v nem?čini- 22.10—22.30: Glasba ze l hkc noč. traku Beograjski savski most se Je cb razstrelitvi sesul na monitor In potegnil s seboj na dno ladjo z vs o posadko V »Neues Wiener Tagblattu < podaja vojni poročevalec Franz Riedl našle Injo sliko o delih, ki jih je izvršila Todtova organizacija v Srbiji: Todtova organizacija, katere oddelki na jugovzhodu razvijajo zelo mnog s.ransko delovanje, je, deloma s sodelovanj.m Ž3-'.ozniških pionirjev in srbskih državnih železničarjev, sprejela v delo številne prometne zgadbe, ki so same na s;b. sp:s..bne, tia pomembno prispevajo k storitvi srbskih državnih železnic. Varnostne gradnje, potrebne v vojni dobi za zašli to premet lih atov, so bile izvršene z drugimi močmi in jih lanes l:hko vidiš vsepov ol, kaj J pominjajo zelo romantično na s. ednje-veske obrambne stoipove, ki stoje povsod ob železniških progah ter na v -n'h p o-etnih točkah. Prav to je tudi usposobilo Todtovo organizacijo, da se je lahko posve-;ia zgolj zgradbam, ki so važne za promet. Ko je bila balkanska vojna pri kiaju, so železn-ški pionirji in delavci Todtove ganigacije bliskovito popravili železniško omrežje in ceste v jugovzholni Evropi, v kolikor so bile te zveze razdejane in potrebne popravila. Biio je treba najprej očistiti ruševine in odstraniti rasi! ne : gradbe. To je biLi prva etapa t? r.lcc je. Potem so prišli na vrsto mostovi, ]- kar tudi smotrena izgraditev že obrtojcau Ž3_ sniških naprav. Kot tret;'a toč'-a -3 Toitova organizacija t~ikoj zastavili oje s le, z" čela izvrševat: prog am ter .-ra na mnogih mestih tudi končala. Delo-spadajo izvršena, dela med na"Očila, ffcerim jo moralo biti ustreženo do določnega termina. de7oma pa gre pri tem še Za načrte, katere bo, treba izvrš:ti v 'oglednem času. Pri vsem tem vodi od-lelke Todtove organizacije geslo: Hitro delati in izfcomo napraviti. Pri tozadevnih delih v Beogradu so se pojavi'e v začetku nekatere ovire. Bilo je trehr: pokazati, kako se da na majhnem prostoru čim več storiti. Treba je bilo vzeti v poštev vse naprave, ki so bile na mestu ter izvršiti potrebne spremembe s čim manjšim številom delovnih sil. Pri vsem tem je bilo treba upoštevati staro beogra jsko trdnjavo že iz cziaov i o zaščite starih spomenikov. Pri gradnji mostov v Beogradu se je pokazalo, da s'one deli v svetovni vojni razlejanega železnega mostu na nekem monitorju, ki se je pogreznil prav na tistem mestu. Nekdanji železniški most je bil naslonjen na ostanke in razbitine starega železja, ki je lež lo križem pod vodo. Vso to množino železja v voli je bilo treba pred obnovitvijo mestu že zarali rečne plovbe odstraniti. Odstr~nje-valna dela so prinesla r>a dan 5DC0 teh starega železja. ki pa je terja'o precej dela. Beograjski savski most je b i skupno z mostom čez D n-.vo od nekega nrjorja i:goslvcanske vojske razstreljen, ne da bi S&idesec treznosti V Montigny-Ies-Oorneillesu nedaleč od Par za imajo studenec, čigar čudodelna moč obstoj v tem, da postane vsakdo, ki se nap je vede iz njega, sovražnik vina m se nikoli več ne sprijazni z £lkohol"m. Ta čudode>i vrelec so »odkrili« pred 23 leti. Neki prebivalec tega kraja z imenom Clairon je pop 1 na dan 5 litrov rdečega vina ter zraven še 15 do 20 aperitivov. Neko neč pa se je vračal iz g' stilne domov precej v njen. P clel je v studenec, kier je obležal za nekaj ur. Dogodek je moža temeljito ohladil in ko se je Clairon naslednji 'an doma osvestil, je r.apravl zaobljubo, da ne bc nikoli več pokusil vina in alkohola spioh. Na ženske tega kraja je napravla moževa zaobljuba takšen vtis da so jele pošiljati še svo'e može k studencu z naroči-iom, naj se tudi oni n pijejo vode iz čudodelnega vrelca- da se jim bo vino uprlo. Tako se je začelo k studencu v Montigry-les-Ccmeillesu romanje 'z vseh krajev, o a blizu in daleč. Nešteto je bilo radovednežev, ki so želeli spoznati čudodelno m« tega vrelca :n kma'u so se našli ljudje, ki so odn" šali in prodajal' vodo iz studenca za zdravljenje vinskih bratcev. Naval na čudodelni studerec -'e postal sčasoma tako velik, da je moralo domače županstvo tujcem prepovedati odn"Sanje vode v stekle nicah ali drugih posodah Kdor se hoče od-vad ti vna, mora torej priti sam k studencu ter piti njega. Pravijo, da ima ta način zdravljenja prav dober uspeh, občin: pa doraša tovrstni tujski promet prav lepe dohodke. bilo poprej izlano svarilo. Na ta način je bilo ubitih več sto ljudi, ki so se v trenutku razstrelitve mudili na mostu. Naključje je hotelo, da je prav tedaj vozil monitor, poln moštva, pod savskim mostom, zaradi česar je treščil lok mostu nanje ter je potegnil s seboj na dno ladjo z vso posadko in vsem kar se je vozilo čez Savo. Ko so vode upadle ter so bili delavci zaposleni z dviganjem mostn h ostankov, so odkr.li na poveljniškem mostiču potopljenega monitorja mrliča, ki je bil tam vkleščen mel železje ter ga je vodni tok neprestano zanašal sem in' tja. Bila je podoba, kakor da se giblje v vedi in pogled na ta prizor res ni bil prijeten. Tola Todtova organizacija si ni dajala posla samo v Beogradu, temveč je zastavila svoje sile povsod tam, kjer je biio treba izvesti večja ali manjša dela za izboljšanje srbskega prometnegv. omrežja. Pri teh delih so Nemcem povsod pomagali železniški pionirji ter pripadniki srbske delovne službe, nadalje nekaj poljetij. ki je delovalo v okvirju Tcdtove organizacije ter tudi lokaj italijanskih delavcev. Bilo je treba izvršiti najrazličnejša dela. Ponekod je bilo treba postaviti dvojne tire, drugod zopet ojačiti ali razširiti mostove ali zgraliti nove prehode, dvigaiti nasip ter ga vsposobiti za močnejše lokomotive itd. itd. Treba je bilo torej izvršiti naj. različnejša de'a na ramp^h za prekladanje tovorov, na kolodvorih, oonekod pa je bilo treba zgraliti popolnoma nove prsta je in ceste do njih. Ni se mogoče načuditi, kaj vse in koliko vsega se je tukaj zgradilo Sdi a ptmcc po letalskih napadih 2e v mirnih časih, ko- še nihče ni slutil, da se bliža sedanja vojna, so imeli v Nemčiji ustanovo, ki je pokazala vso svojo veliko uporabnost še ie v stiski sedanjih časov. Ustanova se je imenovala »Bavarska pomoč«. Kakor nešteto drugih ustanov, je tudi ta institucija izšla iz vrst na-rc-dno socialistične stranke in brez nje ni bilo nobenega strankarskega zborovanja, nobenega pohoda, z eno besedo nobene večje prireditve. Pomoč je bila nekakšen motoriziran vlak, ki mu je bila poverjena skrbo za oskrbo, zlasti pa prenočišče in prehrano velikih ljudskih množic. V mirnem času so se okoriščali z delovanjem tc ustanove predvsem pripadniki stranke, ki so hodili iz kraja v kraj poučevat ljudstvo, že takrat se je »Bavarska pomoč« odlikovala po svojem točnem poslovanju. Postavljala je šrtore za prenočišča, skrbela, da je dobi vsak udeleženec strankarskih prireditev streho in ležišče pe tudi hrano v kraju, kamor je prišel. Največjo pozornost so zbujale velike kuhinje, ki so prevažale hrano v ogromnih kotlih od taborišča do- taborišča, da so se lahko vsi nasitili. Vojna je seveda zahtevala spremembo te mirnrdobske organizacije v marsikaterem pogledu. Ustanova se je tehnično prilagodila novim razmeram in modernizirala. Opremljena z novim orodjem in nc-vi-mi iznajdbami se je vključila v veliko socialno delo za nemški narod med vojno. Če lahko rečemo, da so se razmere še izboljšale, lahko trdimo to posebej glede hitrosti prslovanja in glede kakovosti hrane. »Bavarska pomoč« deluie danes v prvi vrsti tam, kjer je treba nuditi pomoč ljudstva zaradi terorističnih napadov iz zraka. Medtem ko se iz stanovanj pregnani ljudje zbirajo na posebnih zbirališčih, se na določenem mestu ustavi tudi kuhinja. Pod kotli zakurijo ognje in kmalu začne pomožno osobje razdeljevati kavo. Opoldan skuhajo kosilo, ki pokrepča na tisoče trudnih ter izmučenih. Kakor kuha gospodinja hrano za člane svoje d-užine, tako skrbi »Bavarska pomoč« za vse tiste, ki so zaradi napadov ostali brez stanovanja, obleke in hrane. Vsi, ki so bili deležni dejanske podpore te ustanove, ne morejo prehvaliti njenega poslovanja. Jedi, pripravljene v kuhinjah »Bavarske pomoči* so izborne, pa najsi bo to fižolova juha ali enolončna jed iz mesa, zelenjave in rezarcev. Za kuhanje se porabi le najpotrebnejši čas. Treba je namreč kotle vedno izno-va i a-polniti, kajti množice čakajo pa hrano ter jih nihče ne sme mučiti z napenjanjem že itak zrahljanih živcev. Kjer je mogoče, kuhajo z elektriko, drugi pa s premogom. Nekatere kuhinje so tako urejene, da kuhajo kar med prevozom, če tak kuhinjski oddelek odrine zjutraj iz svojega kraja na pomoč prizadetemu mestu, prispe opoldne na cilj s polnimi kotli pripravljene tople hrane. Dan za dnevom, noč za nočjo so človekoljubni člani »Bavarske pomoči« na nogah in pr; delu, da prdpro svojega bližnjega. In vsi se zavedajo, da niso le v službi svojega bližnjega, ampak tudj v službi domovine, kateri ie treba v teh časih posvetiti vse svoje sile. Treba je prebivalcem prizadetih mest pomagati s fizičnim okrepčanjem, da lažje prenesejo duševne obremenitve, s katerimi ta vojna pri nikomur ne štedi. »Munchener Neueste Nachrichten« od 3. decembra pišejo: V redkih sovražnih po orilih o n-novo vzplamtelih bojih v južni Itai;i se vedro na novo omenja ime reke S mgro, ki teče v bližini Trigna ter se izliva v isti sm"ri iz Apeninskih gora v JadiansivO morje. Napadajoči Angleži in Američani imajo več n igo dovolj vzroka, da ime reke Sang o često navajajo. Od prem a g aai ja. te ovire so si namreč še ne lavno obetali dck-.nčnepa pre. okreta v vojnem položaju na ozemlju južne Italije, r.amieč razg banje nemške fronte na iatlijainskih tleh od vzhodne s meri, s čemur bi se odprla za angloameriške topove pot proti Rimu. Kar se ni posrečilo na zapad-nem nabrežju in kar se v planinskem svetu sploh ne more posrečiti, to bi anglormeri-čani sedaj raeli dosegli ob jadrar.ski obali. Klor hoče razumeti taktiko neprda in obrambe, si mo: a biti predvsem na jasnem o področju, na katerem se razvijajo operacije. Odločilni posegi so možni s mo vzdolž obrežja. Zapadna obala, ki ima bolj"e .'grajene ceste, bi bila glede na te en na-'p.i-pravneiša za takšne podvige, vendar se pa nasprotnik nelvoumno zaveda da bi močna nemška obramba tamkaj zahtevala preveč žrtev. Planinske postojanke je mogoče dr- žati z razmeroma šibkimi slami. P. av to je bil razlog, da so se Anglc-američani pol .tili napada na vzhodni obali v na i.i, da sa :'i~i bo zapovrstjo pos.ečilo prodreti v dolina iek Trigno, Sangro in Pescara. Nemška obram-ba je vse to v naprej videla in je na vs h potrebnih odsekih zagotovila varno obrambo, ki je imela nalego, da se pri mač..e„'šili sovražnih napadih umaknejo iz ospred a nekoliko nazaj na glavno bo, bano čito V tek i teh operacij se je sovražniku posreč Io, da je na dveh mestih prekorač i reko Sang o ter dosegel zvezo med obe.na mostščema. To pa sevela ne pomeni, da bi se bil posrečil vdor v glavne nemške posto.ian e ki ežijo onst an reke v ^'»l-o dostopnem pod ročju. Ofc;amba ima aa tem bojišču seveda dovolj vzroka, da ozemlje izrabi v svoj prid Angioameričani operirajo z oklopniki ter morejo iskati pr me.n h prometnih zvez ter skušajo na ugo '.nejšem terenu izsiliti od o-čitev. V zvezi s tem so Angloameričani oznanili, da je nj hov p g avitni cili v te'i dosedanjih operacijah dosega ces e, ki drž iz Pescre proti Rimu. Nobe-:e a dvoma n , da nazr.ačuje ta certa tu".'. cilj, ki bi ga sovražnik ral čimprej dosegel. V zvezi z dogodki r.a imenovanem odreka se že nekaj tednov slišijo iz sovražnega ta- ter človek niti ne more verjeti, kaj vse se < je napravilo, če tega ne /icU na lastne cči. j šele, ko stojiš na ozemlju ter vidiš gradbe- ■ nega voljo v načrtom v roki in se pre_ j pričaš, kaj vse se bo v par tednih na tem mestu napravilo — šele potem verjameš v silo in moč dela, ki rase iz tal. Mogoče so na ozemlju, kjer stoje sedaj že nove naprave, še v minulem poletju uspevale din je in kumare na polju. Nenadoma je prikorakalo na tisto njivo tis .č mož, ki je preoblikovalo površino tako, da je bila v novembru tam postajna zgiud-ba z vsemi potrebnimi napravami pod streho. Pri vsem tem velja pomisliti, da je treba oskrbovati pripadnike Todtove organizacije z vsemi potrebščinami za vsakdanje življenje. Preložiti kak in h 20.000 m-i zemlje ter jo porabiti smotrno, ni malenkostna stvar. Tola takšnega dela je Todtova organizacija že temeijito vajena. Vsak prime za delo tam, kjer je treba, delavec podaja roko rokodelcu, roko lelec pa profesionalistu in tako gre delo urno od rok. Kmalu je zgrajena kurilnica za lokomotive, zraven spadajoča tehnična delavnica, i..kopan vodnjak, pripravljen rezervoar za gorivo, izgctovljcna rampa, postavljene tralnice it.l. V par urah je načrt na terenu z ogledom vred končan, vsak referent potoži vrhovnemu inžen.erju svoje želje in v nekaj tednh je napravljeno vse, kar je stalo v načrtu, čim je takšno delo končano, odrine oldelek Tcdtove organizacije naprej, k novi poštoj-anlti in tam prav tako hrtro in natančno izvrši svoje delo, kakor na prejšnji. bora kritike, Id napadajo vojaSko vodstvo v Itaiiji, z očitkom, da ni nobenih vo^ešlrih uspehov navzlic temu, da imajo napadalci na razpolago mnogo večje sile kakor nem-šlia obramba.. In res je nemško vojaško vodstvo izvaja na tem sektorju takšen način obrambe, ki pomeni najekanomičnejši sistem štednje sil v vseh ozirih. Posebno rezerve so na ta način popolnoma za. a. o v ne. Angleži priznavajo, da imajo v teh borbth vinoke izgube, toda skušajo ov.eči pomen lastnih izgub s trd-tvijo, ca so izgube na nasprotni strani še večje. Neko ang'eši:o radijsko poročilo oznrčuje sedanje bo;e ob Sangru kot najbolj krvavo bitko, ki sa ie vršila kdajkoli v zgodovini na italijansk h tleh. Anglešld vojni poročevalci sKkaJo ^a- du ieivno.ee težave Kjer imajo čete Mont-gomeryja vse prej nego zavidljiv položaj ter sc lahko prerinejo kvečjemu kakšen kilometer naprej. Vedno iznova se dogaja, da obtiči angleška vojska z materialom vred v blatu. Kri in močvirje, veli neko poročilo, sta najbolj karakteristični znački te Mtke. Vse to obuja v angleški javnosti slabe spomine na težavne borbe v jaikih pri Paschen-daelu in od Sommi v minuli svetovni vojni. Poročevalci pripominjajo, da se britanski stratega od 1. 1916-17 riso naučili kaj prida novega, kajti borbe cb Sangru se vršijo na isti način, kakor nekdanja bi ka ob Sommi. Rossan mohar a Marsikdo se še spominja ilustriranih T-stov izza predvojnega časa, ki so objavljali sl.ke tedaj imenitnih osebnort iz mednarodnega sveta. Med tem' slikami je bilo često videti sliko maharadže Age Kana. Po pokolenu je Aga Kan ind jski k.iez. O njegovem bogastvu so pripovedovali pravljice, pedobne bajk;m iz Tisoč in sne ncč'. Tud: na evropskih d:rkališč h je bil Aga Kan znan pojav. Izpod če'a so sc mu svetlikale temne oči- ki so izžarevale nenavaden sij, trepalnice pa so mu zast rali na-očn ki iz roženine. Na glavi je nosil maha-radž* obligatni cilinder s:ve barve. Višek popularnosti je desege', ta mož 1. 1929, ko se je po vsem širnem svetu raznesla vest, da se je v južno francoskem mestecu Aix-les-B:ins oženil z mlado Francoz nio. Senzacija je b:la tem več a, ker je bila mlada žena Age Kana — tretja po vrsti njegovih zakonskih družic — hči skromnega hotelirja v francoskem koprl škem mestecu. Prva žena Age Kana je bila indijskega porekla in se je od nje dal ločiti. Potem je dževega zakona sklenil novi zakon in je vzel za ženo neko itai jansko princes:, ki mu je umrla. Po poročnem obredu v A',x-les-B insu je Aga Kan čel na dolgo potovanje po svetu. Ustavil se je skoro v vsaki evropsk' prestolnici. še b:lj rego maharadža sam je na tem potovanju zbujala pozornost njegova mlada žena vitke in visoke postave, ki je nastopala kakor nekakšna nekronana kraljica. Pozneje se je senzacija zaradi tega zakona po svetu polegla. Aga Kan je postal lastnik dirkalnih koaj in se je v tej zvezi govor 1 o o njem skoro več kakor o njegovi mladi ženi. Ko je izbruhnila sedanja vojna, se je Aga Kan preselil iz Francije v nevtralno Švico, kjer je ž vel popolnoma zasebno življenje. Krkor strela z jasnega pa se je ne-dav-o razvedelo, da se je dal sedaj 661etni indijski knez ločiti od svoje 30 let mlajše soproge. Drč i te v je izreklo civilno sod'šče v ženevi, ki je prisodilo 1'lletnega sina iz tega zakona Age Kana na podlagi tradicije svojemu očetu. ii . m Aga Kan mit seiner Braut — Aga Kan s svojo nevesto KRIŽANKA Besede pomenijo: Vodoravno: 1. nebesni pojav, 3. Župane čeva pesnitev, 6. določene barve, 8. krajevni prislov, 10. del telesa, 12 sten ka obloga. 14 igralna karta, 15. pijača. 17. riževo žganje. 19. potrebščina pri postavljanju jaslic, 21. žtevilo. 22. nadležna žuželka, 24 vrsia sladkorja, 26. pesem. 28. turški su.tan, 30. časovni prislov, 32. prcdlco, 33. zapoved. 35. enota evropske valute. 37. ime slovenske f Irn-ske igralke, 39. otok v Jadranskem morju. 40. fl" 1 i2 F^j 3 I4 !5 T"*"! ; LJ U i 7 ■;-J i, m* i9 110 t n | iš i2 i« j 14 .15 I10 i ii! PS1' 18 1 19 £0 j21 i i v - tj3 22 < \ o -O n 24 25 fej 26 27 28 29 la30 31 U 32 33 34 J 1 m m 35 36 . . 37 38 139 l 40 41 j 1 m 42 43 44 45 j 46 47 48 49 50 51 usihajoče, umirajoče, propadajoče, 42. drag kamen, 45. podredni veznik, 46. črta ločnica, 48. letopis. 50. ploskovna mera, 51. mo=ko ime. N a v p i č n o: 1. pritok Drave, 2. otok v Jadranskem morju. 3. pedredni veznik, 4. priprava, prcdqcvor, 5. grika boginja, 7. otok v Sundskem otočju, 9. država v USA, 11. bodeča rastlina. 13. ena izmed prvih besed, ki se jih nauči vsak ctrok. 16. zemeljska obrambna naprava, 18- padavina, 20. pristanišče v Arabiji. 21. neradodarcn, 23. nevestin ponos, 25. kraj v severni Španiji, znan iz državljanske vejne. 27 ločilo. 29. racicnirano živilo. 31. zavetišče, pribežališče. 34. prave spioh ni mogoče več dobiti, 36. zločin. 38. veznik, 39. mesto v Srcmu, 41. gorečnost, vnema, 43. privi-Iegirana agrarna banka. 45. letovišče v Poadiž-ju, 47. označba pa kemično prvino, 49. nikal-nica. Rešitev križanke 12. deccmbra Vodoravno: 1. telekop. 8. bira. 9. lisa, 11 D K. (Dobra knjiga), 12. bca, 14. za, 15. leska, 16. kr(aljcvi), 18. &to. 19. ha, 20. es, 21. ii, 22. cje, 24. bezoarka. Navpično: 1. ti, 2 Ero. 3. la. 4. s, 1, 5. k t, 6 Os(m j), 7. parada. 8. bedak, 18. ho-st'ja. 12. bes, 13. ako, 17. rete. 19. hiša, 22. oo, 23. er. Štirikrat več vdov kakor vtlavcev Ljudsko štetje iz 1. 1941. na Madžarskem pravi, da ima ta država 14.687.573 piebi-valcev, od katerih je 48.5 odstotkov prebivalstva samskega, 43.9 odstotkov pa zakonskega stanu. Poleg tega je 6.8 odstotkov prebivalstva obvdovelega, 7 odstotkov zakonov pa je ločenih. Statistika kaže še neko posebnost; šterro vdov je približno štirikrat večje od števila vodovcev. To raz-Lagrjo na Madžarskem tako, da se vdovec lahko hitreje olloči za novo poroko nego vdova. lenovpve Fox: 50 DEKLI 2 MEJE A tetka Lidija se je razveselila: »Dete, prava tolažba si mojm očem!« Burno je ov la Iz belo s čvrstimi rokami. »Saj tako ni več žive duše k nam- ne v prodajalno ne v izbo. In če že kdo v na-g iai stopi neter — kaj meniš kaj nravi ? To, kar bi jaz tudi lahko rekla: ,Ne veste nič novega, gospa Parkerjeva?' Samo eden naj mi še pr de s to molitvico, pa mu jo bogme primažem okrog ušes!« »če si taka, kar z mano začni, tetka Lidija.« s l »Ali Bela!« Kuhinja, dobra kuhinja tetke L,idije tisto popoldne n' diš la po redilnih -tvareh. Ognjiček na peč; je bil ma hen m nekazen. kakor da bi sam čutil svojo jalovost. Le kratek pogled je vrgla Izabela po njem, a tetka jo je vendarle razumela: »Oh. "iti s koščkom ngverjeve=ra kruha ti ne morem postreči uboga Bela. Si moreš zam.sl'ti ka^ takega? Ves teden ga ni nihče zahteval Odkar je Amos z doma vobče še nisem prodala za tri šiin^e blaga Moških povsod manjka (to sme.^icer samo povedat, kadar jih nI) Kdo pa le še tu? Dedek Brusch in ta se drži kakor b: komaj čakal, d' ga pokopljejo. To ti je ed:ni moški v vsem okolišu.« Tetka Lid;ja brez mgverievega kruha? In tetka Ldija potrta? Kak lzpremen^en. kak žalosten svet. Prvič v svojem življenju je Izabela brez obž lovaaja zapustila Parkerjevo hfšo. Seveda oot do doma se ji je zdela tako mnogo daljša. Komaj je bi veliki ovinek hrbske ceste za njo, je že zagledala mater ki je st la pri dvoriščnih vratih in čakala. »Tudi tetka Lidija ni nič sl šala Nihče nič ne ve,« je rekla Izabel?, ne da bi počakala vprašanja, ki je že vedela da ga ima mati na koncu jezika. »Pozno, prepozno bomo zvedel1, če se k;j zgodi.« »Jaz tudi tako mislim,« je matj žalostno pritrdila. Hudo je bila razočarana, in čudno je bilo, da tega ni skrivala kakor po navadi. A tedaj sta že pritisnila mala dva. in ker je Izabela samo odkimala, se je Polly pobahala z dedkovim izrekom: »Zbili jih bomo, da bo str3h in groza, da!« »Stlah in gloza! Stlah in gloza!« je blaženo ponovi mali John. »Oh molčita že, otroka!« je mati Jezne zavpila. kar drug-če ni bia njena navada Zakaj se je mati mahoma tako razhudi-la? je ugibala Izabela A tud; tetk^ L'dija — zakaj je bila ta povsem drugačna kot sicer' In kaj je trepetalo gospe Idovi v očeh ? Oh saj nf potrebovala odgovora. Bil je strah. 22 poglavje Po bitki Izabeli je bil m r v kuh'nji skoraj neznosen Družinic je molče sedela pri ve-čerj'. Moreče razpoloženje vsl!k'h se je bilo pol3st1'o celo Pilyje 'n malega Johna. Mater ne oči so bile mračne. Mar Je tudi ona mislila na to. da je komaj teden dni, odkar je bil prišel Joe Bartlett z r_zgla-som generala Provosta? Da mora b't' prva bitka zdaj že dobojevana? Se je nemara vprašev la, ali je oče še živ in zdrav? Izabela je bia skoraj prepričana, da se mati ukvaria s takimi mislim'. Kako bleda je bil"! Strma črta se ji je dolbla vsak dan globlje v čelo, in kolohari okrag njenih cč so b'li vsako jutro temnejši. M nu-lo noč je bila hodila sem ter tja kar naprej sem ter tja po kuhinji in veži, ko so vsi drugi že davno spali. Izabela je tako trdno up?la, da bo oče še pred koncem dneva pri jahal na Dollyj po griču navkreber. MlsMla je, da pride vsaj k večerji, ako ne prej. Pričakujoči izraz, ki ga je imelo njeno lice Se zjutnj. je bi povsem izginil. Zunaj se je stemnilo, črički so spet zaganjal) svoje živahno cvr-čanje Oh, mar bi bili tiho...! »čujte!« je zaklicala mati. Negibno so sedel- in vlekli na uho Mala dva sta držala žlici na pol poti pred ustnicami. Prav zares, nekdo -e jezdi po griču navkreber Pa ne da bi bila kopita k: so peketala po cesti, res Dcllyjina? Ne, Dolly ni mogla bit-'. To je bil težak, počasen konj. Ne. bila st- dva konja, dva trudna okorna konja. Jeff je sumljivo zaren-čal. Tedaic se ie iz teme roz'egel glas. ki so ga že toliko dni čakali. Zate.gr.jen »ha1©!-: ss je začul. d^bro zran k!'c. k>; s: ga b'li s ceste že tol kakrat sršali. ko jih je veselo pozdravljal. Kos trne ži ce so zarožl a1® v sklede in na mizo. Jožef je svojo skledi-cc prevrni, fižolova kaša se je razlia po tleh N!hče se ni zmeni za to. Niti Jeff se ni <5al zmotiti, da bi pov'znl r?zl't"> ;'ed. Kakor b' trenil, je bil tudi on zunaj človek bi bi m'si i, da je mlado ščene, ne pr star, moder pe3. sHalo! Halo! Halo!« so vpili v zboru, ko so dirjali proti dvoriščnim vratom. Pač. vendarle je bia Dolly. upeha-a Dal-ly, k ni imela prav nobene moči več v kosteh. Drugi konj je bil velik in težak in je 'mel n če'u vel'k~ »v^o l so. je Bart- lettova Nancy. Moža sta zajezdila skozi vrata v široko svetlobo, ki je prihajala iz kuhinje. Oče Ovvens se je zavihtil s konja, v sredo gruče k' so jo tvorili petorica ljudi in pes. Gospa Ovvensov? in otroci so ga ob-suli s poljubi in okliki Dedek mu je snel puško ln telečniak Jeff ie lajal m se v norem zbruhu radosti vzpenjal po eosoo ar- j ju Mal' John -'e moledoval, naj ga vzdig- ! nejo. in dasi so očeta od celodnevne ježe j še rame bolele, je vendar zagnal fantička i visoko v zrak, da je kar vriskal od navdušenja. V prvem trenutku ni nihče pomislil na to, da je tudi gospod Bartlett tukaj. »Stopite noter- Joe,« ga "je povabia gosp- Ovversova. »in jejte z nami.« Vendar je ostal le toliko časa, da so iz-pregovorili nekaj besed; misel na njegov lastni dem ;'e biia premočna, da bi se bil maral pomud'ti. Spet so obesili kotel kašo nad ogenj in post~ vili na mizo nevo skledo. Kako to. da je bia kaša še pred nekaj m nutam' brez okusa? se je začudeno vpraševala Izabela. Zdaj ji je šla imenitno v slast Plamen sveč je obseval očetu obraz. V tem kratkem času se je bil močno izpre-menil. Podočnice so mu štrlele, oči so bile globoko vdrte. Kar star je bil videti — njen očka! Tisti večer ni v kuhinji n'hče ne pletel ne šival ne rezljal. Vsi so napeto poslušali vrnivšega se vo'ščaka. ko jim je pravil zgodbo, ki so že ves teden koprneli po nji: poročilo o dogodkih na jezeru in onkraj jezera v Plattsburgu Celo Polly je smela ost?ti pokonci. Sedela je očetu na kolen!h in zaspano poslušala, ne da bi kaj vprašala. vsa zadovoljna da ji udarja na uho njegov dobro znanj gl?s. Jeff je ležal kar le moči bi zu gospodarja in vsakikrat, kadar se je oče Ovvens premaknil na svc-'em stolu. se je zvesta ž!val prebudia iz spanja in zaskrbela, da ne bi spet odšeL Gospe) NadicS Bajec in očetu MirosL Tcanažičti v spornim »Nadica!« — ni odziva Nadica, ne, to ni mogoče, da si nas zapustila! Kje je Tvoj ljubki srčni nasmeh? Vem. bridko Čutim... odšla si v kraj miru, kjer ni trpljenja. Bila si vsem kot tope! žarek, v boli pa utehe poln. tolažijni angel. Ko zlato sonce si ožarjala s svojim ljubkim nastopom vso okolico, kjer koli si se pojavila, si na tihem uživala simpatije vseh. Zapustila si, kar Ti je bilo najdražje — svoja ljubljenčka. Zaman Te pričakujeta. zaman gledata, kdaj se boš pojavila med ni ima vsa srečna in nasmejana — o zlata mamica. Od vseh tako ljubljena, bodi zadnjikrat nozd avl jena. Mirno počiva , la k" rr>ivaj! Dru-raj groba na svidenje! * In Ti. dragi Miro! Tvoje nožno čuteče c " t v o srce je takoj spoznalo, da ne m in ne smeš pustiti svoje ljubljene noi hčerke same na tako daljno, brez-i ■ « pot 'kozi temo in noč k verni r* jbi. Neomajna medsebojna zvestoba i ''ubezen. Vaju je družila v življenju Ti si ji esta! še nadalje zvest spremljevalec in vodnik. Poremal sd z njo. Združena v trdni zvestobi i-> ožarjena in blesteča v med=ebo;iri; srčni luibemi sta stooila pred prert 1 najpopolnejšo, najvišje in najči-te'še Ljube oni, da Vrni sDr?ime in blagoslovi. Z Vama čntegi. ^ D O " ? iti- ^ -JtlišJi Zaradi priznanja najvišjega športnega odlikovan-a na Sved-kem — zlate kolajne, ki jo daje eden vodilnih švedskih listov — ie letos prišlo do ogorčenega spora Prvi in nesporni kandidat za to priznanje je bi| že precej dolgo — in pri tem je tudi ostalo dokončno — znani tekač in svetovni rekorder Ame Anderson. ki je v teku sezone izboljšal kar dva svetovna rekorda v ie a slavne.a rojaka Dundarja Kaegga, in sicer na progah na 1500 m in na 1 miljo. Ko je prav pred kratkim švedska negrmetna enajstorica tako zveneče (bilo je 7:2, kakor se bodo naši čita-te!;i še spor- injali iz objave v tej rubriki) s 7:2 povc-i- a izbrano mc-štvo Madžarov na njihovih lastnih tleh v Bud;mpešti, se ie v švedski športni javnosti naenkrat pojavilo kup : lasov, ki so hoteli največje spor no pri -trnje za vso sezono oddali Garvisu Ca: -i] enemu izmed članov zmag vite e aj lorice. ki je največ pri pomor- !• da so Š -di l~vili tako nogometno zrna d. ki bi b;'a v m' nih či?ih pomenila senzacijo brez para. Ze enkrat, in sicer pred več kakor 10 let; je bii eden šved-skih nogometašev Ryde!l) deležen tega visokega športnega odlikovanja, ice: pa so p. i znanje v zl-tu prejemali samo svetovni rekorderji, olimpijski zmagovalci ali rekord: rji sploh in tako je na konec koncev z!a'a kelaina le ostala Anderssonu za njegova dva nova svetovna rekorda na 1500 m (3:45) in na 1 miljo (4:02.5). Šele po tej poti je postal Andersson r*rvi dedič slave, ki jo je lani spravil čudežno tekač Gund-r Hoo?g, eni mož. ki so ga letos dolarji izvabili na gostovanje v ameriški svet. od koder ie verjetno rešil nekaj take valute, teda zamudi! in zaigral obenem najdragocenejšo lovoriko, ki so io Švedi namenili svojemu najbolj u-p š emu športniku. V ffičkaf vrstah Mcšfvc. Venezie v Trstu Zadnjo nedeljo je b:!a med drugimi no<;emetn:mi prireditvami po italijanskih igriščih C"i na,zanimivejših tekem med Triesiino m Vcr.eziG. Med gledalci, ki jih jc blo okoli 4000, je bilo tudi nekaj Ljubi jan-činov. ki so se ta dan mudili v Trstu Tekma se je kenčala z rezultatom 4'1 v znamenju pre-eej"nje premoči Tržačancv. k" so b:lj bolj \ gr.:no moštvo, izmed goltov 6e je posebno cdlikoval vratar Goli so padli za Triestino v « -------- . ——.....- --rnrirn—ggaaa^ Daphne du Manrier: 33. minuti prvega polčasa ln nato spet že v dve minuti kasneje. V drugem polčasu je Trie-stina beležila uspeh v 37. in 43. minuti iz enajstmetrovke. Venezia je zabila svcj častni gol v 19. minuti drugega ponaša. šveJsko-maažarsko plavalno tekmovanje, ki bi maralo biti o božiču v Budimpešti in na katero so se posebno Madžari vneto pripravljali!, je bdlo s švedske sLrani odpovedano. Nameravano plavalno srečanje med du najake reprezentanco in praškimi plavalci, ki je bilo določeno za 19. t. m. na Dunaju, je balo prav tako preloženo na prvo polovico februarja 1944. Praška enajstorica v hokeju na ledu je v nedeljo zmagala nad dunajsko ekipo W5ener EG z 8:0. Pražani bodo sedaj v prvi prvenstveni tekmi dobili za nasprotnika moštvo iz Diisseldorfa, ki se je prav zadnjo nedeljo dobro uveljavilo proti Berun-čanom. V medmestna tekmi v hokeju na ledu je moštvo Hamburga zmagalo nad sestavo Rostocka s 4:2. Nemški drsalni prvak v hitrostnem drsanju Kari Wazulek je tudii letos prevzel nadzorstvo nad treningom madžarskih hitrostnih drsalcev. še eno otvoritveno smučarsko tekmo so imeli preteklo nedeljo v Nemčiji'in sicer na 10 km v Krkoncach. Med 130 tekmovalci je bil na jboljši neki Hermann Becker, Id je za to razdaljo potreb jvai 53:11. Rumunsko teniško moštvo je odpotovalo naravnost v Barcelono, ne da bi b lo prej gostovalo tudi v Parizu, kakor je bilo prvotno namenjeno. Rumunski teniški igralci, posebno njihova prvakinja Magda Rurac, so v odlični formi, tako da bodo imeli čpjm. j ci letos izredno dobro zaseJen božična turnir. O božiču bo organizirala znana madžarska enajstorica Ferencvarosa velik nogometni turnir, na katerega je povabila tudi moštvo zagrebškega Haška. Razen zagrebških akademikov bodo na tem turnirju nastopili še dunajski Flcridsdorfer AC in pa domači profesionalni klub NAC iz Velikega Varadina. Mali oglasi Službe išče v . .j —i ..- . išče zapoelenje enkrat do dvakrat v tednu za ve? dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in čista« 23181-1 Službo dobi KINO SLOGA rel. 27-30 Origina' velikega Ufinega filma ŽELIM S! LJUBEZNI Vesela pustolovščina mlade plesalke, jazz, smučanje in razkošne plesne revije. V glavnih vlogah: Marika Ročk, Viktor Staal. Predstave ob 15. in 17. Predprodaja vstopnic! KINO MATICA Telefon 28-41 Na splošno željo občinstva predvajamo še danes velezabavno opereto [genske so fealpi sUplotnatje z Mariko Ročk v glavni vlogi. — V ostalih vlogah W:ily Fritsch in Georg Aleksander Predstave ob 15. in 17.3 uri KINO UNION Telefon 22-21 Čarobna ljubezenska romanca, ki se odigrava v očarljivem okolju solno-graških planin OB MEJI Willy Fritsch, Hertha Feiier, Heinz Salfner, Louis Soldan, Hilde Sessafe Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri v i.( cLVLJAESKlH pomočnikov za zbita de la sprejmem takoj. Plača dobra, delo stalno. — Ješe Bogo, Cesta na Loko štev 20 22975-la DEKLE kot pomoč gospodinji, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro hrana«. 23127-la MLADO DEKLE pridno in pošteno iščem kot pomoč v gospodinjstvu ln k ot oku. — Naslov v Ogl. cdd. Jura. 23144-la BRIV. POMOČNIKA in frizersko vajenko, sprejmem. Frane Wildman. Ljub-l:ana Napoleonov trg 5. 23170-la DELAVCI v starosti od 20 do 35 let po možnosti že zaposleni v g-adbpni široki, dobe stalno zapo^rtev p-i *v'' ljana. Iz zidarske stroke, ce-men*isti in brusači im.vo nred. nost 23180-la delavke v starosti o i 20 do let za pomožna dela v tovarni — sr»v:me »Aloeko«. L:iib,:n.na. 23179-ln KOM RRC1JAL1ST vsestransko izvežbona mla.M moč, s primemo trgovsko pod lago ter uglajenm nastopom za občev>'nj0 s strankami po možnosti h gradbeno stroke. ge c preme lastnoročno pisane ponu 7be z navedbo referenc poslati na »Alp"ko«. Ljubi ona. 33178-la POSTREZNICO za enkrat nli dvakrat teden-sk. iščem. Nn«tnp tako'. _pla ča po d"gnvnnt. ZrU^tf se rri Zupnnc Mnri:a. S'a" trg 15-1 33183-ln štV'LJA veš*-' v m-fi'-ern -erln in drueo. se išče Z«?!-"-7! naj «e dnevno o* 10 d-1?.. ln cv* 1«. do 18. N"V: t--,-, c at5R 23149-1 n D^KT.E 7n v-rn dela «• 8^-J^m". -r, 15 2314°-1T r??ADNTCO jnia*^ rro" t. Tnanl^m ne^š^ine n :ta'i1*--n,=Ve5-ierk--. i'čem^ Z' tsk-J za. Firenze (Tt'1i.1a^ Pla •'a lir -tnno-a-1" in doTo hrano v K6: Ponu "b' s s'ivo k; ce vrne. p-vlati na Off'. oddelek Jut'a pod «FYe-< ze« 23162 li | POSTREZNICO : iščem u vm- popoUneve v tednu. Naslon v vseh posl. Jutra. 23131-1« Vajenci ( ko VAJENCA ali vajenko s primerno šolsko izoorazbo. spretnem takoj v trgovino Ilovar. Ciril-Meto-! dova 9?. 23135-14 mmiL NOVl P*v x-Ailo.il tobačnih izielkov so stalno not ji uda j v Glavn'" zalagi to-beka. Gradišče 4 £3i>39-6 POROČNO OBLEKO dolgo, roza. za sreinjo postavo." prodam u 700 lir. Ponu :b? na cgl. odd. Jutra pod »70Qi. 23121-45 električna pecka nalTOdaj Naslov v vseh posl. Jutra. ' 23120-6 KLAV. HARMONIKO novo. Scaniali. 80 b.isov. 2 re^ra p-o!am. — Vittoria Em. 48. visokop-itl.. desno. 23191-6 SMOKING modern. še nov ugodno pro-Jg-r Ljubljinskn 29-1 desno. 23124-6 ČEBELNJAK m j A ?.. pnn;e. poeen' predam Ve'bič Stritarjeva ul. 23123-6 BELE PSIČKE '':rra*e1 zelo l"pe bele. namizni pnng in 'srralno škntlo šesfh ige- skora: novo pro'am Naslov v vseh posl Jut-a 22505-6 POSTELJO in mrežo. či-'o malo ml>I:e-no prodam Komensk^ nI. 34." 33136-6 PIANINO dobro onranjer. p*od«'m. Naslov v vseh posl Jutra ŠIVALNI STROJ »Singer«. malo rabl en prodam. Osi d v trgovini Ko Iodvon>Ki -"S 33160 6 2 KOLESI še kot v nov-m stan:u. zelo ntrrdno naproda' Na-=lov v vseh po«!. Jutra. 2 MOTORNI KO',ES» Mo'el 1943. s hVe-rad'e-»e rung. kot v novem stan'u. -elo rorer.' nan-nda". Ne-lov v v«^ rv*l .Ttrtri 6 VTtC VF.I/Km Tpio rvven; naxoda:. ^T^-Vr-, Puhar.Vva 6 2-3177 6 B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n KLAVIR (Konzertflttgel) samo prvovrsten kup'm ali zrnjenjam za kratek črn klavir v odličnem sta- aju proti event doplačilu, — Ponudbe ia oglasni oddelek »Jutra« pod »Kra- sen glas«. J-1230-J Zapustila nos je naša ljuba mamica, babica, sestra in teta, gospa UM man Marija BOHINJ, RADOVLJICA, LJUBLJANA, GORICA. Žalujoči ostali: SINOVI, HČERKE, BRATJE, VNUKI, PRAVNUK IN OSTALO SORODSTVO 50 7 ZALI? Roman s še vina za gospoda Rashleya.« je ukazala D:na; nato mu je kar najljubeznive-je pomolila svoj kozarec: ^>Da. tudi meni se zdi, kakor da bi se bila že videla, a to je meralo biti pred šestimi leti, ko sem prišla semkaj kot nevesta.« »Ne, prsegel bi, da ne.« je rekel Rash-ley in zmajal z glavo. »V vašem glasu je neki posebni zvok. ki sem ga slišal šele pred nedavnim časom.« »A D:na vpliva na vsakogar tako,« se je Rockingfeam oglasd, »vsi, ki se z njo seznanijo !majo cbčutek, kakor da so jo že prej poznali. " si ne belite glave, dragi Rashley, če ne, ne boste mogli zaspati.« »Menda govorite iz lastne izkušnje?« je dejai Carnethick in ga pogleoal; Rockin-gh:m si je popravljal napestnico. »Ali ga mrzim,« je Dona pomislila; »te ozke mačje oči in ta pomenljivi smeh. Ljubo bi mu b;lo, če bi vsi, kar jih sedi za to mizo. mislili da sem njegova.« »Ste bili kdaj v Foweyu?« je vprašal Filip Rash'.ey. Ne, zanesljivo n: ie odgovorila. Czpil je kozarec, še vedno _am'šljeno majaje z glavo. »Ste slišali, kako so me oropali?« je vprašal. »Da, res, kako žalostno za vas,« je hitro dejala. »In od tistih dob ni več nika-kega glasu o vaši ladji?« »Niti besed'ce ne,« je trpko odvrnil. »Oh, zdaj leži lepo mirno v kaki francoski luki. in nobenega zakonitega sredstva nimamo, da bi jo dobili nazaj. To je zato, ker na dvoru kar mrgoli tujcev in še kr-lj, po vsem, kar slišimo, bolje govori francoski kakor angleški. Nu, vsekako mislim nocoj enkrat za vselej poravnati račun.« Dora se je ozrla po uri nad stopnicami, še dvajset minut je manjkalo do polnoči. »Kaj pa vi, mylord,« se je obrnila h Gcdolphinu, »ste tudi vi prizadeti po izgubi ladje gospoda Raslileya?« »Da, milostiva gospa,« je osorno dejal. »A ranjeni menda mste bili?« »K sreči ne. Lopovi so bili veseli, da so nam smeli pokazati podpl2te. Kakor Francozi zmerom, so se rajši odločili za dirko kot za pošten boj.« »Pa je bil njihov vodja res tak drznež. kakor bi človek sodil po vaših besedah?« »še dvajsetkrat hujši, milostiva gospa. Najnesramnejš', najbolj krvoločni na]hu-dobnejši lopov, ki sem ga kdaj videl. Potem sme zvedeli, da ima njegova ladja na vsaki vožnji poln tovor žensk s seboj, večinoma nesrečnic, naropanih po naših va- seh. Ni mi treba omeniti, da nisem svoji ženi nič povedal o tem.« »Seveda ne; to bi utegnilo povzročiti nezaželeno pespešenje.« * »Tudi na ,Merry Fortune' je imel žensko,« je rekel Filip Rashley. »Videl sem jo nad seboj na palub', tako razločno, kakor zdajle vas. Predrzaio spako. da ji zlepa ne pomnim enake, z rano na bradi in z lasmi visečimi na oči. Nedvomno je bila kakšna francoska pristaniška candra.« »In nek? fant je bil z njim,« je Godolphin dodal, »zanikam paglavec, ki je prišel k F-lipovim vratom; prisegel bi, da je imel prste vmes. Takisto nekam jokavo je govoril r-ki i. LJUBLJANSKI ZVON orsin^lno vezan. nro. dam za 1-00 lir in 7go-dnvnn sliven.c,':''gT ra-rodi Na<='ov v .pl <>d-de'ku ' Jut-a-' 23145-fi ŽENSKI ČEVLJI št 39. dob o olir;inje->-. otoški rojze-J št 36 ot-oški n—k rev'j it 35, otro"'k^ s.indnle š 39. ctrofki hubertus <-krogla m'iza za v 'i' n;co in divan nnp odnj Naslov v ogl. odd J''tr 32146 FOTOCR. APARAT za film. m plcš.e 9.12. zelo dobro obranlen in zelo j>occn napredaj. — Rudolf >ORE Ljubljan" G ed 1 šk u'. 12. 23116 OVRATN K s eb ne ls t? opos-um skoraj nov, p o'am Ni slov v ogl. oddel. Jutr... 23' 55 6 UGODNO Ni.PROD\J moiko !co!o z izvrstno prevm.-.t kj. z-.am. Puch. kuh nj k- opravn. rma-re. pojte'je. mize. stole, otroško posteljo, stali co. otro"i-o ko a o. je d;lni n k-, n serv s š va!n: st o' in divgo. V trg v:n tO . Me stni tog 3. Vho' k z vcžd. 23154 6 VRTNO UTO lepo. 2.50 X2.50 m, ki se i.Jiko cela prepelje, pro. dim. PodllmbarsKega 43. Šiška. 23153-6 PELERINO z kimeij«; dlake, skjraj novo, predvojno cežko bia-jo. p-o am. Naslov -ogl. cdd. Jutra. 23152 6 RADiO APARAT 5'.evm ugo n: pr-dam. Naslov v ogl s. o del u Jutra. 23161-6 ŠIVALNI STROJ p:odam Na.'!ov v og'as. o:!de.ku Jut u. 23160 S JLD1LNI PK8BOJI . Bs ndorf« za 6 oseb. v kaset;, nov, uporabjiv kot darilo, krasen ko mad. u.odno n.ipr daj. Rudolf Zore Ljubij na. Gledališka ul. 12. 23157-6 KRAŠKI KAMEN za z.dave h ae ali og aje p; odam. Istotam so tu !i okna za barake zi stiv-benke nap od.ij Na lov v ogl. odd Jutra. 23166-6 PLATNEN PRT z 12 prt č. m svileno pi-džamo, oboje ročno ve zeno, prodam. N- lov v og. odd Jutra. 22165 6 PUH ODE^E krasne i,, prt- :vu nega blaga. :stotam se tud preda lepo plis pregrinjali -a otomano. Ogle« 1 v t-gov:n' R. Sever. M-.triiin trg 2 it!'.35-6 USNJENO TORBO d::msko. veliko, skoraj novo. p-od m. Na liv v o ' - " r»'641 23069-7 PonuIbe ped »Pia 23122-7 ZNAMKE sol j še. posamezne ali zblrKe, posebno Llchten-tein in San Marino, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Fila-Ust«. 21784-7 STEKLENICE razlit- vršit kuijuj-iiK-. t>uii, ,,latam. 1 h« Vlit- teljo jili .ir.viatnein-j na lomu. B Gu -un Vrinit-» tre S;, i. J-316 M ŠIVALNI STROJ rabljen, c okrjgkm čolni-čkom. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p»-. »Cimp-e-i e«! 3307.1-7 OTRO KE VOZICICE kupite in pro la#'e pri »Pro-mt'u< ;nas|iro:; Križanske cerkve). ZA PIANINO dam prouvreduosl. na ogl. odd Jutra nino«. ROZA POPELIN, predvojn, zu dum-ko erilo kup:m Ponudb- s ceno na ogl. odi. Jut rt pod >R za pn pelin.. 23129-7 FOTOAPARAT Leiea Mo 'el 11 A Focas 1 do 2.5. prodam Tn'ere?ent' nai pošljejo ponudbe na ogl. "dd. Jutra pod »Kupim Lpi-co«. 23131-7 OTROŠKO HARMTVCO in žen-ko kolo kunim. Pn-ni.^be na o;rl o^d Jn-ri nH •Citr—^eV "f'33-7 KLUB-nARTURO ranjeno, lioliro r-h-an'"-no. kup:-ro. P-m-^b' nn <--1d. f Jutra« m-' 231 ?9 7 PAPSr-AJA Ptar^ff'. ic: zna po ~-io*no?t; i-ak^no '—r>'m Slatnar, fte1««-v-rrov fi. VINSKO KLET za 'rgovino z v:nom na debelo vzamem tako? v naiem. Ponudbe na ogl. odi. Jutn •o' .Vi"='->i ti t —-o- -7 OPREMLJENO SOBO manjšo, oidaa. brez posteljnega fierila. Ietotam pro iam možke čevljr črne podkovane Ambrožev trg 3-L Ko- koij. 33130-23 OPREMLJENO SOBO z ujorabo kuh;nje. cddam samo pošteni ženski. L:pičnx, Javo-niiiOva 13 — oglei od ;0. do 17. ure 33168-33 OPREMLJLNO S0"0 z p»'bnim vhodom. blzu tramvaja, oditun. Sg. Sižka. Cemetova ul. 31-1. PRAZNO SOBO svetlo, s posebnim vhodom, v sred.šču. iščem za tako; ali l januar.em. Naslov .avti v v ogl. odd Ji.tra pod »Slikarski atel e. 23 <19-2'a OPREMLJFNO SOČO s souitorabo kuhinje, za 2 os«bi :ščem Naslov v vseh posl. Jn'r.1. 1^138-itOa .juDijana Kitt^uje stair;3 CUHE GCBE Na JED-LN! SERVIS nov. za 12 oseb. kupm lov v vseh po«!. Jutra 23130-7 PRAZNI SKA JI I «<• M ^ma uleka /opci k\j r'neno K '■»iiJt.n V Hr-lot rric l MJ4 M " dam onemu k: zamenja za voljno komfortn- s'anovan e na Iliii 4s'bnp stanovanje v središču m'-cti il: keVi vil'. Na-lv v x-seh posl Jutra. Prevodi. proSnie. orepisi. razmnoževan :a. inforrmeie .»SERVIS BIRO«, SeSenburcova ul. 4 tel. št. 2109 USTNIKI GLASOViRJEV fuflužu. - se mu.t- telefonske št .»-23 ki ;e » novem rav-u»ko: izišlem :min ku Lg!a-ievalet glasuv.rjov Jurat-es. /jin -kega 7 II Ljubljana. M ~ :N j S030 s pcs tjnm -hjdo-n oddam grs-.odu. Sarlov v v.-eh pol Ju ra. :31C7 2S J-337 37 PES sveti r. ave barve, majhen — brez ovratnice se je zatekel. Cesta na Loko št. 39. Žo-liar. dimnikua. 2J'JK>-37 KO.MPAN.ION.M-KO) išče velepo ljetjp v sredini mesta z 4—500.000. — Fiksni mesečni zaslužek 25.003. Ponudbe na ogl odi Jutra pod 10?% sigurno^-« 33:75-37 JEDILNE BUČE "obte v M.:sto '1 ci t. 10. 23143 37 BR ZOVE METLE držaje za 'c.p.vt-. me-la itd. dobite p i G . p->-da sk z' ezi Biei"'c s v i esta 29 23142 37 V VOLTERRO rov. Psa) potujem. — do imi re e~.o r o>-n'o zi o vo od t v fo'-ca n j 'e av; na G o svetsk ccat: 13, vr-it C9 23163 37 -.-ic^ .- asra 1% k Naš dobri mež, oče, brat in tcust f V imlf^ f < v V O O <—» V'- VJutcii vJ?.'^ O1 tJUTii.« C. i... i. 2 , i c. 2* se jc snoči, okrepčan s sveto popotnico, po hudem trpljenju preseli) v beljše življenje. Na zadnji poti ga bomo spremil' v petek, dne 17. decembra 1C13 ob 2. uri popoldne, iz kapel ce sv. KriSt.-fa na Žalah, na b jo nji.. k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik, Kosjcrič, dne 15. dece.nbra 191"}. ANA, žena; JOŽE, DRAGA, G VRR1JI:L, ANČKA, FRANC, otroci; ALDINA, JO;i:\ JULIJ, A:'G'i!A, bratje in sestri: ANTONIJA, snaha . - . ijL. mizilit . : 'A.-- bumsm^v.-j. . - omm-wr. ur-' ^tsn r. mik . •v+jzr. nr- - "- -. v - r. . i ' - t : ■-•*---fSMSItBr~*rT3Z~ •-•J.žJfi.S^aK.1 .M. ir. »NOVINARSKO DRUŠTVO« in zadruga »NOMNARSKI DOM« sporočata žalostno vest, da je njun dolgoletni, zaslužni član, gospod ><5»/ urs&nik „SlcveE«a" dne 14. decembra preminul. Pogreb blagopokojnika bo v petek, dno 17. decembra ob 14. uri iz Zal na pokopališče Sv. Križa Dragega tovariša bomo ohranili v častnem spominu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1943. ZADRUGA »NOVINARSKI DOM« »NOVINARSKO DRUŠTVO« IN takoj uprle v Godolphina, ki je sedel kakor basalo in strmel v zrcalo na n-sprctni steni. »Nikar se ne menite zanje, dragi lord Godolphin,« se je nasmehnila Dona, »dajte pijte še. In končno, kaj pa de, če ste iz-gub li lasu1 jo? L hko bi bilo še vse kaj dragocenejšega, in kaj bi bil petem rekel lord Godolphin?« Rashleyev sosed Carnethick je mahoma rignil v svoje vino. Tri četrt na dvanajst — še deset — še pet minut do polnoči. Mladi Tremayne se je pomenkoval s Penrcsom z Tregonyja o petelinjih bojih; nekdo iz Bodmina, ki ni bila razumela njegovega imena, ;e dregal Rockinghama v rebra in mu za d'anjo šepetal spolzko zgodbico. Carneth ck je čez mizo bolščal vanjo; Filip Rashley je z gu-basto, kosmato roko obiral jagode z grozda; H3rry je skoraj ležal v svojem naslanjaču in brundal povsem nesmiselno popevko. Eden je božal svoj kozarec, drug je čehl al prepeličarja za uhlji- Mahoma pa je Eustick pogledal na uro- poskočil in z grmeč m glasom kriknii: »Gospoda, d volj časa smo zapravili. Ali vsi pozabljate, kak težak posel nas še čaka nocoj?« Vse je obmolknilo Tremayne je zardel in uprl oči v svoj krožnik, Carnethick si je s čipk sto rutico obrisal usta Nekdo je kaši j al, nekdo je drsal z nogami. Harry se je edini smehljal in še naprej brundal svojo pijano popevko. Zunaj na dvorišču je odbil hlevski zvonec polnoč5. Eustick je graščakinjo pomenljivo pogledal. Ta je takoj vstala: »želite, da odidem?« »Nesmisel.« ;ie zaklical Harry in široko odprl oči, »pustite jo. naj sed1 za svojo mizo, hudimi na! Naša družba b brez nje izgubila vse razpoloženje tako je vsakikrat. Na 'tvoje zdravje, lepctičica, čeprav dovoljuješ služabnikom, da prihajajo k teb; v spaln'co.« »Harry, čas za šale je minil,« je rekel Godolphin in se nato obrnil k Doni: Bolj nepr siljeno lahko govorimo, ako vas ni zraven. Eustick je prav pripomn;l da smo nekoliko pozabili na svojo nalogo.« »I seveda« je Dona cdvrnila, »mot ti nikakor ne maram.« in ko so vsi vstali oa jo spuste m'mo, je zunaj na dvorišču zapel veliki zvonec. »Kdo vraga je to?« je vzkliknil Eustick. »Saj ne pričakujemo nikogar več — ali vendar, Godolphin?« »Ne, nikegar drugega nisem naročil,« je ta z: godrnjal, »rečeno je b;lo, da bodi snidenje docela tajno.« Zvonec je spet zadonel. »Naj kdo odklene.« je Harry zaklical. »Kje vraga pa je vsa služinčad?« Pes mu je skočil s kolen in lajaje stekel k vratom. »Tomaž ali kdor je zur.aj, iiaj delate?« je Harry zavpil čez ramo. Rockingham je stopil k zadnjim vratom, ki so vodila v kuh njo in jih sunkoma odprl.