Poštnina plačana v gotovini. 60. V Ljubljani, dne 7. junija 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave za Slovenijo. Vsebina: Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Zakoni In kraljevske uredbe. 167. Mi AI I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LVIIl. redni seji dne 25. aprila 1922. in da smo Mi potrdili in potrjujemo Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih/ ki se glasi: ^ , , Oddelek I. Organizacija sodišč. Člen 1. Državni svet je vrhovno upravno sodišče (člen 103. ustave). Državni svet ima 30 članov. Nova svetniška mesta se smejo ustanoviti samo z zakonom. Člen 2. Člane državnega sveta postavlja kralj na predlog predsednika ministrskega sveta, in sicer na ta način: Polovico članov imenuje kralj izmed dvojnega števila članov, ki jih predlaga narodna skupščina, drugo polovico pa izvoli narodna skupščina izmed dvojnega števila, ki ga predlaga kralj. Kralj imenuje na predlog predsednika vlade predsednika in podpredsednika izmed imenovanih državnih svetnikov (člen 103. ustave). Izpraznjena ali novoustanovljena mesta v državnem svetu se popolnjujejo na isti način. Člen 3. Državni svet odloča v oddelkih iz petih članov. En oddelek mora stalno obstajati za upravne spore finančnega značaja. Razpored svetnikov v oddelke se vrši z žrebom za vsako leto v naprej. Oddelkom predsedujejo predsednik, podpredsednik in štirje po činu najstarejši državni svetniki. Njih razpored v oddelke se vrši z žrebom. Člen 4. Predsednik sme, da se vzdržuje enotnost v Pravosodju pri državnem svetu, po potrebi sklicati občo sejo državnega sveta. Obča seja odloča tudi o stvareh, navedenih v točkah 2. in 5. člena 103. ustave, ako ni z zakonom odrejeno drugače. Obča seja je sklepčna, ako sta navzočni vsaj dve tretjini vseh članov. Odločbe obče seje so za oddelke obvezne. Člen 5. Za spore upravnega značaja se ustanavljajo upravna sodišča, katerih sedeže, pristojnost in organizacijo odreja ta zakon. Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 111, izdanih dne 22. maja 1922. Člen 6. Upravno sodišče ima svoj sedež v istem kraju kakor apelacijsko sodišče ter ima enako krajevno pristojnost z njim. Minister pravde sme po zaslišanju ministrskega sveta odrediti pri ustanavljanju tudi drug kraj v krogu te pristojnosti za sedež upravnega sodišča. Člen 7. Vsako upravno sodišče ima predsednika in potrebno število sodnikov. Ti se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde izmed dvojnega števila kandidatov, ki jih izbere državni svet. Predsednik se kandidira posebe. Člen 8. Upravno sodišče odloča v oddelkih iz treh sodnikov, od katerih eden predseduje. Razpored sodnikov v oddelke se vrši z žrebom za vsako leto v naprej. Oddelkom predsedujejo predsednik in v naprej odrejeni, po činu najstarejši sodniki. Člen 9. Predsednika upravnega sodišča nadomešča v predsedniških poslih najstarejši predsednik oddelkov. Člen 10. Ako je več oddelkov upravnega sodišča, odloča o sporih finančnega značaja stalno isti oddelek. Člen 11. Za predsednika, podpredsednika in člane državnega sveta se smejo postavljati samo oni višji uradniki ali javni delavci, ki imajo fakultetno izobrazbo in deset let državne službe ali javnega dela. Najmanj dve tretjini državnih svetnikov morata imeti diplomo o dovršeni pravni fakulteti. Za predsednika in člane upravnih sodišč se smejo postavljati samo oni, ki imajo diplomo o dovršeni pravni fakulteti in ki so prebili, in sicer: za predsednika najmanj deset let, za sodnike pa najmanj osem let uradniške službe v sodni ali upravni stroki ali kot javni pravni zastopniki. Leta, ki so jih prebili v teh raznih strokah, se seštevajo. Člen 12. Člani državnega sveta in upravnih sodišč se smejo odpraviti s svojih mest, prevesti v druga zvanja državne službe in upokojiti samo na podstavi sodne razsodbe; toda če dovrše člani državnega sveta in predsedniki upravnih sodišč 70., člani upravnih sodišč pa 65. leto starosti ali če obole tako, da ne morejo izvrševati svoje dolžnosti, se morajo upokojiti. Člen 13. Člani državnega sveta in upravnih sodišč ne morejo biti toženi za svoje sodno poslovanje brez odobritve obče seje državnega sveta. Brez odobritve upravnega sodišča, odnosno državnega sveta, in brez svojega pristanka se ne smejo odrejati za opravljanje drugih poslov nego onih, ki spadajo v področje njih rednega poslovanja. Člen 14. Disciplinarne kazni za kršitev službenih dolžnosti prisoja državnim svetnikom in upravnim sodnikom državni svet v obči seji. O disciplinarno kaznivih dejanjih vodi predhodno preiskavo, po zahtevi ministra pravde, predsednik državnega sveta ali pa predsednik upravnega sodišča. Minister pravde vlaga tudi tožbe pri državnem svetu zaradi disciplinarno kaznivih dejanj. Oddelek 11. Pristojnost sodišč. Člen 15. Upravna sodišča sodijo o administrativnih sporih. Administrativen spor je samo med po-edincem ali pravno osebo na eni in upravnim oblastvom na drugi strani ter obstoji, ako je akt upravnega oblastva kršil pravico ali v zakonu osnovan neposrednji osebni interes tožiteljev. Sodišču se prepušča razsoditi, ali obstoji v danem primeru tak interes. Člen 16. Za upravna oblastva se smatrajo tudi samoupravna oblastva. Člen 17. Državni svet odloča o pritožbah zoper razsodbe upravnih sodišč. O tožbah zoper ukaze in ministrske odločbe odloča državni svet v prvi in poslednji stopnji. člen 18. Poedince, čigar pravica ali v zakonu osnovan neposrednji osebni interes se je kršil z nezakonitim aktom upravnega oblastva, ima pravico pritožbe samo na eno višje upravno oblastvo. Zoper odločbo tega upravnega oblastva sme vložiti tožbo samo na upravno sodišče. Ako je to upravno oblastvo minister, se vloži tožba na državni svet. Člen 19. Tožba na upravno sodišče in na državni svet ni dopustna: 1. ) v stvareh, ki spadajo v pristojnost rednih sodišč; 2. ) v disciplinarnih stvareh, kolikor ne bi bilo z zakonom odrejeno drugače; 3. ) v stvareh, v katerih in kolikor so upravna oblastva po pozitivnem pravu upravičena odločati po prostem preudarku; 4. ) zoper upravne posle rednih sodišč. Člen 20. Državni svet in upravna sodišča odločajo sama o svoji pristojnosti. Oddelek 111. Postopek pri sodiščih. Člen 21. Tožba na upravno sodišče, odnosno državni svet (člen 17.), se mora vložiti v tridesetih dneh po vročitvi odločbe upravnega oblastva. Tožba zoper ukaz se vlaga na državni svet v dveh mesecih od dne, ko je bil ukaz objavljen v ^Službenih Novinah«. Ako je poslednji dan roka dan, ko sodišče ne posluje, se podaljša rok do prvega delavnika. Tožba se vlaga pri sodišču ali neposredno ali po pošti na recepis. Zaradi zaščite zakonitosti in javnega interesa sme odrediti minister za finance na sedežu upravnih sodišč posebne organe, ki nastopajo kot to-žitelji v imenu države, ako se je z upravnim aktom prekršil zakon v korist poedincev. Ako se je prekršil zakon v korist poedincev z ukazom, ali z ministrsko odločbo, nastopa v imenu države kot tožitelj pri državnem svetu glavna kontrola. Člen 22. V tožbi je treba označiti tožitelja po imenu, | priimku, poklicu in rednem bivališču, potem upravni akt, zoper katerega je tožba naperjena, in poedine točke, zaradi katerih se vlaga. V prilogi se mora predložiti akt sam v izvirniku ali v prepisu. Ako navede tožitelj v tožbi, da ni mogel dobiti nobene odločbe od pristojnega upravnega oblastva v treh mesecih od dne, ko jo je ponovno zahteval s posebnim aktom, mora sodišče preiskati, ali je njegova navedba istinita; ako se njena istinitost ugotovi, vzame tožbo v postopek, kakor da je pristojno oblastvo odbilo tožiteljevo zahtevo. Člen 23. Tožiti se sme: 1. ) da ni upravno oblastvo v svojem aktu j nikakor uporabilo ali da ni pravilno uporabilo zakona ali zakonite uredbe; 2. ) da v postopku, ki se je vršil, ni vpoštevalo i predpisov postopka. V tožbi se morajo navesti, odnosno priložiti, j dokazi v izvirniku ali v prepisu. Dokazila se smejo predložiti tudi na prvem naroku. Člen 24. Sodišče zavrača z odločbo, ne da bi pozvalo stranke, tožbe: 1. ) naperjene zoper akte, ki so našteti v členu 19., točkah 1., 3. in 4.; 2. ) vložene po preteku roka; 3. ) zoper upravne akte, zoper katere se je mogla vložiti pritožba na višje upravno oblastvo, pa se ni vložila; 4. ) ki se očividno ne opirajo na nikakršen v zakonu osnovan neposrednji osebni interes; 5. ) o katerih je sodišče že enkrat dokončno odločilo. Člen 25. Sodišče razsoja praviloma o tožbi po javno opravljenem naroku in na podstavi činjenic, ki jih je ugotovilo upravno oblastvo. Člen 26. Ako pa sodišče spozna, da je glede ugotovljenih činjenic v spisih protislovje ali da so činjenice v bistvenih točkah ugotovljene nepopolno ali da se v upravnem postopku niso vpo-števale oblike postopka, sme razsoditi takoj, ne da bi pozvalo stranke, da razveljavi upravni akt. Upravno oblastvo mera v tem primeru izvršiti vse ono, kar je odredilo upravno sodišče, ter izdati nov upravni akt. Člen 27. Istotako razsodi sodišče, ne da bi pozvalo stranke, ako se je tožitelj v tožbi odrekel javnemu naroku in toženec ne zahteva izrečno, da se opravi o tožbi javen narok. Člen 28. V vseh drugih primerih, ki niso našteti v členih 24., 26. in 27., odloča sodišče o tožbi po javnem naroku, na katerega se morata pozvati tožitelj in toženec. Člen 29. V vsakem primeru mora dati sodišče osebam, katerim bi bila razveljavitev upravnega akta na škodo, možnost, da se zaslišijo. Člen 30. Sodišče sme izključiti javnost iz razlogov javne nravnosti in javnega reda ali če so predmet razprave stvari zasebnega ali rodbinskega življenja. Člen 31. Naroku sme prisostvovati tožitelj sam ali pa ga sme zastopati odvetnik. Člen 32. Po končanem naroku se posvetuje in glasuje sodišče o razsodbi v tajni seji. Sodnik poročevalec glasuje prvi, predsednik pa poslednji. Ostali sodniki glasujejo po vrsti od mlajšega do starejših. Razsodbe se sklepajo z absolutno večino glasov. Člen 33. Sodišče razsoja takoj. Izreka razsodbe se sme odgoditi samo izjemoma, in sicer najdalje za osem dni. Člen 34. Z razsodbo se tožba ali zavrne ali pa se ji ugodi. V tem drugem primeru se upravni akt razveljavi z razsodbo upravnega sedišča. Ako je treba izdati nov upravni akt, ga izda pristojno upravno oblastvo v zmislu pripomb upravnega sodišča. Ako upravno oblastvo trdi, da je upravičeno izreči odločbo po prostem preudarku, mora sodišče tožbo zavrniti, če spozna, da je ta trditev osnovana. Člen 35. Ako se tožba zavrne po členu 34., mora so* dišče v razsodbi tožitelja obsoditi na plačilo stroškov. Člen 36. Tožba zoper upravne akte praviloma ne ovira njih izvršitve. Vendar pa sme upravno oblastvo, po tožite-Ijevi prošnji, odgoditi izvršitev upravnega akta do končne sodne odločbe, če to dopušča javni interes ali če bi prizadela izvršitev prosilcu škodo, ki se ne bi dala popraviti. V tem primeru mora vzeti upravno sodišče predmet takoj v postopek. 0 Oddelek IV. Posebne odredbe. člen 37. Zoper razsodbe upravnih sodišč je dopustna pritožba na državni svet, in sicer v petnajstih dneh od dne, ko se je prejela razsodba upravnega sodišča. Člen 38. Pritožbo sme vložiti tožitelj, ako je upravno sodišče tožbo zavrnilo, in toženo oblastvo, ako je upravno sodišče razveljavilo njegov akt. Člen 39. Državno upravno oblastvo mora, ako se pritoži na državni svet, priložiti pritožbi tudi odobritev pristojnega ministra. Člen 40. Pritožbe, ki ne ustrezajo predpisom členov 37. in 39., zavrača upravno sodišče z odlokom Zoper ta odlok je dopustna pritožba na državni svet. Člen 41. Državni svet odloča o pritožbah, ne da bi pozival stranke. Člen 42. Razsodbe državnega sveta in izvršne (pravnomočne) razsodbe upravnih sodišč so za upravna oblastva obvezne. Ta ne morejo zoper tožiteljevo voljo učiniti ničesar, kar bi nasprotovalo tem razsodbam. Člen 43. Ako zahtevajo razsodbe državnega sveta in upravnih sodišč izdajo novega upravnega akta in ga upravno oblastvo ne izda v treh mesecih od dne, ko mu je bila vročena razsodba, ima oni, v čigar korist se je izrekla razsodba, pravico, da se pritoži na državni svet. Državni svet izda v tem primeru odločbo, ki popolnoma nadomešča upravni akt. Člen 44. Zoper izvršne (pravnomočne) razsodbe upravnih sodišč in zoper razsodbe državnega sveta se sme zahtevati pri istih sodiščih obnova administrativnega spora ob pogojih, predpisanih v ci-i vilnosodnem postopku za obnavljanje sporov. Obnovo spora sme zahtevati privatna oseba kot pravdna stranka, tako tudi upravno oblastvo, čigar akt je dal povod administrativnemu sporu, toda z odobritvijo pristojnega ministra. Člen 45. Ako sodišče razvidi, da je zahteva za obnovo spora upravičena, razveljavi razsodbo, za katero gre, ter napoti stvar na pristojno upravno oblastvo v novo rešitev. Upravno oblastvo je vezano na pripombe sodišča. Člen 46. Spore o pristojnosti med upravnimi oblastvi, med samoupravnimi oblastvi in med upravnimi in samoupravnimi oblastvi rešuje državni svet. Spor more nastati samo med oblastvi, ki odločajo po predpisih tega ali drugih zakonov v poslednji stopnji (člen 18.). Predlog za rešitev spora, ki je nastal s tem, da odklanjajo oblastva od sebe pristojnost, sme podati samo prizadeta oseba, in sicer v petnajstih dneh, odkar ji je bila vročena odločba drugega oblastva. Predlog mora biti opremljen s potrebnimi listinami. Predlog za rešitev spora, ki je nastal s tem, da si dve oblastvi lastita pristojnost v isti stvari, sme podati vsako izmed prizadetih oblastev v roku, določenem v členu 21. Spore o pristojnosti med upravnimi in rednimi sodišči rešuje kasacijsko sodišče (člen 110. ustave). Člen 47. Natančnejše odredbe o notranji ureditvi državnega sveta in upravnih sodišč, o njih potrebnem osebju, o postopku kakor tudi o nagradah odvetnikom se predpisujejo s kraljevo uredbo na predlog ministra pravde in po zaslišanju ministrskega sveta. Oddelek V. Prehodne odredbe. Člen 48. Dokler se ne sklene zakon o ureditvi sodišč za vso državo in o določitvi krajevne pristojnosti apelacijskih sodišč, je upravnih sodišč šest: v Beogradu za Srbijo in Vojvodino; v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo z Medjimurjem; v Celju za Slovenijo s Prekmurjem; v Sarajevu za Bosno in Hercegovino; v Skoplju za južno Srbijo; v Dubrovniku za Dalmacijo in Črno goro. Člen 49. Upravna sodišča se morajo ustanoviti ter morajo začeti svoje poslovanje najkesneje v šestili mesecih od dne, ko stopi v veljavo ta zakon. V enem mesecu od dne, ko slopi v veljavo ta zakon, se morajo izvoliti in postaviti državni svetniki. Današnji člani državnega sveta obdrže svoja mesta v zmislu tega zakona. Člen 50. Administrativni spori, ki so že bili pri državnem svetu ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, se morajo rešiti po dosedanjem zakonu o ureditvi državnega sveta in zakonu o poslovnem redu za državni svet, in sicer v njegovih oddelkih, ustanovljenih po tem zakonu. Finančno upravno sodišče v Zagrebu se ukinja in prestane delovati, ko se prične poslovanje pri upravnem sodišču v Zagrebu, njegovi člani pa se postavljajo na razpoloženje. Vsi nedovršeni spori, ki so bili že pri njem, ko začno poslovati upravna sodišča, preidejo na ! ta sodišča. člen 51. Dokler se ne sklene zakon o uradnikih in o ureditvi njih plač in doklad, imajo državni svetniki plačo in doklade, ki jih imajo sedaj po srbskem zakonu o ureditvi državnega sveta. Člani upravnih sodišč imajo plačo in doklade, ki jih imajo apelacijski sodniki po srbskem zakonu o ustroju sodišč. Pomožno osebje državnega sveta in upravnih sodišč ima plačo in doklade pomožnega osebja državnega sveta, odnosno apelacijskega sodišča I v Srbiji. Člen 52. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki nasprotujejo njegovim odredbam. V Beogradu, dne 17. maja 1922. Aleksander s. r. Minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: Marko Trifkovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Namestnik predsednika ministrskega sveta, namestnik ministra za zunanje posle, minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov: Marko Trifkovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Razglasi drugih uradov in oblastev. Prvi narok za ustno razpravo so jo določil na dan 1 7. j u n i j a 1 9 2 2. oI> dovolili pri toni sodišču v sobi šl. 72. Ker je bivališče Terezijo Gasserjeve neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Ivo Jan, odvetnik v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dno 28. maja 1922. No I 403/22 —o. 701 Sklep. Na prošnjo Mihaela, in Jakoba Pahiča, posestnikov v Lokanji vasi so dovoljuje javna prostovoljna dražita zemljišč vi. št. 107 in 169 katastralno ob čine črešnjevške in vi. št. 2o .katastra in e občine sta-tenberške s pritoklino in premičnino. Dražba se določa na dan , 7 junij,.,, 1022. ob pol enajstih na licu mosta v Lokanji vasi. Izklicna cona je 605.000 K; pod tem zneskom se ne bo prodajalo. Vadij 10 % v gotovini ali v vložnih knjižicah. Nadaljnji pogoji se lahko vpogiedajo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8. . Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek I. dne 2. junija 1922. P Vil 209/22—4. ‘ ' 787 j V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano sodišče je razsodilo o obtožbi opravi h»l ja državnega pravdništva zoper Antona Kna-feiea in Terezijo Sučevo st. zaradi prestopka po zakonu „ pobijanju draginje ži\Ijeuskih potrebščin in brezvestne spekulacije vpričo opravitelja državnega pravdništva kanclista Trojnerja kot javnega ob-tožitelja, obtožencev Antona Knafelca in Terezije Suee.ve st. po danes dognani glavni razpravi na predlog javnega obtoži tel ja. naj se obtoženca kaznujeta. tako-le: obtoženec Anton Knafelc je kriv. da je dne 10. februarja 1022. v Mariboru na trgu prodajal uieso. torej življensko potrebščino, ne da bi bil sumarno ali podrobno označil cene posameznih predmetov tako. da hi jih t,i| vsakdo lahko razločno videl. s tem je zagrešil prestopek po členu ti. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacijo z dne 80. decembra 1921., »Službene Novine» št. 5 iz leta 1922., in zato s,> obsoja po tern členu na 3 (tri) dni zapora in 100 (sto) dinarje, denarne kazni, ob neizterljivosti pa na nadaljnja dva dni zapora in po § 389. k. p. r. v povračilo strošku, kazenskega postopanja. V z.mislu člena 15. navedenega zakona jamči Terezija s u c str. kot solastnica podjetja za obsojenčevo kazen solidarno z obsojencem Antonom Knafelcem. V /ntislu člena 19. navedenega zakona je objaviti razsodim brez, razlogov po pravnomočnosti ob obsojenčevih stroških v »Uradnem listu pokrajinske uprave, za Slovenijo*. Nasprotno pa so v zinislu § 259/8. k. p. r. obtoženka Terezija Š u c st. oprašča od obtožbe, da jo ob isti priliki započela zgoraj navedeno dejanje in s tern zagrešila prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VIL, dne 29. maja 1922. Sa 2 22—40. 762 Potrditev poravnave. Deželno sodišče v Ljubljani potrjuje poravnavo, ki jo je sklenil deži^iroisodm svetnik dr. Golia kot, poravnalni sodinik med dolžnikom Franom' D o -r e n <1 o. ppotokoliranirn trgovcem v Ljubljani, Linonska cesta št. 8. in njegovimi upniki pri poravnalni razpravi dne 6. maja 1922. snasi so pri sodniku na vpogled. Uekurzna doba 14 dni teče od tretjega, dne po tej razglasitvi. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek UL, dne 27. maja 1922. Gg 1 195/22—2. 1 Oklic. 1 ranjo Nudi, posestnik v Kamnici št. 85. ki ga zastopa dr. Ferdo Lasič, odvetnik v Mariboru, ji 'loži zoper Terezijo G a s s e r j e. v o. posestnico v Hošpohu, Dunajska graba (UTonergraben), tožbo za-''adi 80.000 K s pripadki. St. 887. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni raz-delbi skupnega sveta posestnikov iz Gradeža. Načrt, o nadrobni razdelbi parcel, ležečih v kata-stralni občini turjaški in vpisanih pod vi. št. 184 isite davčne občino, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz lota 1888., od dne 7. junija 1922. do vštetega dne 20. junija 1922* v občinskem uradu na Turjaku razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolci na mestu samem so je že izvršila. Načrt se bo dne 18. junija 1922. v času od 10. do 11. ure pojasnjeval v gostilni »Pri pošti* na Turja k u. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dueli od prvega dno razgrnitve dalje, t. j. od dne 7. junija 1922. do dne 6. julija 1922., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 24. maja 1922. Krajni komisar za a granske operacije: dr. Vrtačnik s. r. Št. 269. Razpis nadučiteijske službe. Po naročilu višjega šolskega svota z dne 12. maja! 1922., št. 4643, se razpisuje nad učiteljska služba na dvorazralni osnovni šoli na B 1 a n c i, s prostim stanovanjem, v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje naj so vložc najkasneje do dne 3 0. j u n 1 j a 1 9 2 2. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet sevniški v Brežicah, dne 21. maja 1922. Št. 383. Razpis učiteljskih služb. 1. ) Ščavnica, trirazrednica, služba za nadučitelj;!, (katoliški veronauk). 2. ) Kapela, potrazrednica, služba za učitelja ali učiteljico. 3. ) Negova, štirirazrednica, služba za učitelja ali učiteljico. Pravilno opremljene prošnjo naj se vložo po predpisani službeni poti do dne 2 (i. juni j a 1 9 2 2. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni, dne 25. maja 1922. Št. 407. Razpis učiteljskih služb. 1.) Vučja vas, trirazrednica, služba za nadučitelja (katoliški veronauk) in služba za učiteljico. | 2. ) Stara cesta, dvurazrednica, služba za nadučitelja (katoliški veronauk) in služba za učiteljico. 3. ) C e z a ti j e v c i, trirazrednica, služba za učitelja ali učiteljico. Pravilno opremljene prošnje naj se vloži' po predpisani službeni poti do dne 2 6. j unija 1 9 2 2. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 25. maja 1922. Št. 805/1. Razpis učiteljskih služb. Z dovolitvijo višjega šolskega sveta se razpisujejo nastopne učiteljske Službe v stalno namestitev: 1. ) Fram, petrazrednica, služba za učitelja ali učiteljico; 2. ) J a r e n i n a. petrazrednica. služba za učiteljico; 3. ) S v. J urij o li P e s n i c i (pošta Zgornja Kungota), služba za učitelja ali učiteljico; 4. ) Kamnica (pošta Maribor I), petrazrednica, služba za učiteljico; 5. ) Spodnja Sv. Kungota (pošta Pesnica), dvorazrednica, služba za učiteljico; 6. ) Zgornja Sv. Kungota, dvorazrednica, služba za učitelja ali učiteljico; 7. ) Sv. Lovrenc nad Mariborom, petrazrednica z eno vzporednico, služba za učitelja; 8. ) Sv. Marjeta ob Pesnici, štirirazrednica, služba za učiteljico: 9. ) S v. M a. r t i n p r i V u r 1) e r g u. trirazrednica, služba za učitelja in učiteljico: 10. ) Pod Velko (pošta Brezno ob Dravi), eno-razredn.iea, služba za učitelja-voditelja. 11. ) Reka (pošta Hoče), dvorazrednica, služba za učiteljico; 12. ) Selnica ob Dravi, petrazrednica, služba za učitelja in učiteljico; 13. ) S 1 i v n i c a p r i M a r i 1) o r u, štirirazrednica, služba za učiteljico; 14. ) S v e 8 i n a (pošta Zgornja Kungota), trirazrednica, služba za učitelja ali učiteljico. Pravilno opremljene prošnje naj se vložo po službeni poti do dne 2 5. j u n i j a 19 2 2. pri dotičnih krajnih šolskih svetili. Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo [»osebno prošnja, opremljeno s službeno razpredelnico. Okrajni šolski svet v Mariboru, dno 26. maja 1922. Predsednik: dr. Lajnšic s. r. Št, 1138. Razpis učiteljskih služb. Po odredbi višjega šolskega sveta z dne 24. maja 1922., št. 6703, se razpisujejo nastopne nadučiteijske in učiteljske sluz »e v stalno namestitev. 1. ) R a d o v I j i e a, osemrazrednica; 3 mesta za učitelje; 2. ) Bled. osemrazrednica; 1 mesto za učitelja, 1 mesto za učiteljico; 3. ) Jesenice, deška šest razred niča; služba za nadučitelja. 1 mesto za učitelja in 1 mesto za učitelja ali učit ‘Ijieo; 4. ) J e s (t n i c e, dekliška šeslrazrednica; služba za uadučiteljico, 4 mesla za učiteljice; 5. ) K o r o š k a B e I a, šestrazrednica; l mesto za učitelja, 1 mesto za učiteljico; 6. ) Gorje, petrazrednica; 1 mesto za učitelja in 1 mesto za učiteljico; 7. ) Kranjska gora, štirirazrednica; 1 mesto za učitelja, 1 mesto za učiteljico; 8. ) Srednja vas, štirirazrednica; 1 mesto za učitelja ali učiteljico: 9. ) Dovje, trirazrednica: 1 mesto za učitelja ali učiteljico; 10.) Rib n o, dvorazrednica, mesto za nadučitelja. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne 2 5. j ti u i j a 1 9 2 2. Za učiteljske službe v Radovljici, Kranjski gori in na Bledu Imajo prednost učitelji z izpitom za pouk na obrtnonadaljevalnih šolah. Okrajni šolski svet v Radovljici, dno 28. maja 1922. Predsednik: Mencinger s. r. St 380/r. Razpis učiteljskih služb. Z dovolitvijo višjega šolskega sveta se razpisujejo nastopne učiteljske službe v stalno namestitev: 1. ) Črešnjevec (pošta Slovenska Bistrica), petrazrednica z eno vzporednico, služba za učitelja in učiteljico; 2. ) Makole, Sestrazrodniča, služba za učitelja in učiteljico; 3. ) S v. M a r t i n n a P obor j u (pošta Slovenska Bistrica), trirazrodnica, služba za učitelja in učiteljico; 4. ) Spodnja Polskava, štirirazrednica, služba za učitelja. Pravilno opremljene prošnje naj se vloži* ]k> službeni poti do dno 2 5. j u n i j a 19 2 2. pri dotičnih krajnih šolskih svetili. Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo, opremljeno s službeno razpredelnico. Okrajni šolski svet slovenjebistriški v Mariboru, dne 2(i. maja 1922. Predsednik: dr. Lajnšic s. r. Razne objave. Št. 3475—III. 768 Družba južne železnice. L o k a 1 n a tari i a, d e 1 IL, za prevoz mrličev, živih živali in robe ni a pirogah družbe južne /žel e z-ii i c e v kraljevini Srbov, Hrvatov in S1 o v e u c e v z dne 15. aprila 1 920. I z -p r e m e m b a upor a b n ih pogojev i z j e m -ne tarife 3a in 3b. banih zadolžnic, prestane vsako nadaljnje obrestovan je. Zato je predložiti razen originalnih zadolžnic tudi vse kupone in talone, nozapadle imenovanega dne. Razen navedenih številk se izplačajo dne 1. avgusta 1922. tudi številke 65, 117 in 269, izžrebam’, leta 1919. Upravni svet ljubljansko-vrhniške železnice v Ljubljani, dne 1. junija 1922. 663 Raziti društva. Društvo za varstvo in oskrbo otrok za okraj Konjice se jo prostovoljno razšlo. V Konjicah, dne 17. maja 1922. Dr. Ivo Rudolf s. r., bivši pod.[»ralsednik. 744 Objava. Jadranska banka, a, d. v Beogradu, naznanja, da izplačuje po sklepu občnega zbora z dne 27. maja 1922. za leto 1921. 12%ho dividendo v znesku Din 12— za delniški kupon št. 16. Kupone bodo vnovčevale izza dne 10. junija 1922.: J a d :• a n s k a b a n k a v B e o g r a d u in njene podružnice v Cavtatu, Celju, Dubrovniku. Her-cegnovem, Jelši, Korčuli, Kotom, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu; J a d r a n S k a bank a v T r is t u in njene podružnice na Dunaju, v Opatiji in Zadru; Banka i Št odi o na za Primorje na Sušaku in njene podružnice na Reki in v Bakru. V L j ubij a n i, dne 31. maja 1922. Ravnateljstvo. 13 Računski zaključek „Petovie“, usnjarske industrije, d. d., dne 31. decembra 1921. Aktiva. Bilanca dne 31. decembra 1921. Pasiva. K V j K v ! 1. Blagajna 118.139 08 1. Delniška glavnica 16,000.000 2. Nepremičnine 618.181 62 2. Konto amortizacij 983.750 94 3. Nove stavbe 5,774.628 64 3. Upniki - 42,162.386 69 4. Stroji 10,975.158 12 4. Trate 1,600.000 — 5. Inventar 1,282.940 51 5. Čisti dobiček za leto 1921 1,419.245 04 ! 1 28 581 066 16 7. Dolžniki in valute j 14J04.438 09 - 8. Vrednostni papirji 400.000 — 9. Ustanovni stroški 215.680 — ' 10. Predplačila 95.150 45 j I 62,165.382 67 62,165.382 67 | |j 'I ' Z veljavnostjo izza dne 15. junija 1922. se v odseku VII. zgoraj imenovane tarife črta v točki 2. uporabnih pogojev izjemne tarife 3 a in 3 b prva vrstica, ki se glasi: «ta i. t. sc ne uporablja za robo, ki jo imenovana v t. z. r. L B., odsek B», ter se nadomešča s tom-le besedilom: Ta i. t. se ne uporablja za robo, ki jo imenovana v t. z. r. I. B, odsek B, poit I 1161, » 1-5, a 5000 » 10.000 K » 1296, » 1 -5, a 5000 » = 10.000 K » 1316, 1-25, a 5000 = 10.000 K Ib 1345, 1-25, a 5000 » 10.000 K Omenjene izžrebane zadolžnice se bodo izplačevale izza dne 1. decembra 1922. i«*i Kranjski hranilnici v Ljubljani. Z dnem, ko zapade izplačilo izžrebanih zadolžnic, prestane vsako nadaljnje obre-stovarije. Zato je predložiti razen originalnih zadolžnic tudi vse kupone in talone, nezapadle imenovanega dne. Upravni svet dolenjskih železnic v Ljubljani, dne 1. junija 1922. Nadzorništvo: Aleksander Ussar s. r., predsednik. Ante Matevžič s. r. Josip Pirich s. r. Franc Potočnik s. r. „Petovia.", usnJcLPshta. indlustx*ijct, d. d. Dr. Ivan Fermevc s. r. p. p: Lovro Apold s. r. Računski zaključek Strojnih tovarn in livarn, d. d. v Ljubljani, dne 31. decembra 1921. Aktiva. Bilanca za leto 1921. Pasiva. Saldo blagajne Nepremičnine Premičnine (stroji, orodje) Zaloge (sirovine, fabrikati) ^lolžniki Krone Delniška glavnica: I. emisija K 6,000.000- — II. emisija K 4,000.000-— 111. emisija K 5,000.000' — Krone j 15,000.000-—j 5,121.130-97 i 114.296-84; 16,805.414-79 16.0721 — 1,898.954-30 j 1,138.293-09 5,732,751 -72 8,276.846-49 9,927.242-21 13,880.7,35 *39 Redni rezervni zaklad Rezervni fond za izgube pri dubioznih j terjatvah , Upniki ! Neizplačana dividenda za leto 1920. . . j Ostanek čistega dobička iz leta 1920 K 35.028 19 j Čisti dobiček iz leta 1921. K 1,863.926-11 38,955.868-90 38,955.868 • 90! Izguba. Račun izgube in dobička leta 1921. Dobiček. Krone Krone 743 Razglas. Dne 1. junija 1922. se je vršilo vpričo notarja javno žrebanje družbenih 4%jiih prioritetnih obligacij z dne 20. januarja 1898. v' prvotnem nominalnem znesku 800.000 K. Izžrebalo so je 8 zadolžnic i>o 1600 K, in sicer številke: 37, 57, 102, 131, 244, 259, 383 in 396. Omenjeno izžrebane zadolžnice se bodo izplačevale izza dne 1. avgusta 1922. pri Kranjski hranilnici v Ljubljani. Z dnem, ko zapade izplačilo izžre- Stroški...............K 16,100.104'49 Odpisi................K 1,571.653'60 Čisti dobiček.........K 1,898.954'30 19,570.712'39 Ostanek čistega dobička iz leta 1920. . . . .K TvornicaTOnnies,Žabkar K Tvornica Samassa ... K Tvornica Zvonarna . . K Hiše...........' • • K 19,570.712'39 35.028-19 12,026.225-26 5;866.043 • 47 1,599.735-86 43.679-61 19,570.712-39 j 19,570.712-39; V Ljubljani, dne 31. decembra 1921. S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: Peter Kozina s. r., predsednik. Avgust Tosti s. r. Viktor Meden s. r. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.