Egrz \ V r«T AC! \T A D ATk A • u«,««, »i Vaša naroču £ % teh časih 1| ■ -V ■ . / % I ml /1 ■ ■ ■ ■ /m (J na dan doWvatt.., splošnega po o.^ ootrebu- I \l M A 1 m L I ' 1; 51 M ll\ W I W A^C 'GLAS NARODA" je list Vaše * § -i. kuiajte jI ^ 1 A V/X/l JL ^ ro rošn naravnost na dom imeti naročninv & % ačano. I . , . .. (Lj\ ammu »b«. pc*u h »—tot llll llll 1 * 1 __ B«f slovenskih delavcev v Ameriki. ClTAJTE, KAR VAS ZAHIHA -_——- ^ Q»» Matkr 8«»—r »tth. li« rt »h. F1 Oflic » ^N.^utetoW C-g- X itofc fcj 117».__' ^^ No. 58. - Stav, 58. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, MARCH 26, 1943. - PETEK, 26. MARCA, 1943 VOLUME LL - LETNIK LL RACIJONIRANJE VAŽNIH JEDIL Racijoniranje mesa, olja, masti, sira, itd., se prične prihodnji pondeljeki, 29. marca Washington, 24. marca. — Kakor je razvidno iz tekoče toaaldevne Objave, bo od prihodnjega pondeljka naprej dovoljeno vsaki oselbi Zdr. držav približno dva in pol funta mesa, aH pa okrog tri iii en četrt zmletega mesa. Aktualno pa bodo ljudje kupili manj mesa, ker bodo morali s 16 točkami, ki so določene za tedenski odmerek mesa, kupiti tudi sirovo masio in druge slične potrcfoščtme. Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Jugoslavije \T v« | •• nn • • •• Vroči boji v Tuniziji V južni Tuniziji ao v teku skrajno vroči boji na treh krajih in feldmaršal Rommel skuša obdržati svoje postojanke proti ameriškim in }angleškim napadom. 0 ka-kifr uspehih poročajo samo Amerfeanci in še ti jih nazivljajo "krajevne". __ "_ ki svoje postojanke nikakor niso mogli več držati in bili so vsi libi/ti do zadnjega. Vojni ujetniki bodo poslani na delo Denson, Texas. — Polkovnik William W. Wanamaker, načelnik inženirjev v oikrožju Deni-son, je dejal, da bodo kmalu poslani v o okrožje vojni ujetniki, ki bodo poroogali pri čiščenju terena za graditev novega jeza Nemcem vkljub vsemu primanjkuje moštva London. — Ljudje v zasedenih deželah, ki se hočejo izogniti deportacdji na prisilno delo v Nemčiji, imajo sedaj na izbiro (ponudbo, da se pridružijo posebnim protizraenim policijskim edinicam. Naciji so to po-■I nudbo razglasili, po vsej za&e-, deni Evropi. t*- "O^phf, ki se bwifr odi v zde t3z» -glasu, bodo deležne posebnih privilegijev, vključi vši posebne racije za obleko, tako vsaj obljubljajo naciji sedaj, tj Zavezniški krogi v Londonn ► smatrajo to nenavadno ponudbo od strani nacijev za nadaljni dokaz, da Nemčiji primanjkuje moške sile za obrambne svr-, he. Verjetno je, da se bodo mnogi patrijotje poglužili te prilike samo, da bodo ostali pri svoj eih, kakor tudi, da bodo imeli v rokah oroije za oas, to bodo vdrli zavezniki na kontinent. V Mareth utrjeni črti, kjer so Angleži v nedeljo in ponde-Ijek zavzeli nekaj zemlje, grme topovi. Val za valom pošilja Rommel svoje stotnije v boj, toda Angleži trdno drže svoje postojanke. Ameriški in angleški bom-b n i k i napadajo postojanke nemških oklopnih oddelkov, ki skušajo za v staviti prodirajoče Angleže. O armadi, ki je obšla Mareth črto na jugu in pritiska na E1 H ammo, ni nikakih }X>ročil, toda težki bombniki so pogosto napadli sovražnika na tem kraju, ker se sovražnik pripravlja za protinapad. Amerikatnci so včeraj navzlic močnemu osiškemu odporu napredovali od Djebel bon Doua-i ona, 6 milj vzhodno od Mak-nassvja. Angleški položaj v Mareth u-trjeni črti sicer ni tako ugoden, tucEi Rommetov položaj ni posebno ugoden, ker je južno angleško krilo prodrlo že daleč za Maireth črto in ogroža Gabez. Angleški težki topovi dan in noč obstreljujejo Mareth črto posebno na severu in v sredini. Na nekaterih krajih je črta nepremagljiva, ker je vsekana globoko v skalovje. Pri Maknassvpi soJSTemci postrelili 40 Italjanov, ki so z dvignjenimi rokami korakali proti ameriškim postojankam v namenu, da ibi se predali. Nemci so streljali s hriba na Italjane, sta čifc>ve»tvu zopet povrnila mir in blagostanje! • Poi-očilo z italijanske meje, -3. jami-rja 1943: — Meščansko prebivalstvo v vseh predelih severne Hrvaške mora čuvati železniško progo proti sabotaži in je zanjo odgovorno. Poveljnik nemške posadke v Osjeku, je izdal ukaz, da mora [meščan sko prebivalstvo prevzeti zaščite železnice in je proglasil, da bo vsaka vas in vsako mesto posebej odgovorno za del proge. Ljudstvo »mora stražiti želazniške proge noč in dan, poročati o vsaki najmanjši po-škodlbi in v slučaju neredov, u-staviti vlake na ogroženih mestih. Nemarnost ali nepokornost napram temu nkszu, bo kaznovana z aretacijo desetih oseb iz vsaseara prizadetega kraja; vojna olbla^t si pridržuje odločitev. kohko izmed njih bo ustreljenih. Glasom vesti, ki prihajajo iz uezel poti kontrolo oslsca, "sej je ofenziva proti jugoslovanskim gerilskim silam razvila in se zdaj nahaja v polnem zamahu. Osišče poroča o uspešnih borbah proti partizanom v zapoditi Bosni in južno od Zagreba. (Kakor vedno. — op. JIC.) Pavelič je proglasil obsedno stanje v vseh krajih, kjer so nastanjeni oddelki njihovih kvi-zlluških vojaških siL 0 Iz zanesljivega vira izvemo, da je v Sarajevu izbruhnil lega r. Epidemija se počasi širi na vso zapadno Bosno. Število smrtnih slučajev je zelo visoko. 1 Koncem januarja je bilo na Gorenjskem več spopadov med I guerilci in nemškimi vojaki Trdi boji so se vršili v bližini Jesenic. • V Ljubljani pa liaški teror raasaja kar naprej; vsak dan odhaja po 30 oseib v konfinaoijo. Slovenec z dne 17. decembra prinaša več razglasov, iz katerih je razvideti, da so imeli partizani v ljiibljanski pokrajini precej uspehov in zasedli ne-kuj krajev. Iz G*.'! i razlogov je tudi, da se Hrvati pridružujejo vrstam slovenskih partizanov. * Zemunjf.ki Graničar trdi, da se morajo Vsi narodi v Evropi odločiti ali za komiuniizem ali pa za novi red. Iz tega je treba zaključiti, da bodo vsi oni, ki ne sprejmejo hitlerizma obsojeni, da so komunisti. Tako postopajo nemški hlapci, ker bi se radi osvo* vodili svoje lastne odgovornosti. Neka Švicarska statistika trdi, da znaša dolg Nemčije v kli-ringiu z državami satelitov približno 300 m ilijard dinarjev. Tndi Paveličeva *4Neodvisna*' Hrvaška se nahaja med upniki. Hitler ima torej sužnje, ki mn <*elo posojajo denar! V*zameno pa jim ne daje ničesar. ' i- Itaiijan^ko-Tiemška radio postaja Rfkovica citira članek lista "Osvit", ki se pritožuje nad uničevanjem premoženja v Bosni, kjer besne krvavi boji s partizani. Kje je torej mir in red usta-škega režima ! Ustaši so se ba-hali. da bodo prinesli narodu vse z^željene dobrote in mir; zdaj pa ljudstvo strada in osta-U si mnivajo roke. Žele se o-pravičitr zaradi svojega izdajstva Jugoslavije. A miru ni več zanje Ln ga ne bo dokler ne (bodo uničeni in kaznovani. List "Osvit" trdi, da je po-glavnik obljmtoil, da bo vojna v ■mejah "Neodvisne" Hrvaške zaključena še letos. Spominja nas na nekatere Hitlerjeve" govore, v katerih je svojemu na rodu obetal mir in večkrat celo I trdil, da ima zmago že v rokah, a je vendar ni dosegel in je tndi nikdar ne ibo. Fašisti in usta-1 ši, v krvi in v 'boju ste se rodili, v krvi in v ibojn boste izginili — in šele takrat se bo- odvišno maščobo m kosti prej ko«t položi meso na tehtnico, ker drugače prikrajša kupca na točkah in denarju. Na to mora paziti vsaka gospodinja sama. Važno je tudi to. da so določene znamke št. 1 za nekak drobi«, katerega mesar lahko odšteje v slučaju, da je odrezan kos mesa nekoliko večji ali pa manjši, kot bi bilo treba z ozi-rom na točke, katere je hotela gospodinja potrošiti za dnevni nakup mesa. obede v resavracijah ne bo treba odštevati točk initudi za založke, katetre vam narede v delikatesti. ni treba točk, a Če pa kupite meso za založke in jih sami naredite doma, zato je pa treba dati točke. Dotbra stran rae.ijo-niranja mesa, sirovega masla, itd., je ta, da bo sed^j porazdelitev teh živil bolj primarno in enakomerno uravnovešena. Zadnje čase je bilo v nekaterih krajih prav občutno pomanjkanje me-sa in sirovega masla. kvanta (pint); mast in nadomestki bodo stali pet točk za fimt. Sir nekaterih vrst ni odmerjen in to je sir mehkejših vrst, ki se rad izpridi v toplem vremenu. Biibe so na odmerkih samo v konzervah; sveže, p reka jene in druge nekorazervirane vrste rib se lahko še nadalje kupijo brez točk. Konzervirano meso vseh vrst vključivši prašičje parklje v steklenih posodah, je odmerjeno, ravno tako razne prepara-clfc iz mesa ter mesni ekstralk-ti in kocke za juho. Paziti je treba, kadar se kupuje meso, da mesar odstrani Vesti o bojih -r Rusiji Rus razbijajo utrdbe Smolenska Viereck ponovno obtožen kot nemški agent Washington, 23. mama. — George Sylvester Viereck, iz New Yorka, nemški propagandist, je bil danes obtožen kršenja zako-na, ki določa registracijo vseh tujih agentov v tej deželi. Viereck je s tem utajil dej-1 stvo, da je deloval za nacijski vnanji nrad. Viereck je bil pred kratkim izpaščtn iz zapora, kjer je odsedel eno leto kazni za prej dokazane tozadevne prestopke, ali zvezno vrhovno sodišče je izdalo pravorek na njegov priziv, v katerem je bik) rečeno, da je sodnik, pred katerim je bil Viereck sojen, zakrivil napako v svojem nagovoru na poroto. Zaradi pravoreka zveznega sodišča v prilog Vierecku, je bilo takoQ mnogo kritike in novi proces bo radi tega zanimiv. Ruska armada, je zopet zavzela neko močno nemško postojanko ter osvobodila več krajev na osrednji fronti v prodiranju proti Smolensku, na jnžni fronti, okoli Harkova pa so Rusi odbili vse nemške napade. E>i ruski oddeleJk, ki pritiska proti Smolensku,: je bliau Du-hoVšine, 32 milj severovzhodno od Smolen&ka, drugi oddelek pa se bori blizu Dorogobuža, 50 miij od Smolenska Kot pravi poročilo iz Moskve, so ruski tanki vdrli v vnanje u-trdbe Smolenska na severu in čete, ki prodirajo ob Moskva-Varšava železnici, so dospele v predmestje Dorogobuža- V svojem prodiranju s severa so Rusi oddaljeni samo še 12 milj od Jaroeva, ti je zadnja in najmočnejša utrdba pred Smo-lenskom in samo 30 milj o mesta. V družinah,,ki so bile navajene jesti mnogo mesa, bo mesni odmerek morda znatno pre-pičel, a v povprečnem slučaju se smatra, da je racij« zadostna, posebno še, ker perutnina in divjač na zaenkrat še ne bo racijo ni rana. Vsaka družina bo mogla, kot so povprečno izračunali, dobtti okrog par f u n it o v mesa tza posameznika na teden in poleg tega še približno četrt funta sirovega masla in ravno toliko sira. Kadar pa bo pri hiši treba olja in anasti ali špeha, itd., bo pa morala gospodinja gledati, da bo s točkami dobita, kar ji bo že treba v tem ozim. Cenejše vrste' meso se bo dobilo za manjše število točk. Med te vrste mesa spada govedina aa juho in golaš, ker se meso zalo navadno odreže od cenej- " ših kosov mesa; govedina za pečenko in praženje bo stala o-^m točk za funt, dočim se bo o< Vrtelo za czmleto meso 5 točk za funt < seveda ne zmleto po naročila i+z najboljšega mesa, ampak tr-ko, kot ga mesarji navadno .->anii pripravijo iz cenejših odrezkov in ostankov — telečji zivzek bo tudi stal o,em točk, ravno tako bo treba odšteti od G do deset točf za funt boljše sv&njine, a rdbrea in drugi kosi, ki imajo več kosti, bodo cenejši. Prašičje salo bo stalo štiri točke funt. Zelo poceni 'bodo iz oairoui na točke telečje in svinjske glave, »hlji, park lji, razno drobovje, volovski repi, ki so izredno dobri za jn-ho, potem vampi, možgani ter meso cud vratu, kakor tudi drugi odrezki mesa. ki vsebujejo d*»sti kosti ali masti in so primerni sa razne ajmohte, Jagnjetina in ulično meso bo stalo v točkah približno toliko za funt kakor govedina in tele-tina in tudi d rab bo stal približno 3 t»čke za ftant; jetziki in jetra od jancev in koštrunov, itd. pa bodo stali šest točk zm funt Bolj koščeni mesa bodof kakor p^R govedini in teletini, stali od tri do pet točk za funt. Prekajeni spefc ali slanina bo stala od 7 do 11 točk za funt; 11 točk bo treba od&teti za taiko-zvano kanadsko isJanino, ki je v resnici p rek a j ena prata, na-jvaden preka jen špelk 'bo stal 7 in osem točk za fant cenejši odrezki pa pet točk, Špebova koža, (za aaibeto) eno to<3ko £ant. Suhe klobase in salame bodo stale 9 to$c funt: napol pokajene klobase in ulično polkuha-uo in prip(r»vljeno meso (želodci, aolame itd.) o«sem točk za funt; raccno delikatesno meso za vložke bo stalo od 7 do 12 took 3» funt; ravnotako bodo hrenovke wieners) stale 7 točk za funt. sveže neprekajene klaba?ice (tudi eedem točk za funt. Sirovo maslo bo »talo osem točk za funt; različnih vrst osem točk, olje šest took za pod Slika kaže ameriške tanke (Honeys) v akciji na ruski f ronti. Ravno take tanke rabi angl. 8. armada v Tunizij to pomeni, da je Italija pripravljena zakljračiti vojevanje na skoro kakršnikoli podlagi pogojev od strani zaveznikov. {Stališče Mhtssolinija bi v tem slučaju bilo kaj interesantno iu možno je, da bi se v pogoje vključilo dovoljenje, da gre du-oe v internacijo v kako zavezniško deželo, morda v Brazilijo. IlitSer se očividno zaveda nevarnosti, ki mu preiti od strani Italije v slučaju, da jo zavezniki potegnejo nepričakovano iz vojne. Za tak slučaj je brez-dvoma tudi priprsvljen, čeprav ni ravno jasno, kaj bi napravil, če mu Italija oiBme hrbet. Vojakov nima dovolj, da bi z njimi branil celo italijansko obal in tudi ne, da bi z njimi potiskal proti zaveznikom Italijane same. Kakor zgledajo stvari sedaj, ni Muesoliniju, Cianm in dru-. gim na vrhu fašistične stranke j mnosro mar za Hitlerjeve težave. Končno so doznali, da osi-! šče ne more upati na samago in radi tega bi radi na lahek na-! čm -stopili iz vojne, k: T'alijq čezdalje bojj potiska k ITALIJA IŠČE IZHODA IZ NEMŠKE PASTI London, 23. marca. — Po treh letih neprestanih porazov v "TOjni, je Italija, 'kot velesila, precej okrnjena^ ker je izgubila skoro vso svojo zračno in vojaško silo ter je duhovno strta in išče samo prilike, da dolbi dobrohotnega zmagovalca, kateremu se bo podala. Tako mnenje podaja v daljšem članku .iiz Londona Nat. A. Barrows, ki pravi imed drugim tudi to, da bo najbrž igral new-yor§ki župan La Guardia vlogo "zaveznoškega va-ruha za Italijo. On bi bil naj primernejši posredovalec za dosego tozadevnega sporazuma, ker vedno smatra Italijo za deželo, ki je prav tako zmedena po Hitlerju, kot ostale in -si zato ne more pomagati izpod Mussolinije-ve p^to. Seveda ibi morala b:ti Italija /najprej invadirana po zaveznikih »in šele potem bi se mogla Itali ja podati, kajti nemški gest a povci imajo v rokah vso oblast v Italiji in poleg tega imajo po pivmemih krajih nastanjene tudi tri divizije vojaštva 2» vsak slučaj. Izgledi so vsekakor, da bi Italijani ne mudili zaveznikom posebnega odpora, ker italijanske armade je prav malo na domači zemlji, ljudstvo pa se ne bi upiralo invaziji. Imenovanje grofa Ciana, kot poslanika v Vatikanu, je zelo' važno z ozirom na možnost izstopa Italije iz voljne. V nekaterih krogih so prepričani, da -GLAS NARODA" I Plae* et wa*mm <* tU M^I^aMnm ut abor. officers: na WWRT 18tk STREET, NSW YORK, H. T. _____SOfli Year____ Sainrdaj* SesAva SnbacripClda Yearly Advertisement m AjWrt £a celo lato velja UM m Ameriko ta Kanado t«.— -, m pol leu IS.—i sa Mrl lata fLflO__U New I«k sa eek» leto |7.—; sa pol Ista fUOi Ea bMMUtvo sa cele teto »7,—; « pol teta «U0. ; i —. i "Olla Naroda" Ichaja vsaki du fciawn* aobot . nedelj In pcaalfa*. -ULAB NAKOOr, ti« WOT 1Mb HMIt NIW 1018, N. X Vtisi So rodili dober Sad ■ • H > f%: ^ #3 _ — - - I " i FRIDAY, MABCH 26, 1943 ti DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Irfla je nova knjižica B daje poljudna navodil«, fit« ameriški državljan. Pole« VpfAIanj, ti Jftj navadno sodniki atari jo pri Izpitu sa dr-larljanrtvo, vsebuje knjižica fle * n. delu nekaj vafnlb letnic te sgodovine Redlnjenfh drfav, t m. delu pod naslovom Bazno, pa Proglas neodvisno««, Ostars Zedl-ojenib drfav, Lincoln or govor t Gettysburgn. Predaednlkl Zedlhje-nlh d rta * in Poedlne drtavo. Ctmm knjttld te samo 50 centov. In aa dobi pri: SLOVEMC PUBLISHING CO. tit *es4 18tb St, New RAZGLEDNIH Pile Anna P. Krasna • -. .-a«..- ..'.-r •■-.:■ r tj - Churchill, kot človek nie, kateri mmjo vsi doVolj dela, kadar on diktira in daje o-kaze. Med diktiranjem koraki g^r in dol po uradu, vl-e6e tisto rtoiizo^i&io oiga.ro Lil gestikuLi-ra, da da tako 4™ka besedam, ki jih morajo uradniki forzo spravljati na papir, da jim ne obidejo, ker OmtrohiU hrjfro žz-r£ža svoje misli in#stavke. CSlbmrohiliova žena, ki se je poročila z njim v letu 1907, pr^vi, tak tiko ni strinjal —Ohnr-ehilln je zdaj 68 let. Neglede na to, kako se bo Se j morda zaobrnila slava in sreča i velikih državnikov v tej vojni in iktatko bo sodila o njih zgodo- < vina, &o ta ljudje vseeno predmet zanimanja za vsakogar, ki se briga za sedanji svefovni položaj. Javnost se Ibriga zanje z oziroon na njihovo politično delovanje in nebatnje, a obenem rada poškili za kulise, da se vsaj bežno seznani z njihovim privatnim življenjem. In ker so današnji Časnikarji spretni v takih rečeh, je javni radovednost! prilieno dobro ugodeno v tem pMgledn. Winston Ohnrcfeiil, angleški premier, je eden od sedanjih državnikov, /ki je kot človek prav tako zanimiv, tot državnik. OfrtrrchiLl je pol Američan, ker njegova mati jeJbila Američanka. Njeno ime je bilo Jennie Jerome in njen oče je bil sin farmarja, a si je tekam let pri-bosrastv», katerega pa je tudi zgtdnl. flčerka pa, ki je bila krasotica, je dobila angleškega vojvodo za moža, Ohtinžill je izredno Uribil svojo mater in ona je rmela ve- Ilik vpliv nami. V svoji knji^ri "My Earlv Life11, je zapisal se-: dan ji premier o ?voja materi tejle besede: "Moja mati se mi je J vedno zdela, kakor čarobna princesa — predlvno bitje polno breamejnega bogastva in moči. Z materjo sva že zgodaj v živ-, jenjn post»la vMka tovariša,' ona je brla pravzaprav moja zaveznica, ki je sod^ovala' pri mojih načrtih in varovala mtfie interese z vso svojo vplivnostjo jn z vso svojo skoro neizčrpno energijo, ki jo je posedovala. Ko ji je bilo 40 let. tedaj je bila Se prekrasna -žena, mla-, dostna, očarljiva in bfiljantna.1 Delala sva skupaj, ne kakor mati in srm, arrtpak kakor brat in sestra." Praviio, da je Onrrdhill po-1 dedofval materino energijo, kajti on ima šest tajnikov in taj- venske sekcije ter ga pridobi za to, da da ugon tudi političnemu gibanju. Ta predlog je | bS soglasno sprejet in dal, kakor vidiano sedaj, pobudo k temu, da smo imeli lani v Ole-velandu Slovenski nar. kongres iz katerega se je porodil &AJNJS. Delovanje te naše politične organizacije stremi za tem, da i delujemo vsi SloVcnci brez j vsake razlike z oairoru na verske nazore in politična prepričanja za re$iiev slovenskega naroda in za združitev vsega slovenskega oiemlja v avtonomno in demokratičtto Slovenijo, ki naj postane del federativne in- demokratične Jugo- (Nadaljevanje na 4. str.) Nasi naročniki in čitatelji Maček z vlaka, ga cfbsuje pet ali aest ministrov % ministrskim predsednikom na čelu. Ti ga odvedejo na trg kralja Petra, kjer je bHo vse črno naroda Na željo Obranega ljudstva je Mačet imel kratek go-i vot in prihodnji dan pa smo žfc čitali v listih, da je dr. Mte-ček poetal ministrski pod-pred« sednik. Ta novica je V2ftyudila i Veliko veselje med ljudstvom in razmere so se začsle zares boljšati in popravljati. . I Pavle je skozi in skozi igral ■ ! smfešno vlogo političnega pajaca. Obiskoval je zdaj laš- ] kega kralja, adaj angleškega razne nacijpke kolovodje. Da bi ^i utiral pot v Bosi jo, to mu še v sanjah ni prišlo na misel Žena careke žlahte in vnange-lov^ki trotje so bili vb skrene-piti abližanju med Jugoslavijo in Rusijo v nepremagljivo napoto. Korone je brl med tistim časom, ko ee je dr. Maček 'potegoval za pravice svojih Hrvatov in Hrvatic ter jian tu-|di pridobil avtonomijo, po-I ^iolnoma pasiven in tako je .Slovenija ostala tam, kjer je bila pred volitvami, dasi se ne da utajiti de^tvo, da se je vseeno v mnogočem precej po-1 vzdignila.. : OdSel sem iz Jugoslavije - zj mislijo na to, kako bi se dala preprečiti vrnitev tedanjih žalostnih gospodarskih in gnilih političnih razmer v JngOsla-viji.^ . | In tako ®e je zgodilo, da je imela naša Ameriška bratska zveza meseca oktobra predlanskim za svojo federacijo, ki obsega vsa njena društva v Hlmoisu, Wisconsnra in In-cKam, konferenco v Jolietu. i Temu sestanku ^ je predsedoval glavni predsednik naše zveze br. Janko N. Bogelj, a jate pa sem bil eden izmed delegatov. Ta je govoril med dragim tq/Ji o naseim pomožnem gibanju teT navdns^ral navzoče brate in sestre zanjo. \ Tedaj se oglasim jiz ža besedo ter pravim, da je pomožno prizadevanje res koristno in vse hvalle vredao, a še stokrat koristnejše bi bilo pa politično gibanje, s katerim naj bi mi pcskrosali nuditi ne«recnim Slovencem in ostalim Jugoslovanom politično pamoo za lepSo in boljšo bodočnost. Iz tega pomenka se je izluščil predlog, ki je nalagal br. Bogljn, naj gTe pred odbor pomožne slo- vi ji le ma'lo odprl svoja usta ter kaj zagodrnjal p¥oti vladni pokvarjenosti, je moral krat-kcftnilo v glavi^aSb. . (L. 1939 so oblasti nasnanx-} le, da sfa bodo vrnile volitve ža v narodno sKaj^mo ali Jn-gor^roVanski parlanient. V^i-ko presenečenja in razburjenja je povzročila ta nepričafkova-na novica po celi deželi. Jugoslavija je tedaj zJopet vstala iz političnega groba. Po Sloveniji je Korošec prirejal politične shode ter na vsa uestva hvalil tedanjo Vlado. Obenem pa je ka jpalk na spreten način priporočal vtolilstvu, naj izvoli njega in njegove pristaSe. Bo [Hrvaškem in v Srfbiji so to de-lafti kajpak zopet drogi, vladni padrephiki. Ce je kdaj takta naneslo, da sta se Korošec in SfojadiTjpvic eešla na kalkem dfrodu, sta uganjala komedijo ter se objemala, ces. da mora! biti Jugoslavija ptovdeana na »ti način. Le dr Maček je v listih voKbifii bojih nastopal kot kandidat kmečke stranke in Aoro bi rekli proti vkdL Prišlo je do volitev in MačOk je zmagal ter s seboj potegnil Še svojega nekdanjega politic-j nega nasprotnika . in bivšega ministrskega predsednika Jef-tiča, ki je bil eden največjih ti-, ranov, kar jih je Še sedelo na' ministrekih stolčkih v Jugoslaviji. Narod ni mogel razumeti, te čudne politične zveze in fcu*| di meni ni Slo v glavo. Toda politika je politika in j^rečesto mora v njej človek zamLžati, če ne z obema, pa vsaj z enim oČ isom. . Po volitvah je bilo vse mirno. Narod je bil zopet za nekaj časa pomlirjen in spet za nos potegnjen. iMaček je nastopil z zahtevo po popolni avtonomiji svojih Hrvatov ter grozil, da pojde v Berlin, če drugače ne gre. j Kaj bi dobil1 tamkaj, si lahko vsalkdo misli. Toda ljudstvo je b ilo zadovoljno, ker je misli Ho, da ne more prinesti iz Berlina nič slabšega, kakor mu nudi Beograd. Nekateri pa so menili, da ne pojde Maček niti v Berlin, niti ne v Beograd, pač pa v glavnjačo. Par dni ka safe je so Mačka povabili v Beograd. To je pa mene tako prijelo, da sem se nemudoma odpeljal v Beograd. Toda naključje je tedaj pa tateo naneslo, da svq se Maček in jaz pripeljala tjakaj na istem vlaku. Na kolodvoru in okoli njega ee je žandarcnerije kar trlo in vse je pričakovalo, da. vtaknejo Madka v luknjo. Pa kolikšno ianenadenjel Ko .stopi ■r-iTTj -m Studenec Blagoslova! 300 SVETIH MAl LETNO,-ža liv* In mptv« 4'ai» MAn« Zv«x*. ČU»n«rln« M vuko ojMbo iivo aH umrlo 28c. (Nikdar nI potreb« obnoviti.) Upliita Val« sinovo ^SRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA ra afrlkanaka misijo n« Dopartmont O MM W. Pino Blvd.. St. Louis. Mo. Kio ee je piaalo 1938, sen® se 'odpravil iz ChicAga v Jugoslavijo, kjer sem mogel opazovati takratne gospodarske in po-fittlhe raaftnere. O svojih potovanjih po Jugoslaviji in o-sebnib. doživljajih sem že govoril v svoijem potopisu, ki je bil priobčeh v Niovi deflui leta 194SL Sedaj se p6. naj malo pomrtidim pri vtisih, ki so jib| naredile nafne tedaPje politiZne hfcmatije tamkaj. , (Ko sem se sestal z raznimi vtrflivnSEnti in odgovornimi o-sebami, seirt že Črrtfl, da se nekaj hudega kuha v političnem Ifedftlu nesreicne Jugoslavia. Hitler in Masteoffini sta leta 1938 barantala za Čehoslova-1 ško ter s tem razburjala oelo, Evropo in tako seveda tudi Jugoslavijo, ki je bila obema hudo v napoto. Da bi jo spravili š poti, sta pritiskala nanjo zlasti v gospodarskem ozira ter jo polagoma dobila popolnoma v svqjo pest. . 6e tisto leto sem se v jeseni mudil v fteogradu, kjer govoril tudi z nekim visokim I vladnim uradniktan. Od tegčf sem avedel, da je politični položaj v Jugoslaviji naravnost obupen. V primeri z našim tu v, Ameriki kakor noč pa dan. Tu v Združenih državah ameriških je solnce, tam v Jugoslaviji pa noč. Če so ljndje manj I govorili o političnih Stvareh, bolje je bilo zanje. Ko je Mja-ček malo preveč zinil in dobro mislil, so ga priprli. A Radiča, ki je še bolje mislil in to tudi povedal na glas, so pa že kar ustrelili. Ker sem imel sam tamkaj nekaj posestva, kakih 20 km od nemčke, oziroma avstrijske meje in vrb tega še ddkaj sorodnikov taanjkaj, mi ;e to delo na rata nagobčnik, pa nisem mogel v tietem gvo-( jem potopisu napisati teiga, kar mislim povedati v Sledečih vrsticah. . Zakaj se ni Jugoslavija raje , naslanjala na Rusijo, kakor pa , na Italijo in Nemčijo ? Odgovor na to važno vpra-, šanje tvori enega največjih vzrokov za vso nesrečo kralje-, vine Jugoslavije. Tja se je pri-k teplo več kakor 15,OCX) wran-"p'loVoev ter rmeft} v vseh viŠ-. ^h kroeih prednowt pred Stbi, ( Hrvati in Slovenci Vrh tega L oa je imel kn?z Pavle Še ne&o . carsko princeso za ženo. Od leta 1927 naprej so bile •jvse jugoslovanske vlade ne-I ustavne. Parlamenta ni bilo ■ nobenega m narod, ni imel no-- -bene fe^ede pri vladi, dasi je moral vzdrževati vso tisto 1 vladno eodrgo ter skrbeti za ta, 'fda se je lahko ob vsej ljudski ' revščini fear valjal« v sijaju in raofkošju. Ministre je nastavljala vladna klika, kakor to ' deda še dandanes, ko se potika ; po svetu m živi v bajnem i®6-. bilju ob t^tem ljnds(kem denarju, ki si ga je dala prenesti v tujino. Kdor je v Jugosla- NEMČIJA dE m B0 IZSTRADANA Urad za inozemske poljedeljske očjhofeije v poTjederljskem depArtmentu v Washin^tOnu je po natančni preiskavi dognal, da osiške dežele v Evropi letos še ne bodo trpele lakote. Urad je dognal, da je bil lanski pridelek v teb deželah samo dfcra do tri odstotke manjši, kot pridelek leta 1941 in 15 odstotkov nižji od povprečnega predvojnega pridelka. To sicer za osi&oe ne pomeni kakega pasdbnega pomanjkanja, Hjensv«č samo malo neprijetnost - - Pridelek nekaterih poljskih pridelkov je bil še celo znatno zvišan. Posebno velik je bil pridelek krompirja in je bil zn^-tno večji kot v letfii 1933 do 1937. Zelo je bil zvišan pridelek razne zelenjave £n konzerviranje sadja in sočivja je bilo splo-šnp vp^jano in tudi zelo povečano. Mnogo pridelkov, ki so bili prej porabljeni za živalsko krmo, sedaj porabljajo za človeški živež. To ima 2a posledoo, da imajo države osišoa manj živ me in vsled tega manj mesa, mleka in jajc. Sladkorno pesor v veliki množmi rabijo Za ZlvSIsKO ki iuO in ravno tako za izdelovanje alkohol in dragih industrijskih izdelkov, zato bo za prebivalstvo nekol'ko manj sladkorja, kot pa ga je bilo pred vojno. Navzlic tenra, da je letina pšenice in rži lamdko leto padla, jA vendar os;Sče pridelalo 93 odstotkov ž'ta v primeri s predvojnim pridelkom. Kruh pečejo s primeskom ječmena in koruze ; tak kruh sicer ni posebno okusen, toda je redrlen Jn lačen želodec je zadovoljen tudi s takim kruhom. V Rus:ji pa se kože nekoliko pomanjkanja in sicer zaradi tega, ker je iz zasedenih dežel pribežalo mnogo vojnih beguncev in ker je Rusija izgubila 40 odstotkov svoje Žitne zemlje. Vendar pa j« v zasedenem delo Rusije pomanjkanje večje, kot pa v nezasedeni Rusiji, ker Nemci odvzamejo gkoro ves ž iveri in ga odvažajo v Nemčijo. Feldmaršal Goeringp je pred nekaj meseci dMjufefl Nem-rem, da ne bodo stradali, temveč bodo mesto njih trpeli pomanjkanje zasužnjeni narodi. In tako Nemč ja tudi dosledno dela. Njej ni nič do tega, ako podjarmljeni narodi umirajo vsled lakote, Nemci morajo imeti dovolj živeža. Ce ga imajo v resnici dovolj, je drugo vprašanje, na vsak način pa šo mnogo na boljšem kot pa podjarmljem narodi. V Jugoslaviji je pomanjkanje zelo veliko, kajti Nemci so vzeli sfcoro ves živež? pustili so ga samo toliko, da narod ne pogine lakote. Trpeti pa mora veliko pomanjkanje. Itatjani de morajo zelo omejevati, kajti tudi iz Italije Nemčija aahteva vse, kar more dobiti in zlasti živež. Francija se bo morala zadovoljit1' z zelo pičlim živežem — Nemci ga rabijo za pebe. Pomanjkanje je tudi v Belgiji, in na Norveškem, medtem ko bo Banska m'al6 na boljšem, ker jo Nemci nazivljajo Mvzorno zasedeno deželo." Danska bo najbrŽe imela primeroma toliko živeža kot kaka evropska nevtralna država. Najslabše g^ede živeža je na Grškem. Iz Amerike sicer prihaja nfeogo pomo&, toda p?! Vs6m t eni trpi GrSka med vsemi evropskimi državami največje pomanjkanje. V splošnem pa so kmetje v balkanskih državah mnogo bolj založeni z živežem, kot pa prebivalci po mestih. Prihodnje Ir-tb bo pomonjfcanje še mnogo večje, ker je zaradi Zavezniške 7?*^ečSbe Afr&e dovoz umetnega gnoja pretrgan. Ker pa Nemčija zahteva več delavce^ za svojo industrijo, bo tudi delavcev na poljh primanjkovalo;, tudi poljskimi strojev bo vedno manj, vsled česar bo tudi pridelek zmanjšan. Pa tudi kmetje le nejevoljno in prisiljeno obdelujejo zemljo, ker jim Nemci odnesejo dboro vse pridelke. Orna je bodočnost podjarmjjenih narodov, pa tudi ni prevpč sončna za osišl^e narode.; v Da pridejo evropski narodi dk> nelkdanjega blagostanja* mora 6Ki naci-fašističiii pošast5 strta glava. Čim prej, tein boljše. Upajmo, da čas ni vec daleč. NOV GLASBENI FILM VSAKDO GRK POGLEDAT TA VESELI FILM "HAPPY GO LUCKY" V TECHNICOLOR # Z MAKY MARTIN, DICK POWELL«, BETTY HCTTON, EDDIE BRACKEN. RCDY V A I,LEE, to IN PERSON; NA ODRU LE8 BROWN Id NJBOOV ORKESTER ter OIL LAMB, storit komedij*! rf«dnl* ter dragih pHxoror. PARAMOUNT THSATSS BnmaTLt SI8 prijelo nufiv«. ti "morje bridkosti" na Slovenijo in ostalo JugošlavMo. Kakor straž ni "lin t verni" bo Ncmee, Italijan In Madiar piaoiU na nato ljudi in njihovo zemljo. Pisatelj pravi: — PreprtCfin gem, da sem svojird smeri-Sklm rojakom zelo ustregel s tem, da sem to popisat kako je do vsega tega pri Slo in kako £ je godilo. Kjer po Ameriki sem o tem predaval, so mi bill poeluSald hvaležni ta ta pcrjflsnlla. ta knjiga pa omogočuje, da bodo ta p<^ jasnlla pri Sla v vse natfelbhie. Kftj^ je fine izdelana, ima 207 strani in je te-zana ▼ platnu. Stane $2,50 Poštnina in zavarovalnina plačana. Naročite knjigo "KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec bi moral čfttett to iaieetee zgodovinsko zgodbo deven*Kega naroda--Naročite jo lahko pri: SLOVENIC PUfiLISHING CO. 216 West 18th Street New *erit City "■■ " .... . j , , -WIWfMHHH Volneni ^tobcici po. Todft že v naslednjem hi- ^ pu je v dragem kotu sobe asa- j eelestel papir. Celo uro je po- j shiral ta Sum, ko je naenkrat j vse litilmilo. In Avir, ki je aui-J^ vladali, je dcinkoval nanj hoj- č Že kot vos prejšnji dirandaj. g Ležal je' se kako uro buden v g poetelji in si zapisoval toeno i vse, t . j Po 4crat!bemi' nemirnem spa- j nju se je nenadoma prebudil. J Toda pripisoval je svojim živ- , cem dosti več, kot so mogli j prenesti — ie misel sama, da ] bo moral prehiti naslednjo noč f tudi v isti sobi, mu je bila ie- t znosna ^Ti vzdržal več v ao-bL 4' Za nas je velika nesreča" je rekla potem gjc-spfodinja, 11 "da nam taklsno nočno straMlo'J odganja prijatdje. to je moj j. iirtbS fcrcpft pdseitvo od prejšnje-ga lastnika, nismo-oni o tem še nie vedeli. I£o smo prišli teinn j na sled, srrto hote?! kupčijo! razdreti. ®oda prejfinji last-'J nik je v tem ča&u umrl, in mi smo morali osta6 tu." f Tretji doživljaj pa se je do- j godil daleč proč od prejšnjih dni. Albrecht je bil na počit- i ku pri svojem prijatelju. Oba i sta bila nekoč pri njegovem |i goisedu v gosteh. Jemi so in ( pili. Potem pa so pogreznjeni fl v 'globoke naslanjače pred ka- 1 I mi rtom, db šmotkah prekrattn- -ljali ostanek večera. Dva j spbda, ki sta sedela na nekakšni vogalni otomani trk ostile j dražine, sta govorila o starih , diTtižiitekih dogodkih, in Al- ( brechi je ujel naslednji pogo- VOr:^ r h "Prvič seon pred kratkim 1 fcvedel nekaj posebnega o ne- , kem predniki! • moje nfiatiere.1 Bil general in imel dve bče- j ri. Ena izmed obeh je bila ' čtadoVrto le?>a, draga pa baje, 3 zelo grda — sliki se žal nista j i ohranili, ker je »tari Vsai po modi iz leta 1T50. Čudovito jt biio to, > pripo-v, doval Albrecht, da je fTŠa držala med prsti iogo In ona lepša je imela okoli vratu | obešen križec, v roki pa je stis-1 kala Čudno velik klobčR? rjave volne. Vtee to (n weit Ita i nia, Jorai wnoonnn. Mllwaakea, Wm AMU. »ri 8M WIOMIKQ: mili -rt mm c>,r rvfiiWi; s k SOB rnuaelMo. jAiil I uiili PueUlo. Peter Celi«. triimrni-mu. £ J. ta»* INUIA^l: Indianapolis: Fr. Martioh IUJMOIB: OUoace J Bnfli noutt, J. PaMaa (Chle—o. it miiii < J atlet, Jeaate BaaAlI* « IM SeUe, J. 0pUkk Masooutah, Martin Dolar »e Nortk Chlcaco le M iValMi MAJtlti-ND: ubaiiMr. h fimwh MlCHIQAM: oatrelc. L fMM MimnisOTA: Cfalakotaa. 7. UkaM W> 3 oš. j. Paahal LM OMk ..QflMt, Lada Vaaaal HONTilfA: ftoaaflop.^ M^k.^Paaiaa ""ctoliot Brederiok woNMv, raaar M) D HI OI »HA \ _____i VA2NO ZA NAROČNIKE | Poles na (i <>▼■ te ratvidao do Ma] lieete pla4Saao aaroCniao. Prea l Vtevllka poaeoi m»«rr. drafa ilea ia tretje pa lečo thi aaaa prttar« ' alte o« pot retract* dela ta ifwBw, tfa |)i oahuo, ši Anhtt ioinM-k 90 pi^aaiiuo parava«ti. PoKlJita naMtaltto &8T«TOoat miM in n f m plezajte uVwn asatepnlkr e Vafeaa kraja ali pa UunM lani ' MMtopnIkov, kaliti laeoe ao tlakaae i *MW črkami ker an aprarl i**m#t m* Inki ^Mm. kjer * kt) adtb teleti UV t Jeni b ZeatotMLk bo Vaa laroCD pftMlp M MtUs atfnCatne _ — -C j^ . a.—^'ZA. -»a JJ a. -•. - -mi -TM ct .-oi - V PKSHABIOI 1 -AMERIŠKA t SLOVENSKA URA" * M nrtklihi r sv Taijutcnf siruiTf slovetifike pesmi! I t Podoknfoa. — mofikl *t»r s bart-I _ (#fbn ttfflopp® fpn i | 1 PoedrnT — tnoikl »bor _ i S. Lahko noe — t6ote ibor 4. Otočki rvon — mile r. I abor 5. ^TnTaflnsVa — megaril tfcor, * I . ., birittm aamofpevtm C. lira 1. — xa nolo »pera. tnoikl ln mešani tVrr J. l.tr? IL — za ipataihl «Boe 8. Attentate! odmeri — ae moikl ln £etui^l zbor, e bariton sa-. mo?pevom S. teto ta ta ti psdltna 12« — U6»l ibor 10. Soči — za aamoepeye, mefanl zbor ln »prenljetsnj^m glasov! r* 11. Pšalm ti — ra. aanioapeTe, nl®- Baal zbor in rfprfffnrtjovanj* gtaaoTlre ali or*el % ORNA SAMO 50 eentor KOMAD Ta ao knoeertoe peaM tš hi mefem Mar«, kater« Je bil in v aamoraloftd btfal MA-189 U HOIACAB. oc^Jtnfet ta per orodja pri sr. VMu, Cltre-j inii otiio, NaroČite to sblifeo pri: t DU1BAM iLOVfJOC PUKL. j [ COStPANY fllt.?ttSL ' Htm VdHt « "GLAS NARODA" M Nor M B-Taškent-B Ruska povest iz dni velike lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEROV 28 "Pojdem tudi jaz. Kam «se pa naj drugače d enem t" "Boa amogell" ■'Alorda boon — Bog daj--" Sli jso — majhna, zapuščena čreda. Trofim je odločno pogledal Miiško. "Ti hočejo peš Se ne bojiišf" **A tif" "Jaz grem." "Tudi jaz gram." "Boš zmogel štirideset vrst T" Miška si popravi ^rebuli, "Zmogel t»i sedaj se več." Visoki, zgTbaneem Pjotra z razparano kapo je stopil naprej, a se za minuto ustavil. Pogledal je zamišljeno na cerkveni stolp postaje^na katerem je bi'! rumeni, od eolnca obsevani križ, in peljal je mahajoč z dvignjeno palico oifctale ob svetlih, bleštečili tračnicah v sinjo, vabeoo stepo, za katero so se videli sinji vrhovi gor — spremjljalo jih je tanko petje brzojavnih žio in velo, neveselo zvonenje večernih zvonov. Miška in Trofim sta šla za njimi kakor jagnjeti, Nista >praševala, li ju vnamejo mužiiki s seboj. Saj se še oelo sama nista prav dogovorila. Treba je bilo iti v Taišient, v siti kra.i, ki rodi kruli in ki se je skriva']! za daljnimi griči. Na postaji ni bilo mogoče stopit v vlak. Spodili so ju s strehe, Sla -ta. ne da bi razmišljala, pes z mlajhnimi bodrimi koraki, ne boječ se ničesar. Vedno se jima je dozdevalo, da se muzi k i ozro in poreko: "Ksm?" In tedaj odgovorita: "V Talkent" Maždki so so sicer ozirali vendar nikdo ni vpraševal, kam «Tt*ta deeika. Nikdo se ni brigal za njiju. Vojak je šepal, široko stopal z leseno nogo m glasno pripovedoval: " Voda, veste, je v Tal-kentu zelo (mrzla in čista, da se vidi \ nji vse, kakor v zrcalu. Jagode r asto, da se ne Zlažem, c ie desetine (orali). Gremo na primer, ves dan — in povsod -o sami sadonosniki,. Povsod so izbe brez streh in povsod so izkopani jarčki za vodo.." "A kruh, koliko stane?" •Kruh je pceeni. Ako dela« pri Sartu štirinajst dni, zaslužiš lahko dvajset pdiiov in še hrano." Starec, dekletce, balbi, trije mražiki in IKta s Trofimom >o glodali, ohrabreni po veselem glasu hromega vojaka,, na sinje vrhunce gor zaupljivo in korafkali v nerednem, raztegnjenem trikotu vedno naprej k mrzli in proaorni vodi, h kruhu .roa razburjajočemu. k zelenim nepreglednim sadovnikom. Široko se razprostira daljna, v rdečo solnčno svetlobo potopljena stepa z redkimi griči. Samptno 'krožijo stepni posutimi ležišči in zopet sedajo na starodavne grobove tstepnih knezov kakor zvesti stražarji s črnimi, odrevenelimi glavami. Opomni, nedotaknjeni griči se raztezajo ob grobovih kakor verige, vtzjbujajo nemir s svojo mrtvo samoto, s -svojim večnim, nikdar vfcraemiitjivim mirom. Solnce s« je vzpelo na zenit, zopet se napotfio k zatonu in popoldanske sence postajajo daljše. Vojak z leseno nogo že ni vele pripovedoval o hladni, prozorni vodi, temveč je z rdečimi, vnetimi očmi zlobno gledal na mrtva stepna prostranstva in govoril brezupno: • 44Ne pridemo do posluje, — ne vzdržimo." Ženski in dekletce so .skrivale izmučena usta, prijele druga drugo za roko in molče plaikale, zmučene od strahu. Samo 3idor, bosi mimk in JennoOaj, s trdimi nepočeea-nimi lavni, sta korakala uporno, stegni vsi črna, zagorela vratova in sta delalla z zfoitim: nogami dodge korake. Pjotra, _korakajoč spredaj, je dvignil potno palico visoko in pdagajofc si dlani nad oči, pogledoval v daljavo tekoče svetle tračnice ter govoril bodreče: "Glejte, tam je videti neikaj črnega." A ko so dospeli do črne proge, ki je bodrila oči, je srce zopet stisnila otožno^. Bilo je namreč, od Kirgizov zapojaoe-no taborišče, kupi izpAaknjene gline — težko, neveselo delo ot gun cev. Zopet je pjotra zasenčil z dlanmi oči, zopet je iskal izgubljeno postajo. Postaje ni bilo videti Satmo brzojavna žica je brnela ' tu in tam so se pojavili prevrženi vagoni, vrženi s proge in zlomljena kolesa topov — zadnji sledovi državljanske vojne, divjajoče prhko stepe od Turkestana do Samare. . Miški in Trofin/u je bilo laižje kakor ostalim. Najedla ^ta se. napila, odpočila in imeOa v žeipn še pretaejšen kos kruha. Tu in tam je vrge" Miška na -skrivaj v usta košček in sep tajoč je govoril Trofimn: "Ni naaua slabo, kaj!" " Vadrživa," je odgovoril Trofibi. "Samo bati se nikar". Starec je korakal z levim bokom naprej in vlačil težko trudne nege. Na nekem giču je vzdih ni L globoko iz prašnih nozdrvi, ge slabotno nasmehnil z dobrimi svetlimi o&ni ter se, pokrižal pri pogledu na večerno zarjo, plavajočo nad stepo. "Otroci, počakajte — ne morem dalje." Zazibala, zaplavala je stepa v začudenih očeh, zazibali, zaplavali so griči, zuVrteli *o se (brzojavni drogovi in brzojavna žica je zabrnela vse glasneje.. "Počakajte otroci, — ne vzdržim." Razkoračil je starec noge in molče sedel na suho, vročo Z'-ni jo. Vojak je prisedel k starcu in z rokami krepko stisnil leseno nogo. •Pcčakajte bratci, tudi jaz ne vzdržim." Sedla sta tudi, Sidor in Jeranolaj. Pjotra je naenkrat -zavrgel palico: "Ej, cesta naša, cesti eka, dadjna pot!" 1 Otipal je v žepu betvo tobaka. Pridal si ga je in začel nnlasc požirati oster, jedak dim, da bi .umiril prazna, lačna .rreva. Po treh požirkih se ornu je zavrtelo v glavi in z razširjenimi rokami se je prevrnil na hiheit. Sidor in Jennohn sta sedela m prislonila brade na dvignjena kolena. ' Ženski z dekletcem sta ležali raztegnjeni. Starec se je zvil v Idopčdč m Si pok-žil pest pod glavo, a vojak, gledajoč svojo leeeno nogo, je rekel gluho, z ravn odrgnin* mjntvim. glasom: "Pnopadli bomo." t _ (Nadaljevale prihodnjič.). 1 FRIDAY, MABCH 26, 1943 V SPOMIN JOHN POTUŠKU NOVA IZDAJA- Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMUEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakor&en je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. * NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta abecedni seznam J^Sl "ŠTEJTE iL^j^ dežel, provinc-navaja površino, U zbirka je tako popolna, da je n vsakega ao> prebivalstvo slavna mesta in •Wwdno *K)trebn* in f »•inL glavna mesca in Vkljufanl m nanaalednji i«aljevidl: - itK, Kraj na zemljevidu. Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob Izbru- hu vojne), Angleško otočje. Francija, Ncao- Seznam mest in .trgov—navaja Švica, HoUndska, Belgija, šved- . - . . , , . tka. Norveška, Danska, Unija sovjetskih soejo- ime kraja, okraj,,m državo, pre- IfstUnlh republik, Bolsarsk«, Ramnnska, Joco- bivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodUnih držav-v pol- ^V^r^^ nih barvah, vsega skupaj 56; ce- Jnina AmeHka (jninl «W>, Afrika. Severna U LaAmerika, Kanada. Združene driave. Mehika. O- la vrsta narodnih barv. srednja Amerik* in Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. -SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja .JŠ Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen /| ■ ■ reiltl marsikatera nasprotujoča d vprašanja. ■■■■ ■ M Lcl j ki nastanejo r raznih razgovorih, strani so A ridsditff svetovneca znanja In podajajo ras- •efaust zemlje, prvine sonteega sestava, pokra- PO POŽTI jlne ln fdobortno oceanov in jezer, dolgost najdaljših rek in prekopov, površno poglavitnih V URADU — 36 CENTOV otokov in visokost svetovnih gora To so od go- ^^^ v or J na mnoga dnnaSuJa vpraCanja. ^^■^^^^■■^■^■■■■■■■■BSBBMBBaJEnMmsM -- 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. timwotuci l vm___ koj.ni Jahu prešibak, da bi se mu mogel opirati. Uničil mu je laetni dom in obrt, njega je pa odnesel v svobodno zemljo ameTiškto, kjer je začel novo življenje. . V jesenski dobi svojega živ-! 1 jenja, za katero je ^edno trdil, da je najlepše, je John živel med nami, kakor emo ga poznali, oziroma, kakor živimo (povečini vsi drogi, iz dneva v dan in iz mke v usta. . Petje nra je bila življenjska uteha, brez katerega skoraj ni mogel živeti. Najbolj je pa ljulbil moški zbor, zato je bil tudi dolgoletni elan moškega pevskega aibora *'Slovan." •Še sedaj, ko ie kot 771etnik gJdboko zagaizil v zimsko življenjsko dobo, nas je še do pred kratk?jn razveseljeval z svojim nastopom v cilindru in fraku na na«ib slovenskih odrih. Še do predkratkim je sesala naša duša zvoke slovenske pesmi, kateri so prihajali iz fceliha Potuškovega tenorja. Skoraj do zadnjega je rdševal Samostojne tdSk^ v pro-gramih, *kar je olajšalo veliko truda društvenim prireditvam, obenem pa povzdignilo program, saj smo ga vsi radi slišali, še bolj pa videli, kadar se je prikazal s sprehajalno palico, v cilindru in fraku, ki rtu je pa ravno tako dobro pri-štojal, kakor beli jopič v nje-gitfvi obrti . Podag toga, da je bil zadnje ease, rekel bi malo greav, kar pa seveda tako greavot=t naravnim potom prinašajo visoka leta, «mo ga imeli radi vsi, lahko trdim, da bolj, kakor je pa pokojni John mislil. Ker je ulmrl kakor je živel, s tem mislim reven, mu je naj-prvq priskočHo na pomoč galantno pevsko denštvo "Slovan", ki se je prvič kot za svo-jesra dolgoletnega elana, drugje pa iz velikodušnosti, zavrelo za dostojen pogreb. . Ker sem, zadnji trenutek izvedel o njegovi nenadni smrti, eern pohitel v slovensko cerkev, da tam izfcažem zadnjo east, in da sem strta priča nje-gm^-ega odhoda v večnost. . Odkar mi je umrl oče, mi še ni pretresel notranjost nobeden dogodek toliko, kakor rav-ao ta rnatša zadušnica. Iz tresočega glasu mašnika, . sem iz-previdel, da je tukaj sSopet en 1 Johnov jarijatelj, za katerega s dvomim, da bi pdkojnik vedel, ' in isioer Bev. JP. Petrič, župnik 1 slovenske cerkve v New Yor- 2 ku, ki je brez vsakega dvoma s opravil pogrebna opravila kot I nevidni prijatelj brezplačno. 3 S ko'ra so mi udarjali na ^ sa otopeli glasovi orgel, naj1 kateiv tipke so padali prsti 4 "ričitelja iietja "Slovana" in « dobrota prijatelja v petju po- 4 kojnega Johna, Mr. I. Hudeta. iZnano mi je, da »ta si bila A zadnje čase dostikrat v lasefti 1 pri pevskih vajah, kar je pa ' seveda povzročala tista grča v a J napetost, ki taiko naravno pri-haja paoti looinco, sie je med 1 njima vedno taki prepinoek 8 končal s tem, da je po konča- * nih vajaih vrgel Mr. Budč če- fc trtinko dolarja na baro, češ: s "Daj Potniku, -kar hoče, čenč naj pa ofbdrži." Vendar se mi pa pri maši zadušniei pomešani glas z or-glami Mr. Hudeta ni 2xM tako cklločen. ČutH sem v njem nekako nesalmoetojnost, ali je to I povzročalo tisto nevidno prijateljstvo do pokojnika, ali pa Ptrah pred praigoan, katerega ^ je on (prestopal. . Btosti sem misjil med to maso zaduSnico, vendar pa, ako s vam hočem po pravici priznati, i sem se najbolj otepal neumne t misli in sicer, kdaj se bo od- ** prla krsta, iz katere bo John 1 tiči ta joče rdkel Mr. Hraolnišnici Mery v Pittsburgh u, kjer ga rojaki morejo obiskati popoldne od Ž. do 4. in od 7. do 8. zvečer.. njegovem življenju sem se po-sl-ovil od njega z mokrimi, očmi. Nad vse lepo pa je, da sa se tako tgaiantno. in dobrodnSno zavzeli za naš talent in za na* sega človeka v najbolj skrajni potrebi, v prvi vrati galantno pevsko dmeštvo "Slovan", Rev. P, Petrič, in pevovodja in organist Mr. I. Hud6 in vsi drugi, kateri