HOVICE LOGATEC, 20. VIII. 1970 — ŠT. 2 GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC Razgovor z našim poslancem Pretekli mesec nas je obiskal Marjan Dolenc, poslance občine Logatec v Republiški skupščini in član Republiškega izvršnega sveta. Razgovor smo imeli v sejni sobi našega podjetja. Poleg predsednika naše občine Vinka Ilaložana so prisostvovali vodilni delavci NOVA TOVARNA PRED ZAČETKOM IZGRADNJE V četrtek, dne 25. junija 1970, se je v prostorih občinske skupščine sestala lokacijska komisija za gradnjo tovarne valovite lepenke v Logatcu. Komisija si jc ogledala razširjeni urbanistični načrt in idejne načrte za novo tovarno. Predstavniki zainteresiranih delovnih organizacij in ustanov iz Logatca in Ljubljane so ugotovili, kaj vse je še potrebno, da se bo lahko začelo z gradnjo. Isti dan so se na sedežu občinske skupščine sestali tudi predstavniki obeh glavnih investitorjev in podpisali pogodbo o medsebojnih obveznostih in pravicah pri izgradnji in poslovanju nove tovarne. V imenu Kartonažne tovarne, ki je glavni nosilec investicije, je pogodbo podpisal glavni direktor Franc Zupančič, v imenu podjetja SLO VENU A-LES, ki je soinvestitor, pa je pogodbo podpisal glavni direktor Anton Petkovšek. Kartonažna tovarna bo začela z gradnjo takoj, ko bodo dokončani vsi glavni projekti. Računajo, da se bodo prva gradbena dela začela že proti koncu prihodnjega meseca in da bodo v grobem dokončana že pred zimo. V začetku prihodnjega leta, okrog 15. januarja naj bi se že začela montažna dela. Z dobaviteljem strojne opreme, ta bo prišla iz Italije, je namreč dogovorjeno, da bodo stroji takrat na razpolago. Nova tovarna v Logatcu naj bi začela z delom okrog L julija prihodnje leto. V prvi fazi izgradnje bo imela tovarna okrog 10 000 kvadratnih metrov pokrite površine, zaposlenih pa bo okrog 240 delavcev. Od tega bo okrog 100 moških, med njimi v glavnem kvalificirani in vodilni delavci. Tovarna bo v prvi fazi proizvajala okrog 25 000 do .'10 000 ton valovite lepenke letno, vrednost njene bruto proizvodnje pa naj bi bila okrog 8 milijard S din letno. II gradnji nove tovarne je bistveno pripomogel tudi Kombinat lesne industrije Logatec, ki jc zagotovil v 5 letih skoraj vse devize za odplačilo inozemskega kredila. Razen tega jc Kl I podpisal svojo soudeležbo pri izgradnji (100 000 USA dolarjev). KZ Logatec je prispevala h gradnji 25 000 000 S din, občina Logatec pa 125 000 000 S din. Samoupravni organi delovnih organizacij in občine so s tem pokazali, da jim ni mar samo njihov lastni razvoj, ampak imajo v mislih tudi nenehno skrb tudi za naš mladi rod, tj. za tiste mlade ljudi, ki vsako leto doraščajo in trkajo na vrata zavoda za zaposlovanje. Vse delovne organizacije v naši občini so namreč po strukturi zaposlenih mlade in od njih ni mogoče pričakovati, da bi v naslednjih letih zaposlile večje število novih delavcev. Nova tovarna v Logatcu bo torej izpolnila veliko vrzel v pogledu možnosti zaposlovanja. To še posebno zaradi tega, ker vemo, da se bo tovarna v naslednjih letih lahko razširila in povečala na približno 500 zaposlenih. Našim mladim občanom torej v prihodnjih letih ne bo treba Iskati kruha drugod. V. H. podjetja in ostalih podjetij iz Logatca ter predstavniki samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij podjetij in občine. Naš poslanec nam jc povedal, da tudi letos pričakujejo v republiških zveznih organih dolgo vroče poletje kakor lansko leto, ko smo imeli na tapeti cestno afero. Rekel jc, da mimo pozitivnih dosežkov, to je visoka rast proizvodnje preko 10% in izvoza 27%, ugodno stanje kratkoročnih kreditov in tudi delno izboljšana likvidnost v gospodarstvu, žal dajejo skoraj vsi drugi kazalci sedanjih gibanj več razlogov za pesimizem in zaskrbljenost. Najbolj zaskrbljujoče je to, da nima gospodarstvo trenutno nobenih jasnejših informacij o tem, s kakšnimi ukrepi bodo pristojni zvezni organi neugodna gibanja jugoslovanskega gospodarstva zaustavili. Kajti nad pričakovanim porastom je bil nivo cen, saj je pri proizvajalcih industrijskega blaga znašal porast cen v zadnjih mesecih za "7 %, nivo drobno prodajnih cen 8%, življenjski stroški celo 10%. Kaže pa se še1 možen pritisk na zviševanje ccn>na drobno in življenjskih stroškov. Nič kaj neugodne niso prognoze zaradi neugodnih vremenskih razmer, kar bo tudi imelo svoje posledice. Veliko bolj kot sc je pričakovalo, so porastlc tudi vse oblike potrošnje — splošna investicijska in osebna. V republiških in družbenopolitičnih skupnostih so v prvih mesecih porastli dohodki proračunov in skladov za več kot 30 %, v federaciji za 15 %. Skupni indeks 122. Enako velja za vse izobraževalne skupnosti. Zato sc pričakuje imobilizacija teh sredstev. Denarni prejemki prebivalstva so večji za 25 %, osebni dohodki za 20 %• izdatki za investicije pa so v primerjavi z enakim razdobjem lanskega leta nominalno porastli za 50 %• Kaže sc tudi problematika izvoza zaradi povečanja cen v naši državi, kar povsem jasno opozarja na upravičenost bojazni, da bodo taka gibanja vplivala na težave na področju zunanje trgovinske izmenjave, kar že čutimo v našem podjetju, ker nam rentabilnost izvoza pada. Naš poslanec nam je tudi povedal, da bi morala naraščati denarna masa po 12 % letni stopnji, kratkoročni krediti pa po stopnji 14 %, ker jc bila taka projektiva, čuti pa sc, da se te limite prekoračujejo. Vsi ti indikatorji kažejo republiški skupščini, republiškemu izvršnemu svetu, posebej pa zveznim organom, da bo potrebno pred letnimi skupščinskimi počitnicami sprejeti nekaj učinkovitega, tako da bi lahko tako popravili našo reformo. Govora je bilo o konvertibilnosti našega dinarja. Ta cilj .' mo si zastavili že v začetku družbenogospodarske reforme leta 1965, vendar.ga zaradi nekaterih objektiv- f/ nili okoliščin nismo mogli doseči. ' Nekaj smo uspeli doseči pri menjavi v našem turizmu doma in v tujini, kjer se v turistični sezoni dinar menja po tečaju. Sedaj smo si cilj konvertibilnosti zastavili v kratkoročnem načrtu do leta 1975, s tem da bo dinar doživel Se nekaj injekcij v obliki raznih carinskih taks, izvoznih premij, ali pa celo ob povečani notranji inflaciji, celo devalvaciji, kar pa ni niti (Nadaljevanje na 4. strani) Pogodba se podpisuje . Časovne norme in njihov namen v proizvodnem postopku Moderni tehnološki procesi zahtevajo proučitev svojega poteka že na projektantovi mizi. Ne moremo si več zamišljati organizirane proizvodnje brez temeljite priprave, natančne ocenitve ali natančnega predvidevanja dogodkov, ki se bodo odvijali pri prenosu projektirane tehnologije v stvarnost. To se pravi: vsa dogajanja, pa naj bodo materailnega, manu-elnega ali intelektualnega značaja, je potrebno predvideti. Postavljamo si tako vprašanje, kje bomo našli sredstvo, s katerim lahko povežemo vsa ta dogajanja, jim damo smer in reguliramo njihovo funkcioniranje. Ta regulator se imenuje čas. Cas je tisti usmerjevalec, s pomočjo katerega lahko vsem količinam damo polno vrednost. To ni vrednost v ekonomskem pomenu besede, temveč vrednost v tehnološkem pomenu. Proizvodni postopek bo uravnan takrat, kadar bomo dosegli enakomeren pretok obdelovanega materiala ali predmetov dela skozi priprave in naprave. Kaj je enakomeren postopek? Enakomeren pretok materiala je količina (m1, kos) obdelovanega materiala skozi obdelovalne stroje ali naprave v enoti časa. Jasno je, da to velja za delovne stroje, naprave ter za vsa delovna mesta, kjer obdelovanec pridobi vrednost. Enota časa Tehnologu, organizatorju proizvodnje, ne sme biti vseeno, v katerem času bo obdelovanec prišel skozi obdelovalno napravo. Neizprosen zakon ekonomike nas sili, da bomo prodali izdelke za toliko, kolikor smo vložili vanje družbeno potrebnega in priznanega dela. Tukaj pa igro odločilno vlogo ravno čas. V družbena ekonomskih formacijah, kjer jc odločilna vrednost delovne sile cenena postavka družbene kalkulacije, so lahko izdelovalni časi daljši. Produkt bo imel še vseeno sposobnost sprejeti boj, ki vlada na tržišču (dobi svojo vrednost). Naša družbena ekonomska formacija pa ni takšna, v kateri bi moral delavec večno zategovati pas.- Ce pa nočemo zategovati pasu nam ostane samo eno: čim več enot produkta v enoti časa ali na kratko; dvig produktivnosti. Lahko je to reči, težje je napraviti ! Razvoj proizvajalnih sil je danes zavzel že tako obliko, da je možno že skoraj vsako delovno mesto racionalizirati. Racionalizacija (zato razumi!), je poseg v tehnološki postopek', kjer s posameznimi napravami (strojnimi, ročnimi, razumskimi) razbremenimo človekovo manualno komponento delovne sile. Po moji presoji je naši' podjetje tehnološko na tisti stopnji razvoja, da bi bila racionalizacija možna. Lahko pripomnim, da so danei v Sloveniji še tovarne, ki niso dosegli? še tiste stopnje razvoja, V kateri bi bili podani vsi pogoji za uvedbo raciaonalizacijskih postopkov (kadri, akumulacija, proizvod ni program). Zavedati se moramo, da nam je tretja industrijska revolucija prinesla še nadaljnje možnosti razvoja (avtomatizacijo, avlomaci jo). Pogoj za uvedbo avtomatizacijskih postopkov v tehnološki proces je podrobna razčlenitev tehnološkega postopka na njegove sestavne dala. Potrebno je izrabiti vse možnosti racionalizaci.jskega sistema, in kadar so izčrpane, preiti na avtomatizacijo. Globoko sem prepričan, da je to edina pol za dobro gospodarjenje, Nekaj preskočiti pomeni tvegati, tega pa je bilo preveč. In ravno uvedba racionalizacljskih postopkov terja močno časovno analitsko služIjo. (Nadaljevanje v prihodnji .št.) Brez besed ... Nasa gospodarnost v I. polletju 1970 Uspešnost našega gospodarjenja ocenjujemo in primerjamo s planskimi zadolžitvami, v določenem obdobju zato podajamo primerjalni pregled doseženih rezultatov za I. polletje 19*0 ter tudi primerjavo nekaterih podatkov z lanskim polletnim obdobjem. Izpolnitev proizvodnega plana: Pri vrednostnem obsegu je bila fakturirana realizacija v primer' javi s polletnim planom in lanskim polletnim obdobjem na osnovi izračunanega indeksa dosežena po delovnih enotah v podjetju kol celoti takole: Delovna enota žaga drobno pohištvo plastika stavbno pohištvo montaža pomožne dejav. ostala rcaliz. Skupaj za podj. Doseženo v primerjavi s polletnim planom 1970 indeks 7H 101) 65 100 no 45 !)7 Pregled izvršitve polletnega plana eksterne realizacije je treba razumeti tako, da predstavlja in-dex nad 100 prekoračitev plana pod 100 pa neizpolnitev polletnega plana. Podrobna analiza poslovanja po delovnih enotah podjetja pa nam da naslednjo sliko: DE - 2aga jc po fizičnem obsegu presegla polletni plan za (i.'i, medtem ko je po predvideni polletni dinamiki pri eksterni realizaciji pod planom za 22"„, računajoč z interno realizacijo, pa je pod planom za Hi Iz tega sledi, da jc delovna enota žaga v I. polletju V pretežni meri proizvajala žagan les listavcev na zalogo za lastni; potrebe finalnih obratov. Saj od skupne količinske vrednosti žaganega lesa odpade več kot 85 % na interno prodajo finalnim obratom podjetja za nadaljnjo finalno predelavo, ostale ca. 35",, lesne mase žaganega lesa pa odpade na pro- Doseženo v primerjavi /. lanskim polletnim obdobjem Indeks 185 103 11.i 151 120 57 ::i I1S dajo /Miianjim kupcem; eksterna prodaja pa zajema take dimenzije in kvalitete, ki v podjetju za finalno predelavo ne pridejo v pošlev. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 7 "',, Rentabilnost v primerjavi z lanskim obdobjem pa je upadla za 11%, zaradi znatno povečanih cen hlodovini. DE — drobno pohištvo je po vrednostnem in fizičnem obsegu polletni plan izpolnila, oziroma po vrednosti presegla za 3 % v primerjavi z lanskim obdobjem pa za 13 ",„. Od celotne vrednosti proizvodnje odpade 04 " „ izdelkov na izvoz na konvertibilno področje, (i " i, pa na domače tržišče. Dohodek je v odnosu na polletni plan presežen za že porabljena in angažirana. VEZAVA OBRATNIH SREDSTEV Angažirana vrednost vezave obratnih sredstev znaša 33,1 milijona novih dinarjev, ta je v pri* merjavi s preteklim obdobjem, poraatla za 20 %. V strukturi vezave obratnih sredstev predstavlja-največjo vrednost saldo kupcev, ki-znaša 36,3 % vseh obratnih sredstev, ki nam v precejšnji meri-otežujejo redno likvidnost, kar je splošni pojav insolventnosti v našem gospodarstvu. Preostalo vrednost v strukturi vezave obralnih-sredstev tvorijo zaloge: surovine-polizdelkov in izdelkov. Viri obratnih sredstev, s.katerimi pokrivamo potrebe po obratnih sredstvih, so se povečali v isti višini za 20%, kot je porast sredstev, tf> pa predstavljajo poleg lastnega poslovnega sklada — obratnih sredstev, dolgoročni in kratkoročni bančni krediti, ki služijo za obratne namene. ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI Na osnovi mesečnih poprečij se je število zaposlenih v primerjavi z lanskim obdobjem povečalo za-5%. Poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega pa so -porastli od novih din 965.— na -1204 — novih din ali za 25%, kar-pomeni, da so naši osebni dohodki -porastli nad poprečje v panogi ■ lesne industrije. V primerjavi s " planom pa so v poprečju mesečni -neto osebni dohodki večji za' 9,5 %. Nanizana dejstva naj bi bila naša osnovna orientacija za bodo- -če boljše gospodarjenje, I tem bo -tudi dosežena materialna osnova " za izboljšanje življenjske ravni delavcem in za razširitev mate-~ rialne osnove podjetja. R. L. Vroči poletni dnevi nam po eni strani prinašajo prijetne počitniške dni, po drugi strani pa tudi marsikatero nevšečnost zaradi pretoplega delovnega okolja. Prav tako pa obstojajo večje nevarnosti" za požar, na vseh mestih, kjer so gorljive snovi, to se pravi, da je-ludi naše podjetje v enakem po-, ložaju. Vsa mesta, kjer se nabira žagovina, lesni prah, kjer so lesni -odpadki ali kjer so lahko vnetljive tekočine, so v sedanjih dneh-možna največja žarišča požara. Ta nevarnost je še toliko večja, češe premalo upoštevajo požarno-, varnostna določila in Če se ne polaga pozornost na požarnovarnostni red. Kakšni so torej ukrepi zoper požar oziroma, kaj naj vsak član kolektiva naredi, da si zagotovi neovirano delo in varuje imetje, ki mu je dano v upravljanje? To dosežemo z dobro in nenehno požarnovarnostno preventivo. Preventiva pomeni ustvariti take pogoje, da v nobenem primeru ne pride do požara. Preventiva je torej najučinkovitejše pa tudi najcenejše sredstvo za boj proti požaru. Za izvajanje takega dela pa moramo biti vedno budni, vestni in strokovno usposobljeni, da znamo preceniti, kje obstojajo nevarnosti za požar in na kakšen način se bomo tem nevarnostim izognili. Ukrepi za preprečevanje požara so mnogoštevilni. 2e pri izdelavi projekta je potrebno upoštevati določila požarnega varstva. Tu se že določijo zahteve varnosti proti po- ludi najceneje je že pri projektiranju upoštevati zahteve požarnega varstva, kajti vsako kasnejše popravljanje in dohitevanje zamujenega se le teže izvede. S samo dobro izgradnjo pa še ne moremo biti varni pred požarom, kajti v teh objektih in v njihovi ■ okolici so gorljive snovi, katere so-glavna nevarnost za požar. Prav zaradi tega so nujni preventivni ukrepi, če hočemo, da ne pride do požara in s tem do večje materialne škode. Ce resnično hočemo učinkovito preprečevati požar, je potrebna določena organizacija dela oziroma zagotovitev odgovornosti služb in posameznikov ob pravilnem delu tudi na tem področju. Ce hočemo biti kos preventivi, je potrebno poznati nevarna žarišča za požar, vse povzročitelje požara in vse vzroke, ki bi v danem trenutku lahko povzročili požar. Naj naštejem glavne povzročitelje požarov: — človek, — trenje in iskrenje materialov, — elektrika, statična elektrika, Pogorišče obrata Ravnik 1968 žaru (gradnja iz negorljivih materialov, požarni zidovi, razporeditev in ureditev prostorov, zasilni izhodi itd.). Najučinkoviteje in Pogorišče obrata drobnega pohištva 1957 — samovžigi, — odprti plamen in grelna telesa, — naravni povzročitelji (strela). Ne samo, da je človek lahko glavni povzročitelj požara, temveč je človek tisti, ki je odgovoren tudi za vse ostale povzročitelje. Tako torej vzroke, zaradi katerih bi lahko prišlo do požara, iščemo le v nepravilnem, nevestnem in neodgovornem delu ljudi. Zato je potrebno vedno kontrolirati in ugotavljati nevarna žarišča ter jili pravočasno odklanjati. Preventivni požarnovarnostni pregledi so tbrej eden od važnih ukrepov v organizaciji požarnega varstva. Drugi najvažnejši ukrep je seznanitev delavcev s potrebnimi požarnovarnostnimi ukrepi, katere so dolžni poznati in jih upoštevati. ji f Navajam nekaj najvažnejših ukrepov za preprečevanje požara, katere mora spoštovati in upoštevati vsak član delovnega kolektiva. 1. Delovno mesto mora biti vedno primerno urejeno. Predvsem je potrebno redno čiščenje delovnih mest, delovnega okolja, redno odvažanje žagovine, lesnega prahu, odpadkov, čiščenje delovnih naprav in priprav, čiščenje prostorov itd. 2. Zagotoviti je potrebno proste prehode: transportne poti naj bodo proste, predvsem prehodi, izhodi in dohodi k ročnim gasilnim aparatom. (Nadaljevanje na 4. strani) 42 Tako smo ponovno gradili Požarna varnost pri nas Novi statuti v naši praksi (Nadaljevanje s S. strani) 3. Prepovedi kajenja po obratih in na določenih mestih izven njih. Se marsikdo od zaposlenih ne ve, kje se v podjetju lahko kadi in kje se ne sme. Zadostna je le majhna nepazljivost, da zanetimo požar z odvrženim ogorkom na mesto, kjer je gorljivi material, in to: lesni prah. žagovina, lesni odpadki ipd. Predvsem pa se ugotavlja, da se ne upoštevajo določila požarnega varstva zlati glede prepovedanega kajenja na nekaterih mestih tudi izven obratov. Ta mesta so: dvorišče, kjer so sodi in posode z lahkovnetljivimi tekočinami, mesta kjer so deponirani ali razstre-seni lesni odpadki, žagovina in lesni prah (okolica ciklona za žago vi no). 4. Zadostno in pravočasno vzdrževanje delovnih priprav in naprav. 5. Zadostno in pravočasno vzdrževanje električnih naprav in instalacij. (i. Potrebe po usposabljanju vsakega člana kolektiva, da pozna vsa določila požarnega varstva, da je sposoben takoj pristopiti k gašenju začetnega požara s sredstvi, ki jih ima v ta namen. Poleg preventivne dejavnosti pa moramo računati tudi na najslabše, če bi prišlo do požara. V takem primeru pa je za nas najvažnejše, da se vprašamo, ali smo kot kolektiv sposobni obvladati požar, ga zadušiti in lokalizirati. To vprašanje se je postavljalo že in se še danes v večji meri postavlja pred nas, kajti ne moremo se zanašati na intervencijo poklicnih brigad, če pa dobro vemo, da so prve minute požara odločilnega pomena. Predvsem je potrebno oceniti našo opremljenost za gašenje pa tudi sposobnost hitre intervencije našega gasilskega društva. Lahko trdim, da je naše društvo usposobljeno za akcije, kajti redno ima vaje na katerih se usposablja. Mirno lahko trdim, da so sposobni s pomočjo okoliških prostovoljnih društev obvladati vsak požar, ki bi nastal v prostorih z lesom in lesnimi izdelki. Večje težave pa bi imeli pri gašenju lahkovnetljivih tekočin, ker moramo vedeti, da trenutna razširitev požara na cel objekt lakirnice terja od gasilcev, da požar lokali-zirajo, da zavarujejo stavbo pred uničenjem, da škodo, ki bi nastala, čim bolj omilijo. Za to morajo naši in sosednji gasilci biti sposobni gašenja takšnega požara vsaj trt Četrt ure, da med tem prispejo poklicni gasilci s sodobnejšo opremo in dokončno zadušijo požar. Vsekakor moramo za ta čas boja s požarom v lakirnici biti sposobni za vsako ceno. Zato moramo predvsem misliti na sodobno opremo in sredstva za gašenje lahko-vnetijivih tekočin. Torej moramo imeti zagotovljeno zadostno količino sredstev za gašenje teh snovi. Vedeti moramo, da pri nas pride lahko v vsakem momentu do požara; mnoge pomanjkljivosti nas prav na to opozarjajo. M. L. Le cigaretni ogorek je potreben za ogenj! Statutarna komisija skupščine občine Logatec Je po uveljavitvi XV. ustavnega amandmaja pregledala 10 statutov delovnih organizacij. To praktično pomeni, da so vse delovne organizacije vskla-clile svoje statute s XV. zveznim in XVII. republiiklm ustavnim amandmajem. Komisija je vseskozi terjala, naj bo sleherni statut oblikovan kot samostojen samoupravni akt delovne organizacije, ki v skladu z ustavo in zakonskimi predpisi določa družbeno ekonomski položaj delavcev in ureja njihove samoupravne pravice in dolžnosti; to so bile tudi politične smernice OSS in drugih družbeno - političnih Organizacij občine Logatec. Pri sestavi in obravnavi omenjenih statutov sta bili opazni mnogo večja zavest in prizadevnost no (njihovih kolektivov) v smeri, da delovni ljudje mnogo zavestnej.še in odgovornejše urejajo notranje odnose v delovni organizaciji. Za krepitev samoupravnih pravic in odgovornosti. Ustavni amandmaji so pravzaprav tudi omogočili delovnim ljudem, da so po svojih specifičnih razmerah in potrebah svoje delovne organizacije določili organizacijo samoupravljanja, ki naj bi jim tudi omogočila, da bi v prihodnje dosegli čim boljše uspehe pri uporabi družbenih sredstev, pri povečanju produktivnosti in učinkovitosti dela, pospeševanju tehničnega napredka za popolnejše zadovoljevanje delovnih ljudi in skupnosti. Praksa bo kmalu pokazala, če je to res. Poleg organizacije samoupravnih odnosov, so bili statuti dopolnjeni že z vsemi določili, ki so jih narekovali novi zakonski predpisi. V slehernem statutu so bolj precizirana določila o Informiranju in odgovornosti, o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju, o varstvu delavcev pri delu, o uresničevanju samoupravljanja (jasnejše so opredeljene naloge družbeno-političnih organizacij: ZK, sindikata, mladine), o oblikovanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, prikazan je- družbenoekonomski položaj delovnih enot, raziskovalno in razvojno delo, gospodarsko načrtovanje, naloge delovne organizacija na področju narodne obrambe in civilne zaščite, itd. Moramo reči, da je v sedanjih statutih mnogo manj predpisanih zakonskih norm, da so se vsi sestavljale! trudili, da bi v statui vnesli le tiste nujne obvezne norme, ki jih po svoje ni mogoče urejali, SO pa nujne v statutu zaradi racionalizatorsklh postopkov, torej sistematičnosti In popolnosti, iz statutov je zaradi povedanega izpuščeno vse tisto nepotrebno in so zaradi tega novi statuti skoro za eno četrtino manj obsežni (prej so imeli nekateri statuti nad 300 členov, zdaj pa 200 členov). Posebno pozornost so delovne organizacije tokrat posvetile samoupravni delitvi dela. ko so centralne samoupravne organe razbremenili vsakdanjih drobnih in manj pomembnih razprav, postavili zahtevo, naj se le ti poglobljeno posvetijo obravnavanju temeljnih zadev oz. odločanju o poslovni politiki. Razpravljanje in odločanje o množici zadev z zelo različnih področij pa so prepustili neustanovljenim kolektivnim izvršilnim organom (komisijam in odborom), ki jih sestavljajo izvoljeni delavci in strokovnjaki za posamezno ali več sorodni področij. S tem je dana tudi pravno veljavna možnost voljenim kolektivnim izvršilnim organom, da lahko izvajajo poslovno politiko tako, da bosta zagotovljena hitro in strokovno odločanje pa tudi demokratična tekoča kontrola. (Nadaljevanje na fi. strani) Razgovor z našim poslancem (Nadaljevanje s 1. strani) tako hudo, ker so devalvacijo preživele tudi že svetovne valute, angleški funt. francoski frank v prcjinjeni času že večkrat. Da bo dinar postal ugledna valuta na mednarodnem trgu, bo potrebno Storiti še veliko. Eden izmed pogojev je izenačena plačilna bilanca s tujino, to se pravi povečati izvoz. Za to poslanec podpira našo proizvodno usmeritev, ker izvažamo preko 50% izdelkov. Omejiti bo potrebno tudi uvoz raznega materiala iz tujine, posebej z zahoda. Povečati je treba ustvarjalnost naše industrije, uredili plačevanje z državami s klirinškim načinom obračuna oziroma izvoza. Tu naj bi se prešlo na plačevanje s trdno valuto. Na to Je pa potrebno pripraviti naše proizvajalce, ker smo v kliiingu dosegli vedno boljše cene. Enako velja za uvoz iz teh držav. Uveljaviti bi morali tudi dinar kot mednarodno plačilno sredstvo, saj so nam nekatere tuje družbe že ponudile svoje izdelke ali storitve za plačilo v dinarjih, to bi se moralo po mnenju našega podjetja poslovno čimprej začeti, tako da bi spremenili nekatere predpise v našem deviznem sistemu, s čimer se danes ukvarja Že posebna skupščinska komisija, ki jo vodi slovenski poslanec Sveto Kobal. Pogoj za prehod na splošno zanesljivost valute je predvsem možen oli stabilnosti gospodarstva, ob zmernem porastu cen kot rastejo v svetovnem merilu in ne ob današnjem divjanju, ki ga vse predolgo in brez moči gledamo. Zalo Je naš poslanec ponovil, da se pričakuje vroče poletje, kot je pregreto tudi naše gospodarstvo, ki pričakuje hladilne tekočine, hkrati pa poživila. No, vrsta je na naših poslancih. Vsekakor je naš poslanec Marjan Dolenc vreden našega zaupanja, saj nas obišče, kadar mu njegov naporen delavnih dopušča. Poslancu je bilo postavljeno tudi nekaj konkretnih vprašanj, na katere je izčrpno odgovoril. Dolžan je ostal le odgovor na vprašanje predstavnika K Z Logatec glede gospodarjenja z gozdovi in s kmetijstvom. Skušal bo posredovati odgovor tako. da bo prišel ing. Milovan Zidar, ki obravnava to vprašanje v republiškem izvršnem svetu. Na koncu razgovora smo si ogledali naše podjetje. Poslanci: je ugotovil, da je proizvodnja na zadovoljivi višini, da smo zadnji čas napredovali. Želi pa kolektivu hl I še mnogo uspehov. Mi pa se zahvaljujemo za njegovo pozornost do nas, njemu pa želimo uspešno delo na tako odgovornem položaju. A. A. Civilna zaščita v občini (Nadaljevanje s prejšnje številke) ENOTE ZA ZVEZE Jedro ali osnova organizirane civilne zaščite je vsekakor služba obveščanja in alarmiranja, ki je organizirana kot enoten sistem v naši deželi in tako tudi v naši občini. Centri obveščanja in alarmiranja v občinah spremljajo posamezna letala, ki preletajo prek našega ozemlja ter ugotavljajo njihovo aktivnost. Ta služba, ki je že osposobljena s pomočjo večkratnih zvez, vzpostavlja in vzdržuje stalno zvezo s centri višjih organov, ki z radarskimi napravami spremljajo letala v zraku. Občinski center na ta način ugotavlja velikost sovražne formacije v zraku, smer in hitrost letala ter na podlagi zbranih podatkov, ki jih tudi vnaša na posebne karte, daje pravočasen znak prebivalstvu za umik v zaklonišče. Zavedati se je treba, da so hitrosti sodobnih letal ca. 2 MACHA (1 Mach je hitrost zvoka ali 1200 km/h) ,kar pomeni, da je hitrost takega letala ca. 2400 km/h. Letalo s takšno hitrostjo preleti razdaljo med Ljubljano in Skopjem v pičlih 15 minutah. Jasno nam mora biti, da čeravno se odkrivajo letala z najsodobnejšimi tehničnimi sredstvi na razmeroma velikih razdaljah, nam bo vkljub temu, zaradi omenjenih letal, ostalo le malo časa (nekaj minut) za odhod v zaklonišče. Centri za obveščanje imajo v svoji sestavi za spremljanje nizko letečih letal in za ugotavljanje njihove aktivnosti (bombardiranje, raketiranje, spuščanje padalcev itd), še eno ali več vizuelnih opazovalnic, iz katerih si ogledujejo celotno področje občine In so v stalni zvezi z občinskim centrom za obveščanje in alarmiranje. Zaradi hitrejšega obveščanja in alarmiranja prebivalstva se normalno aktivirajo alarmne naprave že iz samega centra ter se tako po ustaljenih znakih obvešča prebivalstvo o vrstah nevarnosti. Alarmne naprave so običajno sirene na električno energijo, še boljše in močnejše so pnevmatične, ki so tudi neodvisne od elektrike, lahko pa se v ta namen uporabljajo zvonovi, razglasne postaje in podobno. OSTALE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE Omenili smo že, da se formirajo enote civilne zaščite v delovnih organizacijah ter v sklopu naselja oz. pri krajevnih skupnostih. Te enote so si po svoji vlogi in dejavnosti zelo podobne, niso pa povsem enake, saj nekatere enote pri krajevni skupnosti opravljajo delo za vse prebivalstvo in teh enot v delovnih organizacijah ni. Cim večja je delovna organizacija, večja je koncentracija ljudi in materialnih sredstev In je zato tudi organizacija civilne zaščite obsežnejša. Na čelu vsake organizacije civilne zaščite je štab civilne zaščite, ki tudi poveljuje in usmerja delo vseh enot, ga vsklajuje in skrbi za medsebojno sodelovanje z ostalimi enotami civilne zaščite. Da bi tej svoji vlogi štab civilne zaščite zadovoljil, morajo biti v njem izkušeni, preudarni, sposobni in večkrat tudi energični ljudje, ki tudi uživajo na podlagi tega zaupanje ljudi, kar je pogoj za uspešno vodenje enot. Naloga enote je vzpostavljanje in vzdrževanje zveze znotraj enot za prenos nalog in povelj, ki jih izdaja štab civilne zaščite, in za prenos sporočil, ki jih posredujejo vodje posameznih enot, bodisi v štabu civilne zaščite ali pa ostalim enotam. Pri vzpostavljanju zvez uporablja enota tehnična sredstva, kot so telefoni, razglasne postaje, ladijske zveze (radiooddajne in sprejemne postaje) in kurirske zveze. Poleg omenjenih nalog ta enota še vzdržuje zvezo z ostalimi organi v občini, tako tudi s centrom za obveščanje in alarmiranje, da bi lahko pravočasno v svojem kolektivu ukrepala ter usmerjala predvsem zaposlene člane kolektiva v zaklonišča. Ta enota obstoja pri sleherni organizaciji civilne zaščite, tj. v delovni organizaciji in v krajevni skupnosti. Enota za gašenje požarov obstoja v delovnih organizacijah in je njen namen gašenje požarov, za kar so tudi primerno usposobljeni ljudje. Tehnično reševalna enota odstranjuje ruševine, rešuje izpod njih ljudi in materialne dobrine ter z usposobljeno skupino ljudi popravlja instalacije (vodovod, električno napeljavo, telefone itd.). Enota obstoja v delovnih organizacijah. KBK enote — enote za radiološko in kemično zaščito obstoja v največjih delovnih organizacijah in je njen namen ugotoviti prisotnost KBK snovi s posebnimi napravami (detektorji) ter po ugotovitvi razčiščevati te snovi z ljudi, strojev, ulic itd. Enota prve pomoči je sestavljena iz manjših ekip, opremljenih s torbicami za prvo pomoč in nosili ter je usposobljena za prvo pomoč ranjencem in odpremo teh v bolniške ustanove. V krajevni skupnosti oz. naselju z več kakor 200 prebivalci pa se poleg štaba civilne zaščite in enote za zveze ustanovijo le naslednje enote: Gasilsko tehnična enota. Jedro te enote je prostovoljno gasilsko društvo, njen namen pa je poleg gašenja požarov še odstranjevanje ruševin in RBK služba. Enota se lahko uporablja poleg omenjenih nalog še za usanacijo (pokopi ljudi in živine). Enote prve pomoči, ki so organizirane enako kakor v delovnih organizacijah, ter enote za socialno delo, ki razrešujejo v vojni ali pa hujši naravni nesreči razne socialne probleme, kot je to skrb za prizadete, skrb za otroke, ki so ostali brez staršev in podobno. Vse opisane enote so že organizirane v vseh krajevnih skupnostih in v gospodarski organizaciji KLI. Večinoma so enote tudi že usposobljene, saj so obvezniki končali osnovni pouk v pretekli zimski sezoni. Ustanovljen je tudi že center za obveščanje in alarmiranje; ta je že na večkratnih vajah, ki so potekale iz republiškega centra, dokazal svojo usposobljenost. Potrebno pa bo letos še nadalje organizirati civilno zaščito v manjših delovnih organizacijah ter formirati spcializirane enote civilne zaščite pri komunalnih gospodarskih organizacijah za vzdrževanje in popravilo pomembnih naprav in objektov. Potrebno bo še marsikaj napraviti za učvrstitev organizacije enot civilne zaščite in za njeno materialno opremljanje. Velična posamezne organizacije in s tem tudi velikost posameznih enot zavisi od števila zaposlenih oz. »živečih« ljudi v naselju ali krajevni skupnosti. Iz tega je razumljivo, da bodo manjše delovne organizacije v občini imele tudi mnogo manjše ali bolj poenostavljene enote civilne zaščite. Te enote bodo mešane ali univerzalne — usposobljene pa bodo za gašenje požarov, za odstranjevanje ruševin ter za nuđenje prve pomoči. Na koncu naj omenim, da je civilna zaščita del našega vsesplošnega odpora, da predstavlja prizadevanje za ohranitev vseh naših pridobitev, predvsem ohranitev vseh naših pridobitev, predvsem življenja, pa je zato sodelovanje v njej ne samo dolžnost, temveč tudi čast za slehernega občana, ki bo tako v najtežjem pomagal sočloveku ter od njega sprejemal pomoč. Otmar Oblak Naši ljudje na tujem Pozdrav, napisan na koščku papirja, v katerem so v naše podjetje prispele vzmetne ročice, me je vzpodbudil, da poiščem nekaj podatkov, ki govore o naši ekonomski emigraciji. Podatki so presenetljivi! Poleg tistih, ki so odšli v tujino s trebuhom za kruhom, so tudi taki, ki žele v kratkem času izboljšati svoj življenjski standard in se nato vrniti v domovino. Po podatkih, ki so bili objavljeni v »Delu« 14. 2. 1970, je zunaj naših meja zaposlen vsak štirideseti Jugoslovan: vsak petindvajseti volivec, vsak petnajsti zaposlen Jugoslovan, vsak šesti član jugoslovanskih sindikatov! Ti naši rojaki žive danes v različnih državah, in kljub temu, da si naša država prizadeva v čim večji meri urediti njihovo zaposlovanje in pravice iz zaposlovanja, ostaja in bo ostalo našim rojakom domotožje. Delavci, ki pogrešajo domačo besedo in okolje, najbolj občutijo, kaj je domovina. Njim je še posebno blizu Cankarjev klic: »Domovina, ti si kakor zdravje ...« Srečanja v kinu 19. 8. SKRIVNOST STAREGA MLINA. Nastopajo: Caroll Linlev, Jeag Young, Oliver Reed, psihološka kriminalistična angleška drama bv 21. do 23. 8. JESEN CHEYEN-NOV, veliko filmsko delo znamenitega režiserja wersternov Johna Forda. Nastopajo: Richard Wid-mark, Carroll Baker, James Stu-ard), CS bv. Iz vaj teritorialne obrambe 22. do 23. 8. GROFICA IZ HONG KONGA, amer. kom. v režiji nepozabnega Charlija Chapli-na. Nastopajo: Sofia Loren, Mar-lon Brando, Charlie Chaplin, CS bv. 26. 8. LOS TARANTOS, španski film na nekoč toliko priljubljeno cigansko temo z romantičnim obeležjem in šarmom ciganske muzike, bv. 29. do JO. 8. ZADNJI VLAK IZ KATANGE. Nastopajo: Rod Tay-lor, Ivet Mimive, Oliver Despa, Jimmi Brown, ameriški vojni bv. 2. 9. SMRT V OCEH. Nastopajo: Kari Beam, Ana Messy, angleška kriminalistična drama bv. 5. do 6. 9. SEDEM HRABRIH 2ENSK. Nastopajo: Ann Baxter, Maria Persci, Gustavo Rojo, Cri-sta Linder, italijansko-španski western CS bv. 9. 9. KNJIGA O D2UNGLI, to je zadnja mojstrovina risanega filma znamenitega Walta Disneva. SOS! ZAKONOLOM. Nastopajo: Frank Sinatra, Deborah Kerr, Dean Martin, ameriška komedija CS bv. 12. do 13. 9. SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR. Nastopajo: Robert Wood, Agata Flori, Fer-nando Sancho, italijansko-španski vvester CS bv. 16. 9. TUJEC V HISI. Nastopajo: James Masson, Geraldina Chaplin, (angleška kriminalistična drama, po Simeonovem romanu), bv. Novi statuti v naši praksi (Nadaljevanje s 4. strani) Vse delovne organizacije so ustanovile individualni izvršilni organ (direktorja) z mandatno dobo 4 leta, v statutu precizirale njegove pravice, dolžnosti, odgovornosti in pogoje za imenovanje. Mandat direktorja je 4 leta in se lahko po enakem postopku ponovno imenuje (le ena organizacija je določila direktorju mandat 5 let). Ce delavski svet po preteku štiriletne mandatne dobe ugotovi, da je direktor uspešen, lahko določi, da se mu brez zapisov podaljša mandat za naslednja 4 leta. Direktor je lahko razrešen dolžnosti predčasno po postopku in v primerih, ki jih določa zakon. To je predpisano v statutu in TZP. Statutarna komisija je od oktobra 1969 do konca junija 1970 obravnavala statute tehle delovnih organizacij: ETIKETA — 2iri, ICC — 2iri, kli — Logatec (obravnava 2X), KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE — Logatec, OSNOVNA SOLA — Gor. Logatec, OSNOVNA SOLA — D. Logatec, KONFEKCIJA — Logatec in GOSTILNA PRI GRADU — Gor. Logatec. Vse omenjene statute je obravnavala občinska skupščina in sprejela vse kritične pripombe statutarne komisije. Pripombe je komisija posredovala delovnim organizacijam. Ugotovljeno je, da so vse delovne organizacije vse pripombe osvojile in statute popravile ter jih dokončno sprejele. Kar zadeva organizacijo samoupravljanja, lahko ugotovimo, da imajo delovne organizacije takole splošno organizacijsko strukturo; zbori delovnih ljudi, ki imajo poleg volilnih funkcij pravico in dolžno,t, da obravnavajo vsa pomembnejša vprašanja iz dela in življenja DO, da razpravljajo o statutu in samoupravnih aktih, planih in programih, predno jih pristojni organ dokončno sprejme. Člani delovne skupnosti lahko dajo pohvale in predloge ter postavljajo zahteve samoupravnim in drugim organom, da se posamezno vprašanje da na dnevni red, da se obravnava in da na to dobijo odgovor itd. Na referendumu člani delovne skupnosti odločajo o statusnih vprašanjih, pa tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za vse podjetje, če tako odloči najvišji organ samoupravljanja. Organi samoupravljanja so: da-lavski svet (šolski sveti) z mandatno dobo 4 leta, s tem da se. razen dveh izjem, vsaki dve leti menja polovica članov. KLI Logatec ima še pet svetov delovnih enot z enako mandatno dobo. Kolektivni izvršilni organi so ustanovljeni skoro v vseh delovnih organizacijah: to so predvsem: kadrovske komisije (te odločajo o delovnih razmerjih), komisije za izrekovanje ukrepov, komisije za varstvo pri delu itd. Poslovni odbor ima le KLI, ki ima poleg njega še osem kolektivnih izvršilnih organov. Vse kolektivne izvršilne organe voli delavski svet za dve leti izmed delavcev podjetja. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isti kolektivni izvršilni organ, V manjših delovnih organizacijah pa ne volijo delavskih svetov in opravlja vse samoupravne pravice in naloge delovna skupnost (Pekarna in slaščičarna, gostilna »Pri gradu« itd). V svetih šole sodelujejo tudi predstav- niki javnosti, enako v Komunalno stanovanjskem podjetju: gre za dejavnosti posebnega družbenega pomena. Vsi statuti vsebujejo tudi obvezno določilo, da je treba čim prej izpolniti obvezno zakonsko določilo o sestavi sistemizacije delovnih mest. Seveda ne gre tu le za izpolnitev zakonske in statutarne norme. Izdelava sistemizacije ni nikakršna formalnost, temveč je zahtevno opravilo s pomembno vsebino. Skoro v vseh delovnih organizacijah sistemizacijo jemljejo zelo enostavno (samo da se zadosti predpisu). Pojavi, ki so značilni za dano izobrazbo in poklicno sestavo zaposlenih in nekateri problemi na področju zaposlovanja in poklicnega usmerjanja v logaški občini, opozarjajo, kako še vedno premalo poznamo in upoštevamo metode in vidike sodobne organizacije dela in tudi kadrovske potrebe, ki so ravno tako čedalje bolj zahtevne. Prav zaradi povedanega je za sleherno delovno organizacijo nujno, da v splošnem aktu čimprej določi potrebno strokovno izobrazbo posameznega poklica, oz. smeri za vsako delovno mesto, ki ustreza tekočim in perspektivnim razvojnim potrebam delovne organizacije. Gre za prepotrebno sistemizacijo, s katero naj bi se dosegla boljša kadrovska politika. Skoro vse delovne organizacije so v statute zapisale, da je začel teči obvezno (zakonski) razpisni rok za vodilna delovna mesta 1. 1. 1!M>7. To pomeni, da bodo vsa ta delovna mesta razpisana v letu 1071. Kar zadeva osebno odgovornost moramo reči, da je v vseh statutih ta zadeva normirana, vendar preveč splošno. Najpogostejša sredstva informacij so: sklicevanje zborov delovnih ljudi, KLI ima svoje mesečno glasilo in razglasno postajo, preko katere se sporočajo kolektivu vsi sklepi delavskega sveta in drugih kolektivnih izvršilnih organov ter svetov delovne enote, ostale delovne organizacije pa se za informiranje poslužujejo zborov delovnih ljudi in zidnih časopisov. Z julijem 1970 pa so glasilo preimenovali v »Logaške novice. S tem .je dana možnost vsem ostalim DO in drugim institucijam za širše informiranje o stanju in problemih vseli delovni organizacij na območju občine Logatec. Novost v statutih je tudi določilo o poslovnem sodelovanju (kooperaciji, specializaciji, komercialno sodelovanje). Poslovno sodelovanje lahko predlaga katera koli delovna organizacija, če ugotovi ekonomsko upravičenost (večjo produktivnost, večja ekonomičnost, rentabilnost poslovanja, boljšo kvaliteto itd.), če se s tem zagotovi (na podlagi analize) eno ali več meril poslovne uspešnosti. Določila o narodni obrambi vsebujejo vsi statuti in se z njimi delovne organizacije zavezujejo izvajali priprave za narodno obrambo (sestavo programa financiranja zadev narodne." obrambe, združevanje sredstev z drugimi delovnimi organizacijami, za izvršitev nalog, ki so širšega pomena, ustanavljanje enot TO in civilne zaščite ter skrb za njihovo oprem 1 janje, oborožitev in strokovni pouk, organizacijo in seznanjanje delavcev s konkretnimi dolžnostmi v primeru vojne itd). Varstvo pri delu je v vseh statutih omenjeno le splošno in ,ie podrobna ureditev prepuščena po- sebnim pravilnikom, v delovnih organizacijah, kjer nimajo orga nizirane posebne službe za varstvo pri delu, so za te naloge oseb no zadolženi direktorji ali tehnični vodje. Vsi statuti imajo dokaj konkretno normo, ki govori o varstvu samoupravnih pravic. Delavcu ne more nihče vzeti niti omejiti pravic pri samoupravljanju (torej je opuščena misel, da bi bili člani kolektivnih izvršilnih organov le nekateri delavci), noben delavec ne more biti klican na odgovornost ali na kakršen koli način postavljen v neugoden položaj zaradi mnenj in kritik, ki jih je i/.-rekel v zvezi s samoupravljanjem podjetja pred organi samoupravljanja, javnih shodih ali pred drugimi organi in organizacijami, ki so poklicane razpravljati o vprašanjih podjetja. Novost v statutih je tudi določilo o mestu in vlogi družbenopolitičnih organizacij, predvsem oso. Družbeno politične organizacije imajo pravico in dolžnost Obravnavati vsa vprašanja, ki zadevajo delo in poslovanje podjetja, in so sestavni del samoupravnega mehanizma v sleherni delovni organizaciji. Manjše DO so v statutu dale celo pravico OSS, da lahko zahteva sklicanje seje organa upravljanja ali kolektiva zaradi razpravi! o vprašanjih pomembnih za vse podjetje. Določila o ugotavljanju in delitvi dohodka so v statutih vskla-jeni s temeljnim zakonom o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovni organizaciji, ki velja od 1. 1. 1969. leta, vendar so v statutu vstavljena samo načela za delitev dohodka in osebnih dohodkov, podrobno urejanje pa je prepuščeno pravilnikom o oblikovanju in delitvi dohodka ter pravilniku o delitvi os. dohodkov, kar je razumljivo zaradi nenehnega dopolnjevanja sistema, zlasti zaradi predvidenega republiškega zakona o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Omenjene in še nekatere druge novosti v statutih delovnih organizacij so pravzaprav dopolnitve obstoječih, ki pa jih je bilo po-trebno zaradi velikih sprememeb in dopolnitev izdati na novo ali v prečiščenem besedilu. Zaradi lega v leni sestavku nismo povedali vsega, kar mora vsebovati statut pO veljavnem 79. členu TZP in drugih predpisih. I). I). Kadrovske vesti KOMHINAT LESNO PREDEVA LNE INDUSTRIJE LOGATEC je v mesecu juliju 1070 sprejel v delovno razmerje naslednji' delavce« Marijo Cigale, Marijo Rezek, Francko Novak, Antonijo Turk, Stanislavo MatlčIČ, Ano Majnik, Cvetko Arhar, Stanislavo Nagode, Vero Malovaiič, Marijo Islenič, Ludvika 1'ogorelca in Franca Na godela. Iz JLA so se vrnili: Marjan Nagode, Milan Treven, Alojz Ko-ščak, dipl. ekon., Alojz Medved. Na lastno željo sla prekinili de lovno razmerje: Marija Sulic in Nada Mišic. Samovoljno sla zapustila delo Jože Pavunc in Zivodln Krstić. .'{1. julija 1970 je bilo v podjetju zaposlenih 1022 delavcev. Proste sobote tudi v šolah Že nekaj let je, kar so začele nekatere šole poskusno s petdnevnim tednikom. Izkušnje na takih šolali so pokazale povsem življenjske rezultate, in lako ji1 Svet za šolstvo SltS sprostil možnost uvajanja prostih sobot povsod tam, kjer okoliščine to