r*itnlM platana » gotovi*!.
I. izdaja.
UCSiO
—ii. -'■»■fr »»it) -B
■p**
Cena Din 1*—*
Izhaja »sak dan zjutraj razven f ponedeljkih In dnevih p« praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletno 2‘—; mo* sečna naročnina Din20—,zatu-|ino 30-—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-00 fn 30-7'
Jugoslovan
Rokoplao* o« fračam*
Oglasi po tarifi Id dogovora Oprava
v Ljubljani Gradišče 4, tel. 30-88. Podružnica f Mariboru. Aleksandrova cesta St 21 teL 29-60, V Celju: Slomškov trg 4. Po5t ček. rnč.t Lluhllana 15fi2t
St. 108
Ljubljana, torek, due 12. maja 1931
Leto 11.
Otvoritev kolonijalne razstave v Parizu Anamski cesar v svoji svečani obleki pri otvoritvi razstave
Zakon o stabilizaciji dinarja
Vrednost dinarja odgovarja tetini 26 in pol miligramov tistega zlata
Beograd, 11. maja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog g. ministra finance in po zaslišanju g. predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o denarju kraljevine Jugoslavije.
g 1. Denarna edinica kraljevine Jugoslavije je dinar. Vrednost dinarja odgovarja vrednosti težinc 26 in pol miligrama tistega zlata.
#	2. Narodna banka kraljevine Jugoslavije ima privilegij za izdajanje novfanic v kraljevini Jugoslaviji pod pogoji, določenimi z zakonom. Narodni banki se odstopi ves čas trajanja njenega privilegija skrb za denar kraljevine Jugoslavije kot javna služba, ki jo ona opravlja v imenu države. Narodna banka je odgovorna za redno opravljanje službe, pod pogoji določenimi z zakonom o Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Novfanice, izdane od Narodne banke, so tudi nadalje zakonito plačilno sredstvo. Vrsta, oblika in tekst novčanic sc bo določil s posebnim zakonom na predlog ministra za finance in po zaslišanju Narodno banke.
§ B. Narodna banka je obvezana, zamenjati novčanicc prinašalcu po vidiranju v mestu glavnega sedeža banke v Beogradu po svoji odločitvi ali za zlato podlogo po tečaju, določenem v § 1. tega zakona ali pa za tuje devize, ki sc po zakonu tudi stvarno lahko zamenjajo za zlato, svobodno za izvoz. V tem primeru so bo odstop deviz vršil po ceni, ki ne more presegati zakonite paritete z dodatkom stroškov izvoza zlata. Narodna banka je obvezana zamenjati poedine količine za zlato v znesku najmanj 250.00(1 Din. Izvoz zlata in deviz je svoboden.
8 4. Narodna banka je obvezana, da vsaki čas na svojem pravnem 6edcžu v Beogradu zamenja za novce vsako količino zlata, ki se ji ponudi po tečaju, določenem v 8 1. tega zakona.
8 5. Narodna banka jo obvezana, da ima pokritje v zlatu ali v devizah in da jih zamenja za zlato svobodno za izvoz. Znesek tega pokritja mora biti najmanj v višini 85 odstotkov skupnega zneska vseh njenih obvez po vidiranju tako, da jo najmanj 25 odstotkov zneska bančnih obvez po vidiranju pokrito z zlatom v trosorih ali deponiranih v inozemstvu z možnostjo svobodnega izvoza.
8 6. Zlat in srebrn denar, kovan na podlagi prejšnjih zakonov preneha biti zakonito plačilno sredstvo.
8 7. S posebnimi zakoni se bo predpisalo na predlog ministra za (inauce po zaslišanju Narodne	iiuajahjo	kovanega	drobiža,	na-
pravljenega iz zmesi aluminija in srebra. Skupna količina kovanega drobiža ne more biti večja od 650 milijonov Din. Način in pogoje kovanja drobiža bo predpisal minister za finance.
8 8. Vse odredbe zakonov in pravilniki, ki so v nasprotju s tem zakonom, prenehajo.
8 9. Ta zakon stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah« in dobi obvezno moč 28.
unija 1931.
Novi italijanski konzul v Zagrebu
Zagreb, 11. maja. k. Dosedanji italijanski konzul v Zagrebu Rochira zapusti svoje mesto. Jutri prevzame njegovo dosedanje službeno mesto Carlo Uiniltft. Ker je bil Rochira dekan zagrebškega konzularnega zbora, bo prevzel sedaj to mesto avstrijski generalni konzul Nedweda.
Krvavi nemiri na Španskem
V Madridu so se vršile v nedeljo srdite poulične borbe med monarhisti in republikanci Delavci stopili v stavko - Republikanci so zažgali jezuitski samostan - Obsedno stanje
v Madridu
Madrid, 11. maja. AA. General Beren-guer je bil izpuščen iz zaporov.
Med republikanci iu monarhisti je pri šlo do krvavega spopada. Vež oseb je bilo ranjenih. Redarstvo je aretiralo najhujše izgrednike.
Pariz, 11. maja. AA. Havas poroča iz Madrida: Po sestanku, ki je bil prirejen
o	vprašanju ustavotvorne skupščine in o stališču članov monarhističnega centruma, je prišlo do spopada med republikansko in monarhistično omladino. Republikanci so zažgali tri avtomobile, v katerih so se vozili monarhisti. Med njimi je bil tudi ravnatelj lista »ABC«. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Ko je redarstvo hotelo odpre-miti aretirane monarhiste do tramvaja, da jih odpelje v zapore, je množica prijela več monarhistov in jih linčala. Mestna milica je morala razgnati izgrednike. Pri tem se je razvila ljuta borba, ki ob 16. uri še vedno traja. V posameznih četrtih mesta so borbe in spopadi med manjšimi skupinami.
Madrid, 11. maja. AA. Včeraj ob 15. uri se je zbrala ogromna množica ljudi v bližini Puerte del Sol, kjer je zažgala
ogromno grmado listov »ABC« in »El Debate«.
Noč je potekla mirno, danes pa kaže vse mesto nenavadno lice. Delavci so stopili v stavko.
Ministrski svet je imel dopoldne izred no sejo. Trajala je do 12-30. Popoldne so ogromne manifestacije po glavnih ulicah. Manifestanti 30 skušali zažgati poslopje, v katerem je uredništvo lista »ABC«.
Madrid, 11. maja. AA. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje zaradi včerajšnjih izgredov.
Madrid, 11. maja. (d) Ponoči se je plenjenje nadaljevalo. O polnoči se je na trgu pred notranjim ministrstvom zbrala tisoč-glava množica. Z okna ministrstva je hotel neki uradnik spregovoriti množici, da bi jo pomiril: Neki desničarski radikal pa je na uradnika v oknu dvakrat ustrelil in ga ranil. Očividno je mislil, da govori minister. Množica je atentatorja napadla in nekdo ga je z železnim drogom pobil na tla, nato so ga pa drugi s streli iz samokresa ubili.
Danes zjutraj so hoteli neki demonstranti zažgati jezuitski samostan. Polili so tam
okoli več sodov bencina. Policija pa je končno preprečila ta naklep. — Mnogo trgovin danes ni odprlo železnih rulojev na izložbenih oknih. Ob 12*30 opoldne se je kljub vsem varnostnim ukrepom policije množici posrečilo zažgati jezuitski samostan. Poslopje je v plamenih. Nešteta množica se je nabrala pred samostanom. Popolnoma nemogoče je bilo požar udušiti. Streha, vrata in vsa notranja oprava je pogorela. Človeških žrtev baje ni bilo.
Vlada je permanentno zbrana. V neki vladni noti se potrjuje, da je bilo proglašeno obsedno stanje. Odrejena je bila tudi aretacija tistih monarhistov, ki so povzročili vse nerede.
Madrid, 11. maja. AA. List »El Debate« poroča, da bo vlada po vsej priliki ukinila za nekaj časa terminsko trgovino na španskih borzah.
Madrid, 11. maja. AA. Državni tožilec je vložil obtožbo proti bivšim sotrudni-kom Primo de Rivere, češ da so protizakonito oddali tobačni monopol v Ceuti in Melilli.
Odmevi Briandovega govora v Nemčiji
Briining odgovarja - »IVemci žrtve miru« - Komentarji listov
Berlin, 11. maja. AA. V Clopenburgu v severni ..eiričiji je imel kancelar Briin ning govor, v katerem je poudaril potrebo strogega varčevanja v državnem go spodarstvu. Listi smatrajo njegova izvajanja za velevažna v mnogih ozirih. Kancelar je naglasil, da je imel vladin program finančne obnove države sijajne rezultate. Vendar je padanje državnih dohodkov povzročilo potrebo nadaljnega zmanjšanja državnih izdatkov. Podrobnosti
o	tem bo objavila vlada konec meseca. Brttnning je nadaljeval, da bi Nemčija gotovo doživela veliko razočaranje, ako bi pred rešitvijo svojega finančnega vprašanja načela reparacijsko vprašanje. Brez ureditve državnih financ je vsaka uspešna reparacijska politika nemogoča. Bila bi velika pogreška kabineta, je nadaljeval Brttnning, ako bi otvoril reparacijsko vprašanje, preden bi pripravil temelj za delikatna in težavna pogajanja za revizijo reparacij.
Govoreč o zadnjem Briandovem govoru,
je Brttnning izrazil svoje obžalovanje, da je nastalo toliko razburjenje v zadevi carinskega sporazuma z Avstrijo, ki da je zgolj gospodarskega značaja. Inozemstvo je dobilo tako popolnoma napačen vtis o nemških ciljih. Briinning je nadalje obžaloval besedo »vojna«, ki jo je rabil Briand v svojem govoru, ter poudaril, da bi se morala ta beseda črtati iz besednjaka, kar da bi najbolje koristilo miru. Brttnning je končal:
»Briand je imenoval Francoze vojake miru. Nemci so pa žrtve miru. Svet se bo pomiril šele tedaj, ko bodo vsi priznali to temeljno resnico.«
Berlin, 11. maja. Govor francoskega zunanjega ministra Brianda, ki ga je imel v parlamentu kot odgovor na interpelacije
o	zunanji politiki, ter rezultat glasovanja, s katerim je francoski parlament v svoji resoluciji obsodil načrt nemško-avstrijske carinske unije, vsi berlinski listi živo komentirajo. Izjave g. Brianda o avstrijsko-netnški carinski uniji imenujejo berlinski
listi lekcijo Nemčiji in obenem pozivajo nemško vlado, naj se ne razburja nad tem. Nemčija mora mirno čakati na na-daljni razvoj stvari.
London, 11. maja. d. Diplomatični dopisnik »Daily Telegraplia« poroča o vsebini poročila za angleškega kronskega jurista o nemško-avstrijskem načrtu carin ske unije. Po tem poročilu je izredno težko reči, ali predstavlja nemško-avstrij-ski carinski načrt kršitev protokola iz
1.	1922 ali ne; kajti definicija gospodarske neodvisnosti je, kakor se zdi, mnogo bolj vprašanje za gospodarske strokovnjake kakor pa za sodišče. Dopisnik pripominja, da sedaj ni verjetno, da bi svet Društva narodov povprašal mednarodno razsodišče v Haagu. Dopisnik pravi, da ima razloga misliti, da bodo iskali predvsem prijateljskih metod za zbližanje na-ziranj glede tega problema in sicer s privatnim sestankom med dr. Curtiusom in dr. Schobrom na eni in Hendersonom, Bri-andom in Grandijem na drugi strani.
Pomen trgovinske pogodbe med Rusijo in Italijo
Fašistovski tisk ji pripisuje sedaj tudi veliko politično važnost
Rim, 11. maja. n. Odmevi italijansko-sovjetskega gospodarskega sporazuma, ki je bil sklenjen pred kratkim, v fašistov-skem tisku še niso ponehali. Sporazumu, kateremu so s početka dajali gospodarsko važnost, so pričeli pripisovati tudi velik političen pomen. Sličen sporazum sta sklenili med sabo tudi Nemčija iu sovjetska Rusija. Moskovski list »Izvestja« je sedaj v nekem svojem članku skušal dokazati,
da ima sovjetsko-nemška pogodba tudi političen pomen. Vsi fašistovski Usti so posneli članek ruskega lista in primerjali sovjetsko-nemško pogodbo tudi z italijan-sko-sovjetsko pogodbo. »Giornale d’ Italia« pravi med drugim, da je sovjetska vlada obljubila, da ne bo podpirala komunistične agitacije v Italiji. To svojo obljubo je tudi držala.
Akcija Društva narodov za preprečitev vojne
Včeraj se je sestal odbor, ki naj sestavi odnosno konvencijo
Ženeva, 11. maja. AA. Danes se je sestal odbor Društva narodov, ki bo sestavil konvencijo o sredstvih proti vojni. — Za
predsednika je bil izvoljen grški poslanik Politis.
Ženeva, 11. maja. AA. Na sestanku odbora za izenačenje sredstev za preprečitev vojne bosta kraljevino Jugoslavijo zastopala n iš stalni delegat dr. Šumenkovič in general Nenadovič. Ta komisija se je ustanovila meseca marca leta 1928 o priliki razpravljanja o arbitraži in varnosti. Leta 1928 in 1930 ni prišlo do popolnega sporazuma. Gre za konvencijo, ki bi jo morale sprejeti vse države in po kateri bi se morale obvezati države-podpisnice na za-
htevo Društva narodov, da bodo takoj proglasile premirje in umaknile svoje čete s tujega ozemlja, če bi se začele sovražnosti. Pri oboroženem spopadu- bi se morale brezpogojno podvreči sklepu Društva narodov. Konvencija bi veljala samo ob obojestranskem pristanku. Če bo ta konvencija sprejeta, bo najzanesljivejše jamstvo za preprečitev spopadov in bi pomenila največje dele v zgodovini človeštva.
Nova nemška križarka
Berlin, 11. maja. AA. Novo nemško križarko, ki bo spuščena v morje 19. t. m., bodo krstili z imenom »Deutschland«. Krst bo opravil predsednik nemške republike Hindenburg.
Nezgoda romunske kraljice-matere
Milan, 11. maja. d. Komunska kraljica-mati Marija se je na nekem izletu po Komskem je-zeiu ponesrečila in se ranila na nogi. Kraljici Marija, ki biva v zdravilišču Bellagio ob Romskem jezeru, je napravila izlet v neko sotesko, kamor je mogoče priti samo po opolzki brvi in po strmi lestvi. Na zadnjem klinu lestve je kraljici spodrsnilo, da je padla ter si potolkla in odrgnila desno nogo.
Parnik »Prestolonaslednik Petar«
Split, 11. maja. k. Davi je prispel v splitsko luko novi parnik Jugoslovenskega Lloyda »Prestolonaslednik Petart, Parnik je zelo moderno \trejen. Prispel je v Split z mnogimi polnilci. Nato je krenil dalje proti Dubrovniku in Ko-toru.
Briand sprejel kandidaturo za predsedniško mesto
Pariz, 11. maja. AA, Zunanji minister Briand je nocoj deputaciji levičarskih skupin zbornice in senata sporočil, da sprejme kandidaturo za predsednika republike.
Nemško-romunska pogajanja
"Bukarešta, 11. maja. d. »Lupta« je izvedel« iz dobro poučenih krogov, da se nemško-roinun-ska pogajanja za sklenitev trgovinske pngodb« ne bodo vršila v Berlinu, temveč da se bodo še ta mesec nadaljevala •* Ženevi.
VefiL poziiiven dogodek v naši zgodovini
V	beograjskem >Vremenu« je objavil «s£ priznani finančnik, g. generalni direktor pošlne hranilnice dr. Milo rad Ned«‘1 ji* <»vi«'- o 8labilizaci'j«kean posojilu Mko izčrpen io vsestransko poučen članek, da umil ramo njegov ponatis za svojo Časnikarsko dolžnost. Dr. Nedeljkovih piše:
Popolnoma jasno je, da pomeni (stabilizacijsko) posojilo velik uspeh za nago državo in za našo vlado. Povdarim predvsem 1« in prepričan sem, da bo la uspeli pozdravil ves nas narod.
Celo vrsto let od osvobojenja naprej smo se zaman trudili, da dobimo večje, čisto finančno posojilo za obnovo našega gospodarstva iu naše valute, kar nam je bilo oboje tako zelo potrebno. Ta prizadevanja dosedaj niso mogla priti do cilja, ker niso imeli zaupanja v realnost naš© države, njenega gospodarstva in njene politične bodočnosti. Svetovni finančni trgi so bili več ko deset let pod sugestijo tega mišljenja, ki so ga o nas sistematično in vztrajno širili aaši Bfcpiija?©!ji,
Kaj se je delalo v Ameriki.
Živo se spominjam utiša, ki ee ga dobil, ko sem bil leta 1924. v Ameriki po državnih poslih. Pretresla me je sila in sistematičnost te akcije proti nam. Ni skoraj bilo velikega finančnega časopisa ali revije, da ni prinašal velike in z lažnivimi dokumenti proti naši državi podprte članke, opominjajoč svoje čitalelje, da nam ne aaupajo niti enega dolarja posojila, ker ga bodo sigurno izgubili. Ta časopisna propaganda ni bila brez uspeha. Ko sem namreč kasneje imel celo vrsto konferenc in predavanj o naši državi v bančnih, novinarskih in univerzitetnih krogih ter klubih v Newyorku, Bostonu, Washingtonu in drugih mestih Severne Amerike, so prihajali po predavanju vedno k meni poslušalci, kazali lepe simpatije za naš narod, a vedno pripominjali, da se boje za bodočnost naše države vsled naših notranjih razmer.
»Jn dokler ta vaša temna točka ne izgine z vašeg« horieonta, ne boste dobili posojila v Ameriki.« — To, kar se je govorilo v Ameriki, se je pisalo in govorilo tudi v mnogih evropskih državah.
Vera v končen uspeli.
V lem času gmo se silno mučili in z lastnimi silami popravljali svoje razvaline, skrbeli za svoje invalide, dvigali valuto, gradili ceste in železnice, izvajali agrarno reformo, podpirali kmetijstvo in industrijo, dvigali higijeno in zdravstveno stanje v narodu... Vse sami in s svojimi sredstvi (trazven nekaterih manjših investicijskih posojil in blagovnih kreditov, preveč majhnih za naše potrebe), dostikrat sredi najtežjih domačih skrbi in neprilik, toda vendarle z očmi, uprtimi v nebo in verujoči v svoj končni uspeh.
In la uspeli, je končno tudi prišel. Izginila je usodna temna točka z našega hori-conta; tujina je dobila svoj definitiven nazor o naši državi in ta svoj nazor je potrdila z najučinkovitejšim potrdilom — s suliim zlatom, z velikim, čisto finančnim posojilom.
Čisto finančno posojilo brez drugih obvez.
In to s posojilom, ki ga dobimo pod či-eto ugodnimi pogoji: ne diktirajo se nam e pogodbo o posojilu nobeni politični, ne gospodarski in ne finančni programi; posojilo ni vezano na nobene koncesije, investicije, dobave, izplačila starih posojil itd.; im zahteva se nobeno stvarno jamstvo, ne v Apotekah niti v dohodkih, niti se ne zahteva v a rušiva v naših financah.
Glede obrestne mere in emisijskega te-čaja smo dobili boljše pogoje, ko naša večja in bogatejša sosedin ja Romunija in ugodnejši tečaj od kurza naših vodilnih papirjev na ameriškem in evropskem trgu.
lzgledi za nova posojila.
Pomen lega posojila za naš narod jn na-šo državo se more samo najugodnejše oceniti. Predvsem bomo dobili s pomočjo tega posojila definitivno in zakonsko stabilizacijo naše valute. S tem bo dobilo vse naše gospodarstvo stabilno podlago za delo in za nove kombinacije, Mogoče pa bodo sedaj tildi fcfiidjufiki zasebllili produktivnih posojil v tuji valuti In s tem se bo olajšal dotok tujega kapitala v našo deželo. Prenehale bodo velike omejitve v trgovini z devizami, kar bo dalo vsej trgovini novega razmaha. Naša država se bo mogla udeleževati v velikih mednarodnih bančnih ustanovah. In mnoge druge velike finančne in gospodarske koristi nastajajo kot naravna in logična posledica valutne stabilizacije. Velik poiitiven dogodek v naši zgodovini.
Gospodarski pomen dotoka lujega kapitala v našo deželo je tako jasen nam vsem, zlasti sedaj v splošnem zastoju kontakta me' kapitalom in poslovnih možnosti, da ga ni treba na dolgo razlagati. Naravno je, da bo oplojeval,no dejstvo dotoka denarja iz tujine tem večje, čim bolj ge bo njegova uporaba v naše gospodarske investicije vršila sistematično.
Posebno pa se bo pokazal upliv posojila v psihološkem pogledu. V gospodarskem življenju je glavni faktor človek, njegova
Inozemski glasovi o našem posojilu
Listi raznih držav podčrtujejo veliki finančni in politični uspeh
Jugoslavije
ba izpolniti samo finančne obveze, obenem pa predstavlja to posojilo tudi velik političen uspeh.
Budimpešta, 10. maja. Včerajšnji »Pesti Hirlap« prinaša krajši komentar in
Pariz, 11. maja. Vsi francoski listi prinašajo komunike francoskega finančnega ministrstva o jugoslovanskem posojilu. *Petit Parisien« piše: Posojilo je podpisano po zaslugi in sposobnosti jugoslovanskega finančnega ministra dr. svorljuge. Lep rezultat francosko-jugo-slovanskega finančnega aranžmana je treba v precejšnji meri pripisati tudi prizadevanju Flandina na njegovem potekanju po Srednji Evropi. »Information« pravi: Posebno je treba čestitati Flandinu za doseženi uspeh, ki afirmira njegovo politiko. »Temps« piše, da je bila vest o sklenitvi posojila ugodno sprejeta na borzah, kar bo posebno koristilo srbskim državnim papirjem. Doseženi uspeh je v glavnem delo Flandina, ki je vodil pogajanja in ki je s tem uvedel politiko zunanjih posojil, ki jo je definiral v svojem včerajšnjem govoru.
Praga, 11. maja. Vsi praški listi komentirajo novo jugoslovansko posojilo in naglašajo njega ugodne pogoje. »Pra-ger Presse« prinaša članek pod naslovom KJspeh jugoslovanskega posojila«. Najprej navaja v Članku podrobnosti glede višine posojila, pogojev in upnikov, nato pa članek nadaljuje: če primerjamo pogoje, ki so bili zadnje čase postavljeni in sprejeti pri inozemskih posojilih v Franciji in če imamo pred očmi, da so danes druga mesta nedostopna za inozemske emisije, moremo zavezniški Jugoslaviji samo čestitali. To posojilo pomeni finančni uspeh, ki je tem pomembnejši, ker je pri njem tre-
poročilo o jugoslovanskem posojilu ter naglasa, da so pogoji ugodni.
Dunaj, 10. maja. Vsi dunajski listi prinašajo vest o jugoslovanskem posojilu v B’ranciji. »Neue Freie Presse« komentira sklenitev tega posojila in pravi, da so pogoji ugodni.
Bruselj, 11. maja. Belgijski listi prinašajo včeraj in danes poročila o posojilu, ki ga je kraljevina Jugoslavija sklenila s konzorcijem bank v Parizu. Listi ta poročila o sklenitvi posojila jako ugodno komentirajo. Tako na primer piše liberalna »Etoile Belge«: »Ta Vest bo razveselila vse prijatelje Jugoslavije, ki bo zdaj lahko stabilizirala dinar. Državne finance se bodo okrepile. To bo tudi brez dvoma razpršilo zlonamerno kampanjo, ki se je vodila proti viteški jugo-goslovanski naciji.«
Katoliška »Libre Belgique« pravi, da j s sklenitev posojila jasno znamenje, da evropski finančni irg zaupa režimu in državi.
»Soir« in »Indčpendance Belge« prinašata poročila o posojilu in podčrtujeta, da je to posojilo sklenjeno z velikim uspehom in po ugodnejših pogojih, kakor so bila sklenjena posojila, ki so jih dobile države Srednje Evrope v Parizu.
Proces proti zagrebškim teroristom
Nadaljuje se zasliševanje obtožencev
Zagreb, 11. maja. k. Nadaljevanje procesa proti Hraniloviču in tovarišem se je pričelo danes točno ob 8. url. V dvorani se je zbralo mnogo občinstva. Pred sodniki so se zbrali vsi dosedaj zaslišani obtoženci.
Predsednik je tedaj odredil, naj privedejo v dvorano tudi še ne zaslišanega Dragotina Križnjaka. Obenem je proglasil, da je senat odbil predlog, po katerem naj se Dunajski list »Neue Freie Presse« z dne 27. aprila t. 1. priključi sodnim aktom, in nanovo predlagane priče. Zatem je pričel zasliševati obtoženca Križnjaka. Križnjak je obtožen, da je s Hranilovičem in drugimi teroristi deloval v »Hrvatski pravaški delavski omladini« z namenom, da skupno z njimi z umori in drugimi atentati manifestira nezadovoljstvo z državnim ustrojem in redom. Obtožen je, da je s svojimi tovariši v Brezovici podtaknil poldrug kilogram razstreliva, da je v noči od 20. na 21. maja 1. 1929. stavil eksploziv pri Veliki Gorici pod tire na železniški progi Zagreb—Beograd, in končno, da je v noči od 5.—6. avgusta 1929.1. izvršil atentat na vojašnico orožniškega polka v Zagrebu. Obtoženec je izjavil, da je razumel obtožnico, da pa ni kriv. Vsa vprašanja predsednika je enostavno zanikal. Priznal je le, da je nesel Pospišilu nekatere zavoje.
Votant Gjermanovič mu je tedaj preči tal izjave, ki jih je dal na policiji, in zapisnik z dne 2. decembra p. 1. Obtoženec je preklical vse te svoje izjave in končno dejal, da so mu jih predložili v podpis. Predsednik mu je tedaj na še nekatero negativne odgovore dejal, da je jako lahko vse zanikati. Obtoženec je tajil končno tudi na vprašanje, če je sodeloval pri atentatih v Lomnici in Brezovici.
Sledilo je zaslišanje Starčevima, ki mu
je predsednik stavil nekaj vprašanj. Sporočil mu je, da je njegov in Mladenov položaj zelo nevaren. Starčevič pa je ponovno vse tajil.
Stjepan Novačič, ki je bil pred leti stražnik, je obtožen, da je opravljal kurirsko službo med Hranilovičem in njegovimi tovariši ter emigranti v inozemstvu. Po obtožnici je bil 31, oktobra 1. 1929. na Dunaju, kjer se je oglasil v stanovanju Ivana Perčeviča v Karoli-nengasse 7 pri Margiti Perčevičevi in se sestal tudi z drugimi emigranti. Na naslov Perčeviča prejemata svojo pošto tudi Perčec in Pavelič. Novačič se je po svojih sestankih na Dunaju vrnil spet v ZacreL Danes je pred sodniki izjavil, da je bil 1. 1929. na Dunaju po svojih privatnih poslih. Sel je tja z rednim potnim listom na svoje stroške. Na Dunaju si je nameraval poiskati službo. Državni tožilec je tedaj opozoril, da je pri policiji priznal, da je bil na Dunaju.
Obtoženec: »Vsekakor, da sem priznal, saj sem zaradi tega napravil potni list.
Državni tožilec: »Toda priznali ste tudi, zakaj ste potovali na Dunaj.«
Obtoženec: »Dejal sem: v iste namene, kakor sem to povedal sedaj.«
Državni tožilec: »Zakaj pa niste povedali, da ste se sestali tam s Perče-com?«
Obtoženec: »Kakšnim Perčecom? Jaz nisem o Perčecu nikdar ničesar vedel! Po njem me ni nikdar nihče nič vprašal.«
Neki branitelj je tedaj opozoril, da obtožnica v tej zadevi krivo citira izpovedi obtoženca. Predsednik je odvrnil, da se bo to pozneje ugotovilo. Obtoženca je tedaj vprašal branitelj, če so z njim nasilno ravnali, ta pa je dejal, da ne. »Mene niso pretepali.« Razprava se je nato zaključila in se bo jutri nadaljevala.
Beograjski proces proti teroristom
Beograd, 11. maja. 1. Na današnji razpravi proti teroristom so prijeli posamezni sodniki Citati dokazni niaterijal. Sodnik dr. Vučič je prečital izpovedi ravnatelja »Fenixa« v Osjekn, Ju je potrdil, da je bil Seletkovič v službi pri »Fenixii«. Nadalje je prečital protokol o preiskavi Seletkovičevega stanovanja v Andrijev-cih. Naslednje akte je prečital sodnik Kurtelič. Izvedeniško poročilo se glasi, da je eksploziv, ki so ga našli na progi Strizi voj-Vrhpol je, inozemskega izvora. Jutri se bo nadaljevalo čitanje aktov, nakar bo sledilo zasliševanje prič.
Dr. Štampar glavni poročevalec DN
Zagreb, 11. maja. AA. H igii jenski odbor Društva narodov je imenoval na svoji zadnji seji dr. A. Štamparja za glavnega poročevalca o vprašanju higijene na podeželju. Svoje poročilo bo dr. Štampar predložil mednarodni konferenci, kii bo zadnje dni junija in začetkom julija t. 1. v Ženevi.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 11. maja. (d) Večinoma jasno.
volja in energija. Vse, kar dvigne človeka psihično v njegovem delu in naporih, ima pozitiven pomen tudi v gospodarskem pogledu. Tudi mi naš narod, če ga vzamemo v celoti, bo sklenitev lega posojila ena od činjenic, ki mu bo dvignila samozavest in vero in tudi v tem oziru bo novo posojilo v veliko korist za našo di/.avo.
Z eno besedo: sklenitev tega posojila je velik pozitiven dogodek v zgodovini naše zjedinjene domovine.
Prepovedana publikacija
Beograd, 11. maja. AA. Z o<Hakomi ministrstva za notranje zadeve št. 13191 z dne 7. maja je pre])ovedan uvoz in razširjanje v nafti država lista »Makedonija«, ki vzhaja v Solunu, ker piše proti interesom naše države.
Sedem otrok z enim porodom
Lizbona, 11. maja. AA. Tu je porodila neka žena 7 otrok naenkrat, kar se je zgodilo v zgodovini porodov le dvakrat. Žena je soproga nekega železničarja in je stara 27 let. Vseh 7 olrok so deklice. Otroci in mati se počutijo dobro. Prvi tak primer se j« pripetil v Hamelu v Neinčijjd leta 1600.
Letalo in letalec zgorela
1’arii, 11. maja. AA. Na letališču v Nioit i v JepariffiSKU	Severes	ge	je	jjrinelila
včeraj huda letalska nesreča. Pilot Vadiy "je izvajal v višinii 100 ni loopinge. lanenada pa se mu je neka produkcija ponesrečila in je nesrečni pilot strmoglavi] na tla. Letalo je zgorelo s pilotom vred.
Nova nezgoda veleletala »Do X«
Lizbona, 11. maja. AA. Po poročilih iz Bola-ine je zadela nemško veteletalo »Do X« pri startu za polet preko Atlantskega oceana nova nesreča. Ko se je letalo dvignilo, se je pokvaril nos, da je moralo letalo pristati. Menijo, da bodo popravila trajala tri tedne.
V drugič obsojen na smrt
ftibenik, 11. maja. k. Davi ob 9. je tukajšnje «odišče obsodilo znanega dalmatinskega razbojnika 'fodora Mediča, ki ga je ieto sodišče že pred leti obsodilo na smrt, a je bil kasneje po-niiiloščen, na smrt na vešalih. Po vsej Dalmaciji je vladalo največ je zanimanje za to sodbo.
Novi ban Dunavske banovine
Beograd, 11. maja. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 11. maja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve na podstavi čl. 5. zakona o razdelitvi kraljevine na upravna področja v zvezi s § IS uradniškega zakona imenovan za bana Dunavske banovine v 2*1 g. Nikolič Milan, vrhovni indspektor v ministrstvu za notranje zadeve.
*
Novi ban Dunavske banovine g. Milan Nikolič se je rodil 1. 1884. v čiačku. Ljudsko šolo in nižjo gimnazijo je absolviral v svojem rodnem mestu, višjo gimnazijo pa v Kragujevcu. Leta 1897. je končal svoje pravniške študije na beograjski univerzi in v avgustu istega leta je nastopil vojaško sodniško službo najprej v drin-ski, nato pa v donavski oblasti. Pozneje je bil premeščen k vojnemu ministrstvu, kjer je deloval v velikem vojnem sodišču vse do balkanske vojne 1. 1912. Do srbsko-bolgarske vojne je bil sodnik pri vojaškem sodišču za častnike. Po vojni je bil načelnik sodnega oddelka vardar-ske divizijske oblasti v Skoplju. V svetovni vojni je bil načelnik sodnega oddelka komande donavske divizijske oblasti. Od leta 191(5. do 1919. pa načelnik sodnega oddelka 1. armade. Po vojni vse do leta 1929. je načeloval sodnemu oddelku prve armijske oblasti v Novem Sadu. Pred dvema letoma je postal vrhovni inšpektor pri predsedništvu ministrskega sveta.
Pravilnik o mlekarskih zadrugah
Beograd, 11. maja. AA. V oddelku za živinorejo poljedelskega ministrstva sestavljajo iz-premembe za pravilnik o mlekarskih zadrugah za vso državo. V to svriio se je seslala posebna konferenca z nalogo, da izgotovi iapremenjeni pravilnik čimprej. Poleg uradnih poljedelskih referentov prisostvujejo tej konferenci tudii zasl opniki mlekarskih zadrug.
Včeraj zvečer je prispel v Ljubljano šahovski mojster Pirc iz Maribora. Kakor je že znano, bo igral s g. Spielmannom niatch desetih partij. Boj se bo pričel v Ljubljani. S prvo partijo bosta začela danes ob 16. uri v mali dvorani Kazine. Srečanje teh dveh nasprotnikov je primer boja med starejšo in mlajšo generacijo. Ce pogledamo dolgoletno pot Spielmanna v šahovski zgodovini, moramo pač priznati, da bo ta borba za našega Pirca težka preizkušnja. — Vsem je gotovo še v spominu Spielmannov sijajni uspeh na Semmeringu, še bolj pa njegov fantastičen start v Karlovih varib in njegova borba za prvo mesto, pri čemur moramo poudariti, da je bil turnir v Karlovih varili morda najjačji v zadnjih letih. Na drugi strani pa stoji Pirc, ki sicer ne more imeti toliko rutine in skuJetij v turnirskih partijah, ima pa brez dvoma več volje in energije do boja, seveda je v teoriji vsestransko podkovan. Spielmann sam ga priznava za popolnoma resnega nasprotnika in pravi, da bo tudi v slučaju njegove zmage rezultat zelo tesen. Matcb sam pride prav obema, ker ga smatrata za dobro pripravo za olimpijado v Pragi, kjer bo Spielmann zastopal Avstrijo. Razen tega pa stoji za olimpijado še turnir na Bledu, ki je sedaj že popolnoma osi-guran. Dolžnost vseh ljubljanskih šahistov in sploh vseh, ki jih ta boj zanima je, da si ogledajo to prvo srečanje, kajti potem bosta nadaljevala v Celju, Mariboru in Rogaški Slatini.
Simultanka g. Spielmanna. V sredo ostane Spielmann v Ljubljani, ker bo zvečer ob 20. igral v veliki dvorani kazine z ljubljanskimi šah isti simultanko. Pri jave sprejema proti prijavnini Din 20'— v sredo popoldne od 14. ilo
16.	ure Gabrovšek L. v kavarni »Slon«.
Občni zbor Zveze duševnih delavcev
Ljubljana, 11. maja.
Popoldne se je vršil v Slovenski Matici občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji, ki je kot pokrajinski* sekcija članica Na rol n ega saveza umnih radnika s sedežem v Beogradu. Zveza ima, kakor znano, namen organizirati v banovini že delujoča udruženja duševnih delavcev v svrho pospeševanja, zaščite in obrambe idealnih m niaterijal,nih interesov članov.
Obfini zbor se je vršil ob akronimi udeležbi in ga je o tvori J predsednik vscuoi liski prof. dr. Slavič. Tajnica dr. Melita Stele-Pivčeva je prebrala zapisnik zadnjega občnega zbora, nakar je podal dr. Slavič zanimivo predsedniško poročilo.
V	zvezi duševnih delavcev je včlanjenih 16 dni&tev z okoli 3000 čilani. Centrala, oz. Narodni »»vez v Beogradu ne deluje, tako da zastopa Zveza v internaeijonal««n svetu celo Jugoslavijo. Po njegovem mnenju ne bo Narodni savez prišel z mrtve točke, dokler bo njegov predsednik dr. Jovanovič, načelnik v finančnem mojiisitTstvu, ki je menda preveč zaposlen, da bi se utegnil brigati za savez. Letos bi se imel vršili kongres internacijonalne zveze duševnih oei?fivT?v V K&csra4Vt J» je bil preložen... Na zadnjem kongresu internacijo«ata«	*»
lalrko dobili zastopnika v inleniacijonatno posvetovalno komisijo piii Mednarodnem uradli dela, pa ga nismo, ker nismo dovolj organizirani.
Tajnica dr. Melita Stele-Pivčeva je poročala o delovanju Zveze in o dveh sejah v Parizu, kti sta se je udeležila ona in dr. Zvvitter.
Blagajnik dr. Matjašič je poročal, da je imeia Zveza 9724 Din dohodkov, saldo iwt da znaša «14 Din.
Na predlog člana nadzorstvenega odbora prof. Jerana je bil podeljen blagajniku in odboru ..b-solutorij.
Pri volitvah so bili »voljeni: predsednik dr. Slavič, 1. podpredsednik dr. Tuma, II. podpredsednik dr. Lajovic, tajnica dr. Melita Stele-Pivčeva, blagajnik dr. Matjašič, odborniki: šef Higijenskega zavoda dr. Ivo Pirc, prof. Prebil, vseirčil. prof. dr. Korošec, prof. inž. Novak, dr. Krivic in dr. Lučovnik. Člani nadzorstva: dr. Rutar, inž. Černivec in prof. Jeran.
Vinogradniški in gostilniški dnevi v Mariboru
Občni zbor Vinarskega društva — Prihod gospoda bana — Vinarski kongres — Otvoritev I. banovinske vinske razstave — Zborovanje gostilničarjev
Maribor, 11. maja.
Naše mesto je te dni središče zanimanja vseh slovenskih vinogradnikov in gostilničarjev. Ob tej priliki nas je posetil tudi gospod ban dr. Drago Marušič, ki je prispel s svojim spremstvom semkaj že v soboto zvečer, prenočil v hotelu »Orel«, sprejel včeraj dopoldne na o-krožnem inšpektoratu razne deputacije, nato pa ob 11-30 otvoril I. banovinsko vinsko razstavo v dvorani pivovarne »Union«.
Prireditve so otvorili v soboto popoldne naši vinogradniki z občnim zborom Vinarskega društva za Dravsko banovino. Občni zbor, katerega je vodil predsednik g. Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, je bil zelo dobro obiskan in vseskozi stvaren. Poljedelsko ministrstvo je zastopal načelnik g. Rankovič, bansko upravo v Ljubljani pa g. inž. Podgornik. Iz poročil posameznih funkcionarjev društva je bilo razvidno, da posluje sedaj v Sloveniji 10 podružnic, pri katerih je včlanjenih preko 2000 vinogradnikov. Društvo je lani priredilo veliko predavanj in poučnih tečajev. Pri »Kmetovalcu« je izposlovalo, da so za vinogradništvo rezervirane 3 strani. Po plodonosnih debatah in mnogih sklepih za nadaljno delo je bil nato občni zbor pozno zvečer zaključen.
Včeraj krog 9. ure se je pa pričel v dvorani Zadružne gospodarske banke vinogradniški kongres, katerega je sklicalo Vinarsko društvo za Dravsko banovino. Kongres je otvoril in vodil predsednik g. Lovro Petovar. Prisostvovali so poleg številnih vinogradnikov tudi zastopnik po
♦	ljedelskega ministra, načelnik g. Rankovič, ravnatelj vinske sekcije Priviligirane delniške družbe za izvoz v Beogradu g. Niko Petrič, zastopnika Kmetijske družbe gg. inž. Lah in Ka-fol, g. dr. Buč iz Zagroba, zastopnik banske u-prave g. inž. Podgornik itd. Glavni referat je imel predsednik g. Petovar, ki je v svojih izvajanjih orisal sedanji položaj našega vinogradništva, ki preživlja že od 1. 1928. resno krizo. Leto 1929. je bilo absolutno pasivno, enako je bilo skoraj tudi potem. Vino se težko proda, ker je konsum vsled splošne krize padel, izvažati se pa ne more v tisti meri, kakor bi bilo želeti. Mimo tega se pri nas iztoči tudi zelo veliko vina iz drugih banovin, dočim gre našega le malo na Hrvaško in drugam. O. Niko Petri* je poročal nato o izvozu našega vina preko dr žavnih mej. Naglasil je, da je glede pridelka vina Jugoslavija v Evropi na šestem mestu. V zadnjih 4 letih je izvozna družba izvozila v Francijo krog 100 vagonov našega vina, sedaj pa je tudi ta izvoz zastal, ker so carine previsoke. Razen tega se izvaža naše vino tudi v Avstrij-o, Holandijo in v Švico, v novejšem času še v Maroko. G. inž. Zupanič iz Ljubljane je referiral o racionalni obnovi naših vinogradov, ki je naglašal nujno potrebo, da se zviša splošna kvaliteta, zniža pa število trtnih vrst. Vsi referati so bili sprejeti z velikim odobravanjem. Nato so se rešile še razne manjše zadeve in sprejeta je bila resolucija, ki obravnava v 18 odstavkih vsa aktualna vinogradniška vprašanja.
Po vinarskem kongresu je bila slovesna otvoritev vinske razstave v »Unionu«. Kmalu po 1115 je predsednik razstavnega odbora, minister v p. g. Ivan Vesenjak nagovoril navzoče zastopnike oblasti, pred vsem gospoda bana kot protektorja razstave, delegate raznih korporacij itd. Poleg gospoda bana dr. Draga Marušiča so prisostvovali otvoritvi: okrožni inšpektor g. dr. Schaubach, župan g. dr. Juvan, okrajna glavarja gg. dr. Ipavic in dr. Hacin, polkovnik g. Radovanovič, ptujski župan g. Brenčič, načelnik po-ljedelskeega ministrstva g. Rankovič, načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Podgornik, zastopnik hrvaških vinogradnikov g. dr. Buč iz Zagreba, zastopnika Savske banske uprave gg. Stipančič in inž. Skabič itd. Razen teh so bili navzoči tudi zastopniki vinogradnikov iz sosednje Avstrije. Po nagovoru pred-
sednika g. Vesenjaka je spregovoril gospod ban dr. Marušič:
Govor bana g. dr. Marušiča »Spoštovana gospoda!
Z izrednim zadovoljstvom otvarjam danes prvo banovinsko razstavo v Mariboru ter čestitam iz vsega srca prirediteljem za to srečno zamisel, ter se jim zahvaljujem, da v prepričanju velikega pomena take razstave niso štedili s trudom, tako da so z nesebično požrtvovalnostjo uspeli, da je Dravska banovina dobila prireditev, na katero je lahko ponosna.
Ena najvažnejših panog kmetijskega gospodarstva, špecijelno za mariborsko o-krožje je naše vinogradništvo. Zalibog svetovna ekonomska kriza ni prizanesla tudi nam. Ni mi potrebno govoriti o vzrokih te splošne krize, ker so ti vzroki danes poznani vsakomur. Potrebno pa je vendar, da naglasim dva glavna vzroka, katerih glavna posledica je bila, da je cena vinu občutno padla in da so navzlic nizki ceni kleti naših vinogradnikov še vedno polne. Ta dva vzroka sta svetovna nadprodukcija in pa zmanjšanje kupne zmožnosti konsu-menta.
Ako vzamemo ta dva vzroka v pretres, imamo možnost, da najdemo tudi sredstva, da vinsko krizo, katera tare naše vinogradnike, omilimo vsaj v toliko, v kolikor je to odvisno od nas samih in v kolikor ni ta kriza nujna posledica splošne gospodarske in politične krize, ki do temelja pretresa celo Evropo, da, celi svet. Ta sredstva so predvsem racionaliziranje naše vinske produkcije na ta način, da pristopimo k kvalitetnemu pridobivanju vina.
Jasno je, da v času, ko je vinski trg prenapolnjen s ponudbami, najdejo najprej boljša vina odjemalca. V to svrho je potrebno zmanjšati vinogradno površino ter uporabiti najboljše lege za vinsko produkcijo, z najžlahtnejšim trsjem, in na ta način ustvariti prvovrstne tipe vin, katerim je potreba potem pridobiti odjemalce. Gledati moramo, da dobimo možnost za izvoz naših odličnih vinskih sort. Nerazveseljivo dejstvo je, da nismo od poslednje vinske kampanje, t. j. od avgusta 1930 pa do aprila letošnjega leta izvozili iz Dravske banovine niti 10.000 hi vina, točno samo 9867 hi. Tozadevno se nam pokazuje potreba, da skušamo na vse mogoče načine pridobiti zaupanje inozemskih vinskih tvrdk. Ako bodemo vsi složno delali v tem praven, zlasti ako bodejo naša vina po kvaliteti in po ceni konkurenčna, ako bodemo našo vinsko trgovino postavili n.t trdno, solidno podlago, ni dvoma, da se nam bo to posrečilo. Ali ne samo v inozemstvu moramo najti odjemalce naših vin, ampak tudi v tuzemstvu. Naša vina se lahko prištevajo med najodličnejša v Jugosla viji ter so kot taka tudi najbolj sposobna za buteljčna vina. Zato je potrebno, da raz širimo prodajo naših vin po celi državi in prepričan sem, da bodo vinski odje malci, čiin dobijo možnost, da se prepričajo o kakovosti naših vin, vedno radi posegali po njih.
Da se ta sredstva, katera sem navedel, zamorejo uspešno uporabiti, je največjega pomena ravno taka vinska razstava in sejem, ki se danes prvič v Dravski banovini otvarja v Mariboru. Razstava omogočuje navezanje trgovskih stikov z vinskimi trgovci in gostilničarji za tu- in inozemstvo ter daje možnost vsem reflektantom, da se prepričajo o kvaliteti razstavljenih vin. Medsebojno tekmovanje posameznih vinogradniških okolišev in posameznih vinogradnikov glede kvalitete vina je mogočna vzpodbuda za vsakega vinogradnika, da
skuša svoje kvalitete izboljšati in zlasti pri svojem tovarišu posnemati to, kar se je izkazalo za praktično in koristno ter opuščati načine pridobivanja, kateri so se izkazali kot manj vredni.
Banska uprava si je bila v svesti dolžnosti, katere ima napram našemu vinogradništvu. Mislim, da ni potrebno posebno povdarjati, da bom jaz tudi v bodoče krepko stal na strani našega delavnega ljudstva ter podpiral z vsemi razpoložljivimi sredstvi vse naše kmetijske gospodarske panoge, med katere spada v odlični meri naše vinogradništvo.
Z nagradami za precepljenje samorod-nih trt, s prispevki za nabavo trsja, zlasti pa s podpiranjem našega vinskega zadružništva, katero mora postati močen gospodarski faktor v naši banovini, upam da bodemo v doglednem času lahko pokazali vidne uspehe. Poudarjam tudi potrebo trgovske preorijentacije našega kmetskega zadružništva, kakor tudi posameznega kmetskega producenta, kajti samo oni je dober gospodar, kateri ne samo dobro prideluje, ampak kateri tudi predvsem dobro proda.
Za dosego teh ciljev, gospoda moja, je pa potrebno složno sodelovanje vseh pri zadetih ter usmeritev vseh naših energij proti enemu cilju. Tako gospodarsko solidarnost naj manifestira tudi današnja razstava, in v tem znamenju mi je prijetna dolžnost, da proglašam prvo banovinsko razstavo za otvorjeno.«
Po govoru gospoda bana so si vsi gosti ogledali razstavo, ki je zares skrbno in o kusno prirejena in izpolnjuje vso veliko dvorano. Po ogledu je pa bila v Beli dvorani zakuska, pri kateri je g. Petovar ponovno nazdravil gospodu banu in vsem ostalim povabljenim gostom. Tu se je gospod ban poslovil in se z brzovtakom odpeljal nazaj v Ljubljano.
Na razstavi, ki vsebuje krog 570 vzorcev vin iz vse naše banovine ter razna orodja, priprave itd., je bilo ves dan živahno, pa tudi danes je obisk dober. Velika škoda pa je bila, da se je včeraj zaprla že ob 18. uri iti si je niso mogli ogledati številni avstrijski gostilničarji, ki so zvečer prispeli v Maribor. Razstava bo odprta še jutri ves dan.
Zborovanje slovenjebistriškega učiteljskega društva
Zborovanje, ki se je v soboto 9. maja tokrat za spremembo vršilo v prijaznem Laporju, je otvorij predsednik Miloš Tajnik ob prav lepi udeležbi. Uvodoma je pozdravil novodošlega tovariša g. Blaža Laha ter glavnega tajnika organizacije UJU Ljubljana g. Kobala, ki se je rade volje odzval društvenemu vabilu, da nam pojasni nekatere tekoče in manj jasne zadeve. Za tem je predsednik govoril o delu naše organizacije, ki je storila vse, da izboljša naš moralni in materijalni položaj ter omenja, da ni krivda na njej, ako vsega, česar je podvzela, ni mogla doseči. Ako danes naš položaj še ni v vsem tak kot smo pričakovali, pa upajmo v bodočnost!
Pri čitanju dopisov je omenjal in priporočal snujoče se bolniško zavarovanje državnih uslužbencev ter zlasti pristop k novi socijalnogospo-darski ustanovi k »Samopomoči za otroke učiteljev in učiteljic«, čije ustanovni občni zbor bo 17. t. m.
Sledilo je situacijsko poročilo glavnega tajnika tov, Kobala, ki je v svojem izvajanju orisal delo organizacije na uradniškem zakonu, dal pojasnila glede prevedbe po novem zakonu, in govoril dalje o učiteljskih gospodarskih ustanovah, ki naj jih po možnosti podpiramo, ker le v skupni sili in slogi je moč in napredek vsake organizacije. Grajal je dalje osebne intervencije pri oblastih ter zlorabljanje izven-šolskega dela pri namestitvah, kar oboje je v škodo le nam in spodkopuje moralni ugled tako posameznika kot celotne organizacije, V svojem izvajanju še omenja, da se bo izvršila pre-organizacija UJU v tem smislu, da bodo sekcije odslej ne po pokrajinah, ampak po banovinah.
Za svoja izvajanja je bil tajnik s strani navzočih burno pozdravljen ter je nato predsednik po razdelitvi statističnih pol — na zbrane
—	zaključil uspelo zborovanje.
Izseljenci v aprilu
Jesenice, 11. maja.
V	minulem mesecu se je izselilo iz naše države preko Jesenic 59 oseb v ostale evropske države, in sicer 55 v Francijo, 1 v Belgijo, 2 na Holandsko in 1 v Luksemburg in 230 oseb v prekomorske države, in to v USA 126, v Argentino 19, v Kanado 50, v Uruguay 29, v Chilte 4, v Brazilijo 1 in v Južno Afriko 1. Vseh izseljencev v minulem mesecu preko našega komisarijata je bilo torej le 289.
Vrnilo se je pa v aprilu iz prekomorskih držav 401 oseba in 663 oseb iz evropskih držav; vseh vrnjencev torej 1064. Če primerjamo število vrnjencev s številom izseljencev, vidimo, da se jih je skoro štirikrat toliko vrnilo kot izselilo. Pri tej misli pa se nam vsiljuje vprašanje: »Odkod to? Zakaj to?« Odgovor je povsem jasen, če povemo, da ni vse tako lepo drugod, kot nekateri mislijo in govorijo. Najbolj jasen dokaz dejstva: doma najbolje, je tu.
Deportirancev v aprilu je bilo 27, in sicer iz ZDSA 12, iz Kanade 5, iz Chicaga 1, iz Avstrije 8 in iz Francije 1. Sedmim potnikom je bilo na Jesenicah zabranjeno potovanji v inozemstvo radi nepravilnosti potnih listov.
Repatrirancev smo imeli iz SDA 11, iz Kanade 17, iz Argentinije 20, iz Boenos Aires 93, iz Francije 5, iz Belgije 3 in iz Nemčije 1; torej vseh na državne stroške vrnjenih v aprilu je bilo 150. Če računamo za vsakega repat ri-ranca 5000 Din stroškov, dobimo lepo vsoto, ki jo d;\ država za svoje.
iesreča pri nogometu
Ljubljana, 11. maja. Včeraj se je dogodila pri nogometni tekmi za državno prvenstvo med Haškcm (Zagreb) in tukajšnjim Primorjem težka nesreča, katere žrtev je postal vratar Zagrebčanov g. Starec, rodom iz Trsta. Po rodu Slovenec, je prispel pred meseci v Zagreb, kjer je kot navdušen športnik vstopil v Ha&ka in je radi svojih zmožnosti zasedel mesto vratarja v I. moštvu. Z moštvom je potoval v Ljubljano, kjer ga je doletela nemila usoda.
Kako se je dogodila nesreča?
Tekma je šla že h kraju. Vsako moštvo je zabilo po tri gole. V 28. minuti druge polovice, toraj 17 minut pred koncem, je zapustit Starec svoj gol, da bi zadržal nasprotnega napadalca, vendar ni mogel preprečiti, da ta ne bi poslal žogo v gol. Starca je radi tega njegov soigralec branilec Slivah pošteno ozmerjal. V 36. minuti je nato napadalec Primorja Uršič peljal žogo proti golu Haška in je imel nasproti le še vratarja Starca. Da bi preprečil siguren gol, se je Starec vrgel nasprotniku pod noge in mu odvzel žogo. Uršič se v teku ni mogel ustaviti in je zadel na tleh ležečega tako nesrečno t. desno nogo v glavo, da je bil Starec takoj nezavesten. Skok je bil skrajno nepreviden, posebno ker je Starec skočil z glavo naprej.
Ponesrečenca so nezavestnega z avtom odpeljali v bolnico. Prišel je za trenoteik k zavesiti in potožil, da mu je slabo, nakar je zopet padel v nezavest. Danes so ga prepeljali v »Leoni-šče«. Je pni polni zavesti, vendar se dogodka prav nič ne spominja. Pri zdravniškem pregledu so ugotovili, da lobanja ni počena, pač pa ima močno krvno podpludbo. Stanje ni ravno opasno in je upanje, da bo Starec kmalu okreval.
Alimenti so trda pokora
Kakor povsod, tako so tudi na Jesenicah redki taki nezakonski očetje, ki odkrito priznavajo svoje očetovstvo. Dogodilo se je v minulem tednu zopet, da se je mlad fant — nezakonski oče — kruto maščeval nad svojim dekletom, ko ji je moral plačevati uradno določene alimente. Gnjev, ki je radi tega rastel v njem do dekleta, se je še povečal, ko se je fant napil. V takem stanju je fant dekle napadel. Odprl je nož, šel do nje in ji prerezal v prečni smeri uosni hrustanec in lice. Nesrečno dekle mu je pravočasno ušlo, da je ni še hujše spačil.
Cuidaz
fciPHHICP
Homan	69
Valdor je izpustil deklično roko in se mirno okrenil h grajskemu gospodu. Bil je pač isvetski mož.
»Ravnokar sem rekel gospodični Luciliji, da sem bržkone spoznal njenega očeta, ker jaz in vi, mylord, sva imela mnogo skupnih prijateljev. Ali ne?«
»Gotovo; to sem vam že nekoč povedal!«
»In 'vendar se ga ne morem spomniti! To je kriv vrvež, v katerem živimo. Toda le počakajte, nekega Wochsala se spominjam. Ali ni bil svetnik v dunajskem ministrstvu? Morda je bil ta?«
»Ne, ta pripada neki drugi veji. Vem, koga mislite. Nekdanji cesarski isvetnik je danes cesarski namestnik gališki. Lucilia pa nima živih sorodnikov.«
Farnmor je govoril tako naravno, da je za hip premotil Valdorja. Stvar je bila jasna in prozorna, si je dejal, samo njegova bolna domišljija je stikala za neko dozdevno skrivnostjo.
Tedaj je stopil lakaj z neko brzojavko za Valdorja. Francoz se je oprostil in odšel. Farnmor in Lucilia sta ostala sama v toplici.
Nekaj časa sla si molče stala nasproti. Žuborenje vodometa je bil edini zvok, ki je molil tišino prostora. Njuni pogledi so se srečali, toda ona je kmalu povesila
oči. Farnmor je prvič videl deklico v zadregi.
»Lucilia, ti mi nekaj prikrivaš?« je rekel in njegov sicer jasni glas je zvenel nekam otožno.
Ta očitek jo je zbodel v srce, da je prebledela in se sklonila nad marmornatim bazenom. Njena molčeča kretnja mu je vse povedala.
Zdelo se mu je nekaj nemogočega, da bi to mlado bitje moglo nekaj prikrivati njemu, ki je do zdaj z lahkoto bral vse njene misli in težnje. Vendar pa mu je bil glas prijazen kakor vedno, ko se je sklonil k deklici in tiho rekel: »Lucilia, ali mi ne moreš zaupati svoje skriv nosti? Ali dvomiš, da ti želim dobro?«
Naglo je dvignila glavico; njen pogled je zopet izražal vso prisrčno iskrenost njene duše.
»Jaz, da bi dvomila o vas!« je vzkliknila. »Tedaj bi zadvomiia tudi o božji milosti in usmiljenju!«
Ljubeče jo je pobožal po obličju.
»Tedaj mi povej, kaj se je zgodilo, da si se od davi tako izpremenila?«
Vnovič ji je obličje oblila rdečica, toda molčala je.
»Le povej mi,« je silil vanjo. »Kot tvoj varuh imam pravico to vedeti. Ali si zato zavrnila roko markiza Bo\v dona, ker si darovala srce komu drugemu?«
Temna rdečica ji je zalila še čelo in vrat in v zadregi se je igrala z vodnimi lilijami v bazenu; njeno molčanje mu je bil zopet zadosten odgovor. Bil je overjen, da je uganil, kaj se godi v njeni notranjosti, ko ga je napol boječe, napol proseče pogledala s solznimi očmi in odbrzela iz toplice kakor preplašena srna ter ga pu-
stila samega z njegovimi mislimi. Tedaj se je vrnil Valdor, držeč v rokah odprto pisanje.
»Evo — berite, Farmor. Morda sc vam bo zdelo grdo, da se moram še danes posloviti in zapustiti vašo streho.«
Farnmor je molče pogledal papir in mu ga vrnil. Dobro je poznal vse zveze, načrte in spletke Valdorjeve stranke. Francoz mu je s kavalirsko lahkomiselnostjo svoje viteške narave zaupal tudi tajne zadeve.
»Obžalujem, da mi ta poziv odteguje prijetnega družabnika,« je rekel Farnmor s hladno vljudnostjo. Ker pa morate tako naglo odpotovati, bi rad takoj govoril z vami o neki zadevi.«
Valdor ga je začudeno pogledal; njegove otožne oči so se veselo zaiskrile.
»Tega sem si jaz še bolj želel,« je odgovoril. »Brez dvoma ste hoteli pogovoriti z menoj v moji ljubezni do vaše mlade varovanke — morda ste domnevali, da sem ravnal lahkomiselno in brez resnega namena —.«
Farnmor ga je prekinil.
»Preidiva k stvari. Cast mi je, poslušati vašo izjavo.«
»Za Boga! Ta je kaj kratka, imenuje se ljubezen!« je vzkliknil francoski plemič s toplo strastvenostjo. »Dobro vem, Farnmor, da imate za svojo varovanko boljše snubce na vidiku, ker jaz nisem ne bogat ne visokega čina. Toda boljše rodbine, kot je moje, je ni v Evropi, in toplejše ljubezni, kakršno je mlada dama v meni vzbudila, ne bo nikoli našla —.«
Jz Dravslte banovine
France Grafenauer med nami!
V	sredo 13. maja ob 8. uri zvečer priredi »Klub koroških Slovencev« Grafenauerjev večer s koroško pesmijo v proslavo njegove 70-let-nice. Naš narodni koroški bojevnik, bivši državni in deželni poslanec koroški g. Fr. Grafenauer se bo sani udeležil koroškega večera, da se pomudi med svojimi starimi znanci in prijatelji in koroškimi rodoljubi. Zato prav iskreno vabimo vse prijatelje koroških Slovencev, da se koroškega pevskega večera udeleže v obilnem številu ter tako izkažejo tudi čast in hvaležnost sivolasemu narodnemu borcu Grafenauerju. Ker ni vstopnine, upamo, da se bo narodnozavedna Ljubljana vsa zbrala v sredo /.večer v dvorani »Delavske zbornice«. Obenem opozarjamo na narodno igro »Miklovo Zalo«, katero bodo igrali koroški igralci v četrtek ob treh popoldne v dramskem gledališču. — Na »Miklovo Zalo: opozarjamo zlasti podeželske igralce.
Veličastna zadnja po4 Ivana Kregarja
Ljubljana, 11. maja. Pokojnega Ivana Kregarja je spremila v nedeljo na zadnji poti ogromna množica prijateljev in znancev. Po blagoslovitvi krste v hiši žalosti, ki jo je opravil šentpeterski župnik g. Petrič, se je od umrlega poslovil v imenu Jugoslovanske obrtniške zveze in za Zbornico TOI g. Iv. Ogrin. Orisal je pokojnikove neprecenljive zasluge za gospodarski dvig našega človeka in njegovo neumorno delovanje v društvih.
Ko je pevsko društvo »Ljubljana« odpelo ža-lostinko »Človek, glej k, se je razvil veličasten žalni sprevod. V sprevodu so bila številna društva. Za krsto so bili sorodniki in zastopniki naše javnosti. Uradno odsotnega bana je zastopal njegov pomočnik dr. Pirkmajer z banskim načelnikom V o n č i n o. Zbornico TOI je zaslopal predsednik g. Jelačin, gen. tajnik dr. W i n d i s c h e r in podpredsednik gosp. Ogrin, občino župan dr. Puc in številno uradništvo z direktorjem dr. Zarnikom. Zastopani so bili tudi po predstavnikih razni denarni zavodi, pokojnikovi številni ožji prijatelji iu številna duhovščina. Po žaloslinkali v kapeli in ob grobu so pokojnika položili k večnemu počitku. Blag mu spomini
Prva letalska razstava v Zagrebu
Priprave za veliko letalsko razstavo so izvršene, tako da bo v četrtek 14. t. m. ob 10. url dop. svečana otvoritev prve letalske razstave na Balkanu vobče.
Oilj razstave je propaganda našega ■Narodnega letalstva. Razstava bo tako urejena, da bodo najširši slojii našega naroda imeli priliko videti najmodernejše pridobitve današnje letalske tehnike.
Na razstavi bo zastopana ne le domača vojna avijacija, ki bo imela svoj posebni oddelek, temveč tudi civilna avijacija. Vse domače Ivor-nice letal in do-mači konstrukte!']!, poleg tega pa Aeroklub, DruStvo za letalski promet, Udruže-nje rezervnih letalcev, kakor tudii nekatere inozemske tvornike.
V zvezi z razstavo priredi Aeroklub v Zagrebu tudi dva letalska meetinga. Ob tej priliki bo izvršen svečan krst treh zagrebških letal, program meetinga pa bo izpopolnila naša vojna avijatika. Drugi dan, t. j. 25. maja, pa se vrši internacijonalen meeting, ki se ga poleg domačih športnih letal udeleži tudi cela vrsta inozemskih letalcev, in to iz Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Čehoslovaške, Poljske, Avstrije itd. Iz same Anglije doleti na tekmo otkoli
10	letal, med njimi dva najboljša angleška akrobata. Po dosedanjih prijavah bo skupna udeležba inozemskih letal dosegla število 20. Iz naše države bodo sodelovali športni avioni naših Aeroklubov iz Beograda, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane, tako da bo tekma za srebrni pokal gotovo zelo ostra.
Da bi bilo mogoče posetitii razstavo in mee-linge čim širši publiki, je ministrstvo za promet odobrilo 50% popust na vseh državnih železnicah. Legitimacije lahko vsakdo dobi za ceno 3'— Din pri »Puteiku«.
Avtomobilska nezgoda nad Kranjem
Trk avtobusa in avtomobila — Avtomobil popolnoma razbit
Kranj, 10. maja.
V nedeljo zvečer okrog pol osmih zvečer se je pripetila na glavni cesti blizu Perivnika avtomobilska nezgoda, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je popolnoma uničen eden od avtomobilov. Kranjski mesar in prekajevalec g. Osterman Mihael se je vračal v svojem avtu domov. Šofiral je trgovec z mehaničnimi potrebščinami g. Majnik Ignacij. V nasprotni smeri je privozil avtobusni podjetnik g. Pernuš z Magistrovim avtobusom. Ker je imel zelo močno luč, je g. Majnik izgubil na cesti orijentacijo in nevede zavozil na levo stran ter se zaletel v tržiški avtobus. Ostermanov avtomobil je čisto razbit, Magistrov avtobus pa ima pokvarjeno na desni strani stopalo in blatnico. G. Majnik in g. Osterman sta dobila samo male praske po rokah in vratu, sicer se pa ni zgodilo nikomur nič hudega
d Šahovski turnir Bledu • zagotovljen. Ku kor poročajo z Bleda, je mednarodni šahovski turnir na Bledu zagotovljen. Zdraviliška komisija je namreč sklenila prispevati 100.000 Din in nuditi tekmovalcem tudi vso oskrbo. Turnirja se bodo udeležili vsi znamenitejši svetovni mojstri. Vršil se bo v avgustu.
d Podporno društvo za gluhonemo mladino je prejelo od učiteljskega zbora državne gluhonemnice v Ljubljani Din 2G0 kot počastitev spomina blagopokojne matere tovariša V. Rupnika Trgovec A. Božič iz Kranja pa nam je poslal Din 50. Vsem darovalcem topla hvala!
d Trgovci nikar ne naročajte blaga, dokler si niste ogledali XI. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki traja od 30. maja do 8. junija 1931.
d Čebelarji, pozor! Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi poučno predavanje v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku gospoda Rebova v Košnici pri Celju, čebelarji in ljubitelji čebelice se vljudno vabijo.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398—1
d Dr. Amlrija Štampar: »Narodna čitanka o alkoholu« je pravkar izšla. Drugo razširjeno in spopolnjeno izdajo je priredil dr. Vuk Vrhovac. Ilustracije so izdelane po originalnih lesorezih in risbah akademičnega slikarja Franja S. Sti-plovška (Krško). Knjigo sta založila »Jugoslo-venski savez trezvenosti« ter »Šola za narodno zdravje« v Zagrebu. Obsega 196 strani velikega kvarta s 37 slikami in ima naslovno sliko v dveh barvah. Vezana stane 15 Din. — Knjiga je največje in najpopolnejše treznostno delo, ki je dosedaj izšlo v našem jeziku. V vrsti popularnih člankov je podano vse, kar bi moral moderen človek vedeti o alkoholu in njegovem vplivu na zdravje poedinca in na zdravje društva. Razven tega so v knjigi mnoge pripovedke, skice, pesmi, narodni pregovori in izreki znamenitih mož o alkoholu. Od avtorjev, ki so zastopani v knjigi, omenjamo: prof. dr. Milan Jovanovič-Batut, Zmaj Jovan-Jovanovie, Lev Tolstoj, Stevo Janjetovie, Viktor Car-Einin, Jovan Udicld, Vladimir Milutinovič, prof. dr. Andrija Štampar, prof. dr. Josip šilovič, Teufik Fikret, Jsajija Mitrovič, prof. dr. Jure Turič, Božidar Vesič, Ivan Marinčič, A. G. Matoš, Ži-vojin Aleksič, Angel Cerkvenik, Maupassant, dr. Niko Andrijaševič, Tone Seliškar, Tugomir Alaupovič, dr. Vuk Vrhovac, Jure Cindrič, .dr. Gavro V. Gojkovič, Vera Tkalec, Milan S. Vu-kobratovid, dr. Alfred Nick, Edo Markovič. Vsi članki in sestavki so jezikovno izenačeni in pisani čisto razumljivo. Zaradi tega je knjiga pristopna najširšim narodnim slojem. V njej bo vsak poedinec lahko našel mnogo pouka in izkušenj, učitelji in predavatelji pa dragocen ma-terijal za antialkoholna predavanja. Knjiga se naroča pri »Jugoslovanskem savezu trezvenosti« (Zagreb, Mirogojska 4/II.) ali pri »Savezu trezvene mladeži« (Beograd, poštni predel 138). Pošilja se s povzetjem ali pa za gotov denar. Preprodajalci dobivajo na vsakih pet prodanih primerov po en primer brezplačno.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 765'1, termometer 11-2, relativna vlaga 89%, smer vetra SE, oblačnost 10.
V Mariboru je kazal barometer 764'4, termometer 11-6, relativna vlaga 86%, smer vetra NW, oblačnost 10. Razen v Primorju je bilo povsod oblačno. Deževalo je v Mostam (1-3 mm), v Beogradu (l-9 nun) in v Sarajevu (2'1 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 192, (10-4), v Mariboru 17 0, (102), v Mostaru 21-9 (IM), v Zagrebu 19-4 (11-3), v Beogradu 21 (10-8), v Sarajevu 21-8 (96), v Skoplju 20-1 (9*4), v Kuirroboru 20'4 (12-4), v Splitu 216 (13-8), na Ra.bu 20-2 (12-8), na Visu 195 (11-2).
V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Cjuhljcmai
Torek, 12. maja 1931, Pankracij m. Pravoslavni: 29. aprila, 9 mučenikov.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičeva cesli.
*
■ Zaprisega rekrutov ljubljanske garnizijo.
V nedeljo dopoldne se je vršila na vojaškem vežbališču pri Devici Mariji v Polju svečana zaprisega rekrutov ljubljanske garnizije. O po menu pri ege so govorili rekrutom katoliški, pravoslavni in muslimanski svečenik, nato p a še divizijonar g. Ilič. Po zaprisegi se je vršila revija čet, med katero je svirala vojaška godba.
■ Nastop šahovskega mojstra Spiclmanna. V nedeljo je šahovski mojster Spielmann, ki se mudi že nekaj dni v Sloveniji, obiskal Bled. Danes popoldne bo začel match 10 partij proti našemu mlademu mojstru Pircu; match se bo nadaljeval v Celju, Mariboru in Rogaški Slatini. Simultanko bo Spielmann odigral jutri ob 20. uri v Kazini.
■ Korošci v naši drami. Na praznik v četrtek 14. t. m. bodo gostovali v dramskem gledališču člani gledališkega odra v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Vprizore Sket-Špicarjevo narodno igro »Miklova Zala«. Začetek točno ob 15. uri. Cene ljudske in so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
® Sokolsko društvo Stepanja vas priredi v četrtek 14. t. m. izlet na Kurešček. Zbirališče na poljanskem mostu. Odhod ob 7. uri na dol. kolodvor, od tu ob 7-36 z vlakom do Škofljice, na to peš čez Želimlje na Kurešček — Zapotok 1 orjak — Škocjan — Št. Jurje — Grosuplje
in od tu z večernim vlakom v Ljubljano. Ob neugodnem vremenu bo izlet v nedeljo 17. maja. Zdravo! — Odbor.
■ Preselitev urada. Kraljevska banska uprava, referent za inšpekcijo parnih kotlov, se je preselil 6. maja iz sedanjih prostorov na Krekovem trgu št. 10 v »Stiski dvorec«, Stari trg št. 34.
■ Parada gasilcev na Krekovem trgu se je
vršila v nedeljo dopoldne. Gasilci so defilirali pred zastopnikom zveznega slaroste g. Engels-bergerjem. Ob tej priliki sta imela lep nagovor na gasilce zvezni tajnik g. Pristovšek in načel nik ljubljanske župe g. Zupan. — Pred parado se je vršil sprevod z dvema godbama po mestu proti cerkvici sv. Florjana, kjer je daroval mašo gasilski kurat, kanonik dr. Mihael Opeha.
■ Jurjevauje na Gradu se je letos vršilo ob precej lepem vremenu, ki je privabilo na Grad več tisoč Ljubljančanov in tudi mnogo ljudstva z dežele. Za dobro razpoloženje je skrbela železničarska godba.
d Srbsko pevsko društvo »Jedinstvo« v Ko-toru je imenovalo Hubadovo župo J. P. S. v Ljubljani za svojega častnega člana.
■ Slovenski vokalni kvintet, ki je za svojega kratkega obstanka zaslovel kot petorica svežih, dobro izvežbanih in vzorno discipliniranih pevcev, to so gg. Stibernik, Jug, brata Petrovčič in Šulc, bo s svojim prijaznim sodelovanjem na dobrodelnem večeru Rdečega križa v »Unio nu« v ponedeljek 18. t. m. gotovo vzbudil splošno pozornost in priznanje. To je sedaj naš najboljši vokalni kvintet. Občinstvo, ki pozna že nekaj njegovih pesmi vsaj z gramofonskih plošč, bo imelo na koncertnem večeru neposredno lep glasbeni užitek ob petju imenovanega kvinteta, ki bo nastopil vsaj s tremi pesmimi, morda tudi s priljubljeno »Pelin roža«, s katero si je že pridobil splošne simpatije.
■ Na državnem konservatoriju v Ljubljani se sedaj že tretje šolsko leto z vso intenzivnostjo goji komorna glasba pod vodstvom prof. Jana Šlaisa. Prof. Jan Slais je brez dvoma eden najodličnejših glasbenih pedagogov, kar smo jih imeli v Ljubljani. Njegovi uspehi so bili na^ vsakoletnih internih vajah in produkcijah državnega konservatorja, šla is nam je vzgojil violinista Karla Rupla, dalje gospo Vido Jera-jevo-llribarjevo in celo vrsto mlajših violinistov, ki obiskujejo še njegov oddelek na konservatoriju. Med njimi najčešče javno nastopata Uroš Prevoršek in Pfeifer Leon. Iz kroga svojih gojencev je sestavil komorni kvartet, v katerem igrajo Pfeifer Leon (I. violino), Stanič Franjo (II. violino), Šušteršič Vinko (violo) in Bajde Oton (učenec prof. Berama — čelo). Ta kvartet gojencev izvaja v petek 15. maja ob 20. uri v Filharmonični dvorani 1 Mozartov in
1	Ravelov kvartet. Poleg tega še trio: Lipovšek, Pfeifer in Bajde: Novakov klavirski trio. Komorni večer bo imel popolnoma koncertni značaj. Obisk najtopleje priporočamo. Ta večer se' ponovi v Mariboru pod okriljem tamošnje Ljudske univerze v ponedeljek 18. maja, nakar Mariborčane še prav posebno opozarjamo.
BI Pevski zbor Glasbeno Matice. Ker priče n jamo z novim programom, se sprejemajo dobri pevci in pevke že sedaj mesto jeseni. Vaje se vrše ta teden: torek moški (v sobi 17), sreda ženski (14), petek ženski (17), tenor (15), bas (12), vsakokrat ob 20. uri. Pevske počitnice se prično šele 1. julija.
m Zaključno predavanje v »Soči«. Društvi »Soča« je preteklo soboto zaključilo predavanja enajste sezone s predavanjem g. Mahkote o Istri. Predavanje so izpopolnjevale skioptične slike. O Istri sta tudi še govorila gg. Sancin in prof. Bačič. Oficijelni del večera je zaključil predsednik župan d.. Puc, nakar je nastopi. Slovenski vokalni kvintet, ki je mnogo pripomogel k prijetnemu razpoloženju. Bil je zares lep večer, ki bo ostal vsem v trajnem spo minu.
*	Danes se ponovi zadnjič v tej sezoni Char-pentierova »Luiza« z g. Gjungjenac-Gavella v naslovni partiji. Očeta bo pel prvič v letošnji sezoni znani basist g. Križaj. Ostala zasedba kot pri premijeri. Dirigent g. Neffat. Predstava se vrši za abonma reda B.
■ Nevednost je najdražja stvar na svetu. Resničnost tega izreka se pokaže zlasti ob obolenjih, katera bi bilo v veliki meri možno preprečiti, ko bi imelo ljudstvo več zdravstvene izobrazbe. O vsem potrebnem bo dala pojasnila s svojini bogatim nazornim materijalom zdravstvena razstava Higienskega zavoda v Ljubljani ob letošnjem XI. velesejmu od 30. maja do 8. junija t. 1.
m Akademija gimnazijcev. Jutri v sredo, dne 13. t. m. ob 20. uri bodo priredili dijaki državne klasične gimnazije v Mariboru v Zadružni gospodarski banki akademijo s petjem, godbo, dramatskimi nastopi itd.
in Občni zbor »Jadrana«. Društvo »Jadran« je imelo v soboto svoj občni zbor, ki ga je otvo-ri 1 in vodil predsednik dr. Bergoč, prisostvovali pa so mu tudi dr. Vinko Rapotec in Lavrenčič za Jadransko Stražo ter prof. Robert Kenda za Narodno obrano. Društvo je razdeljeno v več odsekov: pevski zbor, emigrantski odsek itd. Pii volitvah je bil izvoljen skoraj v celoti dosedanji odbor z dr. Bergočem na čelu. Pevovodja Josip Lah pa je bil soglasno izbran za prvega društvenega častnega člana.
m Gledališče. Predstava »Učlovečenja« v soboto je bila vsled bolezni gdč. Kraljeve odpovedana. V' nedeljo popoldne je dijaška mladina odigrala^ Grošljeve igro »Dve Marički«, ki je gledališče napolnila do zadnjega kotička. Igra
je bila vprizorjena v proslavo Materinskega dneva. Jutri, v sredo, bo krstna predstava Grumove groteske »Dogodek v mestu Gogi«. V četrtek se ponovi opereta »Kavalir Miško«.
m Kinematografi. Grajski kino: od včeraj da-Ve »Fra Diavolo« s Tinom Patiero. Kino Union: »Njih dvoje«.
Pijte original »CHABESO«. 1114
m Potovanje javnih nameščencev v Gradec. Mariborska podružnica Zveze javnih nameščencev bo priredila dne 31. t. m. društveni izlet v Gradec. Polni list si mora vsak član sam preskrbeti. Avstrijski vizum bo pa skupen.
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Štefka Cvetkova, hči učitelja, 1 leto stara; Anton Strmšek, železničar, 75 let; Roza Ilolerjeva rojena Zorčeva, žena posestnika, 25 let; Terezija Patzova, hišna posestnica, 78 let; Josip Kralj zvaničnik drž. žel., 55 let; Franc Schonherr’ prof. glasbe v p.. 66 let; Franc Koren, uradnik drž. žel., 59 let; Miha Amon, kovaški pomočnik, 57 let; Rudolf Jager, inženjer, 27 let; Josip Harry, kaznjenec, 64 let; Marija Pavalec rojena Humplerjeva, žena vojaškega uradnika, 86 let; Elizabeta Beletova rojena Zorkova, žena železničarja, 50 let; Marija Rudolfova, posestnica,
i	t	Pavalec, zasebnica, 70 let; Ed-
vard Habjančič, sin železniškega uradnika, 1 teto; ierezija Koroščeva rojena Švajkarjeva, zena voznika. 31 let; Milan Sehonwetter, sin delavca, 1 leto; Alojzij Šeruga, pekovski po-inoemk, 21 let, m Marija Černetova, zasebna uradnica, 26 let stara. Naj v miru'počivajo!
m Lovska sreča. G. Hubert Luckmann iz Maribora je v nedeljo zjutraj ustrelil pri Sv. Lovrencu na Pohorju dva krasna divja petelina. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno -TAKOB LAH, Maribor.	1184
111 Nove telefonske zveze. V nedeljo so se otvorile nove telefonske zveze Maribora z Italijo. Pogovori stanejo: z Mlianom in Verono 39'60 Din, s Padovo 33 Din, z Genovo, Turinom in Rimom 46-20 Din. S 15. majem se pa otvori VSefonska zveza med Mariborom in Kraljevim Dvorom na Labi, Češkoslovaška.
m Tombola Krščanske ženske zveze. Pri tomboli Krščanske ženske zveze na Trgu svobode v nedeljo popoldne so dobili: prvo tombolo, spalnico iz trdega lesa, Josip Desko, delavec; drugo, šivalni stroj, Hoza Jonasova, vdova; tretjo, radio-aparat, Fran Ulčnik, polir; četrto prašiča, Berta Klarova, žena strojevodje; peto’ moško kolo, Alojzij Pavalec, učenec; šesto, oto-mano Anton Kolar, magistratni sluga; sedmo, stensko uro, Dušan Šlander, dijak; osmo, pisalno mizo, Katarina Sotoškova, mestna uboga; deveto, dve odeji, Franc Ploj, delavec, deseto pa, blago za moško obleko. Antonija Ranševa, žena železničarja. Razen tega je bilo razdeljenih tudi še 370 drugih dobitkov.
m Kulnkarji. Včeraj zjutraj so se v Strmi ulici, kamor so bili pozvani, zbrali mariborski kulukarji. Povabljenih jih je bilo preko 600, prišlo pa jih je samo 100. Po večini so bili sami zasebni uradniki, katere je fotograf Japelj pred nastopom fotografiral s krampi in različnim drugim orodjem. Delo se je pričelo na cesti proti Kamnici od lun 05 do 5. Nekteri so se še premislili m se pogodili, da bodo plačevali odkupnino v obrokih.
m Podlegel. Pekdvski pomočnik Josip Šeruga iz Studencev, ki se je pretekli teden ustrelil s samokresom v prsa, je v nedeljo v tukajšnji bolnišnici podlegel poškodbam.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
ni Nesreča iia Meljskem hribu. Na Meljskem hribu je v nedeljo padel s podstrešja posestni-kov sin Ivan Lešnik in si zlomil desno ključ-nico. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m Poskus samomora. V samomorilnem namenu je skočil v nedeljo zjutraj z malega mostu v Dravo 40-letni pomožni sluga Jakob F. Pričel pa je kmalu plavati in je dospel do brega, kjer so ga rešili in nezavestnega prepeljali v bolnišnico.
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
m Še en poskus samomora. V svojem slano-vanju na Teznu si je v nedeljo v samomorilnem namenu prerezala žile na levi roki 30-letna delavka Ana K. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je že izven nevarnosti.
m Nezgoda trgovskega vajenca. V nedeljo popoldne je na oglu Slomškovega trga in Stolpe ulice padel 18-letni trgovski vajenec Rudolf Jug tako nesrečno, da se je onesvestil. Prvo pomoč »o 11111 nudili na rešilni postaji.
ni Nesreča v Krčevini. V nedeljo dopoldne se je peljala Ivana Račičeva, hči gostilničarke, iz Krčevine v Maribor z enovprežnim vozom, na katerem je bil tudi njen 12-letni brat. V bližini mestne meje pa se je konj nenadoma prestrašil puhanja lokomotive, ki je privozila mimo, in se s tako silo zaletel v cestno ograjo, da jo je podrl ter skupaj z vozom in obema Račičevima padel čez zid na železniško progo. Pri padcu se je Račičeva nevarno pobila na čelu in se tudi drugod opraskala, konj si je razbil nogo, voz se je potrl, deček pa je ostal nepoškodovan. Prvo^ pomoč je nudil potiesrečenki predsednik reševalnega društva g. Voller in jo nato prepeljal s svojim avtomobilom na dom.
m Krvav pretep. V Morju pri Framu so se v nedeljo stepli domači fantje in zabodli z nožem v prsa 25-letnega Konrada Zorčiča iz Frama, ki je sedaj v mariborski bolnici.
m Samomor delavca. Pretekli teden je s Vol-majerjevega broda med Rušami in Selnico skočil v Dravo 52-letni poljski delavec Matija Veit iz Gradiške, zaposlen v Selnici ob Dravi. Umoril se je baje radi tega, ker je bil slaboten in ni več mogel opravljati dela.
m Aretacije. V nedeljo so bili v Mariboru aretirani: Oskar 11. radi potvorjenja vizuma na p tneni listu; Štefan J. in Terezija K. radi ne-1“ čwit.ga zapitka in Alojzija Ž. radi suma taj ne prostitucije.
»Jugoslcvan'1
se naroča v Ljubljani r Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon St. 30-68.
li r a t Toše 'Primožič prvi
Peter Šumi drugi in Boris Gregorka tretji pri izbirnih tekmah za
Pariz
Ljubljana, 11. maja.
Včeraj dopoldne so se nadaljevale savezne izbirne tekme za svetovno prvenstvo v Parizu, ki se bo vršilo meseca julija povodom proslave 50 letnice obstoja Mednarodne telovadne unije in 53. zleta Unije francoskih gimnastov.
I. brat Primožič: proste vaje 14'90, predpisana vaja na drogu 14'40, prostovoljna 15, bradlja 13, 1490, krogi 14, 14'70, konj 14'70, 1490, preskoki čez konja vzdolž 12, plezanje 7'6, tek na 100 m 10, skok v višino z zaletom 12 in met krogle 12'4.
II.	brat šumi: proste	vaje	14, drog	14'30,
14 70, bradlja H'50, 13'30, krogi 13'40, 14'70, konj 14'50, 14'70, preskoki čez konja vzdolž 13'30, plezanje 6'8, tek 10, skok v višino 12'5, krogla 10'6.
III. brat Gregorka: proste vaje 13'70, drog 10'30, 14'10, bradlja 8'70, krogi 13'90, 13 70, konj 14'30, 14'20, preskoki čez konja 12, plezanje 10, tek 8'7, .skok v višino 15, krogla 14'2.
4.	brat	Forte: proste vaje 13'90,	drog	tl 30,
13 60,	bradlja 910, krogi	12'30,	14, konj	10'80,
1220,	preskoki čez konja	14'30,	plezanje	10'50,
tek	10'50,	skok v višino 11, krogla	8’4.
5.	brat	Štukelj: proste vaje 14'50,	drog	10'50,
7'80,	bradlja 11'90, 14'90, krogi 14‘80, 15,	konj
12'80,	14'90, preskoki čez	konja 9'50, plezanje
6'4, tek 8'7, skok v višino 11, met krogle 6.
6. brat Lapajne: proste vaje 13'70, drog 11’40, 13'50, bradlja 11‘70, 13'30, krogi 10, 12'60, konj 12'40, 13‘50, preskoki čez konja 12'50, plezanje 4'8, tek 8'1, skok v višino 11, krogla 4.
7. Porenta: proste vaje 13’ 80, drog 5’20, 13'30, bradlja 11'70, krogi 1450, 14'40, konj 1140, 13, bradlja 11'70, l-.-ogi 14'50, 14'40, konj 11'40, 13, preskoki bez konja 6'5, plezanje 4'5, tek 910, skok v višino 10'5, krogla 11'4.
8.	brat	Stefanovič: proste vaje	980,	drog
14'20, 14‘80, bradlja 4'2, 9‘90, krogi 9, 11'30, konj 6'5, 11, preskoki čez konja 7‘75, plezanje 6'8, tek 9'10, skok v višino 6'8, krogla 7.
9. brat žakič: proste vaje 13'10, drog 3, 11'1, bradlja 0, 9'8, krogi 9'8, 12'8, konj 7'90, 10’90, preskoki čez konja 8, plezanje 3, tek 9'10, skok v višino 10, krogla 10.
Celje
* Lepa proslava Materinskega dne. Materinski dan so v Celju dostojno proslavili. Dopoldan se je vršil koncert v parku, gospe so prodajale cvetlice, popoldan pa je bila v Mestnem gledališču uspela predstava »Kralja Matjaža«, ki so jo igrali učenke in učenci celjskih šol. Mladi igralci so se zelo potrudili ter zaslužijo vse priznanje kakor tudi učiteljice in učitelji, ki so jih vežbali. Igra se ponovi na praznik 14. t. ni. ob 16.
* Šahovski turnir Spielinann-Pirc bo v četrtek 14. maja dopoldne v veliki dvorani hotela »Evropa«. V petek 15. maja ob 20-30 se vrši istotam simultanka med Spielmannom ter celjskimi sahisti. Za to simultanko se je doslej prijavilo 35 oseb, nadaljne prijave sprejema g. juvelir Lečnik na Glavnem trgu. Prijavnina znaša za člane Šahovskega saveza 10 Din, za nečlane ‘20 Din. Zanimanje za obe prireditvi je zelo veliko ter bodo prišli tudi zunanji po-setniki, šahovska kluba iz Štor ter iz Šoštanja prideta celo korporativno.
* Svečana zaprisega novincev. Včeraj dopol-.lan so novi rekruti s polkovno zastavo ter vojaško godbo odkorakali na Glazijo na svečano prisego. Zastopniki vseh celjskih oblastev in uradov ter predstavniki društev in ninogo-brojno občinstvo so prisostvovali prisegi. Ob
10. je prispel komandant mesta g. polkovnik P uric, kateremu so vojaki izkazali vojaški pozdrav. Nato je prota g. Cudič zaprisegel pravoslavne vojake, celjski opat g. Jurak katoliške ter iman iz Ljubljane muslimanske vojake. Vsi tri svečeniki so pred prisego v primernih, lepih besedah razložili vojakom pomen prisege. G. polkovnik Purič je nato v patriotičnem govoru vzpodbudil vojake, naj vedno zvesto in udano izpolnjujejo dano obljubo in jih pozval, naj vzkliknejo Nj. Vel. kralju. Godba je nato zaigrala državno himno. Vojaki so potem par-krat zaplesali kolo in se nato vrnili v vojašnice. Tokrat se je zaprisega prvič vršila ob polkovni zastavi in je bila radi tega tudi izredno slovesna.
* Smrtna kosa. V javni bolnici so umrli: 9. t. m. Koschier Frida, žena posestnika in kovača v Laškem, stara 57 let; 10. t. m. Špan Marta, žena rudarja iz Hrastnika, stara 19 let;
11. t. m. Kolenc Marija, prevžitkarica iz Loke pri Zusmu, stara 07 let.
v * Mestni kino predvaja danes v sredo ter v četrtek enega najboljših zvočnih filmov »Tisoč besedi nemščine«. V glavnih vlogah Pat pa Patachon. ^ Zvočna predigra.
* Policijska kronika. Brezposelni delavec Z. Jernej je bil aretiran radi potepuštva in beračenja. — Brezposelni delavec P. Ivan je bil aretiran, ko je nosil 70 kg ukradenega sena, ki ga je izmaknil na nekem skednju ob Dečkovi cesti. Zagovarjal se je, da mu je neki kmet naročil, naj gre po seno. Ker je tudi osumljen, da se je odtegoval vojaški dolžnosti, so ga obdržali v zaporu.
* Tatovi koles zopet na delu. Kolarju Čul-ku Filipu je bilo 9. t. m. dopoldan iz veže mestne elektrarne ukradeno črno pleskano kolo znamke »Styria«, vredno 1400 Din. Kdor tatu izsledi, dobi 200 Din nagrade. — Privatnemu uradniku Kusu Adolfu je bilo 7. t. lil. iz veže gostilne Košenine na Vranskem u-kradeno novo kolo znamke »Ideal«, rdeče pleskano, vredno 2700 Din.
* Sleparji na tomboli. V nedeljo so imeli invalidi dobro obiskano tombolo. Dva nepridiprava pa sta bila aretirana, ker sta prišla h komisiji s polnimi kartami, katerih številke pa so bile nalepljene na karte. Društva, ki bodo imela letos še tombole, se opozarjajo, naj pazijo na take sleparje.
Poljčane
Občni zbor Čitalnice. Opozarjamo vse člane na 13. redni letni občni zbor Čitalnice, ki bo v nedeljo 17. maja v gostilni odbornika Gajška ob 17. uri. Radi važnosti zbora (ker je na programu med drugim tudi likvidacija društva v prid Sokola), se pričakuje polnoštevilne udeležbe.
Zagorje
Ekskurzija učencev obrtno-nadaljevalne šole. Tretji letnik obrtne nadaljevalne šole v Toplicah pri Zagorju je priredil poučno ekskurzijo v Kotredež pod vodstvom g. Franceta Amarška. Učenci so si ogledali vodno napravo, jez, dovodne kanale in francisovo turbino, last posestnika g. A. Jezernika.
lotevanje po zvezdi večernici
74.
Pot po gozdu praprotnih palm je bila zelo prijetna. Senca košatih kron ju je branila pred žgočimi solnčnimi žarki. Med drevjem so brenčale čudovite muhe in mušice, letali so veliki hrošči in metulji, vmes pa so se oglašale ptice. Iz tega prijetnega razpoloženja pa ju je kmalu predramilo strahovito rjovenje, oglašajoče se od nekod iz gozda! Zaslutila sta nevarnost in se naglo popela na prvo drevo
Zmagovalec pri izbirnih tekmah Tošo Primožič.
Točno ob pol 9. je prikorakala na telovadišče k drogu vrsta naših najboljših tekmovalcev bratje Stefanovič, Gregorka, šumi, Štukelj, 2a-kič, Primožič. Porenta, Forte in Lapajne. Brat Oswald je predstavil tekmovalce sodnikom br. Smertniku, Jerasu in Lubeju, nakar se je pričelo takoj s tekmovanjem. Predpisana vaja na drogu je nekaterim tekmovalcem delala nekoliko preglavic, zlasti začetek vaje. Najlepše so se na drogu odrezali pri obvezni vaji bratje Primožič, šumi in Stefanovič. Pri prostovoljni vaji pa sta zlasxi br. Primožič in Stefanovič s svojimi krasno izvedenimi vajami vzbudila pri občinstvu orkan navdušenja in ploskanja. Po končanih vajah na drogu so odšli tekmovalci h konju na Sir z ročaji. Pri predpisani vaji so se odlikovali bratje Primožič, šumi, Gregorka in Štukelj, rav-notako pri prostovoljni kjer je dosegel brat Primožič med navdušenimi ovacijami občinstva polnih 15 točk.
Poleg glavnih orodij so nato tekmovalci ab-solvirali še panoge iz lahkeatletike in sicer v skoku v višino, teku na 100 m, metu krogle in v plezanju po vrvi. V lahki atletiki se je izkazal zlasti mladi Forte od Ljubljanskega Sokola, ki je dosegel v preskokih čez konja vzdolž, plezanju in v teku na 100 m prvo mesto.
Tekma je trajala nepretrgoma do 15. ure, nakar se je vršila seja sodniškega zbora, kjer so se sešteli vsi rezultati tekme in isti objavili tekmovalcem. Od 210 dosegljivih točk je dosegel prvo mesto brat Tošo Primožič, Sokol Maribor-matica, 185‘40, drugo rnesto brat Peter šumi, Ljubljanski Sokol, 179'10, tretje mesto brat Boris Gregorka, Ljubljanski Sokol 176'50, IV. Miroslav Forte, Ljubljanski Sokol, 1G5'20, V. Leon Štukelj, Sokol Maiibor-matica, 158‘70, VI. Stanko Lapajne, Sokol Maribor-matica, 153'10, VII. Janez Porenta, Sokol I Tabor, 152 50, VIII. Milan Stefanovič, Sokol Novi Sad, 128'50 in IX. Mladen Zakič, Sokol Novi Sad, I23'50.
Iz posameznih disciplin so dosegli bratje tekmovalci tele rezultate:
Slovenj gradeč
Ureditev nove moderne bencinske postaje. Tukajšnji trgovec g. Hojnik Ivan si bo te dni postavil popolnoma novo moderno avtomatsko bencinsko postajo, ki bo vsem avtomobilistom dobrodošla.
Sprememba posesti. Daleč naokrog znano Oblovo gostilno s posestvom v Starem trgu je kupil za 350.000 Din g. Karner Pavel.
Materinski dan prirede naše vrle Kolašice na praznik 14. t. in. v Sokolskem domu z zelo izbrafiim sporedom in tako počaste naše matere, ki to po vsej pravici zaslu/.ijo.
Revanžna šahovska tekma s Šoštanjem. Naši šahisti so se v revanžni tekmi s Šoštanjem zelo slabo izkazali in izgubili v razmerju 10:4!4!
Solnce, zrak in voda je bilo naslov predavanju, ki ga je imel preteklo sredo primarij br. dr. Železnikar pod okriljem sokolskega društva v Sokolskem domu za šolsko mladino in odrasle. Želeti bi bilo, da se društvo »Protituber-kulozna liga«, ki pri nas že obstoja, zopet poživi in prične z energično akcijo boj proti jetiki!
Kotredež
Občina je pričela graditi škarpo ob strugi Kotredežce v svoji režiji in je prt tem zaposlila izključno samo domače delavce. Na tem mestu je jesenska povodenj napravila precej škode ter odnesla tudi most pri Rebolu.
Trbovlje
Rdeči križ za revno rudarsko deoo. V počastitev spomina blagopokojne gospe Letnikove, ki je bila zaslužna članica damskega komiteja Rdečega križa v Trbovljah, je daroval g. dr. Baumgarten 200 Din, ga. Poklšek 100 Din, odbor Rdečega križa pa je zbral 230 Din. Na mesto venca na grob blagopokojnega g. Šulna pa je darovala ga. Kralj 100 Din in ga. Radejeva 100 Din. Vsi navedeni darovi so namenjeni fe-rijalni koloniji revne rudarske dece, ki jo priredi letos tukajšnji Rdeči križ. Vsem uleme-nitim darovalcem iskrena hvala.
Štukelj na krogili
Po razglašenih rezultatih je nato sodniški zbor sklenil, da pojdejo v Pariz na mednarodno tekmo bratje Primožič, šumi, Štukelj in Gregorka, za ostale pa bo sodniški zbor predlagal načelništvu Saveza SKJ, da skupno vežbajo z zgoraj imenovanimi štirimi tekmovalci in ako bodo denarna sredstva dopuščala, da pojdejo tudi v Pariz. Bratje tekmovalci bodo sedaj vež-bali doma v svojih društvih, zadnjih 14 dni pa bo skupno vežbanje v Ljubljani. Našim prvakom želimo mnogo uspehov pri vežbanju, še več pa na težki pariški tekmi. Zdravo!	I. H.
Sevnica
Naše gasilno društvo je v nedeljo proslavljalo običajni praznik sv. Florijana.
Dne 9. t. m. sta bila poročena gdč. Wolf Mary, hčerka zobozdravnika in posestnika, in g. Walter Artur, polkovnik v p. v Zagrebu. Poročil ju je na domu še pred kratkim za evangeljskega škofa imenovani g. dr. Popp. — Čestitamo.
Pretekli teden se je poslovil od svoje župnije Zabukovje pri Sevnici župnik g. Stoklasa Matija. Služboval je tam polnih 30 let in si je pri-dobil med župljani vse simpatije. V prejšnjih letih se je tudi mnogo pečal s pisateljevanjem. Povojnim političnim gonjam se ni udal in je ostal vedno stvaren. S svojimi dobrimi nasveti je preprečil marsikatero škodo, ki je pretila njegovim župljanom. Kot dobrega družabnika ga bodo posebno pogrešali v Sevnici. Želimo mu, da bi še dolgo vžival pokoj. Na njegovo mesto je prišel župnik Rampre.
Zidani most
Nesreča. V nedeljo dopoldne se je na progi med postajama Zidani most in Rimske toplice zgodila velika nesreča. Neki vojak, vračajoč se z dopusta, je v Zidanem mostu pomotoma stopil v mariborski vlak, namesto v ljubljanskega. Med potjo pa je zvedel, da se ne nahaja v pravem vlaku in je skočil z vlaka. Pri padcu si je zlomil roko in se tudi drugače poškodoval. Sam sicer trdi, da je padel iz vlaka, .vendar to ni verjetno. Odpremljen je bil v bolnico.
Litija
Razširjanje železniških tirov. Železniška direkcija je izdala nalog za razširjenje tirov pred postajo Litije. Radi tega je bila prisiljena prejšnji četrti tir premakniti. Islotako pride pre stavljena tudi kretnica na drugo stran tirov. Obenem je bila potrebna zgradba dveh železo-betonskih mostov. Postavljeni bodo trije ali štirje no i tiri v dolžini okrog pol kilometra. Vsa dela vodi g. Ronko.
Prijel tihotapec
Vtihotapiti je bolel Ž kg saharina, 2000 užigal-nih kamenčkov, 12 kresilnikov, 12 zavojev igralnih kart. ,
Slovenjgradec, 10. maja.
V	časih denarne krize si je hotel na lahek način zaslužiti s tihotapstvom tudi Zupančič Franc, čevljarski mojster, doma pri Krškem. S svojo precejšnjo zalogo jo je radi sigurnosti udaril iz Dravograda kar peš do Sv. Jederti, tretje postaje od Dravograda, od tu pa je stopil v vlak.
Odpeljati se je hotel v Celje, V Slovenjgradcu na železniški postaji pa je opazilo čuječe oko finančne kontrole sumljivega možakarja z nahrbtnikom. Po natančnejšem preiskovanju so ugotovili, da se je sumljivi mož dobro založil s tihotapljenim blagom.
Tihotapec se je zagovarjal, a mu je 2 kg saharina, 2000 užigalnih kamenčkov, 12 kresilnikov, 12 komadov igralnih kart izročil v Dravogradu nepoznan človek. Ker pa to ni verjetno, so ga temeljito na finančni kontroli izprašali, nato pa izpustili. Prejel bo občutno kazen in si dobro zapomnil, da s takimi predmeti ni dovoljeno pri nas delati kupčije. Možakar je hotel na ta način oškodovati državo za okrog
50.000	Din.
Smrtna nesreča opice
Jesenice, 11. maja.
V	nedeljo smo poročali o begu opic. Poslane so bile iz Munchena na Bled. Ker pa ni bil zaboj dovolj trdno zaprt, so opice na Jesenicah pobegnile. Dve sta se vrnili v brzovlak, se peljale pod jedilnim vozom proti Podbrdu. Dve sta ostali na Jesenicah. Posebno pozornost je vzbujala ona na strehi gostilne »Tancar«. Ta je skakala iz strehe na streho, dokler ni storila žalostno smrt. Pri skakanju je prišla v dotiko z žico in električni tok jo je ubil.
Iz policijskega predala
Ljubljana, 11. maja.
Nočni napad na čuvaja.
Nočni čuvaj tvrdke Šarabon Miha Sitar je prijavil policiji, da ga je na njegovem službenem obhodu na dvorišču Zaloške ceste št. 3, kjer ima Šarabon skladišča, napadel samski bolniški »tirežaj Ciril P. Zgrabil ga je za vrat, vrgel na tla, odvzel mu gumijevko in iflbežal. P. je pri zaslišanju izjavil, da je imel ra dvorišču dogovorjen sestanek z neko natakarico in da je Škarja vrgel po tleh šele, ko ga je Sitar udaril z gumijevko po plečih.
Z lopato nad brata.
Samski mizarski pomočnik Stanko B. z Zaloške ceste 104a, obč. Moste, je prijavil policiji, da ga je njegov brat Franc, po poklicu kleparski pomočnik, naipadel z lopato. Udaril ga je z njo po licu čez nosno kosit in mu prizadejal občutno rano. Prepeljati so ga mor. li v bolnico, kjer i3o mu nudili prvo pomoč. Brat France je takoj po dejanju neznanokam pobegnil. Do žal stuega dogodka je prišlo potem, ko sta se prepirala radi domačih razmer.
Karambol s kolesarjem.
Š. "er osebnega avtomobila 2-505 je vozil ob
11.30	po levi strani Šmartinske ceste v smeri proti Ahacijevi cesti v precej naglem diru, ne da bi dajal znamenja s hupo. V istem času je privozil s kolesom po Bohoričevi ulici v smeri proti Prisojni ulici žagar Franc Irt, ki ga je na križišču avto podri na tila, pokvaril mu kolo in strgal hlače tako, da trpi Irt 300 Din škode. Karambol je po lrlovi izjavi in izjavi dveh prič zakrivil šofer.
Napad z nožem
Krvav fantovski pretep
Kranj, 10. maja.
Gorenjci smo vroče krvi. Skoro je ni nedelje, da ne bi komu zavrela. V posebni meri velja to za našo okolico. Pred leti je bila eno uro hoda oddaljena vas Šenčur vedno prizorišče fantovskih pretepov in krvavih pobojev. Če se niso domači, so pa prišli iz drugih vasi, samo da je bil prepir. Klasični so bili šetičuršld poboji na Sveti večer. Skoro vsako leto je bila kaka smrtna žrtev, tako da so celo sklenili prepovedati polnočnico na Sveti večer. Toda niso vsi fantje vneti za tepež; navadno jih je nekaj v vasi in še ti so največkrat člani iste rodbine, ki so vedno pripravljeni v fantovski družbi za vsak nič napravit zmedo ali kakor pravijo naši preprosti kmečki ljudje »andu« in pretep je tu. Ni ga skoro fanta, ki ne bi imel skritega v zadnjem hlačnem žepu ostrega noža, ki ga porablja za samobrambo ali pa za napad. Potem pa teče kri.
Preteklo nedeljo popoldne se je vršila v Šenčurju na gostilniškem^ vrtu »pri Gašperlinu« gasilska veselica, združena s slovesno blagoslovitvijo gasilskega prapora, pri kateri je sodelovala tudi domača godba. Gasilci so prihiteli od vseh strani. Istočasno pa se je vršila v Ljudskem domu krstna predstava ljudske igre »V bolesti valovih«, ki jo je napisal domačin Pavel Bobnar. Okrog pol osmili zvečer se je vračal Ivan Sajovic, vtilgo Graščev iz Velesova od veselice domov. Prav takrat so se vsuli tudi ljudje po končani predstavi iz Ljudskega doma. Med njimi je bil tudi Franc Zelnik, vulgo Brl-čev iz Predoslja. Brlčevi fantje so znani izzi-vači. Sredi vasi nad Grajzerjevim hlevom blizu znamenja je srečal Ivana Sajovica. Meni nič, tebi nič seže Zelnik za pas, potegne iz žepa nož in sune Sajovica*v desno stran hrbta. Zadal mu je tri prste globoko rano, iz katere je v curkih tekla kri. Zelniku je takoj upadel preje tako velik pogum in se je skril v hiši Ga-šperlinovega soseda pod posteljo. Tje so privedli tudi ranjenega Sajovica in mu sprali rano. Fantje pa so privlekli Zelnika izpod postelje in ga pošteno premlatili, vendar jim je končno ušel. Sajovica so pripeljali okrog devetih zvečer z gasilskim avtomobilom v Kranj k zdravniku dr. Josipu Bežku, ki mu je rano obvezal. Za vzrok krvavega napada ne ve nihče. Zelnik ga be pač moral povedati, ko se bo zagovarjal pred sodiščem.
Zborovanje Glavne zadružne zveze
v Splita
Na našem (livnem Jadranu, v srcu jugoslovanske pomorske trgovine se je v soboto vršil ob čni zbor matice jugoslovanskega zadružništva »Glavne zadružne zveze«, ki ima svoj sedež v Beogradu in v kateri so združene vse revizijske zadružne zveze naše države, 18 po številu.
Občnemu zboru je osebno predsedoval minister n. r. g. dr. Anton Korošec. Navzočih je bilo veliko število delegatov iz vse države, nadalje zastopnik poljedelskega ministrstva, ban Primorske banovine dr. Tartaglia in mnogo drugih odličnih osebnosti. Predsednik dr. Korošec je predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku, poljedelskemu, trgovinskemu in socijalnemu ministru.
V	pozdravnem govoru je predsednik dr. Korošec ilustriral zadružno življenje po vojni, kakor tudi vse težkoče, s katerimi se je tudi zadružno gibanje borilo v gospodarski neorijeu taciji povojne dobe. Stabilizacija je dejansko bila že pred leti dosežena, danes pa so doseženi že vsi pogoji za zakonsko stabilizacijo. Mi smo prva gospodarska organizacija, ki izraža svoje veselje in zadoščenje nad tem takorekoč dovršenim dejstvom.
Iz poročil leta 1930 je razvidno, da se je v preteklem poslovnem letu Zveza izredno trudila pri napredku našega zadružništva. Zahtevke o edinstveni zadružni zakonodaji in predlogi zakonskega načrta o zadružništvu so bile izdelane z vso preciznostjo in vestnostjo. Tudi v važna gospodarska vprašanja naše države je Glavna zveza posegala in pripomogla z vsemi silami k napredku.
Proti koncu zasedanja se je razvila živahna diskusija o sedanji agrarni krizi, posebno zanimiv in podučen je bil referat g. Voje Djordje-viča o mednarodni žitni konferenci v Rimu. V svojem govoru je referent predlagal, naj bi st produkcija žitaric poverila zadružništvu. Govoril je tudi don Franjo Ivaniševič o sodelovanju med Priviligirano agrarno banko in Glavno zadružno zvezo. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija.
Želimo, da bi ta sestanek našega zadružništva rodil kar največ uspehov in da bi bilo njegovo delo baš v teh težkih gospodarskih časih nagrajeno s pozitivnim zadružnim razmahom tudi
v bodoče.
Zborovanje gostilničarskih zadrug Dravske banovine
V	hotelu »Orel« se je danes vršilo zborovanje gostilničarskih zadrug v Dravski banovini. Zborovanje je ©tvoril ob navzočnosti 150 delegatov predsednik mariborske zveze g. Zemlji«. Uvodoma je pozdravil vse navzoče posebno pa g. zastopnike banske uprave ban. svet. Založnika, zastopnika TOI dr. Pretnarja in zadružnega nadzornika Velikonjo. Na predlog g. Zemljiča je bila odposlana vdanostna brzojavka Njeg. Vel. kralju Aleksandru, ministrskemu predsedniku gen. Zivkoviču ter ministru trgovine SumenkoviČu. Na g. bana Dravske banovine je bila odposlana brzojavka, v kateri prosi zborovanje, naj čimprej pospeši izdajo obrtnega zakona, katerega slovensko gostilničarstvo že težko pričakuje.
Tajnik mariborske zveze g. Peteln je nato referiral o slan-ju gostilniške obrti. G. Zemljič je poročal o vinotočih pod vejo. Naglašat je da vinotoči zelo škodijo gostilničarjem, zlasti v mariborskem okraju. Razvila se je burna debata. Govorili so delegati iz Slov. goric, Haloz, Trbovelj itd., ki so vsi opisali slabo stanje gostilničarjev, vsled konkurence vinotočev.
Zastopnik TOI g. dr. Pretnar je naglašat da zbornica TOI vedno podpira zahtevam gostilničarjev. Zagotavljal je da bo zbornica zavzela glede vinotočev energične korake na merodajnem mestu in u-pa, da bodo vinotoči odpravljeni oziroma omejeni. Zadružni nadzornik g. Založnik je referiral o tujskem prometu in je pozval vse navzoče, da naj podpirajo stremljenje banske uprave lo je iz cele banovine napraviti eno samo letovišče. Naglašal je, da publika zahteva lcomfort in da se problem tujskega prometa reši samo na ta način, da se občinstvo ne samo privabi temveč tudi privadi, Razvila se je glede načina, reklame itd. izčrpna debata. Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija: Vsled neznosljivih davčnih bremen in občutne konkurence (vinotoči itd.) prosi zborovanje finančnega ministra, da se davki znižajo in da se naj v večji meri obdavči točilce lastnega pridelka. Nadalje prosijo finančnega ministra, da vendar enkrat odpravi Irošarinske registre, ki so popolnoma nezadostna sredstva za izvajanje kontrole. Prosijo, naj se uvede v celi državi nemudoma revizijske knjige, ker so se trošarinski registri v praksi pokazali za pomanjkljive in da se naj uvede kontrola na podlagi revizijskih knjig. Trošarine naj se plača samo od one količine, ki se stavi neposredno v promet za prodajo na drobno. S takim načinom pobiranja trošarine bi se v izdatni meri omilila vinogradniška kriza, ker bi bilo gostilničarjem omogočeno nabaviti si v pravem času izdatne zaloge vina, kar pa je sedaj nemogoče. Končno prosijo trgovskega ministra, naj končno uredi vprašanje vinotočev, ki uničujejo gostilničarsko obrt.
Pop d Im- so si delegati korporativno ogle dali banovinsko razstavo v »Unionski dvorani:.
Borzna poročila
dne 11. maja 1931
Devizna tržišča Ljubljana, 11. maju. Amsterdam 22*83, Berlin 13 5175—13*5475, Bruselj 7*9005, Budimpešta 9*Sjll4. Curih 1093*50—1090*50. Dunaj 7*934 do 8*014, London 275*97—270*77, Newyork 50*01 do 50*81. Pariz 221*17—223*17, Praga 167*91—108*71 Trst 296*40—298*46.
Zagreb. 11. maja. Amsterdam 22*83 bi., Dunaj 798*40—801*40, Berlin 13*5175—13*5475, Bruselj 790 *05 bi., Budimpešta 789*64—792*04, London 275*97—270*77, Milan 296*333—298*333, New-york ček 50*01—56*81, Pariz 220*819-222*819, Praga 107*91 — 108*71, Curih 1093*50-1096*50, Tirano 10*98 bi.
Beograd, 11. maja. Amsterdam —*—, Berlin 13*5175—13*5475, Budimpešta 989*04 do 992*04, Dunaj 798*40—801*40. London 275*97—270*77, Milan 296*40—298*40, Newvork 50*01—56*81. Pariz 221*17—223*17, Praga 107*91 —168*71, Curih 1093*50—1090*50.
Dunaj, 11. maja. Amsterdam 285*54, Atene 9*2127, Beograd 12*5168, Berlin 109*84. Bruselj 98*85, Budimpešta 123*98, Bukarešta 1*23. 1 o' don 34*5785, Madrid 72*—, Milan 37*215, ,\ew-york 710*80. Pariz 27*79. Praga 21*0537, Sofija 5*1510. Stockholm 190*55. Kopenhagen 190*20, Varšava 71*63. Curih 137*04.
Curih, 11. maja. Beograd 9*1240. Pariz 20*2887
London 25*2387, Newyork 518*85, Bruselj 72*15, Milan 27*1625, Madrid 52*25, Amsterdam 208*50, Berlin 123*58, Dunaj 73.02, Stockholm 139*10, Oslo 138*95, Kopenhagen 138*95, Sofija 3*76, Praga 15*37, Varšava 58*20, Budimpešta 90*51.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 11. maja. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88*25—88*75, voj. škoda ar. 426*75—427*50 (427), voj. škoda kasa 426*75-427 (427), voj. škoda junij 426*75—427*50. voj. škoda dec. 426*75 do 427*25 (427*50), i% agr. obv. 51*25—52*50, 1% Bler. pos. a rang. 82*75—83*25 (83, 83*50, 83), 8% Bler. pos. arang. 92*875—93*50 (93), 7% pos. hipot. b. arang. 85*25—86, Begluške 66*75 do 67 (67). — Banke: Hrvatska 50—60, Pra-štediona 930—935, Union 174—176, Jugo 73 do 74, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d., Narodna 7780—7860, Srbska 187—189. — Industrije: ftečerana Osijek 290—295, Trboveljska 306—307, Slavonija 200 d., Vevče 120 d. Tob. srečke 22—25, Rdeči križ 40 d., Zemaljska 138—140, Guttman 128—131. Slareks 25—33, Danica 90 bi., Drava 235—236, Isis 45—50, Du-brovačka 380 bi., Jadr. plov. 510—520.
Beograd, 11. maja. 7% inv. pos. 88*25—89, 1/o Blaire 83*50, 7% pos. hip. b. 86*125 4% agr. obv. 51*50—52, 6% begi. obv. 67*25—67*75 vojna škoda 426—427*50, Narodna banka 7760 do 7850.
Dunaj, 11. maja. Bankverein 16*05, Kreditni zavod 43*50, Dunav-Sava-Adria 13*65, Priorile-te 89*05, Trbovlje 87*50.
Žitna tržišča
.Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njeno čvrsta, promet: 2 vagona koruze.
Novi Sad, 11. maja. Pšenica: 79/80 k" srednjebaška 182*50-187*50. baška okolica Novi Sad 180—185, baška okolica Sontbor 172*50 do
17,>, baška potiska Slep 190—195, gornjebaška 187*50—192*50, gornjebanatska 185—190, banatska Bega Slep 182*50—187*50, sremska, slav. 78 kg 167*50—170, sremska okolica Indjija 170 do 175, slavonska šlep 77/78 kg 165*50—167*50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 9 vagonov, oves 1 vagon, koruza 26 vagonov, mo-'.aRonI>v- otrobi 3 vagoni. Tendenca stalna.
Budimpešta, 11. maja. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica:	maj 15*33—15*37
(15*36—15*37), junij 15*23—15*37 (15*26—15*28)! Rž- maj 14*40—14*45 (14*42—14*45) — Koruza: maj 14*04—14*30 (14*28-14*30), julij 14*10—14*35 (14*34—14*35), avgust 14*40 (14*44 do 14*45), trans, maj 11*30—11*50 (11*50—11*60).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca mlačna, promet: 2 vgona bukovih drv, 1 vagon oglja.
Ljubljanska kluba posežeta v državno prvenstvo.
Lepa zmaga Primorja v Ljubljani, nezaslužen poraz Ilirije v Zagrebu.
Ljubljana, 11. maja.
Ljubljanska udeleženca v ligah sta včeraj aktivno posegla v boj za državno prvenstvo. Z njunim prvim nastopom moramo biti zadovoljni. Primorje je na domačih tleh slavilo lepo zmago nad Haskom, Ilirija je na vročih zagrebških tleh dosegla zelo časten rezultat. Oba izida nam dajeta up, da se bo Ljubljana dobro in častno uveljavila v državnem prvenstvu.
Primorje : Ilašk 5:3 (1:1).
Na igrišču Primorja se je zbralo okoli 2500 gledalcev, kar priča, da je kljub vsakemu govorjenju ljubljanska publika vendarle dovzetna za boljše tekme. Za ograjo so zavzeli mesta številni »zaplotniki«, ki so se utaborili tudi na bližnjih drevesih tako, da je gledalo tekmo sigurno preko 3000 gledalcev.
Po predtekmi, v kateri je rezerva Primorja porazila kombinirano moštvo Hermesa s 6:1, sta nastopili enajstorici Haska in Primorja burno pozdravljeni v postavah:
..Primorje.: Jančigaj— Svetic, Hassl—Zemljak, Slamič, Pišek -Jug, Slapar, Senica, Erman,
Uršič.
Ilašk:	Starec Slivak, Remec—Kunst, Agič,
Gajer—Babič, Hitrec, Leinert, Cindrič, Jeren.
Igra je bila prvih 10 minut popolnoma raztrgana, pri domačih: posebno pa pri Hašku je bilo opaziti tremo. Pozneje se je Hašk znašel in >e pokazal v prvi polovici igro, kakršne od njč„a nismo vajeni, i.cinevt je forstral Hitreca s strmimi predložki in svetišče Jančigaja je bilo večkrat v nevarnosti. Po odmoru se je situacija bistveno spremenila. Hašk je popolnoma prevladoval, zašel pa je v svojo staro na-
pako — hiperkombinacijo. V situacijah, ko bi vsak ljubljanski klub streljal na gol, so Haškov-ci pošiljali žogo na krilo in s tem omogočali nasprotni obrambi, da jih je ovirala pri streljanju. Navzlic, krasnim kombinacijskim potezam in driblingom Leinerta ter Hitreca, je bila to le igra za oko — efektivno pa brezplodna.
Povsem drugo taktiko je ubralo Primorje. Igrali so na prodore s predložki na brza krila. Vsak njihov napad je bil nevaren, vedno je »dišalo« po golu. Posebno velja to za Uršiča, ki je s svojo prodornostjo stalno ogrožal Ha-škova vrata. Jug je radi svoje hitrosti brez truda preigral svojega halvesa, bi pa svojemu moštvu več koristil, ko bi centriral bolj mehko. Večina njegovih centrov so bili predolgi ali prenizki. Notranji trio se ni uveljavil. Razdiralno delo obrambe je bilo boljše kot nasprotnikovo. Vratar Jančigaj je prekosil samega sebe.
Upoštevajoč taktiko enega in drugega, pridemo do zaključka, da je predvedel Hašk sicer zelo efektno igro, ki pa ni prinesla tega, kar je pri nogometu glavno — golov. Primorje je s svojo taktiko uspelo in mu moremo le svetovati, da jo izvaja tudi v bodoče. Za oko sicer ni lepa, je pa koristna in prinaša — gole. Gledajoč iz tega vidika, je zmaga Primorja zaslužena in realna.
S sodnikom g. Schnellerjem nismo povsem zadovoljni. Premalo je gledal na foule.
Kratek tok igre: V 32. minuti poda Hitrec off-side stoječemu Babiču, ki poda Leinertu iu Hašk vodi z 1:0. V 34. minuti prevrne Remec Slaparja — 11 m sigurno spremeni Slamič. 1 :1.
Po odmoru obrani Jančigaj v 6. min. 11 m. Nato pošlje v 9 min. Senica dolg predložek Uršiču, ki se preigra mimo vratarja in doseže vodstvo 2 :1. Minuto kasneje vodi Primorje s 3:1! Radi foula diktirani prosti strel pošljee Jug krasno pred gol — Erman zabije z glavo v mrežo. V 15. min. foul Has-šla v kazenskem prostoru — 11 m spremeni Hitrec. 3:2. Hašk je v premoči. V 19. min. pošlje Hitrec s precejšnje razdalje bombo proti levemu kotu gola. Jančigaj se vrže, toda žoga se odbije od Svetičevega hrbta v levi kot! 3:3. V 28. min. roka Remeca tik pred kazenskim prostorom. Uršič dvigne žogo preko »zidu« Ilaškovceui prostemu Zemljaku, ki pošlje sigurno v gol. 4:3. Primorje gre v obrambo in s streli v out zadržuje igro. V 36. min. hud karambol, katerega žrtev postane Starec. Uršič je ponovno dobil lep pod-ložek — gol je neizbežen. Uršič si da malo predolg »for«, kar izkoristi Starec in se vrže z glavo naprej na žogo. V silnem startu ga zadene desna noga Uršiča tik nad sencem. Starec obleži nezavesten, igra se prekine za 7 minut. Starca odpeljejo z avtom v bolnico, njegovo mesto zavzamee branilec Slivak. V zadnji minuti t. j. v 52. (sodnik je upošteval prekinjenje 7 minut) postavi Uršič z glavo končni rezultat.
Concordia : Ilirija 3:2 (2:1).
Ilirija je predvedla v Zagrebu prav dobro igro iu bi zaslužila najmanj neodločen rezultat. Domačini so bili pred, Ilirija po odmoru
boljše moštvo. Concordia je zabila drugi gol iz očitnega off-sidea. Ilirija je po Berglesu zastreljala 11 m. Gol za Ilirijo sla zabila Košak in Doberlet.
Ostale lige:
Beograd: Soko-Jug 1 :1 (1 :1).
Sarajevo: Slavija - Jugoslavija 2:0 (2:0).
Osjelc: Gradjanski - Sand 2:0 (0 :0).
Saba«: Mačva -Obilič 1:0.
Pančevo: PSIC - Vojvodina 4:0 (1:0).
Ostale tekme.
Domžale: Ilirija rez. - Disk 9:1.
Celje: Rapid (Maribor) - Celje 3:0.
Maribor: Svoboda - Amater (Trbovlje) 1:0.
Zagreb: Viktorija - Sokol 2:0.
Bukarešta: Romunija - Bolgarija 4:1.
Dunaj:	Sportklub	-	Admira	5:1,	Rapid	-
Austria 4:3, WAC- Slovan 6:0.
Praga: Slavija - Bohemians 3:0.
Hazena.
Ljubljana: Concordia (Zagreb) - Atena 14:5 (3 :3). Zaslužena zmaga državnega prvaka.
Celje: Celje : Sava (Sevnica) 4:2 predčasno radi odstopu Save prekinjena tekma.
Tenis.
V Zagrebu je Japonska premagala Jugoslavijo v boju za Davisov pokal s 3 :0.
V Ljubljani je premagala Atena v državnem klubskem prvenstvu Ilirijo s 6:3.
V Mariboru se je vršil klubski dvoniatch za drž. prvenstvo Rapid - Maribor. Zmagal je prvi s 5:4.
Razp
is
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za napravo zbiralnih kanalov po Dobrilovi, Hajdrihovi, Glinški in Levčevi ulici.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, do pondeljka, dne 18. maja do 11. ure dopoldne. Tam se dobe vsi razpisni pripomočki.
Mestno načelstvo v Ljubljani
dne 11. maja 1931.
'Radio
Ljubljana, torek, 12. maja. 12.15 Plošče (plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Radio-orkester. 19.50 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Koncert godbe »Zarja«. 21.00 Radio-orkester. 12.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda 13. maja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Radio-orkester. 19.00 Ivan Zorc bere iz svoje povesti »Beli menihi«. 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. 20.00 Koroški večer, prenos iz Delavske zbornice. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Zagreb, torek, 12. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče (Češka glasba). 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 18.30 Predavanje. 20.15 Poročila. 20.30 Klavirski večer. 21.30 Ruska ura.
22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba. Zagreb, sreda, 13. maja. 12.20 Kuhinja. 12.80
Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Otroška ura. 18.00 Plošče za otroke. 18.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga: Simfonični koncert. 22.00 Novice. 22.10 Zvočni film.
Beograd, torek, 12 maja. 11.30 Plošče. 12.00 Za srednje šole. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Slovenske pesmi (g. Rus). 17.30 Plošče (valčki). 18.00 Koncert radio orkestra. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi
20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Plošče. Beograd, sreda, 13. maja. 10.00 Šolski radio.
11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice.
16.00	Plošče. 17.00 Narodne s kitaro. 17.30 Koncert radio orkestra. 19.80 Predavanje. 20.00 Glasbene uganke II. 20.30 Melodrama. 21.00 Narodne melodije. 21.45 Novice. 22.05 Violinski koncert (Jure Kramer iz Subotice).
Praga, torek. 12. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Brno. 16.15 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Koncert radio orkestra. 19.05 Italijanske romance. 19.30 Pevski zbor. 20.00 »Sluh in tip«. 20.30 Planinski koncert. 21.00 Brno. 22.25 Plošče.
Praga, sreda, 13. maja. 12.25 Bratislava. 16.05 Plošče. 16.30 Brno. 17.40 Zrakoplov brez motorjev. 19.05 Saksofon. 19.20 Brno.
Razširjajte Jugoslovana!
Okrajne
zastopnike
za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzionirane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na „UNION“, zavarovalna družba, Ljubljana, MikloSičeva c. 7/III.	1222
Bilko* d drva frbotrl|ikl premog j
pri tt.
..KURIVO«*
ijUBijm |
Dunajska cesta 83 I (na Balkanu)
Telefon št. 34 — 431
Nogavice, roka« i vice, volna in bombaž 463
: »a j ceneje In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska nlioa In Stari trg
Emajl d.zo.z.
Ljubljana 1
Bel jaška 4 - Telef.3252
emajlira in ponik-Ijuje po naročilu
NA ZALOGI: Lutz-ove peči, napisne tablico
— črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnico
— avtogeno varenje
Emajl «1. z o. z.
Ljubljana 1
Beljaška 4	1084
Fo4omeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	<)8(>
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro .Tetina", Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1	507
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja nadvse srčnoliubljena ženka soproga, sestra, teta, svakinja, gospa
Siavka Geč
roj. Zalar
dne 11. t. m. po kratki mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere, mirno in Bogu vdano preminula.
Pogreb nepozabne in blage pokojnice bo v sredo, dne 13. maja 1931, ob pot 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopa lišče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne II. maja 1931.
Globoko žalujoči soprog Joško
			
		r.m	
rabljenih, temeljito popravljenih in urejenih pisalnih strojev proda na ugodne mesečne obroke
TKE REX CO.
LJUBLJANA, GRADIŠČE
1223
1 0
Kultura
Dijaški koncertf, nove muzikalije
Drž. klasična gimnazija je priredila v soboto, !ne 9. t. m. koncert v veliki dvorani Uniona, na katerem jo sodeloval zbor dijakov in orkester. Koncert je vodil suplent g. Repovš in je spored obsegal nič manj kakor 21 točk, zborovskih, orkestralnih in kombiniranih. Eno točko (Pugna-ni-Kreislerjev preludij in allegro) je s čisto tehniko in lepim prednašanjem zaigral Uroš Pre-voršek ob spremljevanju Lipovška. Ves spored je bil dobro naštudiran; ako bi ne bil tako obširen, bi tudi orkester lahko še marsikaj izgla-dil. Mladinski glasovi so zelo simpatični in so |>rav dobro zasedeno dvorano ogreli najbolj. Orkestralne točke so sestojale deloma iz originalnih točk, deloma pa iz aranžmanov, ki naj iz umetniškega stališča v bodoče raje izostanejo. V splošnem pa je bil koncert prav posrečena prireditev in ni bilo škoda ogromneg dela in energije, ki so jo posvetili sodelujoči izvajanju obširnega sporeda. Nad vse hvalevredno je, da je vodstvo šole akcijo podpiralo. Sploh bo treba v vseh panogah kulture več skupnega dela kot ga je bilo doslej, danes je glasbenik, ki n. pr. literaluro ignorira, pravcata revščina — Mlerait, ki bi ne imel pojma o glasbenih osnovnih pojmih, pa tudi ni zavidanja vreden. V imenu glasbenikov se zavodu prisrčno zahvaljujem, da nam tudi v naši stroki pomaga k napredku.
Razglasi osrednje vlade
1	No. 4689/1.	1^74
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski »pravi ee razpisuje v območju sreekega cestnega odbooa v Novem mestu službeno mesto banovinskega cestarja in sicer:
za cestne proge:
a) od mosta v Mrzli Luži do odcepa ceste Kamna Gorica—Gomila,
b) od stika z državno cesto do slika s cesto Velika Loka—Mirna,
c) Trebnje-kolodvor.
Prosilci za lo mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo biti mlajši od 23 in starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-—
dinarjev kolkovane prošnje, opremljene is pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj, iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljeosti je vložiti najke&neje do dne 25. maja 1931 pri sreekem cestnem odboru v Novem mestu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 6. maja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Cg la 364/31-2.	1269
Oklic.
Tožeča stranka Uran Andrej, trgovina z mešanim blagom, Janžev vrh, po dr. Blanke dr. Brandstetter, odvel. Maribor je vložila proti toženi stranki Podlesnik _ Ivan, pos. Lebeu-Brezno, radi Din 14.605'— s prip. k opr Št. Cg la 354/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 16. maja ob p o 1 d e v e t i h pred tem sodiščem v izbi št. 80.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se poslavlja Podlesnik Avgust, posestnik, J^ehe«, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Ia, dne 7. maja 1931.
H*
Ji 8/31/6 in E 85/31/6.	1246
Dražba! oklic
Pri podpisanemu sodišču bo v sobi M. 2 dražba sledečih premičnin:
1. Dne 2 2. maja 1931. ob devetih vi štev. 179 in 301 k. oč Vel. Gaber hiša, njiva in gozd v skupni cenilni vrednosti Din 16.503'—; najmanjši pomudek Din 11.002 — in
2. Dne 2 2. maja 1931. ob desetih vi. štev. 254 k. o, Dednidot gozd, cenilna vrednost Din 800-—; najmanjši po-
li	udek Din 533-34.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri \eri.
Dr. Čerin je izda) v samozaložbi 2 marša in venček narodnih »Solnčni dnevi«. Vse tri skladbe so tokaj podane v nekakem klavirskem izvlečku, ki se raztegne na nekaterih mestih na 3 sisteme; stvari pa bodo zvenele prav tako dobro, ako se drobno pisanega sistema eventualno ne igra. Oba marša sla ritmično krepka, forma je jasna, dinamika točno označena in litografija (Čemažar in drug) razločna. »Solučni dnevi« so ciklus narodnih pesmi iz ene v drugo. Klavirski part zveni polno in včasih po zanimivih harmonijah kar preseneti — še bolj pa po kontrapunktičnih figurah, ki jih je skladatelj dal iz svojega. Nadpisano je tudi besedilo pesmi, ki jih je dr. Čerin vzel večinoma iz Bajukovih zbirk, deloma pa tndi iz drugih. Litografija je ista kot pri obeh marših. Vse tri skladbe so prirejene tudi za orkester na lok in na pihala in za salonski orkester. Sezite po njih, naj vam nadomeščajo tujo robo leh žanrov.
Glasbena Matica v Ljubljani je izdala devet Lajovčevih samospevov, ki so bili vsi že tiskani, pa so pošli. Izbral in uredil jih je Matej Hubad prav srečno. Na str. 15 (Zunaj na rablo sapica piha...) je pomoloma taktov način */« namesto kar naj upoštevajo oni. ki bodo pesem izvajali. Zbirka vsebuje sledeče pesmi: iskal sem svojih mladih dni. Romanca. Serenada (1906), Veter veje, Cveti rožica, Zunaj narahlo sapica pihlja. Pesem o tkalcu. Serenada (1000) in Nočne poti. Izdanje je krasno, tisk vzoren (Waldheim in Eberle), papir najboljši. Kvaliteta Lajovčevih samospevov je znana, zato ni Čudno, da so že pošli in se jih je moralo iz-nova tiskati. Ne morem si misliti slovenskega pevca in ljubitelja dobre glasbe brez teh samo-
Oletie podrobnosti se opozarja ua draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. 11., dne 7. maja 1931.
Konkurzni razglasi
S14/31—2	1257
483 Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Lajovica Maksa trgovca v Litiji, registrovanega pod lirmo Maks Lajovic, trgovina z mešanim blagom v Litiji.
Konkurzni sodnik: dr. Turato Tomo, starešina okrajnega sodišča v Litiji. Upravnik mase Lebinger Hinko, posestnik in župan v Litiji. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Litiji, dne 18. maja 1931 ob desetih.
Oglasil veni rok do 2 O. j u n i j a 1931. pri sodišču v Litiji. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Litiji dne 2 7. junija 1931 ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 8. maja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
gl. 21.350/1931.	1248
Razglas o licitaciji
Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu se bo dne 26. maja 1931. ob desetih dopoldne vršila v njegovih uradnih prostorih v Mihanovičevi ulici 3, 111. nadstropje, javna pismena ofer-talna licitacija za celotna dela pri gradbi ceste in vodovoda na zemljišču Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zatonu pri Dubrovniku
Ponudbe se lahko glasijo ali na celotna dela za cesto in obe alternativi vodovod ali samo za eno izmed teh del ali pa za vsa dela, navedena v podrobnem predračunu, ter se morajo v predračun uvrstiti cene posameznih del. Posamezne cene morajo bili izpisane, odnosne skupne cene točno množene in seštete> končna vsota pa napisana v številkah jn besedah.
Celotna dela se bodo oddala * obračunavanjem v faktični izvedbi in po posameznih cenah. Prevzemnik del bo moral sam poskrbeti tako za eventualni dovoz materiala na lice mesta, kakor tudi za dovoz in odvoz oziroma nastanitev in prehrano potrebnih delavcev.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100— dinarjev, se morajo do gori navedenega roka v zapečatenem ovitku oddati v vložni register Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Na ovitek je treba napisati: Ponudba za gradbo ceste in vodovoda v Zatonu pri Dubrovniku na Razglas o licitaciji št. 21.350/31.
Kavcijo v iznosu 5% za domače državljane, 10% za tuje, mora vsak ponudnik položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in pred odpiranjem ponudb potrdilo o tem izročiti komisiji.
Kol kavcija lahko služijo: 1. nevinkuli-rane vložne knjižice kakšne velebanke ali golov denar; 2. državni vrednostni papirji, računani po normali; 3. nakaznica Državne hipotekarne banke, obligacije in komunalne obveznice, ki jih je finančni minister razglasil kot primerne za kavcije in jim prisodil pupilarno sigurnost po borznem tečaju, toda ne preko nominale; končno 4.
spevov in želim, d« bi tudi 1» izdaja čimprej pošla. Pa še nekaj želim: da bi mi Lajovic na vsakokratno vprašanje >kaj komponiraš?« ne odgovoril vedno in vedno z »nič«.
Slavko Oiterc.
Sinclair Lewis: Osjeraji i duša driavotvornog Lnvvclla Srlimallza je izšla kot 4. knjiga »Bino-ze« (Biblioteke novinarske zadruge v Zagrebu).
—	Roman sla prevedla Iso Velikanovih in doktor Branko Kojič. Knjiga velja broširana 40'— dinarjev, v platno vezana pa 50-—. Kdor pa se je naročil na kolo Binoze (letno 6 knjig), plača za vseh 6 knjig le 180'— Din. oziroma 240-— za vezane knjige. Knjige se naročajo pri »Bi-nozi«, Zagreb, Novinarski dom. — Pozdravili je. da je izdala Binoza to knjigo, saj je lo roman, za katerega je dobil Sinclair Lewis Noblovo nagrado. Življenje državotvornega I.avvella Schmaltza je verna slika nam še vedno premalo znane moderne Amerike. Sinclair Levvis piše sila odkritosrčno in zato ni Čuda, da je povzročila njegova knjiga v Ameriki burjo protestov. A ti protesti so samo priporočilo za knjigo. — Z romanom Sinclaira Levvisa je Binoza lepo izpopolnila svojo zbirko. Jack Londonovi »Ljudi sa ponora« slikajo življenje londonskih bednikov, v »Cementu« je podal Gladkov sliko iz današnjega sovjetskega življenja, Kisch pa je v svoji knjigi »Zapiši to, Kisch!« podal živahno sliko iz avstrijskega pohoda proti Srbiji in sedaj nam Sinclair Lewisov roman podaja moderno Ameriko. — Sami aktualni romani, ki toplo priporočjo zbirko Binoze!
Ženski svet prinaša v 5. številki sledečo vsebino: Obrazi in duše: Berta Suttner (Angela Vodelova); Beda, pesem (Vida Jerajeva); Do
jamstveno pismo kakšnega denarnega zavoda prvega reda, registrirano pri generalnem inšpektoratu finančnega ministrstva samo kot začasna kavcija, ki jo prevzemnik v roku 8 dni potem nadomesti z eno izmed ostalih omenjenih kavcij.
Prevzemnik dela mora ob podpisu po-odbe to kavcijo povišati na 10% (tuji ržavljani na 20%) proračunane vsote.
Ponudniki morajo ponudbam priložiti pismene izjave, da so jim pogoji licitacije znani in da pristajajo nanje. Obenem morajo predložiti pismeno pojasnilo, da so jim krajevne razmere, kakor tudi razmere tam, kjer se morajo dela izvršiti, dobro znane.
Vsak prosilec mora predložiti pismeno potrdilo svoje pristojne Trgovsko-obrtniške zbornice, obrtne zadruge ali sindikata ter potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme udeleževati javnih licitacij.
Izplačilo zaslužka se bo izvrševalo s pobotnicami, opremljenimi s kolki v iznosi 0-5% od vsote, ki se dviga, a od končnega obračuna plača podjetnik 1% dogovorjene oziroma obračunane vsote kot državno pristojbino za pravne posle.
Ponudbe, ki ne bi odgovarjale predpisanim pogojem, kakor tudi brzojavno prijavljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ni nobeno ponudbo obvezan sprejeti, kakor tudi ni obvezan sprejeti najnižjo, ter ni dolžen obrazložiti svoje ravnanje v izbiri prevzemnika de).
Pogoje licitacije, splošne pogoje in predračun ter načrte lahko interesenti dobijo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu za ceno 100-— Din.
V času razpisa lahko dobijo interesenti eventualna potrebna pojasnila v pisarni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Mihanovičevi ulici 3, soba 418.
Osrednji urad za zavarovanj« delavcev v Zagrebli, dne 6. maja 1931.
A. A.
*	1260 Dražbenl oklic.
V torek dne 2 6. maja 1931 ob treh popoldne bo prodajalo podpisano županstvo na javni dražbi približno 300 do 400 m3 stoječega smrekovega lesa v občinskem gozdu »Pod Kočno«, parcela štev. 569, ka-tastralna občina Zg. jezersko.
Dražba se bo vršila v hotelu »Kazina« na Zg. Jezerskem.
Pred začetkom dražbe mora položiti vsak dražitelj pri podpisanem županstvu vadij 8000 Din.
Podrobnejši dražbeni pogoji so na vpogled pri županstvu Jezersko ob uradnih urah.
županstvo na Jezerskem,
dne 7. maja 1931.
D No 98/16—1931.	1196—3-3
Razglas o licitaciji
na podstavi členov 86. do 98. o državnem računovodstvu ter vseh njegovih dopolnitev in sprememb s skrajšanim rokom 10 dni
U. javno pismeno licitacijo
za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane km 2-648 do km 5'727 (III. del).
Licitacija se bo vršila v uradnih prostorih Sre«kega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta štev. 26/11.
t torek dne 19. maja 1931, ob enajstih.
Načrt, proračun, splošni in posebni pogoji so reflektanlom na vpogled med uradnimi urami pri Sreskem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta štev. 26/1.
Ponudbo je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, ki znaša Din 1,441.128-25.
S	Din 100* kolkovane ponudbe je treba predložili določenega dne med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske konvi-
berdobška planota, pesem (Dora Grudnova). Zena kot posredovalka za sporazum med narodi (P. Hočevarjeva); Beatrice, V senci ko stanja, pesmi (•{• Srečko Kosovel); Včasih želim ..., pesem (Anica Černejeva); lntermezzo (Miran Jarc); Neznaten dogodek (Matija Li-pužič); Finžgar in žena, Mati (Andreja Vera); Materinski dan; Slišiš, mati... (A. GaletovaV, Kratek pregled nekaterih del jugoslovanske fi-lozolke dr. Ksenije Alanasijevičeve (Marjana Kokalj-Željeznova); »Kakšnega moža si želi sodobna žena«; Naša hrana in zdravje (Po »Zdravju«); Izvestja: Po ženskem svetu, Higi-jena, Vzgoja, Kuhinja. Deška ročna dela (A. Novak). — Knjiga (Dora Vodnikova, Mara Tepla, Vida P.).
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA* LISCA V LJUBLJANI Dramo.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 12.	maja:	»X Y Z«.	Red E.
Sreda, 13.	maja:	»Življenje	je lepo«.	Red	D.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 12. maja: »Luiza«. Red B.
Sreda, 13. maja: »Oj ta prešmentana ljubezen«. Red A.
Četrtek, 14. maja: »Večni mornar«, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Torek, 12.	maja:	zaprlo. *
Sreda, 13.	maja:	ob 20. uri	»Dogodek	v	mesiti
Gogi«. Krstna predstava.
sije in sicer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako:
»Ponudba za zgradbo cesle Sv. Peter— Ložane 111. del ponudnika 1. I.«
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo v pošte val e.
Ponudniki morajo v ponudbi izrecno navesti, da so jim znani splošni in posebni pogoji in da pristajajo na nje brezpogojno.
Kavcija, ki znaša Din 144.113'— za jugoslovanske, odnosno Din 288.226 — za inozemske državljane, se mora položiti naj-kesneje na dan licitacije do 10. ure, in sicer bodisi v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmisJu čl. 14. Pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B. »Pogodbe in nabave« pri Davčni upravi v Mariboru.
Vsak ponudnik se mora izkazati e potrdilom Davčne uprave v Mariboru o položeni kavciji, z uverenjem ministrstva za zgradbe, da se sme udeleževati javnih licitacij, in s potrdilom, opremljenim s kolkom za Din 20-—, da je plačal davke do vštetega tekočega četrtletja, pooblaščenci
J>a morajo predložiti poleg tega pooblasti-
li,	da smejo zastopati svojo lirmo pri licitaciji.
Sreski cestni odbor Maribor si pridržuje pravico oddali razpisano mesto ne glede na višino pouudenih vsot, kakor tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Sreski cestni odbor Maribor, dne 30. aprila 1931.
Razne objave
1275
Vabilo na 58. redni občni zbor,
ki ga bo imela TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA
dne 1. junija 1931 ob enajstih dopoldne i lastnih poslovnih prostorih v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta in revizorjev. Odobritev bilance in računov za preteklo poslovno lelo, zaključenih z 31 decembrom 1930. Določitev dividende.
2. Volitev upravnih svetnikov.
3. Imenovanje revizorjev za poslovno lelo 1931.
Gospodje delničarji, ki že!s> izvrševati na občnem zboru glasovalno pravico, se vabijo po § 22 družbenih pravil, naj deponirajo svoje delnice vsaj osem dni prej, I. j. naj-kesneje do 23. maja 1931 in sicer: v Ljubljani: pri družbeni blagajni, Gledališka ulica 3;
v Beogradu: pri ekspozituri družbe, Knez Mihajlova 36/1 V;
v Zagrebu: pri ekspozituri družbe, Praška ulica 2;
v Parizu: pri banki >Banque des Pays de I' Europe Centrale«, 12, Rue de Časti gl ione;
v Lyonu: pri zavodih: >Crčdit Lyonnais« ali >Socičte Lyonnaise de DepiMs de Comp-tes-Courants et de Cr6dit Industrie!« ali »Vve Morin-Pons & Cie.«;
v Genevi: pri firmah: »Lombard, Odier
&	Cie.«, ali »Darier & Cie.«, ali >Union f»-nancifcre de Genfeve«;
na Dunaju: pri likvidaturi banke >Zen-t ra I-Eu ropa i sche LHnderban k-Niederlassi mg Wien«, I/I, Hohenataufengasse 1.
Vsakih 20 delnic daje pravico do enega glasu (§ 21. družbenih pravil).
Upravni »vet
I Službene objave
£. 91. fiemarque:	88
2>©f nazaj
Romar.
(Copyrig}il by M. Fealur« Syndicate Ponatis, tudi v izvlečku, prepovej*.*.)
Neumorno so prasketali pisalniki in peresi in štirideset glav je bilo sklonjenih nal tablice in zvezke. Odprl sem okna. Veter je prinašal s seboj duh po vlažnih travnikih, gozdovih, po pomladi. Poželjivo sem ga vdihaval. Oblaki so plavali po nebu še vedno zelo naglo. Imel sem občutek, kakor da je preteklo že sto let od tedaj; kakor da so me ti rumeni listi na katedru vlačili skozi stoletje omejenosti, tope poslušnosti in potvarjanja. »Otroci,« — sem dejal vznemirjeno, medtem ko sem čutil na tilniku marčni veter —
štirideset parov očes me je pogledalo. Nič več nisem vedel, kaj sem jim hotel reči. Hotel sem, da bi čutili veter in večni nemir oblakov. Toda o tem ni ničesar v učnem načrtu. Nejevoljen sem pometal knjige v mizni predal.
Zvonec je zavreščal. Ura je končana.
3.
Počasi se plazi mrak iz kotov sobe proti sredini, sence se zbirajo kot bi hotele zajeti ves prostor. Marijino steklo peči žari svetleje. Voda v kotliču poje.
Zunaj razsaja vihar in dež pada. Nehote sem dvignil rameni; — da bi moral zdaj ven, po ilovnatem spa-jalnem rovu, do kosti premočen — držal sem roke proti ognju v peči. Toplota je ljubimkanje.
Dolgo časa sem tako sedel. Meni nasproti v lesenem naslonjaču je sedela Lujiza Wessling. Nedeljski večer je bil, nisem vedel h komu drugemu naj grem. Willy je šel k nekakšnemu krstu, sam pa nisem hotel ostati.
Premikal sem roke pred rdečim Marijinim steklom peči. Skozi robove prstov je sijala luč svetlo rdeče. To je bilo skoraj tako, kot da ne spadajo prsti več k meni, temveč so prezarjena, svetla, lepa, samostojna bitja. Razpretal in krivil sem jih; — toda naenkrat so se mi videli ko ognjeni kremplji, ki davijo neviden vrat. Hitro sem jih odmaknil od svetlobe. —
V	sobi leži zdaj težak mrak. Drevesa pred okni so postala črna. Vsaka majhna veja, vsaka vejica stoji proti nebu tako ostro zarisana, ko da je izrezljana iz črnega papirja. Nebo samo iz rumenih in oranžnih tonov zloženo v prodišče oblakov, se dviga; v njem plavajo bledi, jabolčno zeleni otoki. Drevesa so s prodirajočim večerom pridobila na moči. Tako se razširjajo čez vse pokrajine. Njih brezlistne krone so kot žile neba, ki leži za njimi jasno in mrzlo ter se neprestano spreminja. Drevesa se pa ne spreminjajo. čimbolj nebo vzbledeva, tem mogočnejša postajajo drevesa. Nekaj minut spreminjajo svojo
črno barvo v čisto temnorjave, umbrabarvne, zelo tople tone — potem se začno orjaško vzpenjati v noč, ki se le počasi dviga pod njimi.
Lujiza Wesling sedi v svojem naslonjaču, njen obraz je ves obsenčen. Žarno tilnik se blešči. Tako sediva sama v eni sobi; noči se, ure tiktakajo čas v kosce, zunaj divja nevihta, vprašati bi hotel tako, kot so vprašali tuji mladeniči v svetopisemskem večeru: Gospod, kaj naj počnem? črni vrtinec tujine in samevanja neprestano brezslišno kolobari okrog hiše, v pogledu in v polzenju veje upadel strah, da bi tisti črni vrtinec prodrl noter; — strah, trepet in večno vprašanje: čemu? človek ni nikdar bolj izgubljen kot takrat ko je sam s svojimi mislimi.
Tukaj sediš, povsem drug človek, življenje samo zase, v katero ne morem nikdar prodreti, tudi z vsem ognjem ljubezni ne. — Ljubezen: oh, baklja, ki pade v prepad in šele takrat pokaže, kako globok je prepad.
Sklonim se do njenega tilnika, presunjen od njega mehke linije; v meni ni niti poželenja niti veselja; samo plapujoča, zastrta, velika žalost je, ki pa me ne muči in tudi ne žge. še daleč in neznaten sem, ko drse moje roke doli, morda hočem samo povedati, kako tuje se mi zdi vse. —
Toda ko začutim pod svojimi rokami ramena žene, takrat me presune. Ne kri, — samo zavest bližine, divje hrepenenje, toda nič upanja.
SŽobro se zna norčevati
Pisatelj Karol Polaček je napisal v »Prager Tagblatt«-u sijajno satiro na moderne filme. Med drugim pravi:
^Nedavno sem videl dva filma, lci kažeta, kako tudi tipkarica ali strojepiska lahko napravi svojo srečo.
Na svetu je ni bolj čudne stvari kakor je oprava pisarne, kakršno vidimo na odru ali pa v filmu. V teh pisarnah nihče nič ne dela. Strojepiske med uradnimi urami nimajo drugega posla, kakor da se lepotičijo in prašijo (pudrajo). Pravkar došle pošte ne pregledujejo, pač pa sede na mizah in »zvonijo psom« 8 svojimi dolgimi nogami. Pri tem pačijo obraze, uganjajo vsakovrstne burke ali pa pojejo ali žvižgajo razne poulične pesmice. Kljub vsemu temu pa podjetje dobro uspeva; to dokazuje razkošna pisarniška oprava...
Vse osebje take filmske pisarne nič ne misli na zvišanje ali na znižanje plač, tudi ne na socialno ali pa na bolniško zavarovanje, ampak samo na ljubezen — kdo pa se bo brigal dan-
Strahovita železniška nesreča v Egiptu
Nedavno se je dogodila v Egiptu na progi Aleksandrija—Kairo strahovita nesreča. V nekem vagonu polno zasedenega vlaka se je vnel ogenj, a strojevodja ognja ni opazil, tako da je drvel vlak z nezmanjšano brzino dalje, kar je ogenj še 'bolj razvnelo. Potniki so skakali skozi okna, da ee rešijo, a to se je le malo potnikom posrečilo. Kq so na bližnji postaji vlak ustavili, so izvlekli dz gorečega vagona okoli 60 sežganih trupel.
»Gospod, ali imate morebiti kakšno ‘miloščino za siromaka, ki pod milim Bogom nima nič drugega kakor dve nabiti pištoli?«
Izdaja tiskarna »Merkurc, Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Val * Ljubljani
Grof Adelmannsfelden
Grof Adelmannsfelden je imenovan za novega nemškega generalnega konzula v Katovicah, kjer eo nasprotstva med Nemci in Poljaki silno napeta.
Katoliški Židje na Španskem
Proti koncu 14. stoletja se je vnel v raznih krajih na Španskem in na Portugalskem hud boj proti Židom. Do tistihmal so namreč živeli Židje v tistih krajih v lepi slogi s krščanskim plemstvom, z duhovščino in z ljudstvom; 15. marca 1. 1391. pa se je pod vodstvom Fernanda Martina začel oster »pogrom« na Žide v mestu Sevilli. Ta boj se je potem razširil na celo deželo in skoro vse židovske naselbine so bile tedaj poruš.ene.
Mnogo židovskih rodbin si je takrat rešilo svoje življenje samo s tem, da so vse svoje premoženje darovali Cerkvi, ki je darovalce potem vzela v svojo zaščito; drugi zopet pa so se odpovedali veri svojih očetov vsaj navidezno. Ti so ostali na skrivaj še vedno Židje, čeprav so na zunaj prav pridno hodili v cerkev in živeli na zunaj kot prepričani katoličani. Shajali so se skrivno in so tam opravljali svojo židovsko službo božjo. Te Žide so imenovali »marane« (prokleta).	«
Španski »marani« so ohranili svoje posebnosti nad 500 let. »Marani« so se silno množili in danes jih živi na Španskem več stotisoč. Tudi sedanji predsednik španske republike Zamora je »maran«. Ko ga je ob prevratu ustavil neki katoliški duhovnik in mu očital njegovo židovsko pokolenje, mu je Zamora odgovoril, da je še danes ponosen na svoje židovstvo... On je sicer danes katoličan, v svojem srcu pa se čuti še vedno Žida.
Tudi sedanji minister za notranje zadeve na Španskem Miguel Maura je »maran«. V njegovi rodbini še vedno praznujejo soboto in vse židovsko praznike. »Maran« pa je tudi minister za pravosodje de Los Rios.
Otvoritev kolonijalno razstave v Parizu
Razstavo je otvorii predsednik francoske republike Doumergue. Na razstavi sodelujejo vsi narodi in kraji obširne francoske kolonijalne posesti. Arabski vojaki pred italijanskim pa-
voljonom.
danes za poslovne stvari? S pogovori o ljubimkanju, z zavijanjem oči in z globokimi vzdihi iz prs zapravljajo čas, ki je namenjen za »sal-do-konte«, za • »kontokorente« in za »korespondenco«. Strojepiske sanjarijo o idealni ljubezni, to je o taki, ki pripelje do zakona. To ljubezen opevajo v posebnih pesmicah. Dekleta so navadno precej dolgih nog, na glavi pa nosijo lepo, ovalno trajno kodranje.
Vse, kar živi, je podvrženo ljubezni. Pripomniti je pa treba, da prokuristi za »idealno« ljubezen navadno niso sposobni. To so — v filmu — ljudje pomečkane postave, nosijo velikanske pleše in imajo »pekovske« noge. Pri vsem tem pa so surovine, ki se ne marajo nikoli sprehajati s »trajnimi kodri« po zeleni travici, ampak —. Zato pa se — v filmu — tudi nikdar ne oženijo s »trajnim kodranjem«. Zato pa se strojepiske iz njih — v filmu — samo norčujejo ...
Gospod generalni ravnatelj je pa že vse kaj drugega. Ta stoji visoko nad prokuristom. Vsi so vitki in imajo silno duhovite (reci: bedaste) obraze — v filmu, kajpada. Vsi imajo tudi krasne zobe in vsi so sami tenoristi.
Njihovo znanje ni posebno obsežno; če znajo telefonirati, je to že mnogo; pisma pa že ne znajo več narekovati. Včasih so tudi hudi, toda
kmalu se dajo pogovoriti in se s »trajnim kodranjem« kmalu tako sprijaznijo, da gresta oba kar naravnost iz pisarne pred oltar.«
Tako se godi na platnu. Ljudje pa te bedarije gledajo in poslušajo...
Švicarji v tujini
Število tujcev v Švici je pirav zinatoo, skoro 10 odstotkov vsega švicarskega prebivalstva, ki anaša tri in pol milijone oseb. Toda tudi Sievilo na tujem živečih Švicarjev je prav lepo: pri švicarskih konzulatih v inozemstvu je prijavljenih nad 350.000 švicarskih državljanov. Več koit dve tretjini na tujem bivajočih Švicarjev živi v evropskih državah (izven Švice), od teh dveh tretjin pa jiih je zopet polovica v Franciji. V Nemčiji živi 50.000 Švicarjev, na Angleškem 18.000, v Italiji 15.000, v Belgiji 5700, v Avstriji 4900, na Španskem pa jih je 3200. V Rusiji, v Romuniji in na Holandskem jih živa okoli 1000, v Albaniji pa žive samo 4 švicarskih državljani. V Amerika živi 83.000 Švicarjev, od teh 49.000 v Zedinjenih državah, 25.000 v Ar-gentiniji, 8000 v Kanadi in 4000 v Braziliji; v Afrikii ap je 7000 Švicarjev, večinoma v Ai-žiru in v Maroku.
Profesor dr. Anschiit*
Profesor dr. Ansohiitz je izumil krožni kompas, ki je danes vpeljan na vseh ladjah. Te dna j« umrl, star koonaj 59 let.
Brazilija se ne boji »rumene nevarnosti«
V	Zedinjenih državah delajo Japoncem velike ovire za priseljevanje, ker se boje »rmene opas-nosti«. Prav nič pa se Japoncev ne boji Brazilija, ki je dovolila, da se sme v Braziliji naseliti
12.000	Japoncev. Japonci pa se smejo naseljevati le po neobdelanih in neobljudenih krajinah, ki jih bodo morali obdelati. Olajšuje pa Japoncem priseljevanje okolnost, da z lahkoto prenašajo za Evropejce komaj znosno brazilijansko podnebje.
Boter 14.00® otrokom
Predsednik nemške republike Hindenburg je botroval doslej že 14.000 otrokom. Vsaka rodovina, ki se ji rodi sedmi otrok, ima pravico naprositi predsednika Hindenburga za botra. Kot krstno darilo dobi vsak otrok 20 mark; predsednik Hindenburg je torej izdal že 280.000 zlatih mark za krstna darila. Na drugi strani pa dokazuje ta številka, da je v Nemčiji Še vedno »nemodernih« rodbin, ki nočejo živeti brez otrok ali pa imeti samo enega ali dva otroka.
Za kratek ias
»Mene desna noga strašno boli, gospoa doktor!«
»To je starost, moj dragi, starosti«
»Kako? Starost? Saj je leva noga ravno tako stara kakor desna, pa me nič ne boli!«