SI, H8. V Mariboru, vlorek 20. III tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in veljii v Mariboru brez pošilja-nja na dom Rl v: > leto 8 g. k. „ pol hrta 4 — ,. četrt „ 1 „ 20 l*o pošti: sa vfte leto in tj. —k „ pol leta It „ — „ „ četrt „ 3 „ 60 „ Vrednistvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. 5t" 170. Oznanila: Za navadno triBtopno vrsto se plačuje : 0 i • ''■■ se tiska Ikrat, ■r> n ,, 2krat, 4 ,, ,, ,, Škrat, veee piBmenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za SO kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Vabilo na naročbo. Od Uta do leta množeč? se število naših naročnikov, pohvalno priznavanje enako mislečih, in strastno napadanje sovražnih časopisov nam je spodbvdljiv dokaz, da se „Slovenski Narod'* v prijateljskih kakor v nasprotniikih krogih od dne do dne bolj priznava, in vvaluje kot ({lasih* slovenskega naroda, kot'braniteljnjegovih pravic in neustrašlljivi delavec, za. boljšo prihodnost tlačenega in mnogo prezirancga naroda. Ako je tudi naše, narodno početje tirjalo množili, med nami nenavadnih žrtev, moremo denes oziraje se na triletno svoje težavno delovanje z notranjim zadosten jem oglasiti: „Slovenski Narod" stoji na trdnih nogah, njegov obstanek je zagotovljen. ( 'e tudi ne že prve dni prihodnjega leta bode gotovo tekom prvega četrtletja oblekel noro, okus-nejšo in primernejšo obleko. Negle.de na stroške bomo skrbeli, da bode list tudi v vredniškem o-ziru zadostoval tirjatvam, ki jih more slovenski narod dandencs staviti do političnega časopisa l>isanega v njegovem narečji. Vsi naši dosedanji sodelavci so nam tudi za prihodnje leto obljubili svojo pripomoćf naša neprestana skrb pa bode, da vedno reč delavnih moči privabimo v svoje okrožje in da tako list pomnožimo in dopopol-nimo ne le v zunanji obliki, ampak tudi, vzadr-žaji in raznovrstnosti. Ne od nas, ampak edino le od slovenskega občinstva, zlasti, od tistih, hi so do zdaj mlačni ali nezaupni gledali na naše, pošteno in nesebično narodno delovanje, bodo odvisno, ali bode mogel „Slov. Narod" v prihodnje večkrat nego trikrat na teden izhajati, in podpisani bodo z veseljem pozdravili dan. ko jim bode mogoče izdajati dnevnik, kakoršne.ga v de-nasnjih prevažnih časih potrebuje vsak narod, ki si hote svoj obstanek zagotoviti in z drugimi narodi napredovati. Za zdaj bode „Slov. Narod" po starem programu in ob dosedanjih dnevih izhajal i it velja v Mariboru, brez pošiljanja na dom. za vse leto H gld. — kr. pol leta 4 „ — 11 „ četrt leta 2 „ 20 „ Po pošti: za vse leto 10 gld. — kr, „ pol leta 6 ,, - >. „ četrt leta 2 „ 60 „ Naročnina naj se izvoli pošiljati po poštnih nakaznicah, dolžni naročnik i so lepo prošenj naj svojo naročnino brž ko brž dopošljcjo. Obrtno in kupčijsko občinstvo pri tej priliki opominjamo na nas inseratni oddelek. Naznanila priobčena v „Slov. Narodu" se najhitreje raz-vedajo po vsem Kranjskem, dolenjem Stirskcm in Koroškem, V Primorji, na Goriškem, v Istri, na\ zapustilo globok sleti. Kakor je probudilo mogočno spo Hrvatskem in tudi pO drugih krajih. Naznanila računima po nizki, ceni, v tujih jezikih pisana brezplačno prestavljamo. Lastniki in vredništvo. i IU'11 j«> «1 UgOMloVUllOV. .Preteklo je že vet' kakor dvajset l«*t od onega znamenitega dneva, ko so so prvikrat, kar nas zgodo' vina imenuje, sešli razdeleni udje vellcega slovanskega plemena v majki Pragi, da bi se kot bratje spoznali ter se posvetovali vkupno o svojih zadevali. Krasen in vzvišen je bil v resnici namen '/.bora slovanskega v y.!«ie i Pragi; is peljati in izvršiti določno /. e d i n e n j 6 Slovanov, živečih pod habsburškin gospodarstvom, pridobiti vsem n n rodnostim slovanskim v Avstriji Da trdnej podlagi enakosti narodoi ono pravice, kt^ro so vsakemu narodu, ravno ker je narod, neovrgtjivo done no naravi samej. Sloje tedaj za to, da bi se z vzajemnim delovanjem, z vzajemne pomočjo avstrijsko Slovanatvo povzdignilo do i«te važnosti, ktera mu po duševne; sili in po številu drugim avstrijskim narodom nasproti po vsej pravici pristaja. Pa vetrovi nasprotni niso dopustili, da bi bil ta prvi slov unski zbor dočakal s\oj naravni konec. Surovu sila absolutizma je položila svoje železno roke ua vzhitjeno Prago in mod tein, ko so VVindischgriitz • ovi topničarji opravljali svojo dolžno tlako, je na vsak način težavno bilo dalje se truditi o svobodi in bratinstVU narodov. Vendar so razhajajoči zastopniki slovanskih plemen iz Prago niso ločili Z breznadno misijo, ampak nesli so aeboj i/, bregov Vltave trdno vero V prsih, da ni voličunska misel tega shoda uničena, da njegov veliki in blagodejni namen še ni zanemarjen in zasut, ampak le nekoliko odtnaknen, nekoliko oddaljen do prilične dobe, Minula je dvajsetletna doba čudnega poskuiavauja in težkih skušenj za slovanske narode v Avstriji. Nomški absolutizem in nemška lažiustavnost sta se vrstila v gospodovanji nad Slovani ter jim ovirala z vedno sil nejšo silo vsak samostalon razvoj. Skoro colih teh dvajset let so so bojevala slovanska plemena v Avstriji vsako samo za so , z različnim vspehom. Ko se je pa po vojski I. 18GG v nvstrijskej vladi rodila ona velika prememba, da so nemški hegemoni dovolili Magjarom njih tirjatve s to pogodbo, da oni obdt/e gospodovanjo nad Slovani na izhodu, oni, Nemci, pa v zapadni polovici avstrijsko države - ko si se pričeli deliti nadvlu-daiije nad nami tu Nemci, tam Mag jari in ko je bil državni namen Avstrije : pritisniti Slovane ob zid -— znanje vkupnih interesov, tako jo tudi oživilo v prsih vseh slovanskih plemen tlečo čustvo splošnega pobratimstva, povzdignilo je v mislih slovanskih moč in gorečnost do Vzajemnega približovanja in pomaganja samemu sebi. Od tega časa si ideja vzajemnosti slovansko mogočno širi eesto do slovanskih src, in se vedno globoje pogreza v naše ljudstvo. Pa zopet so se pomenili hegemoni cis- in trans-litanski; zopet smo čuli pred nedavnimi dnevi iz tabora te druščine, ktera jo nabrala iz pruskih zmag nekoliko poguma in posilstva, izražene glase ošabnosti in lakomnosti do gospodovauja ; zopot se je v dunajskem parlamentu proglasilo, da „Nemei morajo gospodariti", zopet se je pravičnim tirjatvam Slovanov nasproti kro-botala surovost. Pa avstrijski Slovani niso ostali odgovora dolžni. Kakor so so v Pragi poslanci češkega naroda ibrali, da bi znamenitoj manifestacijo izrazili čutje in nišljenje našega naroda o vprašanji avstrijskem in slovarskem — kakor so v novic slavno protestirali proti večnemu uu-1 vladanju enega naroda nad ostalimi ter ročno opomnili vsem, kterim to treba vedeti, da celi češki narod pozna svojo sorodnost z najŠtevilnojim narodom v Evropi, da jo globoko v prsi vtisneua misel slovanske vzajemnosti — kakor se je tedaj na severu oglnsil naš narod /:\ pravo, svobodo in bratinstvo med Slovani, tako se je n a jugu dovršil važen čin in odličen napredek za slovansko reč .... Sešli so se pred malo časa odlični narodnjaki vseh jugoslovanskih plemen v habsburškoj državi najprej v Sisku, potem v Ljubljani, da bi v očigled važnim dogodjajera evropskim, ki utegnejo v svojih nasledkih biti grozim in sila avstrijskim Slovanom, storili obljubo v duševnoj in gmotnej b r a m b i delati na narodno in p o 1 i t i č njo zedinenje vseh Jugoslovanov. — Obljubili so si pri vsej svojoj domoljubnoj ljubezni, poganjati so za to, da se zemlje jugoslovanske združijo v posebno d r ž a v o p r a v n o skupino, ktera bi bila samostalna celota v državi habsburškoj. Glejte tako odgovarjajo slovanski nnrodi vašim uničljivim namenom. Pod rokami, s kterimi jih gnjetete, so kristalizuje ta „niatorijal" s prirojeno močjo, ne preneha, no oslabi ta ljudska moč, čem bolj hočete centralizirati, tem bolj so od sredo oddaljujejo te dozdevno vaše žrtve in se združujejo v federalistično skupino. Zedinenje južnih Slovanov bi bilo nonavadne važnosti in neskončne sreče za ta plemoniti, junaški in duševno obdarjeni ljud. Če je že od nekdaj razkosu-nost in nesloga nesreča vaoh Slovanov, trpe vendar tedaj so se avstrijski Slovani v drugo sešli, da bi ho | naši bratje Jugoslovanjo pod to osodo najkrutejše. Ni vzajemno dogovorili in okrepili za prihodnje boje . . ..so posrečilo Jugoslovanom, da so si tako bližni, usta-pri vsem tem pa jo bila velika razlika pri tem drugem! noviti si eno državno ali narodno celoto. Cela vrsta shodu v primeri s prvim. Niso se sešli 1. lrtG7 lo av- j nesrečnih dogodkov je razdrobila Jugoslovane na več stiijski Slovenje, ampak razve Poljakov vsa slovanska j državnih društev, ki so različna po šogah in običajih, plemena, a to no \ okrožji črno-žoltib mej, ampak na J da, se celo neprijateljski napadajo. In razdrobljeni so ruskih tleh v „mntičci" Moskvi, služili na korist tujcem, nekaj evropskim, nekaj azi- S tem shodom jo bil svetu dan dokaz, da so sojatskini; k temu jo šo prišlo razdvojenjo cerkveno in porazumoli konečno Slovani sploh, a Slovani v Avstriji tako nastala mod Jugoslovani različnost vere, pisma in šo posebno; da seme slovanskega shoda 1. 1848 ni ni-'sploh njih duševnega razvoja, tako da imajo Jugoslo-kakor padlo na skalo, marveč na rodovitno dobro zemljo, vani dandeies dva pismena jezika, namreč slovenskega v kteioj bo je izcimilo in zrastlo v nekoliko letih, in srbsko-hrvatskega, in pri srbsko-hrvatskem jeziku še da je krasota videti. Kakor v našem narodu, tako je dvoje pismouk, namreč cirilico in latinico, tudi pri drugih avstrijskih Slovanih potovanje na Rusko Je tedaj velika naloga in treba jo nenavadno do- P1E moljubno gorečnosti nasproti vsem tem prikaskom pro-vosti zedinenje. Vendar to ni nemogoča nalog.,, t o ne bo tlelo S/sjttovo, in to zbog tega, kei vso ta raznost, narečja, 4era In pisemstvo niso toliki, da bi ustavili tok srca, ker vso te formo niso take. da bi urejeno j važnost ustavile, da bi ustavile kri v žilah tega ljudstva, ktero je ir. ostane na veko slovansko. Kjer se srce s srcem, a duh z duhom strinja, tam je v kratkem tudi volja složna in dolo vzajemno- Zedinenje južnih Slovanov se bo prej ali pozneje uresničilo, ker k temu jih napeljuje potem potreba življenja, to je proces popolnoma priro.on. Mi pozdravljamo iz vsega srca ta prvi korak dn tega vzvišenega cilja, a želimo našim jugoslovanskim bratom, da bi si skoro podali junaške desnice, sklicuje v radostno „kolo' vse svoje brat o na blaženem jugu. Naprej ! ^Nar. lisljO p o k t e r i b sejo izdelavala osnova srenj-s k e postave za Stirsko.J (Dalje.) I. Krajna srenja. Ako so omonjene misli resnično, vodijo nas do drugega vprašanja, kako naj so delo razdeli med krajno iu okrajno srenjo. Ako se ođgovorjaje na to vprašsnje ozira na zgodovinsko razvijanje srenj, potem pa na mejo, ktero v nekoliko potegujejo Bkupne koristi, ue liko pa moči krajne srenje, potem se mora vsakoko priznati, da je 1. naloga krajne srenje, ka nektere srenjske zn-vode ona napravlja, vzdržuje in po njih namenu oskrbuje. Srenjske zavode moramo imenovati vse ona skupne naredbe in naprave, ki imajo ali po postavi ali po sklepu, ki ga je srenja po obstoječih postavah sklenila, namen služiti kncemu vsem udom krajne srenje skupnemu cilju, in za ktoro se plačuje iz srenjske blagajnice (kaso). Po zgodovinskem razvijanji srenjskega živi j« i na Stirskem semkaj zlasti spada: napravljanje in vzdržavanjo ceRt, potov, mostov in brvi v sronjskem okrožji, kar jih je treba, da se združujejo srenjska zemljišča med seboj ali s zemljišči tujih srenj, oziroma potlakovanje, razsvetljevanje, čisčonje; iz srenjske blagajnice plačani zavodi in naprave za preskrhljovanjo ubogih in za dobrodejne namene, v kolikor so omejene samo na srenjsko okrožje; zavodi za personalni in realni kredit, hran In ce in posojilnice (založne) naprav« in navedbe za povzdigo in po peševanje ku eiij-ivH m živinoreje, zlasti na Stirskem navadni srsnjski biki; napravi- in pripravo za vojaškoumeičevanje, za aub in predprego. Kakor so se tu naštete naprav*: m zavodi zgodo-rinsko razvili iz skupnih koristi in potreb državljanov gotovega okrožja in razvili za te državljane, bržkone Že obstajajo v nekterih krajih tudi druge naprave in zavodi ali pa bodo nastali še v prihodnje, kader bo prodrlo spoznanje, ka jih je treba; zatorej se postava m sme na to omejati, da bi obstoječe taksativno na-Itovala kot srenjske zadeve, ampak mora le sploino določevati, d:\ na; bode postavi ali pa sklepom krajne ki so se udomačile na tukajšnji o k. licealni knjižnici, ia je slabo gospodarjenje najbolj tukajšnjim nemčurskim učiteljem a ln Heinrich pripisoval, izpustivši knjižniiura dr. GrOttfrieds Moujs, ki je edini vsemu kriv. Jaz so in v zadevah ljubljansko knjižnice prav dobro izveden, naj tedai pripomorem razsvetliti avstrijske uradne od-nošaje. Najprej mi treba povedati, kako jo postal dr. Mouys knjižničar, ker bi to ruarsikteremu čitatelju utegnilo biti noznano. Onu-nejui gospodin jo doma v za-renskej Prusiji in je doktor modroslovja imenovan v Nemčiji, kjer so doktorati dober kup, kakor v jeseni gobe. Minister Bach, ki je špogil še dan danes uporabljeno načelo na vseh avstrijskih vseučiliščih le tujce nameščati, ga je poklical na stolico v Krakovo, kjer se stenje prepuščeno, ktore naprave naj veljajo kot srenj-ljo pa popolnoma nesposobnega skazal. Naravno bi bilo, da bi bil mož „vandral" nazaj v Nemčijo, pa v Avstriji dolu tako človećo še vsigd.ir kruha, zlasti če ima odlične pokrovitelje, tn res pod Ijubeznjivim krilom tadašnjega ministra denarstva, Plenera, je bil dr. Mouys v zadnjih urah Šmerlingeve dobe julijah I8G5 imenovan za knjižničara v Ljubljani, a ko ravno natečaj ni bil razpisan. Iiajnesin /a slovensko slovstvo zaslužnega M. Kastelea paso deli » pokoj, kar jo staremu, pa natančnemu možu mnogo britkost prizadelo. Od 1. 1865 tedaj— le izvzemii kratek čas, ko je bil dr. Mouys v sploinej, bolnici in ga ie zdravil dr. Keesbacher (je namreč znorel in ima še dandep.es nektera kolesca preveč v glavi) — tedaj dolgih 5 let vlada g. MOttVS po lastnej volji v ljubljanski knjižnici, Da se slovenskega ne uči, je razumno. Peča so baje z nekim strašno učenim (? ?) kaldajsko-hebrejskim delom, ki bi obsegalo več tisoč strani, dasiravno v javnost niti pikice ni pokazal. Za to delo potrebuje gospod doktor pripomočnih knjig; kaj bi bilo tedaj naravneje, kakor da si jih k lili uje i z dot a c i j e, to jo 1000 g 1 d., ki bo knjižnici namenjeni. Ako se pregledajo kazala zadnjih let, najde se vso polno kaldajskih, hebrojskih in orijeutalskih slov ;'jev in pa v Nemčiji na svitlo prišlih knjig. Učeča se mladež se v Ljubljani ne bb pečala z orientalskimi študijami, tudi med profesorji ni nobenega sicer nepotrebnega orijentalan, tedaj porabi Mmrys večino dotacij- le na svojo potrebo. Ali je presluvnu deželna vlada s tem zadovoljna ali ne, tega ne vem, dasiravno vsako leto pošljo komisijo, ktera ker ni strokovnjaka med njo, svojo nalogo s tem zvrši, da sobo p re še ta i u ogleda. Kranjski učni zavod menda ui za to, da se dr. Mouysu za njegove orijentalske igrače plačuje 1200 gld. na leto in da mu je šo dotacija na razpolaganje. Sicer je pa knjižnica v najslabšem stanji. Mouys novega ničesar no vpeljo, knjige so še vedno razstavljeno po starem kopitu; novejšo sestavo, kakorsna je v druzib knjižnicah, menda ne pozna. Slednjič jo ..ke naprave iu s kterimi naj se kot s takimi postopa. 2. Ak' BO prizna, da je osnovanje in opravljanje ravno imenovanih in enakih zavodov navadno zadeva krajne srenje in da so one samostalne v njih oskrbovanji . potem se mora gotovo tudi priznati, da jo tudi zadeva samostojno srenje to, kako dobiti za nje potrebne deurje, s kratka upravljanje s premoŽenjem m sicer v toliko, kakor daleč omenjene naprave segajo in kolikor tirjajo. — Od tod iz.vira, da po tem, ali 6egajo skupne koristi v dalje ali ožje kraje, tudi krajne srenje na Stirskem, in to ne le po deželi, ampak skoraj vse kažejo toliko raznovrstnost v zadevah svojega premoŽenja, Le redkokje je na Stirskem razen dohodkov iz priklad na davek kaj srenjskega premoŽenja, ktero bi bilo uedvomljivo lastnina vse krajne srenje v sedanjem pomenu besede. Večidel nahajamo srenjsko premoženje, ktero sme lo nekoliko srenjčanov za-se vživati in upo-tre bij a ti, Semkaj spada pred vsem premoženje srenj-skih zavodov, ki je za gotove namene, večidel za gotove vrste srenjčanov odločeno, nadalje tako imenovano meščansko, konkretalno, faktorijsko in kamorsko premoženje v mestih in trgih, do klerega imajo meščani omejenega kraja, ali hišni posestniki, in tie vselej vsi kaj pravico, iu ktero sem ter tje oskrbujejo oeio po nalašč za to voljenih organih in korporaeijah, iu ktero jo --kakor so da Zgodovinsko dokazati — nastalo po javnih ali privatnopravnih pridobitnih naslovih (erwerbstttel) in ktero jo počasi postal*) premoženje le nekterih posameznih S tem, da so so deležniki v korp<>racip> sprejo mali ali da so se drugi iz nje izključevali. \ halje prih.) i) o p i s i. Iz Ljubljane 17. dec. [Izv. dop.J Vaš en,mi list j< v zadnjej številki po »Novicah" omenil napačnosti, 81 T/ T .JuJbl jaiio. Čestok rat sem stojo na ljubljanskem gradu ži nim okom srkal krasoto naše slovenske zemlje in skoro vsigdar gojil v Rrcu vročo željo: da bi me za kratek hip objel prijazen sen ter da hi, ko BO prebudim, pred menoj razprostrta ležala dežela, kakoršna j*1 bila pred toliko in toliko stoletji. In ko hi me prijel drugi prijazni sen, da hi moni probujeneniu bilo dano videti podobo naše dežele skozi stoletja v prihodnost. Vedel bi potem vsaj, je li Jazon pripel svojo lado v I idmatn ali v Krakovom, znano hi mi bilo, ali so se avtohtoni pre-bivalci za Jnzona pozdravljali z „gttten morgen", je li Ljubljana stala na deiiašnjcm mestu, ali varujejo njone podzemeljske ostanke naši vrli Iž:mci ali inače, in utegnil bi razkriti marsiktero tajnost naše od nas ia< mih nepoznane zgodovine. In kak prizor hi mi dal pogled v prihodnja stoletja! Jasno bi mi bilo, kaka osoda čaka naš ubogi, kakor Absirtovo truplo razkosani narod, kako ho napredovala ideja narodnosti, omika m občno blagostanje, kake korake bo še storil človeški duh. prodno izve, ka je prazen —- nič. Pripovedoval bi celo lehko, kako so ho -- ako se to sploh zgodi -govorilo čez nekoliko lel o žalostnoj slavi našega Drž- mana in njegovih privržencev. Bržkone bi imel v tej zadevi nalogo priobčevati smešno historijo, ki bi imela za refren znano primorsko pesem „Popihnul jo lihi vet ar." — Pa še tako živa Brina želja so ne izpolni iu še iko razjarjen« domišljija te lo za malo časa omami, vedno pa ostane pred tnhoj osorna resnica, ubožua se-dajnost, polna neprilik in kontrastov. To sem skusil tudi jaz, ki sem čez dobrih deset let. se zopet bližal bele) Ljubljani, lepej hčerki, še lepše pa še ne oživelo majke Slovenije. Nekdaj, nji-ga dni, ko sem bil še sin dosedaj no-i/najdenib slovenskih modric, so me obhajali vse drugi občutki, če sem vračajo se v Ljubljano od daleč za gh dal ljubljanski grad na njem pa topolovi drevored, podoben angleški bradi ii 1« oottelet, in zlate vrhunce cerkva, zvonil OV in Stolpov, Takrat sun bil ŠO poln neslanih uzorov in neizpolnene nade, sedaj pa, ko sem >.e nekoliko sveta prekoračil, me je spremljala le flegma tična radovednost, v nnše središče. In res, za flegmo sem našel neizmernega polja, za radovednost pa skoro čisto nič. Gori po dob nskej cesti ostalo jo vso pri starem razno mosta čez. cesarski graben, ki pa za me nima posebnoga pomena, ker bi bil po nekdanjem lepem mestu tudi v mesto prišel. Dalje se do zvonarja tud mć ni premenilo. Zvonar Samnssa pa si stavi jako lopo poslopje, kaj hi tudi ne, saj mu Slovenci vsako leto, dasi tudi je nemČur, rlndč toliko tisoč zn zvonove zaslužka. Okraj »v. Florjana in stari trg slovita že od nekdaj zaradi lepih deklet iu rajni Simon Jenko žo je v neki, bolj erotični, še ne tiskanoj pesmi pel, ka na starem trgu „ krilat i bog po blatu žabo strelja." Blata navadnega na starem trgu ravno ni, druzega pa še mnogo, sicer pa so tam razloženi klobuki, za njimi lopo gospico itd. (*Joz stari trg se pride „pnd trančo", kar bi ne bilo nič posebno zanimivega. Zanimivo jo k večemu to, da so tu na kupu štirjo slovenski trgovci, ki nimajo ne enega slovenskega časnika. Dft slovenskih lirm tudi nimajo, se Batno razumeva, kdo bi tudi take reči zahteval? ln vendar jim daje gospod Uinek s svojim čednim slovenskim napisom in svojimi gajžclniki (koprivovci) jako spodbudljiv izgled Po celem velikem trgu no najdeš odločnih slovenskih napisov, lo tu pa tam so v kakem kotu prav pohlevno stiska kaki č ali š Ko bi po Ljubljani, kakor nekdaj za Faraona v Egiptu, hodi! smrtni angelj, težak bi mu bil posel, ker bi moral vso prek pokositi. Sicer pa jo veliki trg nespremenjen, lo tu pa tam vidiš mesto stare firmo, kterej Merkurij ui hotel biti za botra, ime novega štacunarja, večkrat colo odličnega ncinćorja, ki pa vendar rnzpostavlja za re- pruski knjižničar tako prusko umazan, da so knjigo t večletnim prahom pokrito: je li to sad kaldajskih studij ali nemarnosti sploh ? Skrajni čas l>i bil, da hi se učeni profesor vrnil v Borolin. Mi Slovenci ga itak nismo vredni in njegovi rojaki ga sedaj že težko pogrešajo. Zlasti pa naj bi se g. Mouys žo zbog tega oprti), ker smo po njegovem mnenji Slovenci in Avstrijci Sploh vsi brez razločka „idioti", kar se pa da prav naravno razlagati, ker kdor ima zlatenco. vse rumeno vidi. V Berolinu bo imel pri-ličneji prostor hvalisati „VVilhelm den Adler" in Bis-marka, kar se za c. k. uradnika v Ljubljani nikakor ne spodobi. — Is Ribnice 15. dec. [Izv. dop.J Dopisnik iz kočevskega okraja v 145 št. „Slov. Noroda" ne pričakuje knj posebno VSpeŠnega delovanja od okrajnega šolskega odbora, zlasti, ker sedita v njem nevedneža mesar Podboj in zdravnik Trajc in srčno obžaluje to nesrečno volitev dež. odbora. . januarja prihodnjega leta, ko bo sobice z:i Plešivico v „bož" gnad'" vtonilo. Življenje našega sabora je tedaj samo še na nekoliko sej odmerjeno. Mlinski kamen nam bo padel iz srca, kader bo zbor zapisnik svojo zadnje soje „stante sessiono" potrdil. Nehote budemo zdilmili: hvala bogu in sv. Florjanu, ki naše državno pravo požara hranita ! — Ta naš sabor je črni madež v naši zgodovini. On je to, kar je rnzvajcu sin milijonarja, ki v malem času vse očetovo premoženje lahko-mišljono znpravi, kterega jo bil oče krajcar po krajcarji v trdem delu pridobil. Vse narodne svetinje, do stavke proračuna in posamezne paragrafe municipalne postave so preglasovali naši zastopniki še vse bolj naglo, nego so moja ranjka mati jagode na paternoštru odmolievali. Na vsako in slednje predsednikovo vprašanje: je-li sabor z .redakcijo" zadovoljen? odmevalo se je stereotipe in dolgočasno: „primamo! primamo I" — Naše stare županijo niso nobonega hranitelja našle, is česa se lahko sodi, kakšne kapaciteto : historične in luridično v saboru sode. S sankcijo novega municipalnoga zakona so imšo starodavno županije za vekomaj pokopane. Namesto njih dobimo po prilici neko zme-šanico čislajtanskih nekdanjih Kreisumtorov in sedanjih bezirksvertretungov. Jaz rečem „po prilici", kajti delo našega sabora je šo veliko slabeje. Po razrušenji ustrojstva starih županij smo baje „moderni" postali.— Res jo, naše staro županije niso bile glede svoje gornjo zgrade za sedajnost, njih t o m e 1 j je pa še denSS skoz in skoz zdrav, in na tem temelji bi se bila mogla zopet nova zgrada vzdigniti, za kar ni nič druzega manjkalo nego voljo in sposobnosti. Nnš sabor je pa tudi ta temelj razdjal, tako da ni kamen na kamenu več ostal. Će bi se bilo našim starim županijam malo fevdalizma in aristokratizma od vzelo, na mesto tega pa nekaj več demokratizma pridodalo, ali prav za prav povrnilo, bi se bile pretvorile t prav dobre in pOfabljive administrativne aparate. Županijske uradnike, kteri so se v starih županijah vsako tretje leto v tako imenovanih županijskih „rcštalacijah" po župa-nijskem občinstvu per acelamationem volili, imenujeta v prihodnjo poleg novega zakona ban in veliki župan : ban višje, veliki župan nižjo uradnike. Po tem takem so je banov vpljiv po novi Županijski postavi zelo raz- Včeraj je bil in rezerviste kontrolni zbor ne motim sin stotnik zbrane kterih jo naš sabor le seči mogel, je Inhkomišljeno ZS-j širil. — Iz tega pa, da se je vse to ravno zdaj pred pravil, in kaj je on imel za to V — Dijete, judežove volitvami za novi sabor zgodilo, lahko slepec sprevidi, srebemike I — Kar se jegovega delovanja tiče, bil jelkam pes taco moli. Kakor se čuje, ima vlada znatna enak tistim vetrovom, ki so bili po stari basni tam materijalna sredstva v zalihi, s kterimi bo za svoje nekje v tnali Aziji v neki podzemeljski jami zaprti. Kader jim je Jupiter vrata odklenil ter jih i/ zapora spustil, razdivjali so kakor besi po celem svetu. „Porta ruunt pravi Ovid — et terras turbine pertlant". Enaka je z našimi „soi-disant" narodnimi zastopniki ; kader jim Rauch-Jupiter sabornico odklene, kar v naskoku vso zakonske osnove prepihajo. V ravnokar končanem zaBedauji so pretresli, ne na situ, nli na rešetu, ampak na redoseji, toliko in tako važnih stvari, da bi bil za-nje angleški ali amerikanski parlament potreboval celo leto. O lovskem zakonu, in o preustrojenji deželnega graditeljstvu, deželne blaganje iu deželnega računarstva no rečemo no ene besede, dasiravno tudi te zadeve niso brez znamenitosti, in hi tudi bile teme-ljitojega razglabanja zahtevale. V mislih imamo tukaj posebno proračune za leto 1871. iu pa velevažni zakon o uredjenji municipij, občin in Županiji Posamezne za kandidate kortešovnla. Vse na to kaže, da bo hud boj, hujši kakor je bil kdaj poprej. Narodna stranka se bo borila z moraličnimi sredstvi, za ktera je denes narod bolj pripravljen, nego je bil pred tremi leti, ko so bili gl ;ovi za guljaš naprodoj. Sicer pa v volitvenem boji ne bodo tolikanj vladina in opozicij o-n a I n a stranka si nasproti stali, ker denašnja vlada nima nobene stranke več, pač pa unionistična in narodna opozicija. Unijosti denes ne stoje več na strani vbide kakor leta 18(57., ampak v opoziciji proti vladi. Starčevičjanci utegnejo so šo najbolj za vladine kandidate potegovati, ker vide, da svojih lastnih kan lidatov nikjer proturali no bodo. Govori se tudi o kompromisu med narodno in unijonistično opozicijo. To je pametna misel, *) kajti po takem kompromisu bi bila vlada celo na cedilo postavljena in izolirana. Glede* jugoslovanskega shoda v Ljubljani sa nam je tukaj nekako čudno zdelo, zakaj so mlada slovenska klamo trakove S slovenskimi barvami, cxcmpli gratia gosp. V. W080hnagg. Le sredina trga so ni spremenila, tu imajo našo vrlo Krakovčanko in Trnovke razpostavljeno vsakovrstno zolenjad, vmes pa tudi neželene predmete. Ko sem ravno začel prem isijavati značaje teh mamk in Bamk, sagledam Dežmana. Bil mi jo „bornim oinon", kajti kakor v Meki Malmmedovn „knnba", tako pomenljiv za Ljubljano je pesnik „prokletih grabelj" in „Janko-ta cigana". Ad vooem „Janko cigan* mi pride na misel, ka se neka rima blezo t.iko-lo glasi : „Oigan pa si je črno svojo brke vihal, — in strast neznano je v gosle dihal.« Vprašam, če si jo cigan brke vihal — razumno, da z roko - - s čim pa je godel, kajti z eno roko jo moral vsaj gosto držati? Da hi bil imel tri roke, tega nam ženi jalni pevec ni povedal in „ dihal" je menda vendar le tropuB poeticus. Za prihodnje glo-satorje hi bilo važno, ka bi jim gospod Dežman razkril to tajnost, dokler je še živ. da bi si ne ubijali glav nepotrebno. In to hi bilo treba kmalu, kajti mož ima lase sive, kakor jo siva ljubljanska megla in tako javno priča, kako grozno prav je imel orjak, ki jo rekel: „grau ist alle theorie." — Poseben kinč velikemu trgu jo stari častitljivi rotovž". Zatemnelega novšečnega lica gleda na novi rod, ki dandeues lazi in mrgoli krog njega, kakor bi si mislil: možje, ki so me nekdaj stavili, bili so krep- keji, vi denes vsi vkup ne spravite tacega junaka na »tranka njega udeležila ni. Ali so nad tem mladi Sto- nogo, kakor sem jaz. Jaz sem se sicer malo postaral, a moj značaj je vedno enako trden, nopremenljiv, ne-pristransk. Kdo bi pa resnemu rotovžu tudi vzel za zlo, ka nima veselega lica, saj nima v/roka čemu, saj tudi ura na njegovem mogočnem hrbtu Vedno stoji in kaže, da no gre vse prav. So postopajo po in okolo rotovža soli pravice vulgo policaji z ruibčimi in znru-delimi nosovi, še drži o sejmskih dnevih lesena roka ravno tako lesen meč, šo se predaja in tehta v rotovž-kej lopi predivo iu maslo za dober denar, Še ^o kupujejo konji in enake reči pri javnej dražbi med melanholičnim glasom starega bobna pa nekdanji duh meščanski, ki je za llraderki-a vladal v teh prostorih, je zginil, brezozirna meščanska krepost, je zakrila svoj mili obraz in njeno mesto zaseda politična zavist, in strast — zastop mesta jo v rokah tujcev, Cela Ljubljana ni našla v svojem osrčji moža, ki l>i bil Bposoben jej županiti, ampak iz daljnih Tirolov je moral priro-mati mož, ki vlada belo Ljubljano in poleg tega služi Temidi. Ustava, še enkrat iznojdona „revalenta arabica", nazovi — liberalizem, politično figovo pero za naše nasprotnike in puhle fraze, izvrstno lurglp1 za vse slabe govomiko se tu šopirijo na sramoto središča Slovenije. In kdo jo tega kriv? — Kdor se nekrivega čuti. naj kamenja vendar ne pobira —. (Duljo prih. venci sami krivi, ali je pa to kovarnost starih, tega mi tukaj razsoditi ne moremo. Eno kak drugo je žalostno znamenje slovenskoga strankarstva. V odločilnih trenotkih je treba, da smo vsi enega duha.**) Politični razgled. Delegacije so šle na praznike. Proračunski odbor oislajtanske delegacije jo poprej z majhne večino znižal dispozieiionsfond , vendar se je bati, da vsa delegacija dovolili vso svoto, ki jo JBeust tirja za novinarsko korupcijo. Cesar iu Boust sta se vrnila iz Magjarijc na Dunaj. M i u i s t o r k a kriza bode preživela novo leto. Boust jo baje dobil novega vpljiva in Potočki je neki čisto zadovoljen z Beustovim odgovorom na češko spomenico. Ali so zadoljni narodi ? Kaj po tem nekteri gospodje vprašajo ! *) Se nnm ne zdi verjetno in bi kazalo veliko slabost — da več no rečemo — narodnu stranke, ki zdaj stoji pod zastavo jugoslovanskega programa, a no sme iz. oportuniteto spodkopati si lastnik tal. Vredn. **) Tej opravičeni radovednosti bomo uitrcgli pri prdiki privatnu. Za javnost to razpravljanje ni — nočemo ravuo /daj pohujianja dajati. Sicer pa mislimo, da smejo t ljubljanskim programom vse stranko zadovoljne biti in da labko pozabijo na malosti. Vredn. Vlada nameiava \ Građen sai ti telil vinarsko in tiskarsko delavnost. V kratkem hode žarela delati s petimi brzotisnimi mašinami. Deputacija nemškega driavnega zbora eprišlfl v Versailles kralju ponujat nemško krone. Mož menda uc bo dosti obotavljal. Nemška svoboda se začenja lopo razvijati. V Lipsiku so Zarad veleizdaje zaprli potlaaca Bebel na in Liebkncchtn, ki sta v severno-nemškem državnem zboru očitne oponirala proti pruski vladi in izri svoje simpatije za nesrečni francoski narod. Če to ni najhujša siln. potom ne vemo več ločiti sile ud svobode. Bi S mar k je razposlal okrožnico, v kteri pravi, da se pruske* vojskovodetvo v svojih vojaških op rac nh ne bode nič več oziralo na neutralnost luksemburšk . in da bode Pru-nja svojo tirjatve proti Luk-; mhnrga ob svojem času oglasila in izvršila, če/ rio Prusija škodo trpi, ker Luksemburg ni spoštoval iti vzdrževal neutralnosti. Angleži so na to okrožnico že odgovorili trde. da luksemburške vedenje ne more Prusije opreš čati ničnih dolžnosti. Tudi Bcust se je že oglasil in rekel — ne vemo v kolikič že — da upa, ka se bode vse 7. lepa razvozlalo. Originalen i'1 naš IV ust, to se mu mora priznati. Da tudi v Nemčiji vse tako gladko ne teče, kol) >r se sploh misli , da so celo zastopniki naroda n. pr. " bavnrskim kraljem, ki je pruskemu kralju privoščil krono nemškega cesarja, popolnoma navskriž, kaže vest, da namerava večina bavarske zbornice, niti krajcarja denarja za vojsko dalje privoliti — in bavarske vojake i z Francoske poklicati do m u. Da tedaj tudi ni veliko upanja, da bi se pruske pogodbo sprejele, je razvidno. Na bojišči postaja nemški položaj od dne do dne bolj kritičen. Angležkemu J istu se piše. da i n. pr. bavarska armada vsa demoralizirana. Pruski kralj je izdal na nemško armado okiic, v kteivin armadi naznanja, da JO čaka težavna zimska vojska sredi med prebivalstvom polnim strasti in pripravljenim nn-j praviti ljudsko vojsko. Kralj toži, da se je vojska oso-j depolno v zlo zasukala, da jo težko več ločiti, kje meja med vojakom in tolovajem, i/ Versailles se piš.e od nemško strani) „Mogoče jo, da bode konec februarja, prodno se uda, Pariz Videti je, da se vojske yaztegUje V daljino in da se je začela nesrečno sukati. Dokler ne pridejo iz Nemčije nove trupe (120.000), se bodo Nemci samo lovili in armada.i zapovelja že opominjajo k potrpljenju in vztrajnosti". Prusi zadnje 6a al nimajo zaznamovati imenovanja vrednih napredkov, j Francoski general Chanzv marširi proti Vend&mo in j nikjer ga Nemci ne nadlegujejo, on poroča, da Nemci j ob obalth Loare nikakor niso tako močni i;: nevarni,! JU kakor se to tu in tam domneva. Vsled pomote ,i<'('.| francoski general spraznil Tours, kteri j" bilo vladal [£ preselivša se v Bordeaux že poprej zapustila. Fran-I coska vlada je bila le zaukazala. naj se fr. general, ko bi so Prusi Toursu bližali, tako v ><}• . da s" na Tours ne boiie streljalo. Razne stvari. * (Uradno.) Njegovo Veličastvo je z najvišim sklepom 4. dec. t. 1. imenovalo prof« orja *i:e drž gimnazij" v Ljubljani g, ,1 a n e z a Šolarja zn uda c. kr. deželnega šolskega svetovalstvn kranjskega za dobo postavno določenega poslovanja. Slovenci smemo s tem imenovanjem zadovoljni biti in mi dostavljamo tu le šo željo, da bi se pri prihodnjih kandidaturah zn deželni zbor kranjski naši narodni volilni odbori ozirali tudi na učiteljski Rtan, ki bi moral imeti svojega zastopnika strokovnjaka v deželnem zboru, kjer se toliko sklepa o šolskih zadevah. — Pravosodnji minisl r je imenoval avskultanta Alojzija Jon čiča zn okrajne BOdnije pristava v Ribnici. G. Jenšič je baje slovenskega jezika v pismu in govoru popolnem zmožen. * (Vabilo) k občnemu zboru ki na napravi idrijska čitalnica dne 22 4. m. (četertok) zvečer ob 7. uri. Ker se bode o važnih zadevah gl -ovala naj so kolikor more p. n. gospodov družni kov deleži tega zbora. Vsled 20 volil se bode tudi novi odbor. To s naznanja vsem 7iinnpiim in domačim udom, Odbor. «9 4SS) -= feC •* — s 3=f ur. IS B trn. O « J* 's J* "C c => bC -3 9 a ■d J VS ® rt \^ -~ _i. ' i.'" i « g o^i s > a iB °* 5 m, <5 1 cd m ti. 3 .£.'5 „ oo « '= a S ° O) o O« O O cu ~ '~ 6 s. r 2 o- S e «* 03 ^ c ; g ? S a a u I ''^ I S g £ - u, ^ c c ~ — S ^3 E c J3 M "TJ • - "S S« Ji *S» a ca a> o > O mm < i'?S c c-« p•**-2 s N"3 5^ cd .5 g > u, 0 _ S .2 ~ a, 9 -S s M "g to c= « .« rt P *5 S» T3 E rt > o .r N wa Bi > to £3 S" g S n a i z a n e s zahvaliti svoje lepe lase edinemu l»rip€»BđioršVsi wau Isinkss g*ai (haai \viiolisiii ittol). Ni jc stvari, ki bi lase na glavi bolj hranila iu v rastenji podpirala, kakor po vsem svotu tako znana in sloveča, od mediciničnih avtoritet preskušana, z nnjsijajnejšimi in Ču-|;) dovitimi VSpehi kronana, od Nj. c. kr. apostoljskega veličnstvu cesarja V r a n za J o ž e i a I. avstrijskega, kralja ogerskega in češkega itd. z m izključiiivo c. kr. privilegijo za ves obseg e. kr. avstrijskih držav in vseh ogerskih kronOvin s patentom 18. novembra 1805, št. 15.810/1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje (itc{ni^<>o^o-c><><^---- Glavne zaloge so edino pri gospodih; Viktor Grahlowitz. lekarju „sum Mohren" v (i ruden, afurvoratadtplats; na daljo pri Eduardu Mahru, Matija Furstov sin, diiavankeme kupcu v Ljubljani, trgovee z niraberildm blagom v Beljaku in A. Hudelist v Celovcu. N B. tnado aa kraviljaaj vrodnik (tn*f>e To ni Ali H Kakor pri vsakem isvrstnem fabrikata, poskušajo ao tudi pri tem žo i)onarejnnjft in pačenja; £i • torej proBinio, naj so kupci obračajo le na gori omenjene znlogo in naj pravit Jlesedino po- p (; »nt Kai-lu l oba na Dimnji izrecno zalitevajo, kakor naj tudi pazijo na gori tiskane marke. S t.««?tnik» Dr loro VoAuink 1» dmcl.