Številka 307
TRST, v petek 6 novembra 1908
IZHAJA VSAKI DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nahrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele žtev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj f a 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Tečaj XXX!!
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
NAROČNINA ZNAŠA ^
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonln* na. nedeljsko izdanje „EDINOSTI" »tane : celo-—. letno K 5-20, pol leta 2 60	^
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gatatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIVA. Lastnik konsorcij lista Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti žt. 16. Poštno-hranilničnl ra?un 5t 841 652. TELEFON št 11-57.
Politično društvo „Edinost"
vabi na
XXXIII. redni
ki se bo vršil v nedeljo
dne 8. novembra t- I.
ob 10. uri dopoludne
v Sokolovi dvorani.
s sledečim vsporedom :
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
03B®R.
f Predsednik kubanske republike.
ST. J AGO DE KUBA 5. Umrl je prn predsednik kubanske republike, Estrada Palma.
Potres.
PLAUEN 5. Včeraj ob 8 in tri četrt zvečer je bil zopet po vsem Vogtlandu izredno močan potresni sunek, ki je silno vznemiril prebivalstvo. Po noči je bilo več potresnih sunkov, ki so pa bili slabe; i.
A Srbom sedaj ne gre za to, da bodo igrača v tujih rekah, ampak jim gre za kožo, ki bi jo hoteli drugi odreti in razdeliti.
Ako motrimo položaj s te strani, pridemo do uverienja, da niso ravno fantastični tisti glasovi, ki pravijo, da bi prve saegove na Balkanu mogla Gkopniti vroča kri. j	Jadranska železnica.
1 Iz Prizrena poročajo: Teh dai je že v
drugič prišel v Skader beligrajski francoski Budimpešta 5. Finančni odsek posl. odposlanec Desios, a ž njim je prispel tudi zbornice je razpravljal proračun ministeršt^a gjen rusfcega državnega sveta Bohmotijev. Ta za poljedelstvo.	; pot je v zvezi z Jadransko železnico.
Deželnozborske volitve o Istri.	Je obSel del &nc80r8ke
KLANEC 5. Prof. Mandič dobil 80; Balkanska konferenca se sestane v
nadučitelj Valentič 76 Šiškovič 2, Metlika 2 j	Italiji?
g'asa.	\ Z Dunaja poročajo: Glasom informacij
BUZET 5. Učitelj poljedelstva Sancin do-. lz dobro obveščenih krogov se balkanska 1 bil 1278, župnik Červar 1276 glasov. Protiv-! konferenca ne snide pred mesecem januarjem, cih glasov ni bilo.	i Bržkone se snide v Italiji, da se dade s tem
VOLOSKO 5. Prof. Mandić in dr. Čer- orizname Italiji na nje konciliiantnem ve-
-^ZOJAVNE VESTI
Cesarjev dar.
DUNAJ 5. Cesar je iz lastnih sredstev pod-iil pogorelcem v Baš-Oareiji v Sarajevu 10.000 K.
Cesar Viljem v Eck. rtsau u.
Eokartsau 5. Cesar Viljem in nadvojvoda Fran Ferdinand sta se danes predpoludne odpeljala na lov. Povrneta se še le zvečer. Vreme je prscej mrzlo, za lov vendar ugodno.
DUNAJ o. „Fremdenblatt* poroča, da sta si cesar Viltem in cesar Fran Josip še ginoč: po prihodu nemškega cesarja v Eckart-sau izmenjala prisrčae pozdravne brzojavke.
Grški kralj na Dunaju.
DUNAJ 5. Grški kralj Jurij je danes dopoludne obi&kai tukaj bivajoče člene cesarske hiše. Popoiudna bo pri cesarju v Schon-brunu rodbinski, obed, katerega 83 udeleži tudi grški kralj.
DUNAJ 5. Po obedu 6e je grški krah poslovit od cesarja ia členov cesarske rodbine ter se iz Schoabrunna odpeljal v hotel, kjer ostane v najstrožjem inkognito še 5 ali 6 dni. Kralj je podelil drugemu višemu dvorniku kcezu Mvntenuovo in ministru za unanie stvari baronu Aehrenthalu veliki križ Zveli-čarjevega reda,
Dementi.
DUNAJ 5. Poročilo „Budape^ter Corr." cla se donavska i.otda poda iz Petrovaradina v Zemun, da tamkaj nadaljuje svoje vaj«, je kakor smo izvedeli, brez vsake podlage.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 5. Konvent senijorov državnega zbora, ki se je danes pred pričetkom seje sestal na kratke posvetovanje, ie sklenil, da se ima v tem tednu razpravljati v sejah le o malih stvareh. Interpelacije o političnem položaju piidejo na dnevni red v ponedeljek aii torek.
Gozd o ognju.
BUDIMPEŠTA 5. Iz Satmara javljajo, da
je v nližini pričel goreti gozd. Doslej je zgorelo 3000 oralov. Ognja niso mogli še lokalizirati.
j priznanje
var izvoljena skoraj enoglasno.	j denju.
PULA 5. Župnik Luka Kirac izvoljen; p0gajanja Turčije z Bolgarijo in enoglasno, dr. Zaccon z 200 giasovi večine.;	** Avstro-Ogrsko.
VtftffiVllfl Mil DIUVHIIVI t Pogajanja Turčije z bolgarskim cdpo-II11U UII lil nH nULIlftinU. i »letvom se vrše sedaj le z fiasncijelne HVMVHIU	wnwinii¥i. strani vprašanja. Tu-čija zahteva baje 200
Ponovni glasovi o vojni.	; mil. turških lir, ki se določijo za javni doi
Javno mnenje je zopet vznemirjeno, ker {Ti fiaancijelni dogovori in določitev političnega z Balkana ne prihajalo posebno "tolažiine i razmerja med Bolgarsko in Turčijo pa se V85t;	*	i predlože konferenci, kjer naj jih potrde za-
_ gj^i kriče' stopniki »la=.ti. Ako se Bolgarska pokaže od-
PODLISTEK.
Minulo je in ne povrne se...*)
Iz mojih spominov.
Bilo je tcplfga poletnega dne. Vroče je pripekaio solnce in nikjer ni bilo najmanjše sapice, ki bi blažila neznosno soparico ter osTežaia ljudstvo, ki ce je trudno vlačilo po prašnih ulicah skopijanskih. Tožno sem sedel v sobi ter gledal tja v daliavo na Ljuboten. ki sp je belil že v snegu. Poletel bi tja k njemu, da se izognem prašini ter pobegnem pred strahoto, ki me obdaja že toliko let. Še zelo mlad stopil 6em bil v borbo ; pripadal sem srbski revolucijonarni organizaciji ter s tem zagazil v vse tište strahoie, ki so tvorile narodno življenje pod starim režimom. Kamorkoli sem se oziral, povsodi sem videl preganjanje, medsebojno mržnjo in jok. Vsi moški bili so — hočeš-nočeš — v borbi, i vzdihovali po ječah ia ginevali. Od vseh! strani je bilo čuti le strah in grozoto. Tam ! to zažgali selo, tam ubiii mirne delavce na i polji, tam zopet oplenili ves okoliš. Ustalo je ! bilo vse proti vsemu, ne da bi našla duša odmora v tem občem metežu in nezaslišani j e:ozi. Leto za leto čul sem iste tožbe, isto
) Te črtice so prevedene iz srbščine, po časopisu „Vardar", izhajajočem v Skoplju v Makedoniji, in utegnejo ugajati našim čitateljem.
Vojna, vojna vojna
,vojna"'! kakor se kliče v svate.
jenljivo, ie Turčija baje pripravljena skleniti
Med tem se gore in pr.lja pripravljajo, da jih pokrije beli sneg. reke pa porspešu-jejo svoj tek, ker se jim površina skoro okri-t^K Sknro pritisne Črna zima, na katero — zdi se — Šibi mnogo računajo,
Aevropika diplomacija? Kdaj se sestane ta balkanska korferenca ? To sta važni vprašanji, ker v njima leži ultimatum Srbov. Ti so namreč tu3i uradno stokrat opetovali, da bodo mirno čakali najdalje do konference, in če ne bo nič iz nje, da preidejo ssmi v akcio.
M^j tem pa preživljamo v monarhiji ojstro niinjstersko krizo, ki ni več odvisna od novih ali starih ljudij, ampak od sistema, ki se mora spremeniti. V Avstriji se že sedaj bije borba med Slovanstvom in Germanstvom, in ni jej ravno treba še vojne na Balkanu.
V Nf-mčiji je državni kancelar Bulow smrtno blamiran, a njegov gospodar cesar Viljem II. je kompromitiral vero v nemško politiko.
Pa tudi v Rusiii sami se oglaša velika graja proti IzvoIj?kemu, ki da se je praznih rok povrnil iz Londona. Angleška vlada je rekla namreč Izvoljskemu glede odpretja Dar-danela. da ona ne bi bila temu nasprotna, a, da je nepripravljeno na to — angleško javno mnenje. Rusi porablja'o to priliko za napade na vso rusko diplomacijo, ki diše nemškim duhom in ki ni dorasla velikim nalogam slo-vanefihtva.
In v tem splošnem metežu nahajamo tudi srbsko vprašanje. To se ne smatra vel kakor samostojno balkansko vprašanje, ki more zanimati jedino Balkance, ampak je produkt navbkrižnosti v interesu Evrope.
Mislite si Srbe kakor nekako gorjačo, ki bi jo hotela vzeti sedaj v roke Nemčija, da namaže Anglijo, potem pa zopet ta, da nabije prvo.
zvezo z Bolgarsko.
Pogajanja z Avstro-Ogr jko eo glasom neke vesti napredovala toliko, da pride, ako ne nastanejo kake ovire, že v ponndeljek avstro-ogrska komisija v Carigrad. V nasprotju s to vestjo pa javljajo z Dunaja, da tam ni znano o odhodu kake komisije v Carigrad v s?rho nadaljevanja pogajanj.
IZ S&BUE.
Srbska vlada pomirja javno mnenje.
BELIGRAD 5. Vsied resnih opominov avjtroogrskega odposlanca ter prijateljskih nasvetov zastopnikov vseh ostalih velesil se je vladi posrečilo pomiriti javno mnenje. Prva posledica tega je, da so umaknjene bojkotne straže izpred prodajalnic avstroogrskih trgovcev, ki so jih doslej tvorili vseučiiiščni slušatelji. Občinstvo smg svobodno pohajati doslej bojkotirane prodajalnice. Uredništva :so pozvana, naj več ne napadajo C93arja Frana Jožefa, sicer se jih bo zaplenilo.
ČRNAGORA.
Črnogorska misija v Londonu.
Iz Londona poročajo : Tukai pričakujejo v najkrajšem času črnogorsko misijo, ki se bo posvetovala z državnim tajn'kom Grey-om.
IZ TURČIJE.
CARIGRAD 5. Privatno poročilo bolgarske brz. agenture, da je bil Šeiket paša, poveljnik druge divizije, ki ie pripadala J;l-dizovi posadki, radi neke vojaške zarote aretiran, ni resnično. Veliki vezir je pa istega pozval, naj odstopi. Sultan Fe pa brani odpustiti Sefket pašo.
CARIGRAD 5. Odboiovo glasilo „Šuraj Umraet" polemizira z „Jeni Gazeto" in zagovarja ne le sporazuioljenje z Bolgarsko, marveč tudi z A?stro-Ogrsko. List prihaja pa do zaključka, da ni Brneti iskati zavetišča
za pogodbami, marveč da je treba imeti na-brušen meč in pripravljene puške. Polemika „Jeni Gazete" in „Šuraj Ummeta" kvira iz dveh struj v ministerskem svetu, od katerih pripisuje prva glavno važnost sporazumu z Avstro-Ogrsko, druga sporazumu z Bolgarsko,
Albanci in ustava.
Iz Skadra poročajo : Katoliški Albanci v hribih še vedno ne umsvajo ustave, na katero so sicer prisegli. Oni mtmijo, da ie to čisto osebna albauska 6tvar. Niso jim pa jasne pravice ia dolžnosti, a izlasti ne verujejo v ravnopravnost mohamedancev in ostalih veroizpovedij. Ugled Mladoturkov je pri njih precej padel.
Naše gledališče.
Ne bo neumestno, ako vržemo pr gled nazaj na dosedanje delo našega gledaiisja v tej sezoni.
Otvorjeno pred nekaj nad mesec dnij nam je naše gledališče uprizorilo sedem predstav, od katerih so bile Štiri novitete za naš oder. Imeli smo tudi eno gostovanje: Kosp. Danila. Za nedeljo so nam obeča ena rt;.riza („Gospod Grobski") in noviteta ,.K atakom b e".
Kvantitativno nam je dalo torej n^še gledališče, kolikor je naiveč mogio. Ali uverjeni smo, da bi bili dobili tudi več. da se ie več — zahtevalo od strani občinstva. Temu je za eedaj, rekli bi, dovolj eaa predstav- na teden, dočim se je v gledališki pisarni y početka mislilo na to, da se bj davalo redno po dve predstavi na teden.
O izberi predstav je kritika že r-jk'a s?ojo, a če ie kdo, ki bi menil: to tli to bi bilo vendar bolje — mu odgovaramo mi, da izbera bi bila veliko lagija, ako bi se smelo — več izbirati.
Jedno je glavno: daje naše gledališče dokazalo, da se je znalo izviti iz povoja diletantizma in ubrati pot, ki vodi do umettiske dovišenosti.
Ako presojamo izbero predstav s tega stališča — imajoči namreč na misli, s j to še le prvi koraki našega gledališča — mogli bi prip mniti : moglo se je uprizoriti to in ne ono; mogli bi bili izbirati lagljih stvari za igralce in širše občinstvo, z eno besedo : moglo se je iti skromnejim tempom. Ali vse to je zastonj post festum. Gle-dališčno vodstvo bo vedelo tudi samo za bodočnost crpiti pouk iz dosedanjega izkustva.
Vendar si dovoljujemo tu nekoliko splošnih opazek, ki so opetovano tudi med slušateljstvom.
Da bi ocenjevali delo umetnikov ? Poskušajmo na sploh! Z ene strani moramo postaviti po redu prvake naše drame : Danilovo, Verovška in Vebleta. Z druge strani ves zbor diietantov. Od teh se je prerila v prvo vrsto gospica Janova, ki se odločno približuje svojemu ciliu, a takoj pol^g nje stoji g. Viktor. Poleg njega bi hoteli staviti tudi g. Rainerja, ali on omahuje čudno: sedaj te uverava, da napreduje, a sc-daj zopet, da stacijonira. A nevarno je padati v monotonost, v neoriginalnost, k^r ta sta karakteristiki — večnega diletanta. To velja tudi o gg. Požarju in Boleslavskem.
Prva grupa umetnikov, stebrov našega gledališča, naj bi bi'a merilom vrednos:i vsega osobja. To bi imela biti nek«, vrst solnca, ki naj bi metala potoke luči okolo
plakanje, iite želje za osveto. Obrazi okoli mene obupani, ki se iim je tudi na smehljajih poznalo, da jim smeh ne prihaja iz src?. In jaz bi bil rad pob°gnil, tam na Ljuboten, v ono snežino, do katere ne prihajajo vse te krivice, vse te groze in strahote ljudske.
Bilo je predpoludne, ko mi je sluga naznanil, da čakata na-me dva seljaka. Šefc sem in našel strica Veljka, svojega dobrega poznanca in vrednega sodelavca na narodnem! polju. Poleg njega ie stal njegov sosed, isto- j tako ugleden naš človek. Oba sta b'ia iz sela j B., v neposredni bližini Skoplja. Eden kakor j drugi siromak, kakor vse njihovo selo. Obleki • sta i jima bili polni krp in prahu, skozi j opanke so jima gledali prsti, a okoli glave j sta imela ovita peškirja (robca). Obraza j polna znoja, na katerem se je nabralo toliko prahu, da ju je bilo možno komaj spoznati.
Ubili so ju! me je vsprejel Veljko.
Koga? sem vprašal povsem hladno, ker sem ta vsklik čul skoro vsaki dan.
Mojega Jovana in Stojanovega Pavla, — j je odgovoril Veljko, ter vzdihnil.	(
Ta vest me je ipak pretresla, da-si je! povsem sličila vestem, ki sem jih bil navajen čuti.
Poznal sem Veli koto vega sinu Jovana in Stojanovega brata Pavla. Bila sta mlada, resna človeka, dika svojega sela in vse. okolice.
A kedo ju je nbil ? sem vprašal.
Arnavti, je odvrnil Stojan.
Kedaj, kje, sem vprašal, ne znajoč ni sam kaj govorim, samo da nekaj rečem.
Pod aelom pred nama. Pribežala sva naravnost sem, da ti to poveva ter vprašava, kaj nama je storiti ? Pustila sva ju na mestu, kjer sta bila ubita.
Nista plakala. Izgledala sta kakor navadno. lita skrunjena obraza, ista obupana pogleda, kakoršne sem poznal na njima že leta in leta. Z ničemer nista pokazala nikake posebne žalosti, pa tudi nikake posebne mržnje proti ubijalcem. Vsaki od njiju je na isti način že izgjbil kakega svojega bližnjega; ali daljnjega sorodnika, a vsaki je pričakoval j vsaki dan enake smrti za-3e ali svojce. Vi-j delo se jima je povsem naravno, da sta jima. poginila ein in brat, in prišla sta me samo ( vprašat, kaj hočeta? Ubiti trupli sta pustila; na mestu, zunaj sela, dokler pride oblast,, da konstatuje ubojstvo ter zapre kakega — nedolžnega, ker pravih ubijalcev se ne sme niti dotakniti.
Pripovedala sta mi dogodek povsem mirno. Arnavti iz bližnjih sel jih stalno napadajo in pobili so jim v zadnjih letih preko dvajset ljudi. Napadajo jih, ker selo B. baje skriva srbske čete in ker se nahaja v selu — po mnenju Arnavtov — nekaj pušek. \ Sami oboroženi od pete do glave, so Arnavti kar besneli ob misli, da skriva raja v svojih hišah orodje. In v neprestanem strahu
pred Arnavti niso niti zapuščali sela, da bi obdelovali polje ali sekali drva. Trpeli eo lakoto, žejo in mraz, ter opuščali vsako delo, samo da se ne srečajo z Arnavti, ker pri vsakem srečanju je gotovo poginil kak seljak.
A zakaj ste izšli iz tela, zakaj ste poslali deco v šumo. ko znate, da Arnavti redno preže na vas?
Morali smo, odredila je oblast.
Kako to : morali ? Kaka oblast je to odredila ?
Pa tako, treba je bilo šibja za tovarno, ki jo je postavil vali-paša. Včeraj so d: šli v selo kaptije (orožniki) ter odredili, da imajo iti fantje v gozd nabirat bratje. Tudi naša sta morala iti tu sta se srečala z Arnavi.
Seljaki so bili torej pustili njive, po':'u in šume, ter se zaprli v vasi. To je bil » d ni način da si rešijo življenje, ker čim bi se bil kdo pokazal izven Bela, izgubil bi življenje. To brezdvomno ni bilo nikako življenje, a živelo se je vendar-le...
Tu pa je došla oblast ter odredila, da ima iti mladež brat brstje v gozd. Oblast je vrlo dobro znala, da izven eela preže Arnavti na seljake, da od teh gotovo pogice eden ali drugi, a kaj velja življenje sel aka, kadar oblasti treba brstja ? ! Ali da bi oblait čuvala seljake pred Arnavti, na to niti mislila ni, ker — ni smela !
In tako sta radi nekaj vej plačala s svo-
Slrin It
»EDINOST« št v. 307
V ^ratn. dne 6. novembra 1903
»ebe. Ali te luči ša ni. Kajti, ako se n. pr. dviga vloga g. Verovšeka. ali mu dobro sec-kun.lira g. Viktor, pak ti je tu dvojica trojica đrugib, ki drhte, se zapletajo in motijo one prve. Celota je pokvarjena, a največ izgublja pravi umetnik, v katerega se upira g!a ni pogled. Isto velja tudi za ženske uloge, med katerimi doslej ni bilo pravega sklada, kol kor ga nujno treba. Zastonj bo prizadevanj gospe Danilo 7e in gospice Janove, đckler ja bo motila pri tem okolica.
Da — mozki ljubimec ! Koliko jih je v svr-tu, spretnih in smešnih, ki znajo klečati in zavijati oči, sli na odru so tako redki. Kakor da oder ni — kopija sveta! Naš oder treba vsekako nežnega ljubimca, da bo primeren damam, s katerimi se odlikuje naše gledališče, frosp. Boleslavski je storil vse možno, da bi vspel kakor ljubimec. Ali ni vspel- Zastonj je : to je bolj Btvar karakterja nego-ii šole, a laglje je naučiti se, ka- pokazuje učitelj, nego-li modificirati in sk ro spreminjati karakter, timber glasu, impul3 gest itd. Gospod Boleslavski je izvrsten, kjer more gledati z visokega, despotski, pa bilo tudi v vlogi krčmar ja: ali v Ijubimskih vlogah ne vapeva.
Komu naj se te poverijo? Tu hočemo zaseči v drugo kočljivo vprašanje. Kajti iz-poinienje te splošne želje občinstva je spojeno z materijalnimi žrtvami. Ali pa ne v občinstvu tudi vprašuje: ali se tudi more, kar bi se hotelo? Pomislimo samo na silne stroške, ki jih nosi ».Dramatično društvo". Skoro vsi igralci (iz z mSI rodoljubkinje — izjeme) so plačeni, dvorana je na riziko društva in potem še ?3i drugi stroški! Naše „Dramatično društvo" pa ni kapitalistično društvo, razun, ako ne bo kapitaliziralo kak eventuvelni — deficit.
In oder kakor tak ? Koliko primitivnosti ! A vedeti moramo, da vse nove kulise rišejo — igralci sami! Nedvomno je torej, da za nadaljni razvoj našega gledališča treba poskrbeti sredstev, da spopolni osebje, da tehniški spopolni oder in da obogati garderobo. Sredstva pa morejo priti le iz naroda, za kateri tudi dela naše gledališče.
Neke praznine v parterju ee opravičujejo navadno z dobrim ali slabim vremenom. Ali naši inteligenci ne treba propovedi o dolžnosti, ki jo zahteva od nje, ne gledališče, ampak narod, ki hoće kulture potom gledališča. Galerije so vedno polne in le obžalovati je, da so še premajhne in preneko-mcdne. in vendar je niži svet vedno krasno zastopan ! A kaj nam govori to dejstvo ? Ono podkreplja, kar smo rekli gori : da narod zahteva gledališče ! 1
A čim je tako, je inteligenci in imovit-nikom v tem večo dolžnost, v neizogibno rodoljubno nalogo, da skrbi, da se ta po narodu toli zaželjeni kulturni institut ne le ohrani, marveč dalje razvija ! Indolence nasproti tej rodoljubni dolžnosti ne morejo opravičiti nikaki oziri na to ali ono osebo. Tu gre za veliko stvar, za kulturni napredek našega ljudstva, a v očigled takim ciljem moraio osebe izginjati.
Imovitnikom pa kličemo: vemo, da je Vam na raspolago Verdi, R-Jssetti, kjer vidite več, nego v našem gledališču. Ali radi tega ne smete tudi Vi pozabiti, da je skromno slovensko gledališče važen faktor za kulturni napredek Vašega naroda v Trstu, Oddjlžite se tei dolžnosti po — svoje.
Tu se obračamo toplim apelom tudi do onih oseb. ki so jim imena zapisana na častnem mestu v historiji našega gledališča.
Usoda našega gledališča je v rokah skupnega naroda. Če bo sredstev, bo gotovo tudi napredka. Brez sredstev pa ne more nič vsa dobra volja uprave in osobja. J w s k i.
(to bi pomenjalo, da se pripravlja odstop vsega ministerstva). S tem pa ni rečeno, da nobeden sedanjih ministrov ne pride v novo ministerstvo. Gotovo pa je, da le malo sedanjih ministrov obdrži svoje portfelje.
Kakor poročajo listi, zahtevajo Čehi vsaj tri mesta v novem miDisterstvu, to pa zato, da dobe vse tri glavne češke grupe svojega zastopnika v ministerstvu. Te grupe bi bile Mladočehi, češki sgrarci in katoliški naci-jonalci.
Vse kaže, da je baron Beck voljan vstreči tej zahtevi Čehov, da pa ne bi prikrajšal drugih strank, hoče baje vstanoviti še novo ministerstvo, katero bi prevzel kak Čeh. In sicer se misli na vstanovitev posebnega ministerstva za pošto, brzojav in telefon. Na ta način hoče torej baron Beck pridobiti Čehe za novo koalicijo. Seveda je tn odprto dvojno vprašanje, ki bo odločilno za realiziranje tega načrta. Prvo vprašanje jer kako stališče zavzamejo Nemci nasproti vBtanovitvi novega ministerstva in podelitvi istega kakemu Cehu, oziroma, ali bodo hoteli Nemci pod tem pogojem vstopiti v novo ministerstvo ? Drugo vprašanje pa je: kako glase sklepi včerajšnjega sestanka izvrševalnega odbora čeških strank v Pragi ? V hipu, ko pišemo te vrstice nimamo še nikakih tozadevnih vesti iz Prage.
Resolucija češke narodno svobodomiseijns stranke.
63 let. pokoj-
Kriza v Avstriji.
Dunajski dopisnik pražke „Union" črta situacijo tako-le :
Ko pride do razdelitve portfeljev, hoče imeti baron Beck vse portfelje na razpolagi
PRAGA, 5. — Sirji izvrševalni odbor češke narodnosvobcdomiseljne stranke je imel danes skupno sejo z deželnimi in državnimi poslanci stranke. Vseh zborovalcev je bilo 160. Odbor se je obširno bavil s parlamen-taričnim položajem. Poročal je posl. Mastalka. Potem je pričela debata, ki je trajala štiri ure, na kateri je razum več poslancev govoril tudi trgovinski minister dr. Fiedler. Kon-čeno je bila vsprejeta nastopna resolucija :
1.) Z o žiro m na velikansko razhurjenost češkega naroda radi nelojalnega kršenja koalicijskega sistema cd nemške strani, na eni strani v vprašanju zakonite veljave češkega jezika v kraljestvu češkem toliko pri sodiščih, kolikor tadi pri železnicah, kar se je kričeče pokazalo v slučaju lokalne železnice Teplice (Weckelsdorfer), na drugi strani tudi vsled samovoljne obstrukcije v češkem deželnem zboru: se razširjeni izvrševalni odbor pridružuje sklepu akcijskega odbora od 20. oktobra t. 1., s katerim se je odobrilo demisijo ministra Fiedlerja in se je ist°ga pozvalo, aaj pri tem vstraja. Ob enem izjavlja razširjeni izvrševalni odbor, da ne more podpirati sedanje vlade.
2) Državnozborskim poslancem stranke nalaga izvrševalni odbor, naj v državnozbor. klubu energično deluje v tem smislu; v svrho zedinjenja čeških strank o stvarni in taktični 6trani glede postopanja, označenega v obeh prejšnjih odstavkih, je treba čim prej sklicati parlamentarno komisijo „Narodnega kluba" in delovati na to, da se združijo vsi držav-nozborski zastopniki čeških strank.
Krščansko-socijalna stranka proti uradniškemu ministerstvu.
D UNA T 5. ,Korresp. Austria1 je priobčila nastopni komunike: Predsed*tvo krščan-sko-socijalne stranke je imelo nocoj pod predsedstvom posl. dr. Lue^erja daljšo sejo, na kateri se je najodločneje izjavilo proti imenovanju uradniškega ministerstva. Odobrilo se je idejo koalicije strank, združenih doslej v parlamentu, iu krščansko-socijalna stranka se te koalicije udeleži tudi v bodoča. Ne da bi se predseditvo spuščalo v osebno vprašanje glede novega kabineta misli, da je sestava kabineta na tej podlagi možaa le tedaj, ako se posreči, da pride med Nemci in Cehi v su-detskih deželah do povoljnega sporazuma.
Rusija,
Gradnja ruske „dobrovoljne flote".
„Praviteljstveni Vjesnik" javlja, da je „dobrovoljna fhta" razpisala natečaj za gradnjo petero parnikov, in želi, naj bodo dogotovljeni do konca prihodnjega leta. Med na-tecatelji so se javile tudi japonske laiijedel-nice, a nobena rujka. Gradnjo je prevzela nemška tvrdka Schichan, ki izgotovi vseh pet parnikov do določenega roka za svoto 3 in pol mil. rubljev.
Azijati proti Evropejcem.
Iz Kalkute javljajo: Med urojenci se opaža živahno gibanje proti Evropejcem. List „Iugatar", ki izhaja v Undermayorju v francoski koloniji, izrecno poživlja na sveto vojno proti Evropejcem. — Francoske oblasti eo ukrenile obsežne odredbe, da ne pride do izgredov.
jim življenjem 2 najkrasnejša mladeniča iz sela.
Veljko iu Stojan se nista puntala; prišla sta samo, da me povprašata, kaj treba sto riti ? Bala sta se. da ne bi kaj zagrešila in potem morala trpeti z vso svojo okolico — a ubitih naj se Bog usmili ! Kajti, niso redki slučaji, da oblast ne preganja krivcev ampak one, ld trpe, a to radi kakoršnebilo malenkosti. Arnavtov, ki so ubili mladeniča, ne bo smel nikdo iskati, a stariši bi bili strogo kaznovani. ako bi dvignili mrtva mladeniča mesta, kjer sta poginila.
Treba da se vrši preiskava!
Svetoval sem siromakoma, kolikor sem znal, jima dal nekaj drobiža za pogreb, a potem se zopet umaknil v svojo sobo ter vrgel nehote svoj pogled na Ljuboten. On popolnoma bel, čist, svetil se je v čistem zraku letnega solnca, a okr.li njega, ob njegovem vznožju je videti zelenjem obdana sela, ki gledajo iz daljine mirno, ponosito, doli v rav- ' našem me3tu.
nico. Med tem: koliko jadi, solza in krvi ae XT"x---:
širi po njem ravno v tem trenotku. In kamorkoli se oziraš po lepi naši domovini : polno lepote, čistoče in beline, ki nam jo priroda nudi v izobilici 1 Ali po njej se širijo tudi strašne sence ljudske nenasitnosti, zavisti in sovraštva, Vodi se borba, ljuta in strašna, ter ni nade, aa to skoro prestane. Ustalo je
vse, da se vzajemno vniči. A zakaj ? Zato, ker lah v Tritu. Iatotako se ga ne daio svoboda in ž njo možnosti, da se spominjali njegovi župljani v Asakdo razbija po svojih sposobnostih.
olepšavo cerkve. Pokojniku je bilo V Bazovici je župnikoval 8 lat. Blagi naj počiva v večnem miru !
Ricmanjsko vprašanje v ruski državni dumi. — „Slov. Narcdu" poročajo iz Potro-grada. da se je grot Bobrinski dotaknil v ruski državni dumi tudi riemanjskega vprašanja, kar je v ruskih poslanskih krogih vzbudilo kolosalno zanimanje. Razglednice s slikami civilne poroke in civilnega pogreba v Ricmanjih, ki jih je kazal grof Bobrinski, so šle od rok do rok.
Brezvestnim obrekovalcem. Iz Skednja smo prijeli :
Od izvestne strani se Širijo iz gole strankarske strasti nesramne govorice, da se v škedenjskih kleteh ponareja vino. Te infamne klevete so vredne tem hujšega obsojanja, ker niso le lažnjive ampak kažejo tudi na naravnost vnebovpijočo brezvestnost nasproti "našim vinogradnikom, ki se morajo posebno letos obupno boriti za svojo ohranitev, radi nizkih cen vina, pri čemer treba še posebno uvaže-vati kako drago je obdelovanje vinogradov v naši okolici.
Te klevete so provzročile v naši vasi velikansko in splošno ogorčenje, ki se mu brezpogojno pridružujejo tudi maloštevilni pristaši — črnih klevetnikov.
Da pa se stori tem klevetam konec in da se zamaše usta obrekovalcem, prosimo slavno vlado naj pošlje semkaj kletarskega nadzornika, ki naj preišče naše kleti, naj konstatira da-li in kje sa pri nas ponareja vino in naj eventuelne krivce brezobzirno razglasi.
Nezaslišano bi bilo, da bi trpelo vse prebivalstvo, radi brezvestnih obrekovalcev, ki sumničijo splošno, ker sa ali ne upajo priobčiti konkretnih podatkov, ali pa — jih nimajo !
Staro žalostno poglavje. Z ozirom na 7Čerajšni članek: „Pri nas ni nič boljša", blgovolite sprejeti k temu žalostnemu poglavju o iiaši narodni nezavednosti še teh par vrstic. Žalostno je, da treba vedno in vedno ponavljati staro pesem, da se v naših društvih sliži skoro vse preveč laške govorice. Razni izgovori so popolnoma neosnovani. Ta se izgovarja, da ne zna dobro slovenski. Če ne zna, a se zaveda da je Slovenec ali Slovenka: zakaj nima do milega materinega jezika tolike ljubezni, da bi se ga priučil oziroma priučila. Seveda, če se vedoo le v tujem jeziku blebeče, potem tudi v resnici ni možno znati materinaga jezika. Zopet drugi se izgovarjajo : to ni nič slabega, če govorimo tuj jezik, samo da je srce narodno. Prazen izgovor. Kdor se sramuje v javnosti svojega jezika, ta tudi nima pravega srca za narod, ta tepta svoj narod. Pesnik pravi : Kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi peti. Kako naj bi nasprotniki nas spoštovali, če sa sami sramujemo svojega jezika? ! Kaj delajo odbori? Se-li (tudi oni strinjajo s tem? So-li tudi oni mlačneži ? Se-li svoje naloge ne zavedajo? Ta indiferentizem mora enkrat jenjati ! Slovenec biti bodi Slovencu ponos, a konec naj bo že enkrat dlakocepljenju ! Priporočamo za sedaj te vrstice našim društvom v uvaževanje, da ne bomo prisiljeni jasneje govoriti.
Kolegi slovenski železniški uradniki! —
Do sedaj ste bili, oziroma ste ša udje „Oesterr. Eisenbahn-Beamter-Vereina". S tem Va3 poživljamo, da bi se pridružili našemu društvu čeških železniških uradaikov, in se vpisali kakor udje. Naše društvo šteje do sedaj okolo 3000 udov, je ravno tako močno1 kakor „Oesterr. Eisenbahn-Beamten Vereia" in ponuja iste ugodnosti kakor imenovano društvo.
Udje ne plačujejo sodniiskih stroškov in imajo zagodovljeno oskrbo sirot in vdov kakor tudi iz fonda podpor.
Društveni časopis izhaja dvakrat mesečno. in dostavlja se vsakemu brezplačno na dom. V tem časopisu se bodo objavljal: tudi članki v slovenskem jeziku in ako se sčasoma priglasi zadostno število udov, usta-! novila sa bodo lokalna društva s sedežem v j Ljubljani, Trstu in Gorici, ki se v kratkem času odcepijo od Prag3 in se samostojno, spoje v eno društvo slovenskega železniškega! društva s sedežem v Ljubljani.
Upamo da naš poziv ne bo in pričakujemo mnogoštevilnega našemu društvu.
„Spolek češkych uredniku v Praze".
Dnevne vesti.
Odvetniški izpit je poležil na tukajšnem višjem deželnem sodišču g. dr. J. W i 1 f a n in odpre prihodnjega meseca svojo pisarno v
Naše gledališče.
Kakor smo omenili vprizori naše gledališče v nedeljo dve predstavi : popoldne reprizo češke drame Gospod Grobski in zvečer š a 1 o i g r o Katakombe. O tej glasoviti igri spregovorimo jutri nekoliko besed.
Tržaška gledališča:
VERDI. — Danes nastopi slavni Novelli v komediji ,.11 Redivivo".
Politeama Rossetti: — Dane3 počitek. — Jutri predzadnjič ,.I s t r 3 k a svatb a".
F e n i c e : Danes prvič Ziehrerova opereta „Vagabundi- (Die Landstreicher\
Društvene vesti.
Izlet Tržaškegs Sokola In „Zvonimira' V Ricmanje. — Pišejo nam iz Ricmanj: Minulo nedeljo so izleteli k nam vrli tržaški Sokoli in Sokoliće — kekih 50 po številu — in pevsko društvo „Zvonimir" iz Rocola. Se-šlo se je tudi naše domače pev3ko društvo rSlavec".
V	veliki dvorani „Narodnega Doma" — ki je bila natlačeno polna občinstva — je mile goste pozdravil naš župan g. Iv. Ber-don, izrazivži veselje na tem, da so nas obiskali Sokoli in drugi prijatelji, kar priča, da Ricmanjci vendar še cismo pozabljeni v slovenskih srcih. Gospod župan je izrazil up in željo, da bi prijatelji še često prihajali v obiske v našo sicer priprosto, a svojih pravic in rodu svojega za^edajočo se vasico, kar bi bilo le v dokaz, da nismo osamljeni v našem opravičnem koju za sveta naša prava.
V	imenu Sokolov se je v krasnih besedah zahvalil na prisrčnem pozdravu gospod Cvek.
Ob divnem pevanju „Sokolov" kakor tudi obeh navzočih pevskih društev, je le prehitro prišel čas, ko smo se morali posloviti od vrlih Sokolov in drugih nam milih gostov, z nado, da ne pozabijo svojih zapuščenih bratov, temveč nas ob dani priliki zopet obiščejo in s tem dokažejo, da stoji na naši strani tisDČero slovenskih src s svojimi simpatijami.
Vrlim tržaškim Sokolom in bratskemu pevskemu društvu „Zvonimir" kličemo: prisrčna Vam! Hvala za prijateljski obisk ! Nazdar in na svidenje !
Odbor pevskega tiruštva „Ilirija" pri Sv. Jakobu poživlja gg. pevce in pevke, da se redno udeležujejo pevskih vaj, ki se vrše vsak torek in petek ob 8. uri zvečer s posebnim ozirom na to, ker *e pripravlja društvo na velik nastop a proizvajanjem lepih, a težkih pesmij. Ob enem se vabijo tudi nove pevske moči, ki naj se blagovole oglasiti pri pevaki vaji. —
„Narodni pipčarski klub" pri Sv. Jakobu priredi tudi letošnje leto svoj „Miklavžev večer" dne 5. decembra s sodelovanjem pevskega društva „Ilirije" v gostilniških prostorih g. Babič-a. Darila (ki so lahko smešna, a morajo vendar biti dostojna) naj izroči vsaki posainičnik g. Sorn u v gostilni Babičevi v teku zadnjega tedna. Pričakuje se na ta priljubljeni večer mnogoštevilne udeležbe od strani znancev in prijateljev „pipčarjeV,
Prvi družinski večer priredi jutri „Trg. izobraževalno društvo" v lastni dvorani ulica Sau Francesco štev. 2, I. nadstropje. Igral bo elitni orkester iu veselični odsek je priskrbel vse potrebno, da Be bodo člani lepo zabavali.
Začetek ob 9. uri zvečer. Po polucoči se bo mladina vrtela Da gladkem parketu, med tem ko bo za neple-saice preskrbljena primerna zabava. Uvedeni slovanski gostje in prijatelji, dobro doUi.
Veselični oJsek. VABILO na I. družinski večer, ki ga priredi T. k. d. „Balkan" v soboto dne 14. t. m. v prostorih „Trgov. izobraž. društva*4 na čr.st svojemu dirkaču. 1 o-sipu Benko, zmagovalcu na mednarodni tekmi tae 18. m. m.
Ob tej priliki mu izroči društvo primeren dar v spomin. Natančni vapored se objavi pravo-brezvepešen	__ Kolesarski zdravo !
vpisovanja k.	Odbor.
Članom rDelalskega podporni ga dr^'
naznanja, da se bo darovala i
\v3
trn
železničnich

Tržaška maia kronika.
Siavna mularija. Včeraj zjutraj je zasačil redar na Josipovem pomolu nekoliko poba'i-nov, ki so s pomočjo gumove cevi srkali iz vinskega soda. Elen nj:h, desetletni Viktor Judig, je bi priveden na poihijo in izročen družini v domačo varstvo.
Pozor na portfelj. Čevljar Ivan Devetak je bil včeraj olajšan za tvoj portfelj z 200 K vred.
Pijan oglar ranil dva redarja. Včeraj kmalu po 7 uri in pol je bil aretiran oglar Siega, ki se je zoperatavlial redarjem in jih BAtepel in ogrizel na tak način, da sta se
b6 naznauja, aa se do uaruv^;* . , dušnica za pokojne člane v nedeljo d is
uri
zjutraj v čerkvi novega
m. ob 8.
Antona.	. „ , ,
Pevsko društvo „Kolo" vab: vse svoje
člane, posenno pevce, na važen sestanek v
soboto ob 8. uri zvečer v gostilni Vatovec
na Bel veder ju.
Pevci in pevke društva „Kolou, kakor tudi vsi eni, ki bi hoteli pristopiti k pevskemu zboru, so vabljeni za zelo važno posvetovanje, ki se bo vršilo v soboto zvečer ob 8. uri v Vatovčevi gostilni na Belve-deriu.
Akademično društvo bloven^kih agronomov „Kras" na Dunaju ima svoj drugi občni zbor. due 6. liitopada 1908 ob 7. iu pol uri zvečer v lokalu re»tavraciie „Lu-derseh" Geuntzga?se XVIII. z običajnim Prosdočim škof; Temperatura ^sporedom, na nižih in srednjih šo- včeraj ob 2. uri popoludne -h 150 Cels. Prijatelji društva dobro došli!
bodo hvaležno Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Slovensko akademično društvo „Slove-Bazovici, kjer Primorsko: Oblačno spremenljivo. Zmerni nija' na Dunaju naznanja, da se vrši drugi pastir in za vetrovi. Temperatura hladna.	redni občni zbor 7. t. m. v restavraciji
Naše na^iskreneje čestitke.
i* Julij Warto. — Včeraj predpoludne je umrl v Bazovici tamošaji župnik velečastiti
monsignor Julij W a r t o. Pokojnik je bil!	_ .It
blag in plemenit človek, izlasti pa podpornik morala zateči na zdravniško pojejo, revnih dijakov. Gotovo ga imajo v hvaležnem "	" ~ ~
spominu mnegi bivši njegovi dijaki iz časov, ko je učil veronauk
se je trudil kakor b!a» dušni
s p.
Koledar in vreme.
Jutri:
Danes : Leonard
Trstu; dne 6. novembra 190S
»EDINOST« št. 30T
Stran III
Schwarz (Matalong" L vogal Landesgerichts- Pevsko in tamburaško društvo „6orska 3trasse Dobelhofgasse z običajnim vspore- vila" v Podgradu priredi svoiim členom in i m Začetek tečno ob 7. in pol uri zvečer, vsemu slavnemu občinstvu zabaven večer dne
8. novembra 1908 ob 7. in pol uri zvečer v Da rovi-	dvorani „Narodnega doma" v Podgraau.
Za moško podružnico družbe sv. Cirila Vspored obsega predvsem lepo igro ki in Metoda je nabrala vria gospica Predalič je posneta iz ljudskega življenja : Mira med izletniki v Dolini na dan volitev j	^Mlinar in n,PMva hči-4
1 K 78 st. ter 31. ektobra med izletniki v Ricmanjih K 3. Skupaj 4 K 78 st.
rMlinar in njegova hči1 Po igri bo svobodna zabava.
Odbor.
Denar hrani tajnik.
Isti podružnici je darovala gospica Noč Zofija K 10"—, mesto venca na grob pok. očeta. Denar je vložen v Tržaški posojilnici ia hranilnici.
Včerajšnji izkaz 6 K treba popraviti, da je to svoto daroval Štetan in ne Josip Prele.
Narodna delavska organizacija.
V	nedelje ob 3. uri popoldne bo usta-novni občni zbor podružnice v Borštu v prostorih g. Žarjala.
V	pondeljek ob 8. uri zvečer je skupni sastanek vseh organiziranih tovarišev v kon-suainem društvu pri Sv. Jakobu. Na dnevnem redu je za Št. Jakobčane neka zelo važna zadeva.
Vesti iz Goriške.
fz Gorice. Plesne vaje, ki jih prireja — j.Goriška Slov. Mladina" v „Trgovskem Domu" so bile do sedaj precej dobro obiskani*. Med plesalci je bilo mnogo dijakov-sredoješolcev mišjih razredov, osobito zadnji krat so tvorili pretežno večino.
Do sedaj jim tega ni še nikdo zameril, in dali tudi niso nikakega povoda do prito-žeb. Sedaj pa kroži vest, ki na3 je zelo iznenadila ; kaže namreč o nekem neopravičenem napuhu v mlad h ženskih krogih. Neke mladenke iz Goriške preparandije so se namreč izrazile, da smatrajo srednješolske dijake za .nezrele smrkavce", za ktere se sploh ne Bpodobi, da zahajajo k plesnim vajam, ker s svojo navzočnostjo kvarijo družbo in onemogočajo izobraženim krogom udeležbo. Bolje bi bilo, da bi ta govorica ne bila utemeljena, kajti to kaže o zelo pomanjkljivi oliki dotičnih gospic.
Ako hočejo biti torej nemotene, jim di-juki pač radi ustrežejo!	X.
x Novo goriško pokopališče so odprli leta 1880; od tega časa do zadnjega oktobra t. 1. se je na njem pokopalo 21.049 mr-iičev. Od 1. novembra 1907 do 31. oktobra 1908, to je v enem letu, pa 821, in sicer v novembru 68, decembru 67, januvarju 62, fa-bruvarju 83, marcu 84, aprilu 67, maju 54. juniju 42, juliju 61, avgustu 75, septembru 68 in oktobru 90 mrtvih.
Ker je pokopališče jhko vodeno, pokopljejo premožnejše družine svoje umrle vradi po pok9pališčih v okolici, posebno v Stan-drežu, Sampetru in Solkanu.
x Kako so občutljivi 1 Glasilo deželnega odbora in goriškega municipija napada dan na dan osebe, ki ne trobijo v njegov rog in se ue klanjnjo nekaterim mestnim mogotcem. Ako pa kak drugi list le malo podreza katerega njegovih pristašev, je od italijanske vlade subvencionirani ,Corriere Friulano4 ves iz sebe, kliče na vse pretege toliko omrženo avstrijsko vlado na pomoč ter zahteva, da se prepove nadalino izdajanje dotičnega lista in izž ae njegovega urednika. Prej je zahteval to ie giede slovenskih časnikov, sedaj se je pa vrgel tudi na oba nasprotujoča mu laika dnevnika.
Tako je ,Gazzettino popolare' naslikal v šaljivi obliki deželnozborskega piskača, ki je eden glavnih pisateljev konfuznih entrefiletov ^orriera' in ogenj je v strehi. ,C.-rriere< pravi, da ,Gazzetino; dobiva podporo od policije, da je torej vladno glasilo. Ker pa .smeši njegove pristaše je dolžnost okrajnega glavarja, da list ustavi! Kaj ni to več nego 3mešna zahteva, ako bi bilo tudi res, da omenjeni list dobiva vladno podporo. Ta mu toii tudi odgovarja in ga zafrkuje, da list, ki ima ko subvencijskega masla na glavi kakor .Corriere', ni opravičen predbacivati nikomur, da se pase iz uradnih jaslij.
Vesti iz Istre.
Vesti iz Kranjske.
150 Slovenskim trgovcem je „Kranjska hranilnica odpovodala kredit".
Slovenski poveljstveni jezik ja uvedlo veteransko društvo v Kranjski gori.
Stroge obsodbe v Ljubljani.
Tri dni se je v Ljubljani vršila kazenska razprava proti 14 slovenskim „demonstrantom" sept ?mberskih gogodkov. Razprava se je končala tako, kakor so to želeli in pričakovali Nemci, ki med Slovenci ni tako drakonične obsodbe pričakovali nihče. Obsojeni so biii:
Ernst AVindischer v smislu § 85 a b ka7. zak, v šest mesecev težke ječe, poostrene mesečno z enim postom in trdim lefičem ;
Feliks Potnik v smislu § 85 a b k. z. v štiri mesece težke ječe, poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno;
Frančišek Štaut po § 85 a b k. z. v 5 mesecev težka ječe poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno;
Štefan Kamenšek v šest mesecsv težke ječe, poostrene mesečno z enim postom in z enim trdim ležiščem;
Andrej Koren po § 85 v tri mesečno težko ječo poostreno z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno ;
Jošt Baiželj po § 85 a v dva meseca težke ječe poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno ;
Frančišek Parkelj po § 85 a b v tri meseca težke ječe poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem me sečno;
Jakob Tarzan po § 85 a b v 4 mesece težke ječe poostrene z enim po3tom in z enim trdim ležiščem mesečno ;
Milan Makar po § 85 a b k. z. v tri mesečno težko ječo poostreno z enim postom in z eoim trdim ležiščem mesečno ;
Ignac Mravlje po § 468 in 431 k. z. v šest tednov ječe poostreno z enim postom in e trdim ležiščem vsakih 14 dni;
Stanislav Rekar po § 85, 468 in 431 k. z. v pet mesecev težke ječe poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem vsakih 14 dni ;
Alojzij Cvelbar zaradi prestopka po § 468 k. z. v tri dni zapora.
Anton Hojnik po § 468 in 320 k. z. v 14 dni zapora ;
Ivan Kimovec po § 468 ia 431 v šest dni zapora.
Obiodijo se tudi v povrnitev po njih povzročene škode, ostali udeleženci se zavrnejo na civilno pravdno pot.
RAZLOGI.
Dne 18. septembra, ko so se vračali ljudje od tistega shoda, so ljudje razbijali in pobili veliko šip. Vedeli so, za kaj se gre. Skupno so vsi ravnali. To dokazujejo klici, da ta ni pravi. Po tem so se vsi ravnali. Tako je bilo pri „Avstro-ogrski banki". Demonstranti so bili združeni in so skupaj ravnali. Vse izgrednike je smatrati za so-storilce.
Glede na \Vindischerja je dognano po pričah, da je res dne 18 septembra zamahnil. Ni dvoma, da se je udeležil metanja kamnov. To dokazuje tudi Jančigajevo pričevanje, ki je rekel AVindischerju : Odstranite se in ga svaril, ker ga je poznal, da je vroče krvi. Kriv je tudi prestopka, ker je rekel Gerloviču, bodite tiho, dobita sto kron. Obtežilno je, da se družita dva prestopka in je hudodelstvo dvakratao kvaliticirano. Olajšujoče je razburjenje.
Pri Potniku po Gerlovičevi izpovedi ni droma, da je on zamahnil in vrgel kamen v kazino. Sicer je izpovedala priča Juvan, da je pobral le pesek in ga vrgel z namenom, da opozori nase nekega prijatelja. Mogoče je to subjektivno mnenje priče. Ravno priča Potokar ni videl, da bi bil Potnik katerega poklical. Kiic občinstva: Za
Tužnim srcem naznanjamo, da je danes ob ll3/-^ preminol v Gospodu preč. gospod
mons. Julij Warto
župnik v Bazovici,
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dopoludne ob 10. uri.
BAZOVICA, dne 5. novembra 1908.
Žalujoči sorodniki.
Velika zaloga plaščeu
dolgih paletot, jop, oblek, kril in bluz za gospe in gospodične. Obleke in površniki za dečke in dekliee vsake starosti. — Genez merne.
Giorgio Jess fu G.
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 15.
solidno in eiegantno
ipo zmernih cenah
Rafa@l& Italia
TFtST — Via Maicanton 7
Direktni dovoz štajerskih kokoši ie ajc. Specijaliteta : Graške Poular&s. C g s 9 dogovorne. — Postrežba na dota. UEica Campanile st. 15.
namizna jabolka
v kakovostih po kron 10, 12 in 14 — za 100 ktr h : kolodvora Litija razpoSilja v vsaki množini po pov-. zetju J. RazborSek v Šmartnem pri Litiji — ' (Kranjsko). Korbica 5 kg franko K 2 popovzatju.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifiiitične in kožne bolezni
ima svoj ambuiatorij
v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9
inad Jadransko Barko} brrejema od IS. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop
VELIKA ZALOGA
furlanskih iak ■
j
■= vedno uvežih--
Najfineje alpsko čajno maslo znamka 2 zvezdi. — Dnevni dohod. — Sir in slanina. — Specijalitet* rLIPTAUERJ. Postrežba na dom Cene zmerne — Prodaja na drobno in debelo.
Rodol/o Contro, ulica dellc ^cque 5.
PEKARNA in SLADĆlCARNA	9
VINKO SKERK, Trst, ni. Acquedotto 15, podružnica ul. Mlramare 91
V moji pekami se vdobi vsaki dan 3 krat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom H Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa -pecijaliteto za čaj Dobi se tudi veliko izbero botiljk ruma ia vsake vrste čaja, ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem
V. SKERK
,z Kopra. D?e 31. oktobra je uprizori, j	bST^Si Te^a. Tam pri ko-
dn.mst.cm skup Istra svojo prvo predstavo ; atanju je teffia . nj M mogočePTide« n* novem odru, ki ie vrlo vapela.	. • , J - , , n,	. • j V1UC">
Pri otroritfi odra se je uprizorila dekla-	h	f:.d\8e.T
mncija „Dviganja zastora" Gledalci so bili' ^T^M/TEJ?i .0,8)su]°Ce.]e prijetno iznenadjeni, ko se je prikazal Slove-: L^Sif °™ta g ^ajoa
d Llamac ^	°b ^'S^^AŽKS	* **
t^i^Zoi: Tat« srsi^fti cmda ŽL-*-z!
pela. kar je pokazalo občinstvo z grobno ti- J?™ ^^L?* ,. ° Kam.enfku 8e \e f0 I šino. ki je vladala v dvoran, ob ifvajaniu te f ^	Sn /	kameD' ^
točke	u »u ou izvajauju tudi, da ]e vodil napad na Schreye?o restav-
Tretja točka je bila višek iznenađenja. raci]°'_
Uprizorili
so igro „Mlinar in njegova hči", vuu^Af^fUm^^vovi^ii«a^u
Vse oaobje je nastopalo v narodnih noSah in f^^888^ ^^ je dobro izvajalo svoje naloge. Nekaterim	7ilr.rn.Jlr S«.
igralcem bi pač priporočal, da bi hitreje govorili.
Med r cmori je udarjal tamburaSki zbor „Zvezda" in je povsem povoljno rešil svojo
nalogo.
Društvo „Istra", ki si je nadelo toli važno nalogo, zaslužuje obilne podpore, ki jo Dujao potrebuje. Priporočamo je torej v naj-'zdatnejo podporo,	Gledalec.
I
1 Mmiml Malcl zpMjnili irt
„mi Popolo"
TRST, ulica S. Sebastiano 7 (Cavana)
najde se VELIKO ZALOGO
oblek9 paletot, površnikov in jop
za moške in dečke.
Kožuhi dol$i In kratki absolutne novosti
po najzmernejiih cenah.
SPECIJALITETA oblečic za otroke ter hlač ih perila za delavce.
Zdravnik in ranocelnik
Dr. Dinko Tecilnzić
specijalist
ZA OTROŠKE BOLEZNI
v ulici Stadion 6. I. n. Telefon 18, IV (gledal. Fenioe)
ter ordinira od 2. do 3. are popoladne.
IV patentiran divan-poslelja machnich
Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in*se,spre^ meni v hipu s saniim premakliajem v jako komodno posteljo
z lastnimi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke.
Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in olepševalno delo.
3. MACHNICH TRST „I S. 01,™».! »>.
MB^MMMMMMBmMMBMB—MM"-
Stran IV
„EDINOST" štev. 30 7
V Trstu, dne 6. novembra 1908.
..Slovenec*4 pripominja k tem obBodbam : ŠKOFIJE 5. Mandić 63. Valentič 62.
Občinstvo je spreielo tako obsodbo na	v POBEGI 5. Mend 6 7, Valentič 17.
znan;e z velikim p-esenečen;em. Gospa Pot-	Šškovič 11. Profesor Koetian 10 slasov.
nikova. ki je bila navzoča pti razor*«, se je	_ KRAS1CE o. Mandić 9. \ alf.LtiČ 9,
zgni lila na" klop in bridko ihtela. vse navzoči	Š šković 42 in Bartolio 42 glasov, dame so ihtele, moškim so prišle solze v oči.
T V UD K A =====
V src:li vseh se je pa redilo nekaj — česar ne moremo in ne smemo zapisati ....
Nadalje pravi „Slovenec" v posebni no-
tici
IH. volilni ckra!. PODGRAD. 5. — Tukaj so dobili : M&ndič 28, dr. Červar 16. Riičić 12.
Izšla ie sodba zoper slovenske demon- :
Razne vesti.
strante, krvava in kruta, kakoršno je zahte- i Zanimiva prepoved. Hrvatska vlada je val državni pravduik. Prenričani smo pa le, pravoslavnim katehetom prepoveuala podpi-da e uspeh sodbe iznenadi! in osupnil celo BOvati izpričevala s ciriiskimi črkami, zastopnika državnega pravdništva. Slovensko j čistilnica sladkorja pogorela. V Gajzinu občinstvo je bie pripravljeno na mnogo, a y Podoiiji ^ v sređo gorela čistilnica slad-da se bo dehia takozvana pravica s to mero, koria tyrdke Sobolev, g^fo je nad en mil. se ni moglo pričkovati, ker je vendar vsej rubjjev< slovenski javnosti znano, kako so nemški lo- '
povi bili sojeni tudi pri avstrijskih sodiščih. prMt/atnn hi^nn išče en delavec. - Po-NemSki krvoicčnosti, ki je zahtevala vislice r rr,v411,1 u 111 tt"u nudbe na Inseratni od-in dosmrtno ječo za vsakega demonstranta, aelek Edinosti pod „Tapetnih-.-
ie zadoščeno. Zadošč?n:e so dali s sodbo; T|#aInipa P^11« in damama »Ce patovalca
ktirie todnik- dva slovenskega (Pole in An-1 1 IVCl111 U z visoko provizijo, katero bi obisko-snrje toann* . ava slovenska, ^roic in! val zasebnike. Ponudbe pod R
do.sek) m dva nemsk-ga pokoljenja, (Pajk, j deIek Edinosti. Hanffen). Za krivdarek, cziroma za to obsodbo je bilo po obstoječih postavah neob-hodao potrebno, da je vsaj eden izmed obeh s!okenskih sodnikov glasoval za krivdo in za tak-j kazni.
delek Eaino-ti.
1721
K. na Inseratni od-
1714
le 4-rCrI/n vinn proda se po ceni. Iščejo ee kupe IšlfdKU VIIBU in kramarji. Pojasnila daje . Poretka klet (Cantina parentina) na Opčinah št. lTti. i
primerno išče mala družina (3; i d. 11U »£:IIJC osebe) v bližini velike vojašnice. Predcoat imajo stanovanja v novi hiM. ali ona, ka-	■> •» i
tera imajo vpeljano vodo in plin. Pogodba tudi za SKiSU^ŠCS ObleK Z2, KlCŠke in dedke več let. Ponudbe pod „Tri oseb?^ ra Inseratni od-	t
Trst, via 5. Giovanni 16, I. n, prodaja na mesečne aH
J Jfcjbolja Sataatin. vinaj!
^ jamćeno pristna iz solnČnega otoka Visa ^ ■	n^fci^lliTfc ? *S" pl
/ navadna v sodih in lina namizna v buteljkah v ■	(JtS™lll! C« S. a U a
z Opoio, crno in belo sladko. ^ j J^ajdogovornejše eene.
£ SPECIJALIIETA : jSjT* pristna Kurtelaška ^ ^^pEL^i■ mŽSS1i^^^TSf^^
; JURAJ-u MARASOVIĆ, TRST ^	„• .-„"„^Z
; ulica ciiozza štev. iv m s. Paviinovio ; MaHlfZnO VinO prve VTSte
^Dostavljanje franko na dom. - Cene zmerne. - Svoji^svojim^ j pridelek iz posestev grofa Dr. Vcnier V t^^iiŽi^c	j ^osti po 64 stotlnk liter, brezplačno na donr:,
500000001memer--1- proti tlkoj5niemu p!lMa-
(visoka pisalna miza) malo časa rabljen, proda „Inseratni oddelek Edinosti (via G. Galatti št. 18, pritličje — Narodni dom). 1764-
Pult
Zaioga preizkušenega In pristnega

Tropinouec po Kron I SO liter
^ngelo Jfichs
Vas vseh v,! nedeljo na poskušnjo vi-
.	.-»•-«	i. ju	?------- pavakega vina in na veliki ples. Vstop
Z narodnega stališča smo s to sodbo za- jbrerplačen. Ulica Belvedere, H. Kosič, gostilna Pri
Vabim
Lovska psica
dovoljni. Ta sedba bo Balaamovo prokletstvo, stari breskvi, ki b^ Slovence še tesneje združilo v boju zoper kran;sko predrzno vsenemštvo ! Gotovo je, da Pajk. Haufien, Pole in Andolšek niso mogli Nemcem prizadejati z nobeno stvarjo huišega udarca, kakor s to sodbo. Slovenski trgjvci in obrtniki sj jim zo to sodbo hvaležni.
(Ravno pred 10 leti se je na ukaz z Dunaja Italijanom na Jjubo z drakoničr.o strogostjo kaznovalo tržaške in goriške Slovence radi znanih izgredov o priliki umora cesarice E.izabete, in sedaj se je z en*ko strogostjo postopalo proti ljubljanskim Slovencem — Nemcem na ljubo. Op. ured.
Vesti iz Štajerske.
Cesarjev jubilej v Gradcu. Mestni zastop ertiški je določil, da da za razsvetljavo v Gradcu najma De K 8000. NemSbi listi pravijo, da r&zsvetijave ni treba, ker cesar sa>n želi, da se ne proslavja s takimi stvarmi njegovega jubileja.
Dr. Ivan Dečko. V sredo zjutraj je umrl v Feidhofa pri Gradcu, na pljučnici, g, dr. Ivan Dečko, bivši odvetnik v Celju in štajerski d^ž. poslanec.
Dr. Ivan D-čko se je porodil v Središču 9. avgusta 1859. Po dovršenih pravoslovnih študijah se je posvetil od- etništvu in stopil 1. 1883, v pisarno d.r Janeza Orozelna v Mariboru, Kmalu petem je pristopil k uredništvu „Siidsteirische Post^ ter vodil uredništvo do svojega odhoda iz Maribora. S 1. septembrom 1885. se je preselil v Olje in btopil v pisarne dr, Serneca, pri katerem je ostal do konca cdvttnidke prak-e do oktobra 1891. Odvetniški izpit je paložil uri nudscd-Šču v Trstu dne 12. okiobra 1891.*, a 17. oktobra ietega leta je odprl lastno odvetniško pisarno v Celju.
Zurnaii8tiki se je posvetil še za časa svojega bivanja na vseučilišču. Leta 1883. je v r Ljubljanskemu Zvonu* objavil zanimiv zgodovinski spis „Slovenska predavanja na graškem vseučilišču". Deloval je pri „Slov. Narodu", „Slov. Gospodarju", .,Miru", „Domovini", izlasii pa „Sudsteirische PoBt" ter s 5-ojimi članki močno u^lival na celo smer slov. politike na Spodnjem Štajerskem. Nadalje je bil, sotrudnik „Slov. Pravuika".
Še kakor odvetniški kandidat je bil leta 1890. za kmetski volilni okraj Ljutomer— Orn.ož—Gornja Radgona izvoljen v štajerski deželni zbor. Dr. Dečko je bil prvi slovenski poslanec, ki je vložil prve interpelacije v de-želr.em zboru v slovenskem jeziku. Drugikrat ga je volil leta 1896. in tretjikrat leta 1902. v deželni zbor kmet-ki, volilni okraj celjski. Po vspešnih neštetih rekurzih in pritožbah do upravnega sodišča s^ pod njegovim vodstvom okrajni zastop celjski in ž njim celjski okrajni šoiaki svet prešla v slovenske roke.
Uspešno ie bilo njegovo delovanje tudi v nurodoo-gospodarskem oziru. Tako je ustanovitev Južnoštajerske hranilnice sprožil in izvršil skupno z pok. Maksom Verščem in g. Mih. Vošnjakom. Tudi „Dijaški dom~ šteje dr. Dečkota med svojimi ustanovniki.
Leta 1897 se je dr. Dečko poročil z Ade o Zani«-rjevc.
Leta 1905 je zbolel in se podal r Gradec. Dr, Iyan Dečko ostane' gotovo: slovenskemu narcdu na Spod. Štajerskem j v Leibrisnem spominu.
Zadnje brzoj, vesti.
Deželiiozborske volitve v Istri. Za kmečke ob5izie.
PAZIN 5. Poslancema sta izvoljena dr. | D nko Trinajstič odvetnik v Pazinu in Avgu-' štio Rtfjčić, nadučitelj v Voloskem Opatiji, j Diugi volilni okraj.
DOLINA 5. Tu so dobili: Mar^ić lil. Valentič 104, Siškovič 32, R. Pečarič 12, F. No.ak 6, F. Jereb 4, Strain 4, Pečarič 1, A. Maslo 1 glas,
Nevel avnih je bilo 6 glasovnic, čista 1.
DEKANI 5. Tu so cobili: Mandić 158, Valentič 170. Šilkovič 78, Pečarič 58.
1747
progasta, s kratkim repom je v Zigradci pri Komnu št. 31. Kdor jo je izgubil, naj se lam ogiasi.
G. BORČIĆ — TRST.
Via It&zzaretto vecchio št 5.
Prodaja na debelo in v tranzitu, kakor tudi na dom v sodčkih, steklenicah in boteljkah.
Žrebanje nepreklicno jutri dne 7. novembra 1908.
Ena srečka stane I krono.
Dunajska c. Ser. policijska loterija
K "Oii 30.000 Prvi glavni dobitek Kron 30.000
k.ikcr tudi II. K 5000 in HI. E 1000 se izplača v gotovini v.sled Najvišjega dovoljenja Njeg. c. kr. apost. Velič. in na zahtevo dobitnika z 10% odbitkom in post. dob. davkom. tSRECKE so ca prodaj v menjalnicah, loterijskih nabiralnicah in tobakarnah. TS?*
Urafl c. tr. Policiji loterije se nabija na Mm L ScMterico; u a palači Polio, imateljsm)
im
lastnik gostilne ..Nichetto"4 v Rocolu in mesnice na
Goldonijevem trgu štev 6. — TELEFON st. 963. Gostilna v Rocolu ima na razpolago društvom in klubom, za prireditve plesov ali društvenih br.v. ("po dogovornih cenah) elegantno pler-no dve: c.no ln kegljišče,
Crevljarnica =
o
II
€leganca, trpežnost, ekonomija.
Sprejema se naročila po meri ter s. iz-vršuje v 24. urah.
Sprejme ne naročila za nepremočljive posto! t P • pravljenja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za čevij-
Trst, ulioa Crosada š^v. 3, - V9t
(Vogal ulice Pu.iti del Forno).
Hotel prenočišče „ASia vecchia abboodanza
štev. 20 — Trst, ulica Giosue Carducci — štev. 20
Krasna lega. Čiat in najboljši komfort. Ceotralnn. lega vseh tramvajskih črt. -- Oni, ki pridejo v Trst naj prenoče v HOTEL-n AEB 3NJANZA. kjer najdejo lepe in ^naine sobe
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje m
isajs
rudolf exner - trst
Talefon it, 847. - Via	1»	Stv. 17- - T^lofon «t. V-
FIIi»a k© v PULI, GORIClr HEKI GRADEŽU. ^revaiarijo pohištva i>& vao kraja tu- in iuosezažtva v saprtih patentnih vosoviii zs. poIiilS-ro, delcih 8 do & metrov.
= tffliniaalE uraMo?, il se iEiellelo n isoiofisje is mnltib Dlagi n! m prog?.)
Sprejema se tud! pohiitvo Ir ; druge prsdmste v shramfis v !asfR2 it. tc pripravljeni tuha sklf.^Sšia.
Giovanni Mm
Sdini triažki savod za.
ČIŠČENJE in shranjevanje fkepeog
Točna, postrežba in nizhe cene.
Že od ene generacije sem mu dajo avstrijske gospodinje prednost pred drugimi. Isto se prireja v vedno izvrstni kvaliteti — iz jako čistih in finih snovi. Zadostuje samo lahko pomazati, ker SCHICHP-ovo 3IILO, očisti, zbok svoje čistilne moči, brez kuhanja, parenja in drugih naporov vsako nesnago. SCHICHT-ovo MILO prihranja čas, denar in delo. ..v.
Čistost istega je garantirana s 2G.OOO K.
Cevljar-nica
TRST, ulica Giuiia 7, TRS T
odlikovana z državno kolajno 1H08 na modni razstavi v Trstu.	j§j
Izdeluje vsakovrstna Gbuvaio po meri z naj- |t| večjo elcganco in solidnostjo. Specijaliteta g|l
ortopeiičnili izielloT in ament. čevlji? ij|
CENE ZMERNE.
ni
drogerija Josip Zigonai ^
FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140
Iztcr drog, barv. čoplčev, pok&atl1 parfumov, fin. milo — Zaloga mineralna vod*., t os k a za parket©, na mrzlo prlpravlje-faga sirupa, tamarlsda, maliiio^ca itd. itd.
iulie RsStSer m

TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: TELEFON štev. 813 :: .:
Kirurgično orodje, ortopedifni apar^i, Moderei, umetne roke in nore, ber^-: •.
kilni pasi, elasiieni pasi in noguvite. elektroterapevtične priprave, aparati 1* ^
Inhalacijo.	tf
SKLADIŠČE potrebščin za kirarglona zdra-r- ^ llenla. rotrobiolne lz gumija in neprođlrnega £ ;;;;:::: blaga. ::::::::
BOGOMIL
SCH1CHI-
milo .*.
ni nikoKn milna pena
bivži uroi v Se
Noiro pogrebno podjetje
pisarna in prodajalna Uia Uincenzo BeHini 13.
Telafon Št. 1402 (poleg^ cerkve sv. Antona Novega) Telefon $t. 1402
Zaloga oprave ulica Llassimo D1 Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne) še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurenoe.
Za slučaj potrebe se uljudno prripoiočajo
HENRIK STIBELJ in dujti.
V A tlT\ i <J
ul. Vincenzo Bellini i" lo
n»!{rovl rt-rkve sv. Antooa
vt-akovrbtne veri^ct \.-> pravih tovn. ct:r..
1/saka ekonomična družina
nakupi
f% V X
v velikem skladišču v ulici San Nico.6 18
Huteljke „Keklam" od 1 litra 55 krajcariev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva
Specijaliteta $uml]euilt predmetov.
Rjuhe iz gumija, elastične nogovice, predpasniki, sospenzorji. irigatorji — cevi za vino, plin in vodo; ovata.
- - gumijevi čevlji. - -Jtigijcmčm predmeti po zmernih cenah
Federico Steindler
TRST, Acguedotto štev. 14