- 26 — Morska ladija. s c> Znano vam je, ljubi otroci, da je morje neizmerno velika in globoka Toda, ki je malokedaj mirna, temuč neprestano giblje, da se ne usmradi. Tudi vam je znano, da o hudem viharji nij varno se po morji voziti. A našli so se ljudje, ki so iztimili velikanske zgrade (stavbe), katere po svojej umetnej sestavi vse dnige človeške umotvorine presezajo. To vam so yelike morske ladije, barke ali korablji. Imamo tergovske ladije, katere aes6 po 20 do po 30.000 centov blaga; take ladije plov6 saino na jadra, ter mornarji na njih. ne morejo rabiti vesla, ker bi k temu bilo treba yeS nego li 200 človeških rok, ki bi ladijo gonile po širocem morji. Ladije jadrenice goni sapa ali veter, ter hitreje begajo, nego li ptice pod nebom. Kedar je na morji tišina ali brez-vetrije, tedaj ne morejo take ladije niti z mesta. A še mnogo "večje, lepše in umetnejše od tergovskib. so vojne ladije. Za jedno samo vojno ladijo 1. verste, ki ima na primer 100 vojnih to-pov, treba je po 1000 zdravih, čverstih hrastovih debel; dalje 100.000 fun-tov železa, 200.000 funtov konopnine, 6000 kvadratnih vatlov jadrenine. Taka ladija je po' 200 sežnjev dolga, po 50 sežnjev široka in 45 sežnjev glo-boka. Ima tri velika jadrila, katerih najvižje je 80 sežujev visoko; 8 k6tev (mačkov), katerih najtežja ima 15 do 20 centOT. Na takej ladiji je po 700 mornarjev, in ^ taka ladija naj- lijon goldinarjev, in traje blizu do 40 let. , Ali kaj porečete, dragi moji, ako vam povem, da se tudi ;v našem avstrijskem Primorji, ki se razteza ob jadranskem rnorji, zdelujejo take morske ladije, kakoršno vam denašnja slika kaže. A to posebno v Reki, Senji in Bakru. Gotovo ste uže maogokrat čuli, da se tudi iz naše Kranjske vozijo hrasti v Eeko, kjer jih potrebujejo v izdelovanje morskih ladij. Culi ste tudi, da naši verli Primorci in Dalmatinci po vsem svetu slove za izverstne pomorščake in da se mnogo Slovanov živi na morji, ki v ladijah po vseh krajih sveta blago razvažajo. JL-__:il__r I.t.