občili Ormož in Ptuj Uto: XX Ptuj, 31. marca 1983 YU ISSN 0042—0778 Številka: 6 SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 32. Sklep o določitvi liste članov disciplinskih komisij 33. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1982 34. Odlok o proračunu občine Ormož za leto 1983 35. Odlok o spremembah odloka o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v občinski zdravstveni skupnosti Ormož 36. Odlok o davkih občanov v občini Ormož SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 37. Spremembe in dopolnitve resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja občine Ptuj v 1983. letu 38. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto 1982 39. Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1983 40. Odlok o davkih občanov v občini Ptuj IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ: 41. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož VSEBINA: KRAJEVNE SKUPNOSTI 42. Poročilo volilne komisije KS o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Trnovska vas 43. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Trnovska vas 44. Poročilo volilne komisije KS Zavrč o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zavrč • 45. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov in drugih objektov ter drugih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Zavrč SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 46. Dopolnitev liste prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ormož. IZVRŠNI SVET SO PTUJ 47. Podatki o možni rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine Ptuj za leto 1982. 32. Po 6. točki 168. člena Statuta občine Ormož (Uradni vèstnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in 3. odst. 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 530764/76) je zbor združenega dela skupščine občine Ormož na predlog Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ormož z dne 6/12-1982 na svoji seji, dne 31/1-1983, sprejel SKLEP o določitvi liste članov disciplinskih komisij. Določi se lista članov disciplinskih komisii (osebe izven temeljne organizacije) za občino Ormož po 3. odstavku 200. člena ZZD). Listo sestavljajo: 17. Kosi Vekoslav 18. Kovačič Anica 19. Medik Otmar 20. Munda Mirko 21. Horvat Ivan 22. Lesnikar Anica 23. Žnidarič Mirko 24. Rajh Anica 25. Salaj Jože 26. Medik Stanko 27. Rep Vera 28. Kuhar Gabriela IGP Ograd Ormož Mercator Zarja Ormož Mercator Zarja Ormož Tima Ormož Droga Središče Droga Središče Skup. za zaposl. Ormož OŠ Tomaž OŠ Ormož upr. organi SO Ormož upr. organi SO Ormož SDK Ormož Toz^onkretne člane disciplinskih komisij iz te liste volijo delavci morejo voliti tistih, ki so fz njihovo TOZD. v vsaki . da s te liste ne 1. Rozman Slavica 2. Kolarič Matija ml. 3. Ritonia Feliks 4. Švajgl Ivan 5. Lukner Majda 6. Juršec Slavko 7. Šnajder Jože 8. Simonič Ivan 9. Meško Ida 10. Keček Slavko 11. Krajnc Miran 12. Gregorec Slavko 13. Vernik Marija 14. Polič Franc 15. Krajnc Alojz 16. Glavinič Marija Primat TOZD bančna oprema Ormož TJK Ormož TJ K Ormož TJK Ormož TJK Ormož Slovin Ormož Slovin Ormož Slovin Ormož Slovin Ormož Slovin Ormož Slovin Ormož TS Ormož TS Ormož TS Ormož SSS Ormož IGP Ograd Ormož j. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati 8. dan po tej objavi. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep št. 020-29/77, zdne 19/12-1977 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15-151/77), I istim članom disciplinskih komisij, ki so jih delavci posameznih ' TOZD izvolili v svoje disciplinske komisije do začetka veljave tega sklepa z liste št. 020-29/77 z dne 19/12-1977, preneha mandat šele s potekom časa, za katerega so bili izvoljeni v TOZD. Ormož, dne 31/1-1983 Številka: 02045/1982 PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ANICA GEČ 1. r. i 33. • Po 35. členu zakona o financirs^iju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 7. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin 4 Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. 3. 1983 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1982 1. člen Sprejme in potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ormož za leto 1982, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ormož za leto 1982. t 2. Jlen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za 1982 so znašalk I. PRORAČUN Prihodki 59.189.301,50 din Odhodki 58.189,736,65 din Presežek prihodkov nad odhodki 999.564,85 din II. POSEBNA PARTIJA ŽIRO RAČUNA PRORAČUNA Prihodki 7.447.057,20 Odhodki 3.649.998,10 Presežek prihodkov nad odhodki 3.797.059,10 III. REZERVNI SKLAD Prihodki 3.112.947,05 Stanje posojila federacije 40.568,80 3. člen 1. Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine Ormož v viSini 999.564,85 din se prenese med prihodke proračuna za leto 1983 in se razporedi: — za kritje proračunskih potreb v letu 1983 din 999.564,85. 2. Presežek prihodkov posebne partije žiro računa proračuna po zaključnem računu proračuna občine v viSini 3.797.059,10 din se’prenese med prihodke posebne partije računa za leto 1983 in se razporedi: — za kritje potreb za blagovne rezerve v letu 1983 din 3.797.059,10. 3. Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 3.112.947.05 din se prenese v rezervni sklad občine Ormož za leto 1983. 4. člen Pregled prihodkov in njihova razporeditev po zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1982 sta prikazana v bilančnem delu proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 400-3/1983 Datum: 2. 3. 1983 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVlC I. r. -PRiiGLKD PRIHODKOV UT RAZPOSKDITKV PRIHODKOV PR0RAČU1TA OBČIND ORMOŽ ZA LETO 1902 Vrsta prihod. * n I II 0 D K I Realizacija 1902 Dtov. glav. namerno, RAZPOREDITEV PRIHODKOV Realizacija 1901 1. Da voh na dohodek in rtavolc iz ' osobne^a dohodka 2o.0o3.665i3o ol Dejavnost organov družbo-nopol.skupnosti 34.675.96o,9o II. Droa.davok,davek na pronož. in na doli.od pratuoiž. 27.45o.A7o,05 o2 Ljudpka obramba 4.486,224,45 III. Taks« A.o2A.891,Ao ,o3 Dejavnost dra2bonopol. organizacij 4.144.ol4,25 V. Od.itopljuni dpiiodki 1.952.791,6o o4 Nocoopod.investicije 3.C47.954,2o oG Socialno skrbstvo-varstvo boro,0 v 3.97o,634,oo VI. Dohodki upravnih organov in dpu-i dohodki 2.374.420,20 0 9 Zdravstveno varstvo 42.131,9o ■ lo’ Komunalna dejavnost 029«59o,00 Vil. Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 2.374.ooo,oo N 11 16 17 Dojav.kraj.skupnosti Intervencije v gospod. Tekoča prorač.rezerva in obvoz.iz prej.lot 1.395.670,00 3.390.670,05 1.525,686,25 pronocona nrodgtvaiz pretakloga lota 209.054,15 10 Krediti vezani in izločena srodétva Presežek prihodkov nad Odhodki 483.134,65 999.564,05 ' SKUPAJ ansatmssscBtssataElssersscsssKrsrsES a-ts a = ss a rsa =.^§2^21^2. 34. Po 7. točki 166. člena statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39-461/74) je skupščina občine Ormož na sejah družbenopolitičnega zbora dne 24. 3. 1983 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 3. 1983 sprejela i /do tP ^ ^ ® ^ o proračunu občine Ormož za leto 1983 1. člen Proračun občine Ormož (v nadaljnjem besedilu občinski proračun) za leto 1983 zajema: 1. Prihodke v znesku 65.436.192,00 2. Razporejene prihodke v znesku 64.536.192,00 3. Nerazporejene prihodke 900.000,00 (tekoča proračunska rezerva) 2 2. člen Od prihodkov po 1. členu tega odloka se obračuna in odvede 1 % v rezervni sklad občine Ormož. . ■ 3. člen Izvršni svet je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost obsega proračunske porabe z doseženo stopnjo rasti dohodka v gospodarstvu v občini ter po potrebi sprejme ukrepe ža omejevanje s proračunom predvidene porabe. Ce bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bifido doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme Izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti razpolaganje z razporejenimi sredstvi po posameznih postavkah. O sprejetih ukrepih iz 1. in 2. odstavka tega člena mora Izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna oziroma, da o omejitvi dokončno odloči. proračuna za leto 1983 morajo organizirati izvrševanje.zadev in nalog iz svojega delovnega področja skladno s programom dela skupščine in zborov skupščine za leto 1983 v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da so razporejena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot je potrebno. 4. člen Izvršni svet razporeja sredstva proračuna skladno z dotokom prihodkov. Uporabniki proračunskih sredstev morajo prilagoditi svojo porabo dotoku prihodkov oziroma višini sredstev, ki jih dobijo za določeno obdobje po dvanajstinah. Proračunskim porabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke v višini dopustnih izplačil po osnovah in merilih veljavnih sporazumov in družbenih dogovorov, v okviru odobrenih proračunskih sredstev. 5. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev 7. člen Prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki proračuna, v kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. Prihodki doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev se namensko razporedijo na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Ormož. Prihodki od turistične takse se po posebnem sporazumu namenijo za propagandno dejavnost turističnega gospodarstva v občini Ormož. 8. člen Na račun samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost Ormož se stekajo proračunski dohodki od dela taks za registracijo motornih vozil in se uporabljajo za vzdrževanje lokalnih cest. 9. člen Dotacije krajevnim skupnostim razdeli izvršni svet po sledečih kriterijih: a) v enakih deležih vsem KS v občini b) razliko po številu prebivalcev Dotacije krajevnim skupnostim so namenjene za financiranje delegatskega sistema. • 10. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih izdatkov na posameznih postavkah in za nepredvidene izdatke. 11. člen Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve nadzira celotno finančno, materialno in računovodsko poslovanje proračunskih porabnikov, katerim se zagotavljajo sredstva iz proračuna. 12. člen Pregled prihodkov proračuna za leto 1983 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1983, ki je sestavni del tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Številka: 400-5/83 0 Datum: 29. 3. 1983 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ 1. r. 35. Po 53. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/81), po 2. točki 167.tlena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) in 3. odstavku 171. člena poslovnika skupščine ' občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13—142/77) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora' krajevnih skupnosti dne 2. marca 1983 enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Ormož na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. februarja 1983 sprejela odlok o spremembah odloka o osnovali za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v občinski zdravstveni skupnosti Ormož 1. člen V 3. odstavku 1. člena odloka o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in prispevnih stopnjah v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 24/82) se stopnja 10,54 nadomesti s stopnjo 10,07. 2. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 190-2/1983 Ormož, dne 2. marca 1983 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ 1. r. BILANCA PLANA PRORAČUNA ZA LETO 1983 PO SKUPINAH PRIHODKOV IN ODHODKOV PO GLAVNIH NAMENIH PRIHODKI ODHODKI I. Skupina 7o-Del presežka iz preteklega leta 999.565 Namen ol-dejavnost organov DPS 38.477.2o9 II. Skupina 72-Prihodki od davkov od os.doh. 22.o9o.llA Namen o2-Sred. za LO 4.966.250 III. Skupina 73-Eriho^ki od prometnih, davkov 29-563.5A7 Namen o3-Sred. za DPO \ 'V 4.913.992 IV. Skupina 7il-ft'ihodki od davka na premoženje in na dohodke od premo-Z0& j Q. V. Skupina 75-I‘rib.odki od taks 1.89o.ooo 4.615.091 Namen o4-sred. za odplač.kred. Namen 08-sred.za social.skrb. 3.184.748 •' 4.395.547 VI- Skupina-prihodki po posebnih,predpisih prihodki od organov DPS 5-089.559 Namen o9-zdrav. varstvo Namen lo-kom. nalno dej. 46.64o 968.876 VII. Skupina 78-Prihod’ki od drugih DPS 1.188.536 Namen 11 Sred. za kraj.skup. 1.545.155 Namen 16-Intervencije v gosgod. Namen 17-porac. rezerve in obvez, iz prej.let , 5.051.631 1.231.793 Namen 18-rezervni sklad 654.361 SKUPAJ 65.436.192 65.436.192 36. Po 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1983 sprejela odlok o davkih občanov v občini Ormož 1. člen . V občini Ormož se uvajajo občinski davki, kot določa ta odlok. Občani plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na tej podlagi. 2. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev; 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti; 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti; 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti; 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic; 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic; 7. davek od premoženja; 8. davek na dobitke od iger na srečo. 1. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 3. člen Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 %. Občinski davek od osebnega dohodka se ne plačuje za osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. 2. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 4. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po skupinah katastrskih občin. 5. člen Območje občine se glede na relief in kakovost tal, oddaljenost in kupno moč tržišča ter oddaljenost od prometnih zvez, razvrsti v II. in III. skupino. 6. člen V II. skupino spadajo naslednje katastrske občine: Cvetkovci, Frankovci, Grabe, Hardek, Loperšice, Obrež, Ormož, Osluševci, Pušenci, Središče, Trgovišče in Velika Nedelja. 7. člen Davek od kmetijstva plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka negozdnih površin za posamezne skupine katastrskih občin po naslednjih stopnjah: 1. v II. skupini katastrskih občin 9 % 2. v III, skupini katastrskih občin 5 % 3. v III. a skupini katastrskih občin v katero spadajo katastrske občine: Bratonečice, Bresnica, Cerovec, Gomila, Koračice, Lahonci, Mali Brebrovnik, Mala vas, Pršetinci, Sardinje, Tomaž, Trnovci, Vičanci, Žvab, Rakovci, Rucmanci, Runeč, Senik, Stanovno, Strjanci po stopnji 4,2 %. Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo, razen davka po stopnjah iz prejšnjega odstavka, še dodatno davek po stopnji 30 8. člen Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, se odmerijo od vrednosti lesa določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Ta davek plačujejo zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, po stopnji 25 %, vsi ostali zavezanci pa še po dodatni stopnji 40 %. Osnovo za odmero določi za davke pristojni upravni organ, glede na količino in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki je gospodarila z gozdom v preteklem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredih. 9. člen Začasno So oproščeni davka od kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — za dobo 5 let; 3. na katerih se nasadijo novi sadovnjaki — za dobo 4 let do 10 let. Oprostitve po prejšnjem odstavku se priznajo: a) za vinograde s plemenito trto: — na območju, kjer je predvidena družbena proizvodnja, če se zavezanec vključi v obnovo po vseh sodobnih principih, od vsake površine; — v ostalih vinogradniških rajonih, če 'zavezanec na sodoben način obnovi več kot 10 arov vinograda, b) za sadovnjake: <— na območju, kjer je predvidena družbena proizvodnja, če se zavezanec vključi v obnovo po .vseh sodobnih principih, od vsake površine; — za jablane in hruške na vegetativni podlagi — za dobo 5 let; — za slive in marelice — za dobo 8 let;. — za orehe — za dobo 10 let, — za ostalo sadje — za dobo 4 let Za nove nasade na območju, ki ni zajeto v točki b), veljajo enake oprostitve pod pogojem, da obnóvljena površina ni manjša: — za jablane od 50 arov, — za ostalo sadje od 30 arov. 10. člen Začasne oprostitve iz prejšnjega člena tega odloka se priznajo na predlog zavezanca. O predlogu odloči upravni organ pristojen za družbene prihodke potem, ko dobi podatke od za kmetijstvo pristojnega upravnega organa. Predlog je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če predlog ni podan pravočasno, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. 11. člen Zavezanci davka od kmetijstva, ki vlagajo ■ sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava. Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva se štejejo sredstva, vložena za zgraditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena v preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo, za uvedbo pašnokošnega sistema, za izvedbo melioracii in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezne kmetije. Olajšava pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi atvezanci nabavlja, oziroma vlaga sredstva v take namene. Olajšava je odvisna od višine naložb in sicer: Vložena sredstva Znižanje v din odmerjenega davka nad do 20.000 30.000 35 % 30.000 50.000 50 % 50.000 70.000 65 % 70.000 100.000 100.000 85 % 100 % Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki ji je treba predložiti ureditveni program, ki ga izdela strokovna organizacija in potrdi za kmetijstvo pristojni upravni organ, ter dokazila o vloženih sredstvih. Posebna olajšava se prizna če jo zavezanec uveljavlja do konca meseca marca, po preteku leta v katerem so nastali pogoji za olajšavo. Davčna olajšava po določbah tega člena se prizna ob pogoju, da zavezanec obdeluje zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predložijo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi do 15. februarja v letu za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. \ s •, ; ■ 12. člen Zavezancem davka, od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava, če vložijo v gradnjo najmanj znesek sredstev, ki ustreza 60 % znesku enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka za zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, ko so nastali pogoji za oprostitev. Olajšava se prizna za dobo 5 let in znaša 80 % v vsakem letu odmerjenega davka. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje do 31. marca po preteku leta v katerem so nastali pogoji za davčno olajšavo. 13. člen Olajšave borcem NOB se priznajo skladno z zakonom o davkih občanov na podlagi predloženega dokazila o priznanju posebne dobe v dvojnem trajanju, oziroma odločbe o priznanju statusa borca za severno mejo. Olajšave, ki jih zavezanec enkrat uveljavi, se mu priznajo po uradni dolžnosti vsako leto, dokler so za to dani zakonski pogoji. O zavezancih, ki sojih priznane olajšave, vodi evidenco po kraju prebivališča pristojni krajevni urad. 14. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjanem izobraževanju ter višjih in visokih šolah, se pri odmeri davka iz kmetijstva prizna posebna olajšava v višini 1.000.— din za vsakega otroka na rednem šolanju. Zavezanec lahko uveljavi pravico do olajšave za posamezno leto po uspešno končanem letniku do konca koledarskega leta. Olajšava ne pripada zavezancem, katerih otroci dobivajo štipendijo v času šolanja. 15. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so slepi se prizna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka iz kmetijstva. 3. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 16. člen Davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se ne plačuje od dohodkov doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu; 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijskq mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 17. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: ostanek čistega dohodka dinarjev stopnja nad do 30.000 30 Vo 30.000 60.000 35 % 60.000 100.000 39% 100.000' ' 150.000 43 % 150.000 200.000 47% 200.000 300.000 51 % 30.000 55 % Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim dohodek ugotavlja. 18. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se davek odmeri ob upoštevanju pogojev iz 58. člena zakona o davkih občanov tako, da lahko znaša največ: — za zavezanec, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot stalni poklic 15% — za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic 25 % — za zavezance, ki se ukvarjajo s kmejkirri turizmom * 30 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo' * tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih z manj kot 300 prebivalci v strjenem naselju in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov. 19. člen Zavezancem za davek iz gospodarske dejavnosti, ki vlagajo 'sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob' pogojih iz 60. člena Zakona o davkih občanov, prizna davčna olajšava v naslednjih dejavnostih. a) krojaštvo in šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, kemično jSiščenjc, moško in žensko frizerstvo; b) popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtoelektričarstvo, clcktromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, brusaštvo, kolarstvo, tapetništvo, dekoraterstvo, vulkanizacija, optika, pleti Ijstvo; c) zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov iz umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, inštalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalater-stvo, tesarstvo, krovstvo, gostinstvo, s pogojem, da pretežno opravljajo storitve za občane in hišne svete, ter da gostilne ustvarijo najmanj 40 % letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka teg člena se priznajo: — za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev. — za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % od vloženih sredstev. Določbe iz prejšnjega odstavka 'se uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, vendar davčna olajšava znaša 20 % vlmženih sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena. Zavezancem davka iz gospodarskih dejavno- sti, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja ter postransko gospodarsko dejavnost, davčne olajšave za vložena sredstva ni mogoče priznati. Davčno olajšavo zavezancem iz lega člena tudi ni mogoče priznati za sredstva, vložena v nakup osebnih avtomobilov. 20. člen Davčna olajšava za vlaganje sredstev v zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na 3 leta tako, da znaša v prvem letu 50 %, v drugem 30 °7o, v tretjem 20 % od skupno priznane olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo. 21. člen 'Zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka v naslednjih dejavnostih: a) zidarstvo in fasadarstvo, parketarstvo, te-racerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, so-boslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, kamnoseštvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo, ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo; —20 % b) popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika ža gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, kolarstvo, tapetništvo, vulkanizacija, optika in pletiljstvo — 30 % c) krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo — 40 % • s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom zavezanci gostinske dejavnosti pa najmanj 40 % letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanec v redu vodi poslovne knjige, ki jih je dolžan voditi. 22. člen ¥ Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost, razen prevoznikpv z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, bifejev in zavezancev, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75 %, za drugo leto 50 % in za tretje leto 30 % odmerjenega davka; b) vsem ostalim zavezancem za prvo leto 50 fo, za drugo leto 30 % in za tretje leto 20 % odmerjenega davka. ✓ Davčna olajšava se zavezancem prizna pod pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so jih dolžni voditi. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem odmerjenega davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal enake ali podobne gospodarske dejavnosti v kate i drugi občini ali dami kdo drug opravljal v isti delavnici dejavnosti enake ali podobne stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske'skupnosti že opravlja enako ali podobno dejavnost v skupni ali posebni obratovalnici. 23. člen Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratoval- nice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga, odmerjeni davek zniža: za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 % za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 Vo za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 % za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 % za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %. Davčna olajšava se prizna le, če zavezanec v redu vodi poslovne knjige, če jih je dolžan voditi. 24. člen Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 0/o od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 25. člen Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke, ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca in vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 26. člen Zavezancem, moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 80 % odmerjenega davka. 27. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn se prizna davčna olajšava za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža: za 30 Vo, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 40 % vloženih sredstev. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v gradnjo sredstva v višini najmanj 60 % enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji, za preteklo leto. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, vendar najpozneje do izdaje odmerne odločbe. .Olajšava se prizna le, če zavezanec v redu vodi poslovne knjige, če jih je dolžan voditi. 28. člen Zavezancem, borcem, ki so bili udeleženci NOV pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju, se prizna davčna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, vendar najpozneje do izdaj odmerne odločbe. 29. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 19. do 28. člena tega odloka v posameznem letu ne more presegati 80 % odmerjenega davka tistega leta, v katerem je davčna olajšava priznana. 30. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), plačujejo občani po naslednjih stopnjah: 1. Od dohodkov raznašaleev in prodajalcev časopisov, knjig, revij, in podobno, od prodaje^ srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobiio.od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela— 10 V» 2. Od .provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki • jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan iz.de-luje priložnostno — 25 % 3. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega- dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z. opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2 točke 40 % Davek po odbitku se ne plačuje od dohodkov doseženih z zbiranjem mleka, pluženjem snega, od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva in od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev krajevnim skupnostim. 4. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 31. člen Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti) po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po osnovah in stopnjah iz 17. člena tega odloka. Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za zavezanec, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim dohodek ugotavlja. 32. člen Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se davek odmeri ob upoštevanju pogojev iz 73. člena zakona o davkih občanov tako, da lahko znaša največ: — za duhovnike 5.000 din — za ostale zavezance 15.000 din 33. člen Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitku plačujejo zavezanci po stopnji 40 %. 5. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 34. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic), plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) po stopnji 20 %. 35. člen Ne glede na določbo prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 % za naslednje vrste dohodkov: od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igrišfih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. 36. Člen Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plaCujejo davek od avtorskih pravic po stopnjah znižanih za 70 %. 6. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENSKIH PRAVIC 37. Člen Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od dohodkov iz premoženja) se plaCuje po naslednjih osnovah in stopnjah: osnova dinarjev ■ stopnja nad do 30.000 30% 30.000 60.000 35 % 60.000 100.000 40% 100.000 150.000 45 % 150.000 200.000 50% 200.000 300.000 55 % 300.000 60% — od poslovnih stavb, poslovnih prostorov in garaž, ki so samostojni objekti 0,50 % — od prostorov, ki se od Casa do( Casa uporabljajo za poCitek in oddih 1,00 % Osnova za odmero davka od garaž, ki so zgrajene kot samostojni objekt, se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov neto tlorisne površine pomnoži z 2.000 din, ne glede na vrsto materiala iz katerega je garaža zgrajena. 41. Člen Osnova za davek je vrednost stavbe, oziroma prostora, ki se v sezoni ali od Casa do Casa uporablja za poCitek in oddih. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in naCinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu toCkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81). 42. Člen Davek od premoženja se ne plaCuje od stanovanjskih stavb, katerih vrednost ne presega dvakratnega popreCnega enoletnega Čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, v letu, pred letom za katero se davek odmerja. — da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil zavezanec obdavčen; — da gre za zaCasno plaCilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov; — _ i4.itijavu unu ugiu/.cnu iiujuu pre- življanje zavezanca in njegovih družinskih Članov ali izvrševanje njegove dejavnosti. ObroCno plaCevanje ali odlog piacila se lahko dovoli najveC za dobo 6 mesecev, po preteku leta v katerem bi bil zavezanec dolžan davek plaCati. Za Cas, ko je bilo davCnemu zavezancu piacilo davka odloženo ali dovoljeno obroCno plaCevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. 47. Člen DavCni organ sme od zavezanca zahtevati ^ poroštveno izjavo, Ce zapadli dolg zavezanca j presega 50 % davCnih obveznosti za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davCnih obveznosti ni uspela. Poroštvo obsega pismeno poroštveno izjavo dveh porokov, za katere davCni organ ugotovi, da sta lahko poroka. 43. Člen Zavezancem z več kot tremi družinskim Člani, ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnega družinskega Člana. 10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. Člen Olajšava davka zaradi izvoza blaga domaCe proizvodnje na konvertibilno podroCje po doloC-bah 23. Člena tega odloka, se zavezancem priznava že pri odmeri davka za leto 1982. 38. Člen Stroški vzdrževanja, upravljanja, obratovanja in amortizacije se doloCijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine in znašajo: — za stanovanjske in poslovne prostore, garaže in opremljene sobe 50 % — za počitniške hiše 30 % 39. Člen Davek od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se ne plaCuje, Ce dohodek letno ne presega 7.000.- din. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko ustrezne organizacije (turistično društvo, organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se prizna olajšava v višini 30 % znižanja odmerjenega davka. 7. DAVEK OD PREMOŽENJA 40. Člen Davek od premoženja se plaCuje od davCne osnove po naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih hiš ali stanovanj 0,15 °7o 44. Člen Zavezanci za davek od premoženja, ki se plaCuje po 40. Členu tega odloka so dolžni na poziv davCnega organa vložiti davCno napoved na predpisanem obrazcu. 8. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO 45. Člen Davek na dobitke od iger na sreCo plaCujejo zavezanci od vsakega dobitka po stopnji 15 %. Davek na dobitke od iger na sreCo se ne plaCuje, Ce vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 din. 9. POBIRANJE DAVKOV 46. Člen DavCni organ lahko na predlog davCnega zavezanca zaCasno odloži piacilo davka ali dovoli obroCno plaCevanje davCnega dolga, Ce so izpolnjeni naslednji pogoji: 49. Člen Zavezanci, ki so dolžni vložiti davCno napoved za odmero davka, morajo letno davCno napoved vlomiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. 50. Člen Z dnem ko zaCne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih obCanov v obCini Ormož (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 2/76, 17/77, 4/78, 8/79, 16/80, 8/81, 22/81 in 7/82). , 51. Člen Ta odlok zaCne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku obCin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje, razen doloCb 30. in 45. Člena tega odloka, ki se zaCnejo uporabljati od veljavnosti u£i odloka dalje. Številka: 422-9/1983 Datum: 29. marca 1983 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVlC 1. r. 37. Na'podlagi 156. Člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80, 33/80 in 2/81) ter 164. Členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na 4. skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno-političnega zbora, dne 24/3-1983 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE PTUJ V 1983. LETU 1 1. V točki 1. resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/83) se v tretjem odstavku spremenijo sedma, osma in deveta alinea tako, da novo besedilo glasi: — sedma alinea: rast sredstev za osebne dohodke (bruto) v globalu za 35 % počasneje od nominalne rasti dohodka; — osma alinea: rast sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se združujejo v odnosih svobodne menjave dela v globalu za okrog 27 % počasneje od nominalne rasti dohodka; — deveta alinea: rast sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb nominalno do 10,7 %. 2. V točki 2. 4. v prvem odstavku, ki govori o rasti sredstev za osebne dohodke se prvi del prvega stavka spremeni in glasi: »Pri razporejanju dohodka bodo sredstva za osebne dohodke (bruto) v letu 1983 v globalu porasla nominalno za 14,3 %« ... V četrtem odstavku sé v drugem delu odstavka za četrto vejico besedilo spremeni in glasi: »rasla za 27 % počasneje od nominalne rasti dohodka, s čimer bo izpolnjen pogoj za pridobivanje republiških solidarnostnih sredstev.« Številka: 30-5/82-2 Datum: 24/3-1983 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 38 Po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v SR Sloveniji (Uradni list SHS, št. 39/74) in 165. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. marca 1983 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE PTUJ ZA LETO 1982 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto 1982, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerve. 2. člen 1. Zaključni račun o izvršitvi proračuna izkazuje: — prihodke v višini 232,551.176,95 — odhodke v višini 200,316.164.05 — izločitev na posebno partijo proračuna 30,247.559,75 — presežek prihodkov 1,987.453,15 2. Zaključni račun sredstev rezerve izkazuje: — prihodke v višini 10,410.300,30 — odhodke v višini 1,000.000,00 — presežek prihodkov v višini 9,410.300,30 3. člen ' 1. Presežek prihodkov proračuna za leto 1982 se razporedi za prenos v proračun za naslednje leto. 2. Presežek prihodkov sredstev rezerve v višini 9,410.300,30 din se razporedi za prenos v sredstva rezerve, za leto 1983. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož ih Ptuj. Številka: 402-28/81-2 Datum: 24/3-1983 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 39 Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 110. in 165. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik pbčin Ormož in Ptuj št. 5/78 in 2/82) je skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. marca 1983 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PTUJ ZA LETO 1983 1. člen Z odlokom o proračunu občine Ptuj za leto 1983 se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ptuj v letu 1983. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1983 znašajo 225.052.303 din in se razporedijo: — za splošno porabo v občini 212.402.303 — odstopljeni prihodki 12.650.000 3. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka, razen odstopljenih prihodkov, se vlaga v sredstva rezerve skupščine občine Ptuj 1 %.' 4. člen Sredstva, ki se zberejo iz taks za zdravstvena spričevala živine se v celoti razporedijo za financiranje potreb, ki jih določa zakon o va'rstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) in izločijo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. Prihodki doseženi od turističnih taks se v celoti odstopijo turističnim organizacijam v skladu z družbenim dogovorom o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982—1085 (Uradni list SRS št. 42/82). 5. člen Kot sredstva za delo se občinskim upravnim organom in organizacijam ter pravosodnim organom v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih zagotavljajo v letu 1983: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot, dohodek delovne skupnosti; — sredstva za osebne dohodkt funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika: — sredstva za materialne stroške; — sredstva za amortizacijo osnovnih sredstev; — sredstva za posebne namene. 6. člen Podlaga za pridobitev sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom praviloma enakomerno kot mesečne akontacije. Ób periodičnih obračunih poročajo organi izvršnemu svetu o realizaciji programov dela najkasneje do 20. v mesecu po preteku četrtletja; poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem četrtletju. Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organu lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 7. člen Vsi prihodki, ki jih uporabniki proračuna ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokdm 'drugače določeno. 8. člen Prihodki, kijih ustvarijo od plačil za storitve po prejšnjem členu, lahko uporabljajo za kritje materialnih stroškov naslednji uporabniki: — sodnik za prekrške do višine nastalih stroškov postopka; — vsbupravni organi, ki za svojo dejavnost uporabljajo plačljive tiskovine do višine stroškov za nabavo teh tiskovin; — oddelek za občo upravo in proračun uporabi dosežene prihodke od najemnin za tekoče vzdrževanje zgradb; — uprava za družbene prihodke del lastnih ustvarjenih prihodkov za pokrivanje dejavnosti organa. 9. člen Upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1983 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v skladu s programom dela v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. Za izvajanje določil 1. odstavka tega člena ter zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena iz občinskega proračuna je odgovoren funkcionar organa kot odredbodajalec. Vodja knjigovodstva pa je odgovoren za pravilno in zakonito uporabo sredstev. 10. člen Oddelek za občo upravo in proračun pri opravljanju nadzorstva nad izvrševanjem občinskega proračuna nadzoruje: — finančno, materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki uporabe ter ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, izvršujejo samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov; — financiranje investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz občinskega proračuna. Če se pri opravljanju proračunskega nadzora v organu ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za kataere so bila dodeljena. ima oddelek za občo upravo in proračun pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti izvršni svet. 11. člen - Sredstva za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih se razporejajo posamezni krajevni skupnosti na podlagi sklenjenega dogovora o osnovah in merilih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih proračuna občine Ptuj v obdobju 1981-1985 v letu 1983. 12. člen Nosilci sredstev za obveznosti, za katere ni odrejen neposredni uporabnik ali nosilec in obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so: 1. Izvršni svet občinske skupščine za namene: — reprezentančni stroški — stroški proslav in prireditev, — stroški sej skuščine in njenih kolegijskih organov, — materialni stroški občinske skupščine in izvršnega sveta. — udeležba pri nakupu stanovanj delavcev milice, — tekoča proračunska rezerva. 2. Komite za družbeno-ekonomski razvoj in planiranje za: — vzdrževanje spomenikov in plošč ljudske revolucije, — oskrbnine družinskim članom oseb na služenju vojaškega roka, — varstvo borcev NOV.' 3. Oddelek za občo upravo in proračun za: — stroški plačilnega prometa, — pogodbene obveznosti za vzdrževanje računalniške, strojne in programske opreme, — odplačevanje kreditnih obveznosti, — zdravstveno varstvo, — izločanje sredstev rezerv, — izločanje sredstev za zdravstveno varstvo živali. 4. Komite za kmetijstvo: — funkcionalni izdatki za skupno konjačijo 5. Oddelek za ljudsko obrambo za: — obveznosti za financiranje obrambnih po- 13. člen Za izvrševanje proračuna kot celote je odgovoren izvršni svet skupščine občine Ptuj. 14. člen Proračunska sredstva se delijo med letom praviloma enakomerno med vse uporabnike, če ni v tem odloku, v posebnem aktu občinske skupščine oz. v pogodbi med občino in uporabnikom sredstev določeno drugače. Če zaostaja pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka, sme izvršni svet občinske skupščine začasno,zmanjšati znesek sredstev! ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. Izvršni svet je zadolžen, da ugotavlja vsklaje-nost obsega proračunske porabe glede na določila resolucije in dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983. 15. člen Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, — o uporabi sredstev iz 1. točke 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) do višine 500.000 din, — o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve. Sredstva tekoče rezerve občinskega proračuna se bodo dodeljevala za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena ali niso zagotovljena v zadostnem obsegu in ki po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine. 16. člen Izvršni svet daje soglasje za vsklajevanje osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti, ki se financirajo iz občinskega proračuna, upoštevaje dosežene rezultate pri delu v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 v SR Sloveniji. 17. člen Vsi uporabniki proračunskih sredstev, razporejenih s tem odlokom, so dolžni predložiti za proračun pristojnemu občinskemu upravnemu organu finančne načrte za leto 1983 in zaključne račune za leto 1982 s poročili o uporabi sredstev, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka oz. na podlagi posebnih predpisov, najkasneje do 30. aprila 1983. 18. člen Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1983 obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v proračunu. 19. člen Pregled prihodkov proračuna občine Ptuj za leto 1983 in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci proračuna za leto 1983, ki je sestavni del tega odloka. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 402-18/82-2 Datum: 24/3-1983 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 40. Na podlagi 6., 11., 13. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 165. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24/3-1983 sprejela ODLOK « davkih občanov v občini Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz občinskega proračuna, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani davke.' Občani občine Ptuj plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in tega odloka. 2. člen S tem odlokom se določajo davki, ki pripadajo občini, njihove stopnje in predpisujejo trajne in začasne oprostitve ter olajšave. 11. VRSTE DAVKOV 3. člen S tem odlokom se uvaja obveznost plačevanja naslednjih občinskih davkov: 1. davek od osebnega dohodka delavcev 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 4. davek od dohodka iz poklicnihMejavnosti 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic 7. davek od premoženja 8. davek na dobitke od iger na srečo 1. Davek od osebnega dohodka delavcev 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 %. 2. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 5. člen 1) Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka negozdnih površin: a) zavezanci davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva za posamezne skupine katastrskih občin po naslednjih stopnjah: — v drugi skupini 9 % — v tretji skupini a) 6 % b) 5 % — v četrti skupini 2 % b) ostali zavezanci pa po naslednjih stopnjah: — v drugi skupini 44 % — v tretji skupini a) • 36 % b) 35 % r— v četrti skupini 27 % 2) Davek od kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda plačujejo zavezanci davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva po stopnji 25 %, ostali zavezanci pa po stopnji 65 Vo. Od vrednosti lesa, ki ga dajo davčni zavezanci za gradnjo ali rekonstrukcijo cest kulturnih in gasilskih domov, komunalnih naprav, šol, šolskih objektov in objektov prizadetih od elementarnih nezgod ter elektrifikacijo, se davek ne plača. Zavezanec lahko uveljavi pravico do te oprostitve do konca leta, za katero se davek odmerja. 6. člen Davek iz kmetijstva se odmerja in plačuje po stopnji, ki je določena za skupino katastrskih občin, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. 7. člen V drugo skupino katastrskih občin v smislu prvega odstavka 5. člena tega odloka se uvrstijo naslednje katastrske občine: Apače, Borovci, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Dornava, Dragonja vas, Draženci, Formin, Gajev- ci, Gerečja vas, Gorišnica, Hajdina, Hajdoše, Sp. Jablane, Zg. Jablane, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc na Dr. polju, Mala vas, Markovci, Mezgovci, Mihovce, Moškanjci, Muretinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pleterje, Pobrežje, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj, Rogoznica, Sela, Skorba, Slovenja vas; Sobetinci, Spuhlja, Starošinci, Stojnci, Stj-ažgojnca, Šikole, Trnovec, Zabovci, Zagojiči in Zupečja vas. V tretjo a) skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Biš, Bišečki vrh, Bolečka vas, Bratislavci, Desenci, Destrnik, Doklece, Dolič, Dragovič, Drbetinci, Drstelja, Gradiščak, Grajena, Grajenščak, Grlinci, Hlaponci, Hvaletinci, Ja-nežovski vrh, Janežovci, Jiršovci, Jurovci, Juršin-ci, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Kukava, Lešje, Levanjci, Ločič, Ločki vrh, Mestni vrh, Mostje, Pacinje, Podlože, Polenci, Polenšak, Prerad, Zg. Pristava, Ptujska gora, Rotman, Sestrže, Slomi, Stogovci, Svetinci, Šturmovci, Tibolci, Trnovska vas. Trnovski vrh, Sp. Velovlak, Zg. Velovlak, Vintarovci, Vitomarci in Zamušani. V tretjo b) skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Bodkovci, Novinci, Rjavci, Saku-šak, Senčak, Slavšina in Zagorci. V četrto skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Belavšak, Belski vrh, Bolfenk, Brezovec, Cirkulane, Čermožiše, Dežno, Dobrina, Dolena, Dolane, Dravci, Dravinjski vrh, Drenovec, Gorca, Gorenjski vrh, Goričak, Gradišča, Gradišče, Gruškovec, Gruškovje, Hrastovec, Jablovec, Janški vrh. Kočice, Korenjak, Koz-minci, Kupčinji vrh, Sp. in Zg. Leskovec, Ljubsta-va, Ložina, Majski vrh, Medribnik, Meje, Mali in Veliki Okič, Nadole, Pradiž, Pestike, Podlehnik, Pohorje, Pristava, Repišče, Rodni vrh, Sedlašek, Sitcž, Skorišnjak, Skrblje, Slatina, Stanošina, Stoperce, Strajna, Sveča, Trdobojci, Turški vrh, Vareja, Mala Varnica, Velika Varnica, Veliki vrh, Zakl, Zavrč in Žetale. 8. člen Zavezanci davka iz kmetijstva v četrti skupini katastrskih občin, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje oz. združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni davka, če nimajo več kot 15.000 dinarjev skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin. Ostali zavezanci v četrti skupini katastrskih občin so oproščeni davka iz kmetijstva, če nimajo več kot 5.000 dinarjev skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin. , 9. člen Davka iz kmetijstva so začasno oproščeni zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje oz. Združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva za zemljišča: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna 2. na katerih zasadijo nove vinograde 3. na katerih zasadijo koščičarje in pečkarje 4. na katerih zasadio orehe in lešnike 5. na katerih zasadijo jagodičevje (ribez), kosmuljo, maline in robido) let 10 5 6 10 2 Zavezanci iz prvega odstavka tega člena se oprostijo plačila davka samo, če so bila vsa dela na zemljiščih opravljena po navodilih in nadzorstvu upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, strokovno in skladno s programom razvoja občine. Oprostitev za novo zasajene vinograde se prizna, če zavezanec na novo zasadi več kot 20 arov površine, za nove nasade po 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena in druge dolgoletne nasade pa, če zavezanec zasadi več kot 30 arov površine. Lastniki hidromelioriranih kmetijskih zemljišč so za dobo desetih let po izvedeni melioraciji oproščeni plačila za ta zemljišča. 10. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim ke- tom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, zemljišča pa obdelujejo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v navedene namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 20.000 dinarjev. Olajšava je odvisna od višine naložb in znaša Vložena sredstva v dinarjih Znižanje odmerjenega davka nad 20.000 do 50.000 30 % nad 50.000 do 80.000 40 % nad 80.000 do 110.000 55 % nad 110.000 do 150.000 70 % nad 150.000 do 200.000 - 85 % nàd 200.000 100 % Ob enakih pogojih velja tudi olajšava za zavezanca, ki skupaj z drugimi zavezanci sovlaga sred-slva za take namene, če njegova vloga znaša najmanj 20.000 dinarjev. Navedene olajšave se priznajo za naložbe v tekočem letu za katero se davek odmerja. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po tem členu do konca januarja naslednjega leta. Zavezanci, ki bodo uveljavili olajšavo po tem členu, morajo imeti izdelan program gospodarjenja, ki ga izdela strokovna pospeševalna služba kmetijske organizacije ali kmet sam, potrdi pa ga upravni organ pristojen za kmetijstvo. K vlogi morajo zavezanci priložiti dokazila o vloženih sredstvih. 11. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki v sodelovanju s kmetijsko zadrugo pridelujejo sladkorno peso, sc za stimulacijo prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 1.500 dinarjev po hektarju zasajenih površin s sladkorno peso. Kmetijska zadruga je dolžna predložiti upravi za družbene prihodke najkasneje do 15. maja vsakega leta podatke o tem, kateri davčni zavezanci in kolikšne površine so zasejali s sladkorno peso. Celotni znesek davčne olajšave za zasejane površine s sladkorno peso ne more biti večji od odmerjenega davka iz kmetijstva od negozdnih površin. 12. člen Zavezancem, ki so slepi ter so zdravstveno zavarovani kot kmetje oz. združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, pa nimajo pogojev za olajšavo po 233. členu zakona o davkih občanov, se prizna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka iz kmetijstva. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in v naprave za izkoriščanje bio plina, se prizna posebna olajšava s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 60 % zneska enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava se prizna za dobo pet let in znaša 80 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po tem členu do konca januarja po letu, v katerem je vlagal sredstva. K.vlogi za olajšavo mora zavezanec priložiti dovoljenje za izgradnjo objekta in dokazila o vloženih sredstvih. 3. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 14. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se odmerja: 1. po dejanskem dohodku 2. v pavšalnem letnem znesku 3. v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) 15. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno) in 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo če letni dohodek po odbitku stroškov pod točko 1. in 2. ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 16. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: osnova v dinarjih stopnja v % do 30.000 30 nad 30.000 do 60.000 35 nad 60.(XX) do 100.000 39 nad 100.000 do 150.000 43 nad 150.000 do 200.000 47 nad 200.000 do 300.000 51 nad 300.000 55 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in sc jim ugotavlja dohodek. 17. člen Višina pavšalnega letnega zneska davka je odvisna od vrste dejavnosti, predmeta poslovanja, obsega dela, načina dela, lokacije obratovalnice, delovne sposobnosti in doseženega dohodka od dejavnosti v preteklih letih oziroma od dohodka, ki ga dosegajo v enaki ali sorodni dejavnosti zavezanci, ki se jim ugotavlja dohodek. Ob upoštevanju navedenih okoliščin določi davčni organ pavšalni letni znesek, ki ne more presegati: — za samostojne obrtnike 15% — za osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic 25 % — za zavezanec, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom 30 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Zavezancem davka v pavšalnem letnem znesku, razen tistim, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se priznajo enake olajšave za pričetek poslovanja, kot so določene v 23. členu tega odloka. 18. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov. 19. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo davek iz gospodarskih dejavnosti: 1. po stopnji 10 % od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi —- paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela; 2. po stopnji 25 % od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov športnih vaditeljev — amaterjev, od dohodkov doseženih s prp^ dajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno; 3. po stopnji 40 % od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge orga'nizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke. Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje od dohodkov, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka in prevozi mleka do zbiralnih mest, z zbiranjem odpadnega materiala, s pluženjem snega, od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva in od dohodkov, ki jih dosegajo občani, ki delajo doma ple-tarske izdelke iz šibe za organizacije združenega dela. 20. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo deficitarne in servisno storitvene obrti za občane, kar ugotovi izvršni svet skupščine občine Ptuj s sklepom o ugotovitvi deficitarnih in suficitarnih gospodarskih dejavnosti na območju občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: sklep) in ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se prizna Olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka, s pogojem, da pretežno opravljajo storitve za občane, kar izkažejo s pravilno vodenimi poslovnimi knjigami, če so te dolžni voditi. Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo: — za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % od vloženih sredstev; — za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev. Določbe iz prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz1 gospodarskih dejavnosti, davčna olajšava pa znaša 20 % od vloženih sredstev. Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti, ki opravljajo avtoprevozniško dejavnost, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in dejavnost bifej1 skega značaja ter zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, še olajšava po tem členu ne prizna. 21. člen _ , Olajšava po prejšnjem členu se porazdeli na tri leta tako, da znaša v prvem letu 50 %, v drugem 30 % in v tretjem 20 %, od skupno priznane davčne olajšave. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi uprava za družbene prihodke s posebno odločbo. .Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka iz gospodarske dejavnosti za leto, v katerem so bila sredstva vložena. 22. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo deficitarne in servisno storivene obrti za občane.po sklepu, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka in sicer: a) za izumirajo£e in zelo deficitarne obrti za potrebe občanov iz I. skupine sklepa • 40% b) za servisno storitvene obrti za občane iz II. skupine sklepa 20 % s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom. Davčno olajSavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odsiavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-te vodijo v redu, če so jih dolžni voditi. 23. člen Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost (začetniki), se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: a) zavezancem iz I. skupine sklepa za prvo leto 75 %, za drugo leto 50 % in za tretje leto 40 %; b) zavezancem iz II. skupine sklepa za prvo leto 50 %, za drugo leto 30 % in za tretje leto 20 %; c) zavezancem vseh ostalih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 40 % in za drugo leto 20 %, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so jih dolžni voditi. Davčna olajšava po tem členu sc ne prizna avtoprevoznikom, gostinskim obratom bifejskega značaja in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. ■ Davčne olajšave se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če je ni prej opravljal v kateri drugi občini ali da ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave tudi ni mogoče priznati zavezancem, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali posebni obratovalnici. 24. člen Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga, odmerjeni davek zniža: za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 % za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 %> za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 % za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 % za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %. Davčna olajšava iz tega člena se prizna že pri odmeri davka za leto 1982. 25. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava. Če zavezana' vloži v gradnjo najmanj 60 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 40 % vloženih sredstev. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka iz gospodarske dejavnosti za leto, v katerem so bila sredstva vložena. 26. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oz. praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 27. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izboraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 28. člen ' Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo priznan status borca NOV ali borca za severno mejo, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, se za olajšavo smiselno uporabljajo določbe zakona o davkih občanov, ki veljajo za kmete — borce. 29. člen Zavezancem, moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let, ki opravljajo deficitarno storitveno dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne družinskih članov, so oproščeni plačila davka iz gospodarske dejavnosti. 30. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti sc za vsakega novozaposlenega delavca prizna davčna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka do skupne zaposlitve največ pet delavcev. Davčna olajšava se prizna takrat, če je vsak novo-zaposleni delavec najmanj osem mesecev v delovnem razmerju pri zavezancu. 31. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka iz gospodarskih dejavnosti po določbah 20. do 30. Člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka tistega leta, v katerem naj se davčna olajšava realizira. 4. Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti 32. člen Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti) se odmerja: 1. po dejanskem dohodku 2. v pavšalnem letnem znesku 3. v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 33. člen Davek iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci od ostanka čistega dohodka po stopnjah, ki so določene v 16. členu tega odloka. 34. člen Od dohodkov, ki jih imajo zavezanci z raznimi oblikami poučevanja in dohovniki od opravljanja verskih obredov, se odmerja davek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku: a) za zavezance, ki dosegajo dohodke z raznimi oblikami poučevanja največ 10 % b) duhovniki največ 5 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v, SR Sloveniji v preteklem letu. Višina pavšalnega letnega zneska davka pod a) je odvisna od obsega dela in od izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje poklicne dejavnosti. 35. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) sc plačuje po stopnji 40 %. 36. člen Davčne olajšave iz 27. in 28. člena tega odloka se uporabljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejavnosti. 5. Davek od dohodka iz avtorskih pravic 37. člen Davek iz avtorskih pravic v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci po stopnji 20 %, za dohodke iz tretjega odstavka 82. člena zakona o davkih občanov pa po stopnji 40 %. Če so dohodki iz avtorskih pravic po 3. in 4. točki tretjega odstavka 82. člena zakona o davkih občanov ustvarjeni v organizaciji strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, se za take dohodke uporabi stopnja 20 %. Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, se uporabi stopnja 6 %. Davek iz avtorskih pravic se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. 6. Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic 38. člen Zavezanci davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od dohodkov iz premoženja) plačujejo davek po naslednjih stopnjah: osnova v dinarjih stopnja v % do 30.000 30 od 30.000 do 60.000 35 od 60.000 do 100.000 40 od 100.000 do 150.000 45 od 150.000 do 200.000 . 50 od 200.000 do 300.000 55 nad 300.000 60 39. člen Pri odmeri davka od dohodkov iz premoženja se priznajotkot stroški upravljanja, vzdrževanja, obratov in amortizacije: — za stanovanjske prostore in opremljene sobe 50 % — za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 % Davek iz premoženja se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo 7.000 dinarjev. Če dohodki presegajo navedeni znesek, se davek plačuje od celotnega zneska. Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek ustreznih organizacij (zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se pri odmeri davka prizna posebna olajšava v obliki 20 % znižanja odmerjenega davka. Oprostitev plaJila davka in posebno olajšavo uveljavlja zavezanec v davčni napovedi, kateri mora predložiti kopijo potrdil o prejeti najemnini oz. dokazilo o načinu oddajanja opremljenih sob. 7. Davek od premoženja ' , 41. člen Davek od premoženja se plačujejo naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih hiš in stanovanj 0,30 % — od poslovnih stavb, poslovnih prostorov in garaž, ki so samostojni objekti 0,50 % — od prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek * 1,00% Osnova za odmero davka od garaž, ki niso sestavni del stanovanjskih stavb, se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine pomnoži z 2.000 dinarjev, ne glede na vrsto materiala, iz katerega je garaža zgrajena. Osnova za davek od stanovanjskih hiš in stanovanj se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 70 kvad. m stanovanjske površine pod pogojem, da je lastnik oz. uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Davek od premoženja od stanovanjskih hiš se ne plačuje, če vrednost stavbe ne presega 200.000 dinarjev. 42. člen Osnova za davek je vrednost stavbe in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. Vrednost se ugotavlja po odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 6/73). 43. člen Vrednost točke določi za vsako leto samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj. 44. člen Davčni zavezanec je dolžan dati upravi za družbene prihodke potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. > 45. člen Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ■ ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 %, za vsakega nadaljnjega družinskega člana. Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo. 8. pavek na dobitke od iger na srečo 46. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje od vsakega .posameznega dobitka po stopnji 15 %. 47. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje od posameznih dobitkov do vrednosti 10.000.— dinarjev. III. OSTALE DOLOČBE 48. člen Zavezanci za davek, razen zavezancev za davek iz kmetijstva, Obdavčenih po katastrskem dohodku in zavezancev za davek, ki se plačuje po odbitku, morajo vložiti napoved za odmero davka pri upravi za družbene prihodke občine Ptuj na javni poziv do 31. januarja vsakfrga leta. 49. člen Uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davkov in prispevkov, če zavezanec na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dokaže: a) da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen; b) da gre za začasno plačilno nesposobnost zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti in drugih podobnih vzrokov in c) da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Obročno plačilo ali odlog plačila se dovoli na posebno vlogo zavezanca. 50. člen Poroštveno izjavo sme uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 % obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko jc ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. fV. KONČNE DOLOČBE 51. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 4/76, 2/77, 16/77, 4/78, 8/79, 22/79, 16/80, 8/81 in 4/82) in pravilnik o pogojih, merilih in postopku za uveljavljanje davčnih olajšav za zavezance davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/71). 52. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa sc od 1. januarja 1983. Številka: 422-2/83-2 Ptuj, dne 24/3-1983 Predsednik skupščine občine Ptuj franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 4L Po 45. členu Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78), 202. členu statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21-199/79) je izvršni svet SO Ormož na svoji seji dne 14. 3. 1983 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož 1. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih oejpadkov ter obvezne preglede klavnih kopitarjev, parklarjev, perutnine in kuncev, za veterinarsko sanitarne preglede živalskih proizvodov in živalskih surovin ter za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo še v občini Ormož plačujejo naslednje pristojbine: I. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov: t — za ribe, rake, polže od kg o, 19 — za mleko od I o[()3 — za mlečne izdelke od kg ali od 1 o!l9 — za jajca, od kom. o/)3 — za jajčne izdelke od kg o|l4 — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,19 perutnina • * — kamion z dan starimi piščanci 96.___ II. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri prekladanju in razkladanju živali, živalskih proizvodov ali živalskih surovin: — kamion ali vagon do 21 . no___ — kamion ali vagon nad 2 t 250__ — kosovtjo gg___ III. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk kopitarjev in parklarjev, ki se ženejo izven območja Občine: , — od komada 38,— a) velike živali: — kamion do 2 t — kamion ali vagon nad 2 t — kamion ali vagon nad 2 t perutnine ali čebel b) kosovno kopitarji, govedo — kosovno prašiči, drobnica, teleta in živa perutnina za vsakih začetih 50 kom. — za čebeljo družino — za meso, mesne izdelke, mast in drobovino kopitarjev, parklarjev in perutnine od kg 250,— 390,- 250,— 88,— 38,— 21.— 0,19 IV. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in pre k kidanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin ir odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parklarjev. — za kamion ali vagon — za pošiljko semena — kosovne pošiljke divjačine lovskih turistov do 20 komadov male divjadi ali 1 kom. veliki divjadi — za vsakih začetnih nadaljnjih 20 kom. male divjadi ali 1 l'om. velike divjadi 390,— 195,- 300,— 65.— V. Veterinarsko sanitarni pregledi mesa kopitarjev, parklarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka, rib in njihovih izdelkov ter medu, rakov, školjk, polžev in žab namenjenih za hrano ljudi: a) na kraju proizvodnje ali skladiščenja: —meso od kg 0,19 mesni izdelki od kg 0,19 — visoka divjad od kom. 12.— — div ji prašič, medved 66.— — divji zajci od kom. 2,50 — div ia perjad od kom. 2,50 bt na tržnici preden gredo v promet: — meso od kg 1,50 — mleko od 1 0,80 — mlečni izdelki od kg ali od I 1,50 — jajca od kom. 0,22 — ribe in ostalo od kg 0,55 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. * Številka: 322-11/83 Datum: 14. 3. 1983 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan RITONJA 1. r. VI. Veterinarsko sanitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso name-njcno za lastno domačo uporabo: — teleta, prašiči in drobnica od kom. 150.— VII. Dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo: 42. POROČILO Volilne komisije KS o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Trnovska vas. — po kravi 97.— — do 5 krav največ 290.— — do 10 krav največ 480.— — do 30 krav največ 840.— — nad 30 krav 1.400.— 2. člen Če stranka izrecno zahteva, da pooblaščena delovna organizacija opravi veterinarsko sanitarni pregled na dan državnega praznika, nedelje ali v nočnem času se pristojbine iz 1. člena povečajo za 50 %. 3. člen Kadar doseže obračun pristojbin pri kosovnih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu se obračuna pristojbina.za kamionske ali vagonske pošiljke. 4. člen Kadar živali, živalski proizvodi, živalske surovine ali pošiljke niso pripravljene za veterinarsko sanitarni pregled, se zaračunava zamudnina za vsako začeto uro 350.— din. 5. člen Za izdajo napotnic pri zakolih v sili zunaj klavnice ali za izdajo napotnice v hlevih s nepreverjeno ali sumljivo epizootiološko situacijo pred odpremo v klavnico mora lastnik živali predložiti veljavno zdravstveno spričeval^. 6. člen Poleg pristojbin iz 1., 2. in 3. člena te odredbe se posebej plačajo tudi stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Volilna komisija KS Trnovska vas objavlja po 48. členu statuta krajevne skupnosti in po 21. čl. zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Trnovska vas, ki je bil v nedeljo, 13. marca 1983. J 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine krajevne skupnosti Trnovska vas z dne 22/1-1983 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Trnovska vas. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 3 z dne 24/2-1983. 2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji: Št. SKUPNO ŠTEVILO GLASOVALCEV: 00 TEGA: gla- sov. KRAJ (naselje) VPISANIH GUSOVALO »ZA- »PROTI- S ra ìf o s mesta (SKUPAJ) i ■5, . ae 1 2 3 4 5 6 7 8 1.141 — Gasilski dom Biš 275 256 225 29 2 20 2.142 — ROJKO Janez, Bišečki vrh 22B 223 210 13 5 3.143 — Osnovna šola Trnovska vas 393 359 294 48 17 35 SKUPAJ 896 638 729 90 19 60 7. člen Pristojbine navedene v 4., 2. in 3. členu te odredbe se lahko plačajo tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri proizvodnji se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet SO Ormož na podlagi predloga veterinarske organizacije združenega dela, ki te preglede opravlja. 8. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj, po opravljenem pregledu oz. izdaji dovoljenja, ali pa se obračunavajo mestóne s sklepom o plačilu pristojbine. Posebne stroške in zamudnino si obračuna neposredno veterinarska organizacija združenega dela, ki je pregled opravila, pri organizaciji združenega dela ali občanu, ki je pregled zahteval. Pristojbine določene po tej odredbi so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ormož in se v višini 15 % odvajajo na poseben račun sklada zdravstvenega varstva SR Slovenije. 9 9. Člen Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenje za promet z mlekom v občini Ormož (Uradni ' vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/82). 3. Po navedenem izidu glasovanja, ugotavlja komisija, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev: Št. gla- KRAJ ŠTEVILO GLASOVALO soval. (NASEUEp VPISANIH »ZA < UVED- V ODSTOTKIH mesta GLASO- BO SAMO- VALCEV PRISPEVKA 1.141 — Gasilski dom Biš 275 225 81,81% 2.142 — ROJKO Janez, Bišečki vrh 228 210 92,10% 3.143 — Osnovna šola Trnov- ska vas 393 294 74,88% SKUPAJ: 896 729 81,36% 4. Po drugem odstavku 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani — slasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka . niso mogli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne ' skupnosti Trnovska vas bilo po številu 60. Glede na to ugotavlja komisija, daje bilo na referendumu 836 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 729 glasovalcev ali 87,20 %. Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 21. Člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), da je referendum na območju krajevne skupnosti Trnovska vas uspel. Številka: VK-KS-80/83 Tr. vas. dne 16/3-1983 Predsednik VK: DVORŠEK Zdenka 1. r. Tajnik VK: ČEH Leopold 1. r. Član VK. MURKO Janko 1. r. I 43. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) 42. člena statuta krajevne skupnosti Trnovska vas in poročila volilne komisije krajevne skupnosti Trnovska vas z dne 16. 3. 1983, o glasovanju na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka je skupščina krajevne skupnosti Trnovska vas na seji dne 16. marca 1983 sprejela sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Trnovska vas. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Trnovska vas, ki obsega naselja: Biš, Bišečki vrh, Črmlja, Ločič, Sovjak, Trnovska vas in Trnovski vrh, se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 13. marca 1983, uvede krajevni samoprispevek v denarju. 2. člen Samoprispevek se uvaja za dobo petih (5) let, od 1. aprila 1983 do 31. marca 1988. > 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine in pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad od učencev v gospodarstvu. 7. člen Od zavezancev, ki ne izpolnijo samoprispevka oz. obveznosti v določenem roku. se obveznost izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 8. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnega dohòdka iz delovnega razmerja, nadomestila, pokojnin in drugih dohodkov in prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov, obračunava itv odteguje izplačevalec osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin in drugih osebnih prejemkov, samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami pa uprava za družbene prihodke. 9. člen Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na poseben račun samoprispevka krajevne skupnosti Trnovska vas. Denar se nakazuje na poseben račun krajevnega samoprispevka pri krajevni skupnosti Trnovska vas i*4rr 52400-842-041-8201. 10. člen Za zbiranje sredstev samoprispevka in izvajanje je odgovoren svet krajevne skupnosti Trnovska vas. ki odgovarja, da se dosledno v mejah zmožnosti izvaja program za uvedbo samoprispevka. Nadzor nad uporabo sredstev samoprispevka in izvajanje programa za uvedbo samoprispevka opravlja komisija za družbeni nadzor in samoupravno kontrolo krajevne skupnosti Trnovska vas. 11. člen Svet krajevne skupnosti je dolžan poskrbeti, da se na koncu vsakega leta napravi obračun pobranega in porabljenega samoprispevka s poročilom o izvršitvi programa. Obračun in poročilo iz prejšnjega odstavka predloži svet krajevne skupnosti v potrditev in obravnavo skupščini krajevne skupnosti Trnovska vas ta pa mora o tem poročati zboru krajanov. 3. člen S samoprispevkom zbrana sredstva, predvidoma bo zbranih 3.000.000,00 din — se uporabijo za sofinanciranje izgradnje naslednjih komunalnih in drugih objektov ter drugih dejavnosti in sicer: — dokončna izgradnja doma krajanov 400.000,00 din — sofmanciranje akcije telefon v vsako vas 1.200.000,00 din — sofinanciranje vodovodnega omrežja 1.200.000,00 din — ureditev prostorov v stari šoli zg. del 200.000,00 din 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. aprila 1983 do 31. marca 1988. Štev: KS-80/83 Datum: 16. 3. 1983 Predsednik skupščine krajevne skupnosti: Marija Kovačič 1. r. 4. člen Samoprispevek plačujejo zavezanci od naslednjih osnov: 1. Občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmeija oz. nadomestila ter od drugih dohodkov in prejemjeov, ki imajo značaj osebnih dohodkov — po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka oziroma nadomestila. 2. Za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti — po stopnji 6 % letno od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov (posekanega lesa). 3. Za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev — po stopnji 2 % od čistega dohodka, zmanjšanega za davek. Zavezanci iz prejšnjega stavka, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, plačujejo samoprispevek v pavšalnem letnem znesku, ki znaša letno 1.000.— din. 4. Za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom — po stopnji 2 % od izplačane pokojnine mesečno. 5. Za zavezance zaposlene v tujini, ki imajo doma tudi dohodek iz kmetijske dejavnosti — po stopnji 15 % od katastrskega dohodka. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v tem členu, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir dohodka posebej. 5. člen Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Trnovska vas. 44. POROČILO Volilne komisije KS Zavrč o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti ZAVRČ Volilna komisija KS Zavrč objavlja po 49. členu statuta krajevne skupnosti in po 21. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Zavrč, ki je bil v nedeljo, dne 13. marca 1983. t 1. Komisijaje ugotovila, da je bil sklepom skupščine krajevne skupnosti Zavrč z dne 14. februarja 1983 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov ter drugih dejavnosti. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 3-14/83 z dne 24. februarja 1983. 2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji: » Štev. j Glasov« KRAJ-naselje GKUPIIO ČTUVTLO «SJ GLA jCVALC-AV: KiSKs 03 T-tJGA GL A 30 VNI0JS V % ZA UDE- LEŽBA V % mesta VTT S Ali III GLASOVALOt /SKUPAJ/ " ZA '' PROTI" He-veL-j av-nlh Hi gla- sova lo - 1. 2 5 4 5 6 7 8 I 9 10 L58 Goričak do čt. 40 Hrastovec, 'Jurčki vrh do St. 22 in Zavrč 46q apo *6Q 54 4 49 K g 08,1.4 159 Belski vrh. Gorenjski vrh. Korenjak, Pestike in dol Turskega vrha 4C ^ ?61 ^P/L *0 n 45 .88,98 98, qo 16G Goričak od h. St. 40 do 58, Drenovec in del TurSkega vrha IBP 190 198 1 - qo t /|.4 140 3 K U P A J 10BP Q«9 891 88 11 j «O 8«,OJ 9P, 99 a) v glasovalne sezname je bilo vpisanih 1057 glasovalcev b) po drugem odstavku 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23-1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani — glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Zavrč bilo po številu 78 c) število glasovalnih upravičencev je tako bilo 979, glasovanja se ni udeležilo 12 drugih glasovalcev d) glasovanja seje udeležilo 967 glasovalcev. Od tega je glasovalo: — »ZA« uvedbo krajevnega samoprispevka 871 glasovalcev ali 88,97 %, — »PROTI« uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 85 glasovalcev, — neveljavnih je bilo 11 glasovnic. 3. Volilna komisija v času izvajanja referenduma ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma. 4. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 979 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 871 ali 88,97 %. Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 21. člena zakona o referendumu, (Uradni list SRS, št. 23-1465/77), daje referendum na območju krajevne skupnosti Zavrč uspel. Štev.: 025-16/83 Datum: 13. 3. 1983 * Tajnik VK: Clan VK Predsednik VK: Peter VESENJAK 1. r. Jožef TR AN ČAR 1. r. Anton BRATUŠA 1. r. 45. / Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 49 člena statuta krajevne skupnosti Zavrč in poročila volilne komisije krajevne skupnosti Zavrč, št. 025-16/83) z dne 13. 3. 1983 o glasovanju na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka, je skupščina krajevne skupnosti Zavrč na svoji seji dne 13. 3. 1983 sprejela SKLEP O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA IZGRADNJE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN DRUGIH OBJEKTOV TER DRUGIH DEJAVNOSTI NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ZAVRČ • 1. člen Za območje krajevne skupnosti Zavrč, ki obsega naselja: Belski vrh, Drenovec, Goričak, Gorenjski vrh, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški vrh in Zavrč, se na podlagi odločitve delovnih ljudi in krajanov na referendumu, dne 13. marca 1983 uvede krajevni samoprispevek v denaiju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov ter drugih dejavnosti. 2. člen Krajevni samoprispevek se uporabi za sofinanciranje gradnje naslednjih komunalnih in drugih objektov ter drugih dejavnosti in sicer: 1. Modernizacija ceste Goričak—Drenovec 2.500.000 2. Ureditev nove mrliške veže in pokopališča 550.000 3. Gramoziranje cest (krajevnih) 1.000.000 4. Elektrifikacija (postavitev TP in nn omrežja) 500.000 5. Izgradnja javnega telefona 300.000 6. Adaptacija vodnjakov (razvoj vodovoda) 350.000 7. Regulacija potokov 400.000 8. SLO in DS, CZ in požarna varnost 250.000 9. Za funkcionalno dejavnost KS in DPO 150.000 3. člen Z ostankom krajevnega samoprispevka iz obdobja 1978—1983 1.000.000,— din in bodočim krajevnim samoprispevkom bo predvidoma zbranih skupaj 6.000.000,— din. preostala sredstva za izvršitev programa bodo zagotovljena iz drugih virov. 4. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. aprila 1983 do 31. marca 1988. 5. člen Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju. Višina samoprispevKa znaša: 1. Za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter od drugih dohodkov in prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov — po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka oziroma nadomestila. 10. člen Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku. se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov. 11. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Zavrč in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabljajo strogo namensko za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samoprispevek. 12. člen Sredstva za določene namene razporeja po programu svet skupščine krajevne skupnosti Zavrč s posebnimi sklepi na podlagi letnega finančnega načrta krajevne skupnosti Zavrč, ki ga sprejme njena skupščina. 2. za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti — po stopnji 6 % od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov (posekanega lesa). 3. za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega obavljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev — po stopnji 4 % od čilega dohodka, zmanjšanega za davek; Zavezanci iz 3. točke, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo samoprispevek v pavšalnem letnem znesku, ki znaša letno 1.000.00 din. 4. za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine varstvenim dodatkom — po stopnji 2 % od izplačane pokojnine. 5. za zavezance zaposlene v tujini, ki imajo stalno prebivališčema območju krajevne skupnosti Zavrč, po pavšalnem znesku 2.000.00 din na leto. za kar se sklene posebna pogodba. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjih točkah, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej. 6. Za zavezance, ki v krajevni skupnosti Zavrč nimajo stalnega prebivališča imajo pa na njihovem območju nepremičnine (stanovanjske niše. počitniške hišice, gospodarska poslopja alt zidanice) po pavšalnem znesku 1.000,00 din letno po posebni sklenjeni pogodbi. zavezanci iz 6. točke, ki posedujejo samo zemljišče pa po stopnji 6 % letno od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov (poseltancgu lesa). Samoprispevka ne plačujejo: — občani od socialnih podpor, otroškega dodatka, učenci in študentje od štipednij in učenci v gospodarstvu od nagrad — občani, ki imajo dohodek od pokojnin in invalidnin, ki ne presega pokojnine oz. invalidnine z varstvenim dodatkom. 13. člen O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti Zavrč in zboru občanov. 14. člen Ta sklep začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. uporablja pa se od 1. aprila 1983 do 31. marca 1988. Številka: 025-17/83 Datum: 13. 3. 1983 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Zavrč: Ludvik KOTAR, I. r. 6. člen Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Zavrč, občani, ki so iz navedenega območja na začasnem delu v tujini, njihove družine pa imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Zavrč, prav tako tudi občani, ki v navedeni krajevni skupnosti nimajo stalnega prebivališča, imajo pa na njihovem območju nepremičnine (zemljišča, stanovanjske hiše, počitniške hišice, gospodarska poslopja ali zidanice) 7. člen Samoprispevek zaposlenih obračunavajo OZD, temeljne organizacije združenega dela, skupnosti, zasebni delodajalci, od upokojencev pa skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji oziroma njene podružnice ob vsakem izplačilu in ga nakazujejo na žiro račun krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Zavrč. Samoprispevek, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci in obrtniki ter drugi, ki se ukvarjajo z drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31. decembra vsakega leta. Samoprispevek pa odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke SO Ptuj v imenu krajevne skupnosti Zavrč. Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja uprava za družbene prihodke po predpisih. ki veljajo za odmero davkov in prispevkov. 8. člen Vsi ostali zavezanci krajevnega samoprispevka iz 5. člena navedenega sklepa plačujejo samoprispevek po predhodnem obvestilu sveta skupščine krajevne skupnosti Zavrč o višini samoprispevka in roku plačila. 46. Na podlagi 80. člena samoupravnega sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstvu v Občinski zdravstveni skupnosti Ormož (Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož št. 3-31/78, 11-180/78, 12-203/78. 14/78 in 9-71/80. 2-12/83). in v zvezi s 46. čfenom samoupravnega sporazumu o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 —1985 (Ur. 1. SRS, št. 13-750/81 ) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ormož na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. 2. 1983 po predhodno izvedenem usklajevanju v Občinski skupnosti socialnega varstva Ormož glede na 11. alineo drugega odstavka 11. člena Zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. 1., SRS, št. 8-545/80) sprejela DOPOLNITEV LISTE PRISPEVKOV UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINSKI ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI ORMOŽ L Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu, kije začel veljati 7. 1. 1983 je ponovno vpeljana participacija za kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambulantah in dispanzerjih in valorizirana za 20% (v isti višini so se v letu 1983 valorizirali ostali prispevki k stroškom zdravstvenega varstva). znaša din 295,— 2. Novi znesek se uporablja od 1.3. 1983 dalje. 9. člen Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu samoprispevka krajevne skupnosti Zavrč. Denar se nakazuje na poseben račun krajevnega samoprispevka pri krajevni skupnosti Zavrč štev. 52400-842-041-8152. Številka: 1/2-1983 Datum: 24. 2. 1983 PREDEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Mirko NOVAK 1. r. nv 47. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na osnovi 15. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82) objavlja PODATKE p možni rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine Ptuj za leto 1982. 1. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj ugotavlja, daje bila možna rast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Ptuj po zaključnih računih za leto 1982 28,3 % v primerjavi z letom 1981. 2. Osebni dohodki na delavca v gospodarstvu občine Ptuj pa bi smeli porasti v letu 1982 za 27,3 %. Štev.: 113-12/81 ; Datum: 25/3-1983 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Janko BEZJAK 1. r. « - - . r-' v?. ir-' « ) 5^ ; Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj. Srbski trgi/I.TiskaČasopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.