im. mm. f Unbllait, i soboto, 15. maja 1915 XLUIII. leto. .Slovenski Narod* veija ▼ LJablJanl na dom dosta vi jeo: ćelo leto naprej *• • • . . K 24— pol leta m • . m[. . 12-— čttrt leti . • •••&. „ Pilići. Vzbodno od Piotrkova do gorenje Visle zas!edu?ejo zavezniške armade Woyrsch in banki umikajo-čega se nasprotnika. Njihove čete so se nastanile v nogorju. severo-vzliodno od Kielc. Pred annado nadvojvode Josipa Ferdinanda se umi-I;ajo Rusi v srednii Galiciji preko Sana, na prostoru DobromH - Stary Sambor pa pred sprećnjimi četami armad Boroević in Bolim Ennoili v severo - vzhodnji smeri. Po bojih z zadnjim!- četami so naši voii dospeli do višfn, jugo - zapadno ck! Dobro-mila in Stare^a Sair.bora. Splošnemu prodiranju so se sedat pridružile tuđi /avezn?šfce Čete armade Linsinjren, ki prodirajo preko Turke in Škole. BUka v luzo - vzhod"1?! GaSIcMi še traja. Močne ruske sile so prodrle preko Ofcertvna do sevemo od Sntatyna in do Machale. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fini. m PRED PRZEMYSLOM. — RUSI SE UMIKAJO TUĐI NA CRTI KIELCE-INOWLODZ. BeroHn, 14. maja, (Kor. urad.) Poročilo Wolffove^a urada: Vel3ii glavni stan, dne 14. maja. Jugovzhodno bojišče. Sprednje čete armade general-nega polkovnika pl. Mackensena sto- je pred PrzemysIOH! In ra !evem bregu dolcnjega Sana. Na desri in levi od tod nadaiiuiefa zavezniške čete zasledovanje v smeri Dolina-Dobromil na eni strani !n preko Po-Eanice (na Visii) - Kiclce na drugi strani. Tud: od Kieic do Piliće pri Incwlodzu nišo mogli Rusi držati svojih po^icij in se jadrno umikajo proti vzhodu. Vrhovno armadio vodstvo. BORBA PRI SZAVVLAIi. — ODBITI RUSKI NAPADI OB NJE-MENU IN PRI PRZASZNTSZU. Beroiin. 14. maja. (Kor. urad.) Poročilo ^"olifove^a ura^a: \e\fk\ glavni stan, dne 14. maia Vzhodno boiišče: Pri Szaw!ah tuđi včera] bon še nišo bili zaključeni, Severno od Nje-mena na dolerJi D:!hlsri smo pri ne-li'em nočnem napadu za*3'i 80 vjetni-kov. Zapadno od Przasznvsza so prodrli defi prvega turkestanskega armadne3fa kora po štirtkraine*n brezuspešnem naskoAM do naših ?predn5ih jjarkov. Zvečer smo so-vražnika povsodi preoodVii. Imel je težke izgube. Vjeli sn^o 120 mož. Vrhovio armadno vodstvo. Uradna n»ska porcčila. Rusko uradno poroč.lo z dne 11. maja se glasi: V Zapadni Galiciji nadaljiremo svoje umikanie na prej določene pozicije ter oviromo sovražno oj'cnzi-vo z neprestanimi napadi. Pri Uzso-ku in Strvju so izvršile avstro-ogr-ske Čete na nas napad, ki smo ga odbili. Sovražnik je metrA mine v naše strelske jarke, od katerih je mogel eti Uel zasesti. V okolici Dnjestra napreduje naš napad. Zaleszczvke je sovražnik zapustil. K splošni-'inu položaju v Zapadni Galiciji je prinomniti, da ^e vrši boj na 55 vrst dolgi fronti o%l Visle do Karpatov. Boj traja že več dni. Vojni nacrt sovražnilca je hil enostavon, hitra izvedba pa inu je zajamčila uspeh. Sovražnik ie potisnil v naso fronto v sii!t ri na Krosno zcgvnzdo ter izvrši! to s 7 avstro-ogrskimi in neniškimi divizijami. Napad je pripravi! ogeni težkih topov. Naše čete so stale strahoviti premoći nasproti. Bojna crta se je v osemdnevni bitki vedno bolj širila, tako, da se je razorila vedaj že na 60 \ rst. Tu so zbrali velik del nvstrij-skih in ogrskih armad in velik del prve in druge nemške rezerve. Tcj veliki masi nosnroti ie stala samo ona ruska armada. Sovražnik ni do-secrel netenega faktičnejja uspeha. Nasrratno Fmo imeli mi s pomočjo svojih rezerv priliko, da smo zascc'H Ui£odnei?e pozicije. Tuđi se nam je posrećilo s pregrupiranjem nasi-h čet uhraniti se nevarnosti obkolitve. Ko smo dobili tuđi primerna oja-čen?n, smo pripravljeni za protina-pad. Pominujoče je, da se ie izvršilo naše umikame v redu in da )c imel tud: sovražnik |7jrube. Iz Fetrojrrada -avljaio »M. N. Nachrichten« z dne 12. maja: Veliki generalni štab objavlja: Po ćeli vrsti uspešniii spepadov ; so se n?>e čete dne 10. maja pribli- j žale inestu Szawle, ki se ^ahaia v 50- j vra^rsikovih rokah. Tu se je vnel srdit boj. V isti okolici pritiska naša konjenica na široki fronti sovražno kavalerijo, od katere je vjela že več oddclknv. Na ostali fronti do gališke meje vlada mir. Na crti med Visio ir. Karpati na-dafiine sovrnžnik svoie napade. Zvečer dT^c ^. maja je bil položaj v srlav-rrTn borben cm odseku v okolici Strzyzo\^ra in Rrzozo\va za nas u:ro-den. Med tem je srdit napad naše rezerve v odseku Besko-.Tacmierz za-držn! sovražno desno krilo, ki je skušaio prebiti našo fronto, ter s tem prepreci! sovražen uspeli. Istočasro je povzročil, da so se lahko naše čete v ugroženem odseku v popolnem mini uni;v\ni!e ra odknzano ?im pozicijo. Hrabra 48. divizija, ki je dne 7. mnja utekla iz /elo težavnecra položaja, je izvršila v bojih dne 9. maja v nekem drugom odseku zelo uspe-sen protirrpad. V okolici Penhice je imel sovražnik vsled napada naših oklopnih avtomobilov zelo težke izgube. V Srednjih Karpatili smo uspe-šno odbili več sovražnih napadov, vjeli 500 mož ter vplenili I lahek, 3 težke topove in več strojnih pušk. Ta svoja priznanja skuša ruski generalni štab oslabiti z drugim komu-nikcJLin. ki se Klasi tako-Ie: *V zadnjem tednu javliaio uradna nemška poročila podrobnosti o poteku vojnih operacij na naši fronti, ki se*ne vje-majo z resnico. Tako zatrjuiejo Nem-ci, da so v bojih pri Ubavi vplenili 12 topov, dočim ni imel ves artiljerijski oddelek, ki je tamkaj operiral, več kakor 4 topov^e. V okolici Rosi-jenov ni rain sovražnik zadal ne samo nobenih velikih iz^ub, kakor trdi, marveč ni v splošrsem izvojeval niti nainianjše^a uspelia. Naše čete se ne umikajo, kakor zatrjuje nemško ar-madno poručilo, marveč sovražni voii so bili doslej prisiljeni, da so se pred našo ofenzivo umaknili na fronti 10 do 50 vrst. Sovražnik pravi na-dalie, da je pri Kahvariji, Aua^ustowu in Przasznvszu odbil naše napade s krvavim; izgubami. Med tem nismo izvršili nobenih napadov na tej fronti, pač pa je sovražnik napadal pri V/achu, Jednorožeu in cb pristavi Pomijanv. Ti šunki na so bili deloma čisto demonstrativne narave, deloma pa so imeli namen zopet zavzeti pre-je izgubljena oporišča. Kar se tiče bojev v Galiciji, moramo seveda reci, da imnio dogodki, ako izvzamemo ponesrečen sovražni poskns, obkoliti naso 4S. divizijo, zadnjih 9 dni, značaj frontalnih r.ipadov na naše utrie-ne pozicije, ki jih po vrsti zavzema-mo. N?še izgube so sicer zelo resne, toda sovražnikove izgube so zelo cjrroirme. Jasno je, da skuša sovražnik svoj uspeli povećati s tem, da šte-viio vjetr.ikov večkrat multiplicira. Med temi pa so tuđi številni ranienci, ki lili pri polaganom umikanui naših čet nismo mo^li vzeti saro. Z urad-nimi poročili. ki so vsa prirej^ra za rekiomo, zasleduie sovražnik očivid-vo ta namen, da bi vplival na javno mnenje na lastnih tleh in v nevtralnih državah. (K temu komunikeju smo priob-čili že včeraj primerno pojasnilo nernskega VVolffovcga urada. — Op. ur.) * PRODIRANJE NAŠIH ĆET V GALICIJI. Ofenziva naših čet v Zapadni Galiciji je dospela s prednjimi četa- mi do Sana. Levo krilo armade Josipa Ferdinanda prodira proti dolnjc-mu Sanu, annada Kcneralobersta pl. Machensena stoji pred Jaroslavom in Przemvslom, armada generala in-fanterije Boroevića pred Pobromil-ChvroAvom, armada generala kava-lerijc Bohm - Ilrmolliia pred Starim Samborom. Jugovzhodno od teh čet, katerih vodstvo je prcvzelo armadno vrhovno poveljništvo. prodira armada generala infanterijc pl. Linsingna, obstoječa iz avstro - o^rskih in neni-škili čet, v prostoru Turka - Škole, katere kraje so te čete že prekoračile. Desna kolona je pricela sedai, kakor poroča nemški generalni štab, z ofenzivo v smeri na I dolino. To gibanje čet bo imelo najbrže kmalu velik vpliv na položaj v jugovzhodni Galiciji. Tam se je Rusom posrećilo postaviti močne čete v fronto ter so pridobili nekaj prostora proti Kolomeji in Sniatvnu. Ti uspehi pa so napram težkim porazom Rusov v Zapadni Galiciji in na Polj-skem brez vpliva. Podrobnosti o bojih v Zahodni Galiciji. BeroHn, 14. maja. (Kor. urad.) Iz velikega glavnega stana poročajo o nadaljnem poteku operacij zavez-nikov v Zahodni Galiciji med drugim sledeče: Ko je 6. maja armada generalobersta pl. Mackensena prekoračila Visloko in je armada nadvojvode po zavzetju Tarnova prisilila sovražnika. da se umakne s ćele crte Dunaiec do izliva Visle. se je mogla smatrati za končano bitka pri Gorlicah in Tarnovu.vkateri smo prebili sovražnikovo fronto. 160 ki-lometrov je bila široka fronta, na ka-teri se je sovražnik umikal. Prebite pozicije Rusov so se nahajale že 30 kilometrov za zmagovalcem. 6. maja popoldne je ustavi! avstro - ogrski kor, ki je ob desnem krilu Macken-senovem prodiral, v karpatski vaši TvaKva 40. rusko divizijo in je pri tem vjel enega generala, enega polkovnika in pa 3000 mož ter vplenil 6 poljskih topov. 6 popolnoma novih havbic, mnogo municijskih vozov in vojnega orodja razne vrste. 7. maja so prišli ostanki te divizije na visino lierove gore pred čete generala pl. Emmicha. Divizijski poveljnik se ni hotel udati. Odiožil je poveljništvo ter izginil s svojim Štabom v gozdo-vih. Nato se je udalo 3600 mož. Po štiridnevnem beganju v Karpatih se Bmepihanlia. Francoski spisal Pierre d e C o u -Ie vaia (Dalje.) — Bodite pomirjeni! Vaši gosti so razposajeni in ne ustavite jih tako lahko. De Challans zna spraviti zabavo v tek! Kak lep pogled na vse te cvetlice na ramenih, rokah in za-pestjihžen. Zdi se mi, kakor da god-ba oživlja tuđi cvetlice . . . Stavim, da je ta kotiljon vaša ideja. — Res je; toda gospa df An-g-uilhon, vojvodinja in Jacques so mi pomagali pri prireditvi. Prav zabavno je bilo . . . Glejte vendar gospo de Blanzac. Kako je lepa! O, kaj bi dala, da sem ji podobna! — In ona bi najbrže mnogo dala, da ima vašo mladost. Ne da se laskam, vam povem, da nimate ni-kakega povoda, zavidati druge. Ne dcmišljujmo si ničesar, na drugi strani pa ne podcenjuimo svoje last-ne vrednosti. — Včasih sem imela o sebi zelo dobro mnenje. je dejala Annie smeie. Tako so me občudovali in razvajali! Odkar sem pa v Evropi, se cenim nekoliko nižje. Prav dobro čutim, da je Franco-zinjam lasten poseben čar, katerega jaz nirnam in nikdar imela ne bom. čar, ki je podedovan, privz-gojen in ne vem še kaj. Poieg njih se čutim kakor mal otrok. Vedno se bojim, da mi Jacques očita brez-okusnost. Ćudim se, da me prav nič ne nadzoruje. Nadzoruje njo, ki je prinesla šestdesetmilijonsko doto! Guv je gle-dal mlado ženo pol pomilovalno, pol občudujoč jo. »Zares, kakor nalašč so ustvarili njo, denar in drugo za d* Anguilhona, za to žival!« si je jezno rekel sam pri sebi. Na drugi strani zelenega grmič-ka na desni od Annie, sta dva gospoda delala svoje opazke o plesalcih, ki so se vrteli pred njima. — Glei vendar d' Anguilhona, in gospo de Blanzac, kak lep par! je del eden. Dva čistokrvna, ta dva. — Ne. vojvodinja je Ie bastard. Njen oče je bil kmetski sin. — Kdo se spozna v ženskah! Vsekako ima od strani df Arancav-jev rase v sebi za dva. Pogosto sem ugibal, zakaj se gospod d' Anguilhon in gospa de Blanzac ništa poročila. — Najbrže radi denarnih težkoč. — Že mogoče. Škoda! Kakor ustvarjena stn drutr za drugega. Na-me vselej napravljata vtisk. kakor da sta se ljubila ali da se bodeta ljubila. Vsekako se prav dobro razumc-ta. Markiza je zelo zaupljiva in ne-verojetno neprcvidna. Ta pogovor je Annie slišala. V prvem trenotku so jo osupnile samo te besede:: ustvarjena drug za dru-gerra. Takoj ji je oko ohs^alo na nie-nem soprogu in vojvodinji. Njiju ples, zdaj truden, zdaj polen zanosa, se ji je zdel zagoneten. Če jih Se pogledala, jo je minilo veselje in srce se ji je skrčilo . . . Da, res sta bila drug za drugega ustvarjena. Mari ni Klara prav to rekla? Ćeli večer se Annie ni mogla pomiriti. Besede »ustvarjena drug za drugega« so še dalje donele v njeni duši in pregla-sile godbo, zabavo, laskanja častil-cev in ves veseli plesni hrup. Slučaj je nanesel, da je pozneje Annie v družbi z baronom de Kera-dieu stala za hrbtom svojega sopro-ga in vojvodinje, ki sta se ustavila prav na pragu sosednega salona. Slišala je Jacquesa reci s toplim in zamolklim glasom: — Zdaj razumem ubogega ba-varskega kralja, ki je nalašč za sebe dal vprizarjati \Vagnerjeve opere, da se je ložje uspaval v svoje sanje. Jaz bi hotel z varni plesati ob zvokih nevidnega orkestra, v prazni, s cvet-licanii posuti dvorani, razsvetlieni po milobni luči — plesati, da mi od-povedo sile . . . Dasi je Annie zakrivalo zagri-njalo med vrati, jo je gospa de Blanzac na srečo opazila. Obrnila se je k rjej in ji dejala smeje: — Ali slišite, kaj mi pripoveduje gospod d' Anguilhon ? — Slišim, je odgovorila hladno mlada gospa. Res je slišala, ni pa umela popol-nega pomena besedi svojega sopro-ga. Baron bi se bil pri tem prizoru skoro zadušil. — To so vendar same dekadentne, simbolistične fantazije, kar uga-njaš tukaj, je hitro pripomnil, da na-pelje pogovor na drugo stvar. Mari si Član »rožnatega križa«? Jacques se je oprijel vejice, ka-tero mu je pomolil njegov prijatelj. — Ne, ne, je odgovoril in se silii na smeh. Toda ples me vselej nekoliko omami. — Tu se vidi, kaj je mladost, je naivno pripomnil Henri de Keradieu. Mene zflaj ples že utrudi. Izza tega plesa se je Annie spre-mcnila. Ta ples je bil eden mejnikov v njenem življenju. Pogovor, katerega je slišala, je učinkoval nanjo kakor kamen, katerega poševno vržeš po površini mirne vode: odskakuje tvori vedno nove in širše valove. Vsak čas in povsod so ji-te krute besede prihajale na misel, jo mučile in ji kvarile njeno veselje. Ugibala je, da - li se Jacques in vojvodinja ništa nekdaj ljubila. Tako dalcč niti mislila ni, da se moreta še zdaj ljubiti. Vedela je, da je bila Kristijanina želja, oženiti ga in da mu ie pri tem pomagala. Ta misel jo je pomirje-vala . . . Spomnila se je besed svojega soproga. 2 njo, z Annie, bi si gotovo nikdar ne poželel plesati ob zvokih nevidnega orkestra, v prazni, s cvctlicami posuti dvorani, razsvet-ljeni od milobne luči . . . Čudila se je, kako je mogel priti na tako drzno misel. Zdaj ni več s takini veseljem pričakovala Kristijaninih posetov. Njena prisotnost, ki ji je še nekaj dni prej povzročala toliko radosti, jo je vznemirjala in delala nervozno in nehotć jo je manj prisrčno spreje-mala. .(Dalje prihođnjič.). Stran 2. •aLOVbNSKi NAKUU", anc 15. maja i^ifi. 109. stev. je udal general infanterije Kornilov s celim svojim štabom neki avstro-ogrski Četi. Garda je našla na svojem pohodu proti Visloki 9 ruskih topov in 21 municijskih vozov, ki fih je sovražnik na svojem hitrem begu pustiL 9. maja se je udalo neke mu gardnetnu polku, ki je pri Tropie ne nad oma priŠel za hrbet sovražnim zadnjim četam. 12 Častnikov in 3000 mož s 6 topovi. Ražen tega smo na nekem drugem kraju vjeli naduljnih 2000 mož, uplenili S strojnih pušk en top in več voz, naloženih s pa-tronami. Pri armadi nadvojvode Jo-žefa Ferdinanda se je zvišalo Števi-lo vjetih do 9. maja zvečer na 20.000 mož. Pr©d armado Boroević se je sovražnik v naglici urnaknil iz Kar-patov v severnovzhodni smeri. iMo-ral je opustiti svojo prvotno namero, držati Crto Visloke, ker so ga zavez-niki neprenehoma preganjali. V okolici Sanoka so Rusi zbrali dve hitro skupaj nagnani diviziji, s katerima so 9. in 10. maja napadli Besko in onđotne visine, dočim so dalje se verno postavili približno eno divizijo za protisunke proti avstro - ogr-skim Četam. Napad se je popolnoma ponesrečil. Pri tem je bilo od neke-ga iz Przemvsla došlega polka vjetih 1800 rnož ter vplenjenih 20 strojnih pušk. Popolnoma poraženi so se Rusi v vsej naglici umaknili iz Sanoka, pri čemer jih je zasgledo-vala kavalerija zaveznikov. Bojišče Je v naslednjih dneh nudilo žalostno sliko. Dva bataljona sta kapitulirala, 6200 vjetnikov, 6 topov, 7 rnunieij-ckih voz je prišlo v roke zmagovitih zaveznikov. Rusi so se na ćeli crti umikali proti dolnjemu Sanu. Ćela 6. ruska armada se je umaknila iz Kar-patov. Tuđi severno od Visle so se umaknili Rusi od Nide v vzhodni smeri. 300 kilometrov je bila široka fronta, na kateri se je uveljavil uči-nek dejstva, da je bila srečno prebi-ta sovražnikova fronta. Docim so se sosedne armade umikale razmeroma se precej v redu, so bili ostanki od-ločilno poražene armade Radka Di-mitrieva skoro popolnoma razpršenl V popolnem neredu so se valili njeni ostanki nazaj v severnovzhodni smeri. 49. ruska divizija Je resila le 4 tope. Kavkaska divizija je od 36 topov pripeliala nazaj le se 9 topov. Poveljstvo in vzdrževanje zveze po-sameznih čet med seboj sta popolno-ma odpovedala, V SREDNJI POLJSKI- Velikega pomena so poročila o porazu ruskih čet v srednji Poljski. Vsa ruska fronta od Kielc do Inow-lodza ob Pilići se umika. Severc-poliska fronta se najbrže ne bo več držala dolgo. m Nemc! v Kuriandijl. Ruski generalni štab poroča, da zasedenje Libave od strani Nemcev ne bo imelo nobenega vpliva na na-daljne operacije ruskega armadnega vodstva. Tuđi točki Jauski in Huvli pri Mitavi so zasedli Nemci, ki tam grade utrdbe. Pač pa sovTažnik ni prodiral proti Rigi. Nemška odlikovanja za našega vr- hovnega poveljnika in šefa general- nega štaba. Cesar Viljem je pišaj vrhovne-mu poveljniku nadvojvodi Frideriku lastnoročno pismo, v katerem ga prosi, da naj nosi v spomin na slavno zmago pri Tarnowu in Gorlicah najvišje nemško odlikovanje »Pour le merite« ter ga obvešča, da je isto odlikovanje nameril tuđi šefu gene-ralnega štaba gen. Conradu - H6-tzendorfu. Cesar Viljem je nadvojvodi Frideriku red »Pour le merite« osebno izročil. Šef našega generalnega štaba, baron Conrad v. Hotzendorf, je pre-jel cesarjevo lastnoročno pismo, ki mu izreka najtoplejso zahvalo in priznanje za duhovito zamišljeno operacijo, ki je imela za posledico lep taktičen uspeh v Zapadni Galiciji. Od nemškega cesarja je prejel pismo, ki priznava njegovo sodelo-vanje pri pripravljanju in izvedbi zmagovite bitke pri Goclicah-Tar-novu. * Pri 42 kalibrski havbici. Neki vojni poročevalec piše: Pred začetkom napada ob Dunajcu sem videl eno izmed naših 42 centi-metrskih Skodovih havbic. ki so raz-širjale prve dni boja strah in grozo med Rusi. Bilo je zadnje dni v aprilu soinčen popoldan, ko nas je ar-madni poveljnik nadvojvoda Josip Ferdinand popeljal v gozd« v katerem je stal kolos. Posebna železnica je bila zjjfra-jena, da je popeljala havbieo na njen prostor. Kilometre daleč je šla ta že-leznica skozi gozd. Na ž#iezni£kih vožičkih smo dospeli t)a ter videli zadnja dala. kako &o havbieo postav- Hali. Pod havbieo je postavljen žde-zen stolo, širok kakor zvonik na gradu v Gradcu in 5 m visok Na ta siolp je montiran top, v katerega z iahkoto zleze odrasel moški. Samo zaklopnica je tako težka. da Je več mož ne more vadigniti. Zato jo mo-rajo z dvigalom spraviti na svoje mesto. Krogla je težka okro^lo eno tono m stane 4000 K. Tuđi kro^le dovalajo z železnico. Smodnik, ki se vporablla pri streljanju je ploščnat in velik, kaor dlan ter skoraj 1 cm debel. Dne 1. maja ob 6, zveče*- so od-dali iz te havbice prvi strel na nišo v Tarnovu. kjer je bilo nastanjeno rusko poveljništvo. S svojega opazev-vališča n©daleč od \Vojnieza sem videl nad holmom pred Tarnovom, kakor stolp visok crni dim eksplozije, ki se je polegel sele skoraj čez eno minuto Zadeta hiša v Tarnovu je popolnoma razbita. Prebivalstvo pripoveduje, da je pretrese! vse bla-zen strah in da so vsi mislili, da le po mestu. 2upan in nekuj hrabrejših ljudi je pomirjevalo ljudstvo, da streljajo naši samo na vojaŠko važna poslorja. da pa bodo gotovo pri-zanesli mestu. O sili učinka ene kroele te havbice nam daje pojein dejstvo, da je zračni pritisk ubil več kakor 30 ruskih častnikov, ki so bili zbrani na nekem dvorišču, ko je udarila taka krogla v blizini kolodvora, kakih 50 metrov od kraja, kjer so stali east- nikL m • Japonski topovi za Rusijo. Pariz, 14. maja. (Kor. urad.) »Temps« izve iz avtorizrranega vira, da pošllja Japonska težke topove najmodemejšega tipa na rusko fronto. Top, ki ga je izumil polkovnik Ogata, se da razložiti v štiri dele. Vsakega teh delov viečejo štirje konji. 29 japonskih artiljerijskih častnikov pajde v Rusijo, da bodo povelje-vali pri teh topovih. Srbska nehvaležnost. Dima;, 14. maja. (Kor. urad.) Pred par dne vi je v >;Neue Zuricher Zeitung« izsel članek od srbske strani, v katerem se zvrača sedania zaostalost Srbije v sanitarnem oziru na to, da je Avstro-Ogrska napadla Srbijo, predno se je ta v voiar-kern in sanitarnem oziru opomogla od zadnjih težkih vojn. Napram temu članku konstatira »Pclirische Korrespon-denz«: Nocemo nadalje zasledovati grozno naziranje srbskega dopisnika. Avstrii?ki, kakor tuđi ogrski RdeČi križ sta takoj po izbrnhu prve kaker tuđi druge balkanske vojne poslala moderno opremljene pomožne od-delke v Srbijo ter v nasprotju z med-narodrim običajem sama krila vse stro-ske ekspedicije, za kar Je srbska vlada opetovano izrekla svojo naj-iskTenejšo zahvalo zvezr.emu vod-st\"u Rdeče^a križa. Da se s takimi natolc^vanji piačuje nesebična po-moč Avstro-Ogrske Srbiji, odgovar-ja sicer le že stari srbski metodi, obrekovati mo-narhijo, kjerkoli je mo^oče, ter si izm;šljevati. da goji monarhija sistematično sovražnost proti Srbiji. Pri tem čudovito pri-manikuje Srbiji spomina in hvalež-nosti. Na kateri strani pa je bila v resnici sovražnost, dokazuje zopet ta dopis. NEMŠKI USPEHI V FRANCIJI. Beroisn, 14. maja. (Kor. urad.) Poročno Wo!ffovega urada: Ve!!ki glavni stan, dne 14. maja. Zapadno bojišče: Močni angle^ki napadi prot] na-$i, pred Ypernom nanovo zavzeti fronti, so se pone?reči!i s težkiiTii iz-guhamj za sovražnika. Na cesti Me-nin - Vpcrn «mo pridobili v smeri flooge nadafie na fizemlju. V okolici jugo - zapadno od Lilia, je sovražnik po močni artiljerijski pripravi napade! samo na po«;amnin točkafi. Vse napade smo odbili. Ob Loretski vi-^ini in severno od Arrasa je dan po-tekel razmerorna mirno. Večiih na-nadov sovražnik ni izvrsll. Nas« izgube pri odvzetju Carencvia znašajo 600 do 700 mož. NadaMni sovražni-kov napad a Ini poskus, da bi nam zopet odvzel, severo - zapadno od Berrv au Baca pridoblieni dal strel-skega larka. se ie znova pone&rečil. Med rekama Maas in Mosel se ie v Pretrskem gozdu sovražni naval pred našimi poziciiami razbll v na-$em ognju. Zrakoplovce franeoskeca biplaaa, kl smo }?a prisilili, da se je pri Hftgenau spustit na tla, smo vjHi. Vrbovao armadno vodstvo. Fraaco*ki konusike. Iz Pariza javljajo »M. N. Nach-richten« z dne 13. maja: Uradno poročilo francoskeea ge-neralnegra Štaba z dne 12. maja ob 3. popoJdne se glasi: V od6cku severno od Arrasa srna vzdržaii vse svoje pridobitve ražen pred Loosom, kjer Je nam sovražnik z noćnim pro*tinapadom zopet odvzeJ del onega ozemlja, ki smo ga podne\i osvojili. Na ostali fronti artiljerijski boji. Uradno poročilo ob 11. ponoći pravi: teofc severno od Arrasa se nada-Ijujejo z enako srditostjo. Ponoći od tor ka na sredo je sovražnik, ki se je ojačil, izvršil več napadov, ki pa nišo imeli uspeha. Pri napadu, ki gra je so\Tažnik naperil proti Neuville St. \'aastut so imeli N«mci posebno velike izdube. Samo na p<>koi>ališću smo našli nad 200 mrtvih Nemcev ter zajeli nad sto vjetnikov. Drugi napad med Carencviem in Ablainom smo odbili, a tuđi tretji napad iz smeri Ablaina se je popolnoma prmesre-Čil. V sredo dopoldne smo prodrli v pozd pri Carencyju in vjeli 125 mož. Tu stalno napredujemo. Popoldne smo zav7eli 3 zaporedne vr^te strel-skih jarkov ob lesu severno od Ca-renevja. Nato smo prodrli v gozd ter ujjrožamo s tem prav zelo zadnjo z\ezo, ki je se ostala braniteljem te postojanke. Končno smo osvojili nov del vaši in vjeli 400 sovražnikov. Popoldne smo napadli oni del od Neu-ville-St. Vaasta, ki se še nahaja v so-vražnikovih rokah. V pouličnih bo-jili smo zavzeli več skupin hi5. Tuđi tu napredujemo. Celotno število vjetnikov, ki smo jih zajeli od pre-tekle nedelie, je doseglo snoći šte-vilko 4000. Na ostali fronti smo s svojim ognjem zadržali tri nemške napade pri Rerrv au Bacu, Reau Seiouru in pri Mane Therese-Baga-tellu. French o bojih pri Ypresu. London, 13. maja. (Kor. urad.) Felcimaršal French poroča: Boj vzhodno od Ypresa traja. Vsled sil-nega bombardiranja preko severne-ga dela na Meenen, smo preložili ne-kaj naših jarkov, kar je provzrociho, da srro morali začasno preložiti svoje pozicije. Med tem smo Crto zopet dosegli. * BITKA PRI ARRASU. »Times« pišejo o bojih na se-verni franeoski fronti, da ie Lila bitka pri Arrasu najbolj krvava bitka v tej vojni in v svetovni zsodovuii. Sedaj še ni videti, na katero stran se bo nagnila odločitev. Oba na-sprotnika imata velikanske izgube, mno^o več je, kaker sta jih imela do sedaj. Proti severu ni več tok Ysere in ne poplata zasčita za zaveziikc, vrendar so Belgijci zadržali prodiranje Nemcev. Govoreč o franeoskem poskusu prebiti nemske pozici'e pri Arrasu, sodi vojaški sotrudnik kodanjskes:a lista »Politiken«, da se vrši tu ena onih krvavih bitk za nekaj korakov zemlje, ki stane napadalca narav-nost brezprimerno velike žrtve in ki čete do skrajnosti utiudi. Iz Dunkergua poročajo amster-damski listi: Že več dni je pritisk nemške fronte pri Bethunu in St. Paulu močnejši. Proti vrhovom pri La E3assceju in proti železnici v Lens in Arras so Nemci zbrali močne oddelke artiljerije. Nekaj mostov čez kanal pri Cnnrriercsu in Dona ju so franeoski letalci uničili. Francozi so tu vzdržali zelo močne nemške napade ter dobivajo sedaj neprestano ojačenja, da morejo nadaljevati ofenzivo. Da bi to ofenzivo odbila, razvija remška artiljerija akcijo silne ob-sežrosti. Beaumetz ie popolnoma razdejan, 23 meščanov je ubitih, mnogo ranjenih. Del belgijske vojske prodira z Angle/i proti nemškim pozicijam. Na obeh straneh je mnogo izgub; toda Nemci. ki imajo na višinah prav ugodne pozicije, trpe naimanj. Kakor so konstatirali belgijski letalci, se vrše za nemško fronto neprestano transporti topov in čet. Francoska ojačenja se haje koneen-trirajo na gotovih točkah severno od Arrasa. Letalci nad Saint Denisom. Boj v zraku prihaja vedno ži-vahnejši. Tekom enega meseca so nemski Zeppelini petkrat obiskali an-gleško obal. Pariza nemški letalci od 23. maja naprej nišo obisknli. V Parizu razglasaio, da je storjeno vse. da Nemci ne bodo več pripluli nad Parte. To je znano tuđi Nemcem in zato se Pariza izogibajo. Slučaj pa je hotel, da je isti dan, ko je bik> to raz-glaseno, priplul neki ne-rnški letalec ob 7. uri 30 minut zvečer nad Saint Deni-s, industrijsko predmestje, od-daljeno samo par kilometrov. Letalec je metal tuđi več bomb. Škode baje ni napravih Pozneie pa se je iz-vedelo, da je prva bomba razbila neko trgovino, druga bomba ie prebila neko dvonadstropno hišo od strehe do kleti ter ubila nekega 91etnega otroka. Hiša je začela goreti. Mater, ki je ravno prala na dvorišču in je hotela priti otroku na ponv>č, ie pokopala podirajoča se hiša. Neki drug otrok )e bil lahko ranjen. Tretja bomba je padla na neko cesto ter raztrg&la neki voz in dva konja in ubila 6 vojakov, ki so šli ravno mimo, četrta bomba je napravila le mak> škode na fortu Vert Galant. Druge bombe nigo provzroČile no-bene škode. Letalec je krožil Četrt ure nad mestom. Listi vpražujejo, kako Je mogel letalec priti tako daleč. IZGREDI PROTI NEMCEM NA ANGLEŠKEM. Listi poročajo: Izgredi proti Nemcem, ki so se v Londonu začeli v torek, so se v sredo še z večjo silo ponovili. Zlasti so se zgodili v vzhodnem in severnem delu Londona. Udeležilo se jih je na tisoče ljudi. V nekaterih stranskih ulicah Commercial Roada je bilo komaj kateri prodajalni prizane-šeno. Storjena škoda se ceni na 20.000 funtov sterlingov. Druhal ni bila zadovoljna s tem, da je razbila okna in vrata, nego je opustošila tuđi notra-njost poslopij. Razbila je stopnice na kose, razdrla zidove in strope in pro-dajalne popolnoma oplenila predno je prišla policija. Vse premičnine, kla-virje, težko pohištvo, postelje, slike, ćelo obleko so napadalci pokradli in v vozovih, na samokolnicah in otročjih vožičkih odpeljali. Množica je s kamni obmetavala prodajalne in hiše in vrata v najkrajšem času razbila. Večkrat je množica kako nišo v 10 minutah oplenila. Množica ni delala nobenega raz-ločka med Nemci, domaćini in naturalizirana; oplenili so tuđi mnogo an-gl<^kih prouajaln. Policija je bila iz začetka brez moči. NihČe ni plenilcem branil, odpeljati svoj plen. Na tisoce moških, žensk in otrok je hitelo od prodajalne do prodajalne. Sele orož-nikom na konjih se je posrećilo raz-gnati množico. Ponoći so se v vzhodnem Londonu napadi ponovili. Med plenilci v severnem Londonu je bilo precejšnje število vojakov armyservice-zbora. V Liverpoolu se ceni na po-slopjih storjena škoda na 40.000 fun^ov sterlingov. Popoldne je bilo prijetih 150 Nemcev, ki bodo internirani. Londonska policijska sodišča so većino aretovanih izgrednikov obsodila na globo pod obljubo, da se bodo v pri-hodnje po postavi obnašali. V enem slučaju je bila izrečena obsodba na kratek zapor s prisilnim delom. Tuđi v južnem in jugozapadnem Londonu so se zgodili napadi na^ Nemce. Pri uničevanju in plenjenju so posebno sodelovale ženske in otroci. — Angle-ško ministrstvo je sklenilo internirati vse moške, ki so podaniki sovražnih držav; ženske in otroci ne bodo internirani. — Ministrski predsednik Asquith je razgla^il, da živi na Angle-skem povsem svobodno še 40.000 inozemcev, med njimi.20.000 moških iz sovražnih dežel. Vlada predlaga naj se zaradi varnosti države internirajo v^si moški iz sovražnih držav ali se naj, če so prekoračili starost, predpisano za vojno službovanje, pošljojo v svojo domovino, žene in otroci se bodo po možnosti poslali domov. Sestavi se posebna komisija, ki bo resevala prošnje inozemcev za dovoljenje, ostati na Angleškem. Naturalizirane!, ki jih je 4000, se r«e bodo intern'rali. Bonar Law je tem prcdlogom pritrdil, češ, jasno je, da je dežela razburjena in bi lahko ostala kontrola nemogeča. Nihče ne more veleti, da bi se s sovražniki krivično postopalo. vsa dežela mora čutiti, da se je vprašanje o tujcih vzelo v pretres. Kopenhagen, 14. maja. (Kor. u.) »Nationakidende« poročo: London je v znamenju oblasti drhali. Plenit-ve prodaialen postajajo resne. Policija je brez moči ali pa noče nasto-pati. V okolici East Inciian Docks so se morali Nemci oborožiti m zbrati, da so branili svojo lastnino. (54 nem-ških prodaialen in ^rostiln v tcj okolici je bilo popolnoma razdejanih. Blag:o in opravo so pometali na ce. sto. Mnogo policistov in civilistov je bilo ranjenih. Na mnogih mestih so skušali duhovniki pomirjevalno \"pli-vati na množico. \ lađa je. kakor se zdi, popolnoma brez moči napram drhali. ali se pa zadrži pasivno. Straže v posameznih delih mesta zaman pomnoznjejo. Rotterdam, 14. maja. (Kor. ur.) »Rotterdamsche Courant« poroca: Nemiri v Liverpoolu so prenehali. V Londonu so cenili škodo na 20.000 funtov šterlingov. Govorica, da so Nemci križali kanadske častnike, je ljudi bolj vznemirila, nego potopitev »Lusitanije«. Izgredi v Jobannesburgu. Jofiannesburg, 13. maja. (K. u.) Reuterjev urad javlja: Včeraj ves dan so se vrŠHi resni izgredi, naper-jeni proti nemski lastnini. Nemske trgovine in znani klub »Lieder-kranz« so izgredniki popolnoma raz-deiali, prav tako tuđi poslopja nekaterih v^odilnih trgovcev. Škodo ceni-jo na četrt milijorta funtav. Med izgredi je bilo popolnoma ali deloma razdejanih 51 poslopij, med njimi velike trgovske tvrdke, hoteli in prodajalne. Kar je bilo v Dosiopjih, so iz- gredniki ali sezgali ali pa razbili. Johannesburg, 13. maja. (K. u.) Pri Nemcem sovražnih nemirih so poruše val i lastnino Nemcev ter oplenili mnogo nemških prodajalen in pisara. Množica je napadla tuđi stanovanja Nemcev. Zvečer nišo več mogli nadzirati drhali. Ljudje so kakor besni drveli naokoli in razbili vse, kar je pripadalo sovražnim podanikom. Policija je napravila kordon, da zadrži množico pred napadom na elegantne pisarne rudokopnih Dod-jetij. Bila pa je preslaba in množica jne prebila kordon. Okoli pol 10. zvečer so se na raznih točkah mesta pri-čeli dvigati plamcni. Oh 9. zvečer je bilo sredi.šče mesta jasno razsvetlje-no vsled velikih ognjev, na katerih so sežigali pohištvo razdejanih hiš. POLOŽAJ V ITALIJI. Predsednik parlamenta i^\arcora — bodoči minjsirski predsednik. Rim, 14. maja. (Kor. urad.) >Oi-ornale d' Italia« in »Tribuna« javlja-ta, da je kralj poveril sestavo nove-ga kabineta predsedniku parlamenta M a r c o r i. Marcora si je pridržal odgovor do jutri. Konferiral je s Sa-landro, zvečer pa z Giolittijcm, na kar se je napotil h kralju Viktorju Emanuelu, da mu poroča. Pred rešitvijo italijanske krize, Rini, 14. maja. (Kor. urad.) sAgenzia Stefani« poroča: Kralj je sprelel danes popoldan ministrskega predsednika Salandro in nato pred-sednika zbornice Marcoro. Giolitti pri kralju. Iz Rima poročajo: Kralj bo vpra-šal tuđi Giolittiia za mnenje glede rešitve krize. V Giolittitevem stanovanju je oddalo 300 poslancev in 10C senator]ev svoje posestnice v znamenje, da se strinjajo z njegovim! nazori. Giolitti ima v zbornici gotovo većino. H kralju bo povabljen tuđi bivši minister Luzatti. Giovanci Gto-ittJ. Mož, ki stoji danes v ospredju italiianske krize in katerega označuje oficijozus Salandrovega kabineta »Giornale d' Italia« kar naravnost kot povzročitelja demisije sedan;ega kabineta, je Giovanni Oiolitti. Ali bo ta preizkušeni državnik res p^evzel vodstvo novega kabineta ali ne, te je še popolnoma negotovo; sigurne pa je, da se nobeden kabinet ne bc mogel odreci njegovi podpor:. Al zastopa Giolitti idejo nevtralnosti šč vedno taka energično kakor pred meseci, tega ne vemo, ker se sam \ zadnjem času ni prav nič izjavil. Radikalni intervencijonisti ga smutra»c za voditelja »mirovne stranke* in imajo v toliko prav, ker se Giolitti n; nikdar zavzernal za brezpogcjn' obo-roženi nastop Italije, temveČ je za-stopal mnenje, da doseže Iahk3 Italija pod srotovimi pogoji in v gotovi i okolncstih s politiko nevtralnosti naj več je uspehe. To je bilo Giolittije-vo principijelno stalisče. V konfe-rencah s kraljem in Sab.ndro je sedaj spoznal tuđi realne okoliščihe pc-ložafa in je mogel presoditi al; so njegovi principijelni nazori v skladu z realnimi dejstvi. Vesti, ki pi ihaiajo iz Rima, bi govorile, da vztraja Giolitti pri svojem prvotnem naziranju glede italijanske politike — kmalu se mora pokazati ali je temu res tako. Giovanni Giolitti je danes 70 let star. Sin malega urndnika je napravi! vsled svojih izrednih sposobnosti sijajno karijero. 2e z 22. leti je bil pomoćni!; državnoga pravdnika, kmalu na to je bil poklican v službovanje v ministrstvo. 1882. je bil izvo-Ijen za poslanca, 1889. je postal pod Crispijem prvič minister državne zakladnice, 1892. je bil prvič ministrski predsednik. Zadnjič je bil Giolitti šef italijanske vlade za časa tri-politanske vojne. Itaiiiansko Čapopisje o ministrski krizi. Rim, 14. maja. (Kor. urad.) »Giornale d' Italia« (Sonninov liši op. ur.) piše: Edini motiv za demisijo kabineta je dejstvo, da si konsti-tucijonalne stranke nišo složne glede mednarodne politike ministrstva in sicer od trenutka ne, ko je izrazil Giolitti o smereh ministrskega kabineta nasprotno mnenje. Ker se sedanja situvacija ni dala razrešiti z enostavnim glasovanjem parlamentarne većine, je preostala kabinetu le demisija. List odločno zanika, da bi obstojale v kabinetu sa-mem kake diference, ter izjavlja: Iz-kliučeno je, da bi prevzel Salandra zopet vodstvo vladnih posiov na čelu ministrstva, ki bi se razlikovalo (očividno: glede politične smeri op. ur.) od kabineta, ki se nahaja in statu demissioni*. V sedanji krizi ne gre zato se-staviti kombinacijo, ki bi razpolaga- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 15. maja 1915. 108. štev. n i k je imenovan za linijskega zdrav-nika; mornarična komisarja Ivan Kosir in Josip Ahčin sta imenovana za višja mornarična komisarja 3* razreda. — Odlikovani slovenski častni- ki. Vojuški zaslužni križec z vojno i&ekoracijo so dobili: polkovnik v pokoju F. D r e n i k , stotnik S6. peš-polka štetan Hrol in nadporočnik ,10. pešpolka Franc Q 1 a d n i k. Sig-num laudis so dobili: nadporočnik 9. pešpolka Emil Klun, nadporočnik 79. pešpolka Feodor 11 i Č , rez. pobočnik 27. pešpolka Alionz Kovač, ■rez. poročnik 13. pešpolka Juri A m-brož, rez. nadporočnik 9. lovskegra toataljona Pavel Z a b 1 a t n i k in poročnik-provijantnik 22. lovskega bataljona Anton Kline. Zlato hrab-Tostno svetinjo je dobil rez. prapor-ščak 96. pešpolka Anton M i h e I -čič. — Odlikovani slovenski vojaki: Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili: četovodja Franc lro-yec in korporal Franc Jeler 27. pešpolka, četovodji Franc Laginja in lAnton Skočir, poddesetnika Leopold Pipan in Mirko Mavrič, infanterist Karei Lavrenčič 97. pešpolka ter nadlovec 7. lovskega bataljona Av-gust iMohorčič. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je dobil narednik 96. pešpolka Simon Adlesič. Brona-sto hrabrostno svetinjo so dobili eno-letni prostovoljec titularni narednik Anton Mihelčič, narednik Franc riudin, korporal Peter Božič in pod-desetnik Rudolf Vidmar in Josip Kri-žanič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: narednik Jos. Kolarić in četovodji Ivan Kos in Josip Zorec 15. pijonirskega bataljuna; narednik Martin Golob, narednik Avgust Lisjak, četovodja Karei Krajni in Ignacij Kune, korporali Fr. Kovač, Josip Zemljič in Franc Knez, poddesetniki Karei Jošt, Franc Ko-štomaj, Franc Pelc, Jos. Skodnik, Juri Kokos, infanteristi Ernest Jev-šenak, Ivan Konečnik, Martin Kreze, Peter Požar, Ivan Seđminek in Fr. Uduč, vsi 87. pešpolka; četovodje Ivan Bele, Josip Kralj, Josip Saksida, korporala Anton Figelj in Alojzij Kvasna, trobentač Franc Šinlar in infanterista Franc Koren, vsi 97. pešpolka; rač. podčastnik Aleksander Kuharič, podlovci Andrej Ferjančič, Ivan Kodrič, Ludovik Vrbnjak, vocli-telji patrulj Anton Legisa, Alojzij Ži-bret, Anton Zibret. lovci Anton Češ-novar. Aleksander Jerčan, Perer Jevček, Ivan Kline, Konstantin Mo-horčič, Anton Mihalič, Ivan Miletič, Franc Strnad, Ivan Vidrič. hornist Andrej Zitek in oficirski sluga Pavel Zažeč 20. lovskega bataljona in .višji ogniičar 7. topniearskega polka Matevž Vrane. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil infanterist 97. pešpolka Karei Rencelj. — Iz vojaške službe. Rezervna poročnika dr. Anton S a p 1 j a, od-rvetniški koncipijent, in Bogumil B e r b u č , koncipist pri okrajnem glavarstvu v Gorici, sta imenovana za. nadporočnike. — Pogreša se že od 11. decembra rezervist Martin P o g 1 a d i Č hl. pešpolka, 2. stotnija, vojna pošta ste. 73. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči njegovi ženi Magdaleni Po g 1 a-d i č, Doliče, pošta Mislinje. — Kdo ve kaj? PogreSa se Flo-rijan K r e g a r, doma iz Kamnika, vojak 7. lovskega bataljona, 4. stot-nije. O njem se ve" samo to, da je bil o Božicu ranjen in da ga je pobraJa neka sanitetska patrulja. Kdor kaj ve o njem, naj to blagohotno sporoči njegovi sestri Josipini K r e g a r v Kamniku. — Pogrešana vojaka. Pogreša se infanterist 17. pešpolka 4. stotnija, 6. marbataljon, vojna pošta 32. Josip S i m o n i č. OdšeI je na bojno polje 9. svečana in bil prideljen trenu. Ako kdo kaj ve o njem, naj to blagovoljno sporoči njegovi ženi Neži Simonič, posestnici v Mladici št. 7., pošta Se-mič v Beli Krajini. — Pogreša se Karlo M i k I a j i č , desetnik 27. ogr-skega domobranskega polka 12. stotnija, vojna pošta 68. Odšel je iz Karlovca na bojno polje 12. januarja in je zadnjo dopisnico poslal 26. januarja. Ako kdo kaj ve o njem, naj to blagovoljno sporoči na naslov Neža Miklajič, Vapča vas št. 14., pošta Semič v Beli Krajini. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil g. Rudolf Z u p a n e k , učitelj v Novi cerkvi pri Celju. Zadnje njegovo poročilo z bojišča je bilo datirano 16. decembra 1914. Bil Je «g s^ve^t t&&& vtet- Nehati &e v mestu Kaahka gubernija Srednja Azija. — Po petih dol^ih mesecih je zopet posijalo solnee zapuščem ženi in malima sinkoma. To v tolažbo onim, ki nestrpno pričakujejo poročil svojih dragih. — Sezaamek izgiib 6t. 175. z dne 10. maja 1915. izkazuje: Rudoll £ a g e r , rezervni praporŠČak pri J6. domobranskem polku, mrtev {22.13. 1915.), in Cdvard Vavpo-t i Č , stotnik pri 2b. domobranskem polku, ranjen. — Za voj. medik. oficijala je imenovan gosp. dvorni lekarnar H. Brilli v Litiji, ki deluje od početka mobilizacije kot upravni častnik v c. kr. rezervni bolnišnici v liceju v Ljubljani. Bolniki in ranjenci v tem zavodu so hvaležni temu gospodu za marsikako ljubav. — Izmišljen popis bitke. V đu-najskih listih je objavljeno naslednje poročilo iz vojnega tiskovnega stana: V »Berliner Tageblatto« priob-čeni obširni popis bitke pri Ooriicah je od konca do kraja s porabo Hart-lebenovega potopisa svobodno izmišljen. — Bittner, Ecker, Reden, Roda Roda, Sclmlz. — Pojasnilo. Vsled poročil ne-katerih listov. Ja je umrla strežnica Marija V i d e r za infekcijsko bolez-nijo, se naznanja, da je umrla za vnetjem slepiča v deželni bolnici po operaciji. — Dr. Oeduldiger, poveljnik garnizijske bolnice. — Prepoved, konje z razvidni-cami odstraniti iz njihovih nabornih krajev. Z ukazom c. kr. ministrstva za deželno bran z dne 30. julija 1914. drž. zak. št. 179 se je izdala prepoved, konje z razvidnicami odstraniti iz njihovih nabornih okrajev. Na to se opozarja občinstvo, osobito po-sestnike konj, s pristavkorn, da se prestopki te prepovedi kaznujejo z denarjem do 600 K, s katero globo se lahko združi zapor do enega me-seca. — Sleparski vojni liferanti. »Reichspost« poroča, da je bil ta te-den na Dunaj došli vojni liferant Ignacij PollaK iz Pečuha aretiran. Vojno sodišče je prišlo na sled veli-kanskim goljufijam. Preiskava se vrši v Pečuhu. v Košicah in v Miškol-cu. Goljufije so se zgodile pri da-jatvah živil za armado in znaša škoda več stotisoč kron. Ignacij Pollak in njegovi kompanjoni so goljufali na ta način, da so dajali armadi slabse blago, kakor je bilo dogovorjeno in da so si dali eno in isto blago večkrat plaćati. S podporo podkupljenih po-štenjakovičev se je Polaku, ki je itak milijonar, posrećila naslednja golju-fija. Pred drugim obleganjem Prze-mysla, je poslal Pollak v to trdnjavo dva vlaka, broječ vsak po 50 vago-nov živil, ovsa itd. To ogromno množino je vojna uprava plačala. Pollak je pa s pomočjo podkupljencev dose-gel, da je dobil ta dva vlaka blaga nazaj in potem to blago še enkrat prodal vojnemu erarju. — Ta dogod-ba nas spominja na tistega tržaške-ga mesarja, ki je v vojni 1. 1859. na prav preprost način postal milijonar. Mož je dajal armadi vole. V mestecu Palma nova so pri enih vratih pri-gnali vole, jih pri drugih odgnali in zopet pri prvih nazaj pripeljali. Kdo ve kolikrat so bil eni in isti voli pre-vzeti in vsakorat posebej plačani. — Trgovina z živino. Ministrski ukaz z dne 8. maja i915. drž. zak. št. 115 prinaša nova določila, ki jo za kupčijo z živino jako važna. Po-ločila veljajo samo za čas vojske. Trgovci z živino se morajo ob izvr-ševanju te svoje kupčije izkazati vsak čas z obrtnim listom. Oni trgovci z živino, ki si vzamejo skupo-valce, jih morajo prijaviti pristojne-mu okrajnemu glavarstvu ali magistratu. Vsak skupovalec dobi legitimacijo. Kdor brez legitimacije kupuje živino, ga zadene kazen. Legitimacije se dajejo samo takim ose-bam, katere so popolnoma zaneslji-ve. Trgovec z živino je dolžan, voditi knjige ali zapiske, iz katerih so razvidni vsi nakupi in prodaje ter cene, za katere je bilo blago kupljeno in prodano. Zivinski trgovec je dolžan take zapiske na zahtevo vsak čas pokazati političnemu okrajnemu oblastvu. Deželna politična oblastva imajo pravico za posamezna ozemlja prepovedati, da se naJcupujg živina tadfič od Jiiše da lu& ^ — C. hi kr. bos.-herc. črnovoinl deiavskl oJdelek. ki je sedaj nastanjen v ldriji se čuti dolžnega, izreci vsem darovalcem in nabiralcern perila presrčno zalivalo. — Po inicijativi gospe ravnateljice dekliške rudniške sole Marije Kavčičeve so z vjerno nabirale in pripravljale gdč. učiteljice imenovane sole perilo, darovano od zadnjič imenovanih daro-valk in darovalcev. — S tem nam je bila dodeljena blagodat, ki jo občuti najbolj tišti, ki dateč od svojega rojstnega kraja po več mesečnem bivanju med tujimi ljudmi priđe med dobro radodarno ljudstvo. — Še enkrat najlepša hvala prebivalstvu Idrijskega mesta. — Za c. in kr. bos.-herc. črnovoini delavski oddelek V./3. Atanas Gutul, rezervni kadet; .1. J a k 1 i t s c h , računski podčastnik; Trkula Nikola; Popo-v i ć Teodor; K a s a 1 o v i ć Košta. — Promocija. Urudnik dunajske-ga ravnateljstva c. kr. državnih že-leznic gosp. F^adoslav Borko bo dne 17. t. m. na dunajskem vseučili-šču promoviran doktorjem prava. — Nova prodajalna mestne pe-kari.te. Da se ustreže zlasti željam prehivalstva Poljan, Sv. Petra in Vodmata, se otvori v ponedeliek no-vra prodaialna mestnega vojnega kruha v Šolskem drevoredu Št. S. (Mahrova hiša, nasproti jubilejnega mostu.) — Opozarjamo na današnji raz-glas mestnega magistrata glede prodaje krompirja. Krr>mpir lahko kupi vsakdo. Na poznejša naročila se mestni magistrat ne bo več oziral. — Mlako s primesjo. Danes dne 15. maja prinesla je mlekarica iz ljubljanske okolice mestni stranki v treh lit rili mleka cei šop kopriv ter — otroške ustne harmonike, ne si-cer ropolnoma nove. vrend«r vredne med brati še krtkih SO v. Ker stane mleko samo 78 v, ima stranka p°leg mleka še 2 vinarja dobička. In me-Ščanke kriče, da jih mlekarice odira-jo! Glede draginje se torej mesčani pravzaprav nimnmo pritože\rati; že-leli bi le, da bi oknličanke prina^ale svoje dobrote v mesto sortirane, torej mleko posebej. harmonike in dru-£e pritikline pa posebej, ker take ko-lobocije tuđi meščanski želodci ne prebavljaio. — Nove dvakronske bankovce izda. kakor poračajo češki listi, av-strijsko - ogrska banka. Sedanji ban-kovci hodo »vpoklicani«. — Z novinii novci po 10 v ie promet zopet zelo omo^očen. Sicer ni še vse normalno, a se vendar že mnogo pozna. Menda so se pa tuđi onim ljudem ze precej odprle oči, ki so preje drobiž brez potrebe in ne-smiselno spravljali na kup. — Narodna zaiožba ima danes ob 6. zvečer v :iredniških prosto-rih »Slovenskega Naroda« svoj občni zbor. Umrla je danes v Škofji Loki gospa Ana Homanova, rojena Kalanova. Pogreb bo jutri 16. t. m. ob 6. popoldne. N. v m. p.! Umrla je nagle smrti 13. t. m. vsled krvotoka posestnica Alojzija C e b e v Orehovi vaši v 44. letu starosti. Zapustila je 2 hčerki, Šolarci, moža in 4 sinove vojake, od teh je eden padel 23. marca. Pogreb bo 15. t. m. zjutraj. Žalibog, da še do danes ni nameščeno naše distr. zdravniško mesto v Slivnici pri Mariboru. Ponesrečil se je veleposestnik Janez Horvat v Orošju pri Mariboru, ko je vozil vejevje iz Brde in si zlomi! rebra in poškodoval pljuča. Gostiina pri Turistu v Radi-zeiju je zopet otvorjena. V GoricJ je umrla gospa Ana Povšičeva. soproga gimnazija skega profesorja Frana Povšic. Po-ročena je bila še le 2 leti. Preie je bila učiteljica v Opatjem selu na Krasu. Tržaške novice. Policija je na tržoškem kolodvoru priiela lSletne-ga Mihaela Raučana in njegt vcrra l^letnega brata Ivana Raučana. Oba sta s Tolstega vrha na Koroškem. Starejš brat ie imel pri sebi 14 kron, mlajši pa .^6S K. Mlajši ie povedal, da sta 11. t. m. zapustila dom in šla peš v Celic. Prenoćila sta v neki prazni koči med Tolstim vrhom in Celiem. Zjutraj je mlajši brat zapazi!, da za vrati koče visi telovnik. NašeI je v njem listnico, v katori je bilo 420 K. Bratu je dal 50 K. Sla sta peš v Celje in se od tod peljala v Trst. Čigav je denar. še ni znano, ker fanta ne vesta, čigava je koča, v kateri sta prenočila. Fanta bosta poslana sodi-šču v Celje. — Pri mesarju Fabbru so tatovi že drugič vlomili in odnesli mesa za 142 K. — Umri )e v Sv. Križu pri Trstu Jakob Košuta, blag podpornik vseh potrebnih. — Trgovcu Vuku so neznani tatovi iz proda-jalne ukradli za 50 K masla, jajec in sardel. Razprava proti dalmatinskemu politiku dr. Drinkoviću, ki se je pri-čcla 5. t. m. pred šibeniškim izjem-nim sodiščem, je bila, kakor javlja zadarski »Mazodgi li§t^f zopej; odgo-£U»a .--\r+, •* ■■$~\~ -čas« por»>ča: Dr. Marija Stani-szewska, rodom Poljakinja, je bila imenovana za docentinjo patologije na ruski univerzi v Odesi. Stani-sze\vska je prva vseučiliščna učiteljica patologije na Ruskem. * Papež ne dobi Nobelove nagrade. Iz Kodania poročajo: Vest, da dobi letos Ncbelovo nagrado za mirovno delovanje papež Benedikt XV., ni resnijna. Nobelova miro\rna nagrada se letos sploh ne bo raz-delila. :: 610. u prizori tev »Prodane ne-veste«. V praškem ^Narodnim di-vadlc« se je vršila v četrtek zvečer 610. uprizoritev slavne Smetanovre opere. »Prodana ncvesta«. Narodne dame so prisostvovale upriz>ritvi v narodnih krojih. Raspoloženje v gle-daliSču je bilo posebno slavnostno. * V Przemyslu je umri unijatski škof Konstantin pl. Czeehovvicz. — Umrli je bil tajni svetnik. član go-sposke zbornice in podpredseduik gališkega deželnega zbora. Med obleganjem Przemysla je obolcl in malo tednov po padcu trdnjave ga je pobrala 67 iec starega smrt. * Horrichter v bEaznici. Zaradi umora potom zastrupljenja na 20 let težke ječe obsojeni bivši nadporočnik Adolf Hofrichter ie bil doslej za-prt v vojaški kaznilnici v Mollers-dorfu. Ker pa so se pojavili na njem znaki duševne bolezni, so ^a prepe-ljali v blaznico v Steinhof, kjer je popolnoma izoliran od ostalih bolni kov. * Italiianski kralj in nemščina. ^Frankfurter Zeitung« piše: Italijanski kralj Viktor Emanuel je sicer po svoji materi, kraljici Margariti, so-rodnik šaške dinastije, toda z nem-ščino si ni prijatelj. U čil se je sicer v svojih mladih letih nemški jezik, toda pozneje je skoro vse pozabil, in sicer tako, da nemških knjig" in časo-pisov ne more čitati brez besednjaka. Obsojen danski pisatelj. Iz Ko-danja poročajo: Pisatelj dr. NVieth Knudsen je bil obtožen, ker je obja-vil spis »Dansko med vojno«, v ka-terem je obsojal danske obrambne odredbe, ki baje nasprotujejo ne-vtralitetnim dolžnostim Danskoga. Sodni dvor je prišel do prepričanja, da more spis povzročiti vmešavanje kake tuje države v danske državne zadeve, in je obsodil Knudsena v tri-mesečno ječo. Obencm je bil spis konfisciran in je moral Knudsen plaćati tud: vse stroške. * Jubilej peštnih znamk. Pred 75. leti so uvedli prve poštne znam-ke, in sicer v Angliji. Dne 6. maja 1S40 so pričeli vr Angliji prilepljati na pisma prve barvaste koščke papirja z označbo visine poštnine, brez ka-terih si sedaj sploh ne moremo več predstavljati dopisovanja. Angliji je kmalu sledila Švica, potem pa vse evropske države in države ostalih delov sveta. In tako imamo danes, po 75. letih, okoli 40.000 raznih vrst znamk. Nihče ni dovolj bogat, da bi si mogel nabaviti popolno zbirko znamk, ker so nekatere zelo drage. * Josip Šmaha t. V Pohledu pri Nemškem Brodu je umri v sredo režiser praškega »Narodniho divad-la« Josip Smaha v 72. letu svoje starosti. Smaha je bil najboljši karakterni igralec češke gledališke umetnosti in si je stekel kot moderen režiser velike zasluge za češko sce-nično tehniko. Bil je tuđi pisatelj in mnogo njegovih dram se nahajn še sedaj na češkem repertoarju. — Šmaha je bil svoj čas poklican tuđi v Sofijo, kjer je organizirat mlado bolgarsko gledališče. — Smaho po-kopljejo v Pragi na stroške »Narod-nega divadla«. * Elizejska palača. Rezidenca predsednika franeoske republike je znameniti palais EIvsće. Palača je bila zgrajena početkom 18. stoletja; vr njej je prebivala slavna markiza Pompadour, v^ eni elizejskih dv^oran je podpisal Napoleon po nesrecni bitki pri \Vatcrloou svojo abdikacijo; leta 1814/15. po zavzetju Pariza, je stanoval v Eliseju ruski car; dne 24. decembra 1848 se je nPcSelil v njem novoizvoljeni pređsednik franeoske republike, princ Napoleon in v elizejskih sobanah je zasnoval poznejši franeoski cesar svoj državni pre-obrat z dne 2. decembra 1851. Leta 1855. so elizejsko palačo prezidali in leta 1889. so zgradili v njej prekrasno dvorano. * Mož s 60 ženami. V St. Loui-su so nedavno zaprli moža, katerega smatrajo amerikanski listi za največ-jega Don Juana. Piše se Karei von Wagner in oženil se ni nič manj kakor šestdesetkrat, seveda iz same grabežljivosti. Nekaj let je živel famozni mož izključno od ženitb in zgodilo se je, da se je na mesec tuđi po dvakrat in trikrat oženil, kolikor ! je pač imela njegova slučajna neve-j sta prihranjenega denarja. Povprek 103. Stev. ,M-O VENSKI makuu-, aiic 15. maja iHl5. Stran 3. la s politično večino, temvcč za to fiksirati vočigled težavni situaciji akcijske linije in zadastit! Dredpogo-Jem, ki iih je že ustvaril in statu đe-missionis se nahajajoči kabinet. >Tribuna« (ki simpatizira z Gi-oiittijem) pravi: Vsakdo se mora podvreci plemenitim žrtvam, da iz-ločimo iz raznih nazorov vse kar je nasilno in kar je pretirano. in da omogcčimo trezno razmotrivanje položaja. Moralična složnost naroda ne srne trpeti; navzlic nasprotujočim si nazorom jo moramo ohraniti v interesu varnosti, veličine in bodoč-nosti domovine. Klerikalni »Corriere d' Italia« izraza željo, naj bi se omogočila rekonstrukcija kabineta. Radikalni »Messaggero« piše: Demisija kabineta se je izvršila po-polnoma nepričakovano in je po-vzročila splošno presenecenje. Ako utemeljuje ministrstvo svoj korak z dejstvom, da konstitucijonalne stranke nišo složne glede zunanje politike kabineta, je treba vprašati: Kako je mogoče neka] takesa trditi. ako poznamo le cilje, ne pa vzroke. ki mo-tivirajo to vladno politiko. »Messag-gero« izjavlja, da je treba počakati, kako bo odloči] kralj. Nevtralistični »Popolo Romano« smatra, da bo kriza jako kratka in sicer z ozirom na bližajoČe se zase-danje parlamenta. Rim, 14. maja. (Kor. urad.) Qo-voreč o dozdevni reŠitvi kabinetne krize pišejo »Corriere d' Italia« in drugi listi pred vsem o možnosti preustrojitve kabineta Salandra. »Messaggero« trdi, da je opozoril Salandra na Giolittija in pravi, da so izjavili Giolittijevi prijatelji, da ta vlade noče prevzeti. marveč da hoče vstopiti samo kot član v kabinet, ki bi bil za izravnavo. »Messaggero« in »Corriere d' Itaiia« opozarjaio tuđi na možnost sestave kabineta pod vodstvom predsednika zbornice Marcore. Mnenje đunajskih krogov. Dima i, 14. maja. AViener AUg. Zeitung« piše: Glede rešitve italijan-ske ministrske krize so mogoče na-slednje kombinacije: ali ostane seda-nje kabinet, ali se izvrši rekonstrukcija Salandrovega rninistrstva, ali pa priđe novo koalicijsko ministrstvo. Dosedaj se ne da ničesar reci, kako bo kriza iztckla; vse kar se govori o stališču Italije, je prazna kombinacija. List poudarja, da želi monarhija živeti z Italijo v prijateljskih odno-šajih, kar bi cmogočiic, da se izpol-nijo in zasiguraio gotove nacijonal-ne želje italijanskega naroda. »Neues Wr. Abendblatt« piše: Večina italijanslcega naroda gotovo ne mara vojne in vlada, ki bi se postavila za nevtralnost, bo imela v deželi gotovo desti zaslombe proti hujskačem, ki iih vodijo samo fraze k najnevarnejšemu podvzetju. Demisija kabineta je položaj omilila. Pot do miru je zopet prosta in s tem tuđi dana možnost, da si ohrani Italija prijateljstvo Avstro - Ogrske in Nemčije. Incidenti na Montecitoriju. Rim, 14. maja. .(»Agenzia Stefa-ni«.) Nekaj sto intervencijonističnih dijakov je vdrlo danes dopoldan v palačo zbornice. Diiaki so razbili v vestibulu sipe. portala in okna na fasadi. Navzoči poslanci in sluge so dijake spravili ven. Rim, 14. maja. (Kor. urad.) Z ozirom na incidente, ki so se odigrali danes dopoldne na Montecitoriju, je bil policijski komisar, ki posluje kot varnostni organ v zborničnem poslopju, suspendiran. Službo je prevzel rimski kvestor osebno. Demonstracije in manifestacije v Italiji. Iz Lugana poročajo: »Štampa« se oštro obraća proti vojnim hujska-Čem ter jim očita, da stremijo za pravcatim državnim preobratom. V Bari, Ankoni, Bologni, Padui, Spezii in v mnogih drugih krajih so se vršile manifestacije za vojno. Množice so prepevale marzeljezo. Demonstranti so se opetovano spo-padli s policijo. Iz Rima peročajo: V mestu je danes opažati živahno politično agitacijo. V mnogih mestih so se vršile velike demonstracije. V Milanu so pretepli intervencijonisti bivšega ministra Bertolinija, češ, da je ude-ležnik Giolittijevega izdajstva. Pri tem je prišlo tuđi do spopada z ofi-cirji, ki so hoteli braniti Berttolinija. V nekem drugem delu mesta so iz-žvižgali bivšega ministra Factc. V Turinu je množica pobila sipe v redakciji Giolittijevega glasila »Štampa«. Francoski listi begajo ljudstvo se bolj. Tako pripovednje »Temps«, da so nameravali Nemci svoj čas, ko so stali pred Parizom vdreti čez gorenjo Italijo na Francosko* da za-grabijo Francoze z boka. SocijalistiČna stranka pozivlja svoje pristaše, da naj se z vsemi sredstvi zavzemajo za mir. 15. in 16. maja se vrši v Bologni sestanek soc. delegatov. V Romagni prireja ljudstvo demonstracije proti vojni. (»Gr. Tpst.«) Umetnine v ^orenji Italiji. Lugano, 14. maja. Umetnine v gorenji Italiji spravljajo na jug, iz Beneth so odnesli že vse dragocene slike in skulpture. Kraljica Margerita je dala II. nadstropje svoje rimske palače »Rdečemu križu« na razpolago. (»Gr. Tpst«.) Boji v TripolitanijL Rim, 14. maja. »Agenzia Stefa-ni« poroča iz Tripolisa 13. t. m. Vče- raj popoldan so napidli vstaši našo kolono pri iVNuruti. Napad smo odbili. Naše iz£.-: j znašajo 11 ubitih in 32 ranjenih. Potopite? „lusltonijs". Vanderbilt med žrtvami. Iz Londona poročajo: Med žrtvami »Lusitanije«, ki so jih mrtve iz-vlekli iz morja, je tuđi Vanderbilt. Za njegovo truplo je, kakor znano, razpisala njegova rodbina nagrado 1000 funtov šterlingov. Deniburg na a^itacij^kem potovanju v Clevelandu. Dernburg je na povabilo nem-škega poslanika v Washingtonu, Bernstorffa, podvzel agitacijsko po-tovanje po Clevelandu, da predava tam, kakor tuđi v mnogih drugih mestih, o vejni, V Clevelandu je napram časnikarjem o potopitvi »Lusitanic« izjavil siedeče: Potopitev »Lusita-nie« je bila po vojnem pravu utemc-meljena. Angliia je ladjo klasificirala kot pomožno križarko ter jo obrožila. Pasaž:rje so od nemške strani nujno in opetovano svarili, naj se ne voziio z ladjo. Enako se je postepalo tuđi prlede parnika ^Transatlantico*. Parnik je 7. maja z istim riz;kom od-plul iz Novega Jorka v Anglijo. Tuđi v tem slučaju je časopis je na enak način svarilo. Wilson o potopitvL Predsednik \ViIson je govoril pod pritiskom nevtralnega gibanja naseljenih Amerikancev 11. t. m. na zborovanju, na katerem je bilo 49.000 oseb. Večina udeležencev je obstoia-la iz naturaliziranih Nemcev in Av-strijcev. Avstrijci so pripadali raznim narodnestim. Predsednik \Vil-son je iz i a vi U da Severoameriške Združene države se ved::o zasledu-jejo to, da varujejo revtraliteto ter ohranijo mir. Upa, da bo v zadevi »Lusitanie« dogovor dovede! do sporazuma z Nemčijo. Psiipits &m usjna pOSOJiiOi V dnigič, odkar se je pričela od sovražnikov nam vsiliena vojna, s-(»hrača država do cel^ku^n^ga pr^-bivaistva s povabilom in pozivom. da mu da na razpolago denarna sredstva, ki jih potrebuje za nadaljcvanje in srečno završitev boja. Sijajen je bil uspeh prvecra vcj-nega posojila; presenetljivo je učin-koval na tište krege, ki so tolikrat podcenjevali našo sposobnost in moč; uničcvalno je vplival na naše sovražnike. Še sijajnejši mora biti uspeh drugega vojnega posojila! In to bo, ako bo vsakdo v res-nici prispeval po svojih močeh. ako bo vsak zaupajoč v državo in rjer.o silo, izpolnil svojo dolžnost, kakor jo izpolnujejo v junaški požrtvovalni hrabrosti na bojišču naši očetje, sinovi in bratie. Udeležba pri vojnem posojilu ni nikaka žrtev, temveč se ž njo plodonosno naloži glavnica! Zatorej podpišite vsi drugo vojno posoillo! Podpisovanie (proglašenjje) se začne dne 8. in se konca dne 29. maja 19'.5. opoldne cb 12. uri. Pogoji za podpisanje so še ugod-nejši kot pri prvem vojnem posojilu. Podpisovalna cena je določena le s 95 K 25 v in ker so se banke od-povedale na svojo polodstotno provizijo, ćelo le s 94 K 75 v. To posoji-lo je plačljivo po 10 letih. Kdor je plačal 94 K 75 v, dobi dne 1. maja 1925 vrnjenih 100 K. Za to uživa visoko obrestovanje po 5J/2 K za 94 K 75 v, t. j. 6V4 od-stotkov skozi 10 let. Obresti se iz-plačujejo v polletnih obrokih 1. dne maja in 1. dne novembra p6 dospe-losti. Od poštne hranilnice ustanovljena rentna hranilnica omogočuje z deleži po 75, 50 in 25 K tucji manj premožnemu nabavljenju — ravno-tako mu nudi možnost, da zamenja svoje d*leže zoDet v gotovino, če bi bil v teku 10 let niorebiti prisiljen načeti svoje prihranke. Premožnejši lahko nabavijo kose po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 kron Pri zneskih do 200 K je treba nabavno ceno plačati takoj pri pri-glašcnju. Kdor podpiše nad 200 K, plača pri prijavi 10 odstotkov priglašene-gd podpisanega zneska, dne 26. junija in 27. julija po 25 odstotkov, dne 27. avgusta 20 odstotkov in ostanek dne 24. septembra 1915. Prijave se lahko vrše pri vseh poštnih uradih, davkarijah, bankah in hranilnicah in se dajejo istotam tuđi vsa natančnejša pojasnila. Avstro - ogrska banka in blagajnica za vojna posojila dajeti v svrho nabave vojnega posojila pod jako ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, blagajnica za vojna posojila pa poleg tega tuđi proti zastavi hipotekarnih tirjatev, tako da se morejo tuđi hipotekarni upniki, ki ne razpolugajo z gotovino, brez nadaljnega udeležiti te akcije. Ti ugodni pogoji, ki jih izpolnijo lahko tuđi manjpremožni, mali hra-niici, nudijo vsakoinur možnost, da podpise zatorej naj tuđi vsak podpiše drugo vojno posolilo! Država je danes najboliši dolž-nik, na-jvarnejši plačnik. Z bogatimi obrestmi dobi vsak svoj denar po-vrnjen, kdor podniše vojno posojilo. Pomaga državi, še bolj pomaga sa-memu sebi. PriJuo prebivalstvo Kranjske je bilo vsikdar opora države. Vojaki iz Kranjske krvave in zmagujejo za čast in slavo naše stare, ljucljene Avstrije. — Tuđi sedaj, ko naj se dajo državi sredstva za nadaljevanje in zmngonosno završitev boja, se ne bo noben Kranjce obstavljal in po-mišljal, temveč bo krepko sodeloval za končno zmago in mirno bodoč-nost. Zatorei podpiši vsakdo drugo vojno posojilo. V Ljubljani, dne 14. maja 1915. C. kr. dežclni predsednik: SCHWARZ s. r. 0. kp. ppostovsiini stPBlci na RiT'njsSggs. Prejeli smo naslednji poziv: Deželni odbor je vsled so^Iasnega sklepa razposlal vsem občinam na Kranjskem poziv, iz kojega posnemamo sledeče odstavke: Resnost časa zahteva, da vsak stori svojo dolžnost v obrambo domovine. Kranjska dežela je lahko ponosna na dosedanje delo. Naši polki so se pokrili na vseh bojnih poljih vnovič z nevenljivo slavo f Kmalu bo deset mesecev, odkar divja največja voiska, ki jo je kdaj videl svet. ' - - Med tem, ko so se naši nepresežni junaki borili z brezizgledno hrabrostjo na daljnih bojiščih na se-veru in jug-u, za dom in cesarja, smo lahko nemoteno nadaljevali delo miru v deželi sami. Ni izginilo upanje, da bi ne ostalo tuđi v bodoče tako, tem bolj, ko na severu zmagonosno prodirajo naše slavne armade. To* sveto zemljo moramo braniti z vsemi močmi zoper vsakega sovraga, naj priđe od kterckoli strani, kličeč mu ponosno povelje: Roko proč! Poveljstvo cesarske armade je ustanovilo poseben zbor c. kr. prosto-voljnih strelcev in vabi k pristopu. Že se je oglasilo na Kranjskem dokaj pogumnih mož. Deželni odbor je soglasno sklenil, to prizadevanie najodločneje podpirati in pospesevati in se obrača do vseh županslev v deželi z nuinim pozivom, da s svoje strani vse store, da se v vsaki občini oglasi čim več mož in mladeničev, ki so pripravljeni vstopiti v vrste c kr. prostovoljnih strelcev. Priglasila se izvrše pismeno ali ustmeno, bodisi naravnost na deželni odbor v Ljubljani ali pa pri domaćem županstvu. Nadejamo se, da se pozivu dežel-nega odbora odzove čim večje število mož in mladeničev. Vse podrobnosti se izvedo pri deželnem odboru in pri vsakem županstvu. Vse moštvo na krov! Pismo sloHitsfeega vcjaKa iz Rarpatov. Neki goriški vojak, ki se nahaja v Karpatih, je pisal domov pismo, v katerem pravi med drugim: Mestece Bardijevo (madžarski Bartfa, nemški Bartleld) lezi na južni strani sedaniih karpatskih bojev. Spredaj stoje visoki karpatski hribi, na katerih se sedaj bojujejo hudi boji, zadaj in na straneh se dvigujejo mali m visoki griči. Iz Bardijeva vodijo tri glavne ceste, prva na Zboro, drugo na levo proti Gorlicam, tretja v Prešovo (madžarski in nemški Eper-jes). V Bardijevu se nahaja železni-ška postaja in obenem konec stran-ske železniške crte, ki pelje iz Pre-šovega gori. Ta stranska crta je za vojaštvo velike važnosti. Mestece Bardijev šteje okoli 6000 prebivalcev — seveda v mir-nem času. Sedaj je tam še kakili 3000 civilnih oseb. Znamenitost v meste-cu je krasna in velika cerkev. Ta cerkev je najvišja stavba v mestecu, ki kraljuje daleč na okoli po svoji le-poti in bogastvu. Poleg te rimsko-katoliške cerkve imamo še eno našo večjo cerkev, potem imajo Rusi svojo cerkev, luteranci, grško - ka-toliki, in seveda tuđi Židje svoj tempel. Sredi glavnega trga stoji starodavna mestna stavba - - mestni muzej, ki po svoji karakteristični ob-liki vzbuja pozornost vsakega tujca. V Bardijevu prebajo po veliki većini Slovaki in na ulici se sli§i jako malo madžarščine. Trgovina pa je vsa v židovskih rokah. Od 110 tr-govin, ki se v Bardijevem nahajajo je le 5 katoliških. Tako ni samo v Bardijevem, ampak v celih Karpatih. Tako je z Zborovem (ki je seveda manjsi kakor Bardijev), v Prešo-vem, v Oiraltu, v Stropkovem, v Homoni in tuđi v Košicah je velika večina trgovine in obrti v židovskih rokah. Kijub temu, da tvori slovaško prebivalstvo v Bardijevu veliko ve-čino prebivalstva — so vsi zunanji napisi madžarski, in mnogo jih je tuđi hebrejskih. Mestece živi izključ-no od Slovakov, ćela okolica je slo-vaska, a v Bardijevu ne naideš ene-ga slovaškega napisa. Slovaški pa znajo vsi govoriti, in v trgovinah se ne sliši drugega, kakor slovaščino. Madžarščine se nič ne sliši, več se sliši nemščine. ?c!e so vse madžarske. Tu se nahaja madžarska gimnazija, Srazredna meščanska dekli-ška in deška šola in še nekaj drugih. — Le še v cerkvah se čuje razne pridige v slovaškem jeziku. Rasi so že bili v Bardijevem o priliki prvega upada na cgrska tla, velike škoce nišo provzrcčiii. Le lačni so bili. Gospodinja v čije po-sloDju se sedaj nahaja naša poljska pošta je pripovedovala, da je položila na mizo kosilo za moža in družino. Prišli so Rusi, se usedli in pojedli vse. — Rusov je bilo v Bardijevem 5000. Tam so bili en teden. Proti južni strani so podrli do vaši Kobile (madžarski Lopalu), kamor je dospe-la le patrulja 12 kozakov, katere so naši pobili. Šest kozakov leži s konji vred zakopanih na malem griču tik Kobile. V Bardijevu prebivaio po veliki ker so se naši umaknili, in tako je ostalo mestece nepoškodovano. Rusi so odšli. Kako se pa sedaj živi v Bardijevu ? Kakor znano, se sedaj vrše boji pri Z. Naši topovi stoje na desni strani Z. na hribu, kjer se nahaja razvalina starcera gradu. Težki topovi pa stoje pri G., ki je ođdaljena le 3 kilometre od Bardijeva. V Bardijevem se torej sliši neprestano grmenie to-pov. Civilno prebivalstvo je bilo začetkom streljanja silno prestrašeno in je pobegnilo na vse strani Ogrske. Trgovine so bile kmalu vse zaprtc in mestece je bilo. kakjr izumilo. Na i'lici se jt videlo le vojaštvo in dnige vrs+e vozov, ki so biii n:\ poru skozi mesto in v»-^;!i živež n munici;D im-:-im č^tam v prvi'i ognjenih vrstah. 1:: 111 f ti, jt stal '"r^Nrciut, zamio-ljcn in potrt 2id v svoji dclgi crni, ne prav čedni halji. Ljudie so začetkom mislili, da bo stric Rus spet prišel na obiske v Bardijevo. A tega do danes ni bilo še in najbrže Ra tuđi ne bo več. V zadnjem času se je začelo civilno prebivalstvo spet vračati v mestece, ki je začelo polagoma spet dobivati svoje navadno lice. Trgovine so spet vse odprte in vidi se že zadovoljne židovske obraze. Kljub temu, da topovi takorekoč pred vrati Bardijeva grme in pojo svoje smrtonosne pes-mi, se civilno prebivalstvo malo več zmeni za to in gre po svojih poslih dalje, kakor bi se nič ne zgodilo. Ruski šrapneli se vidijo iz Bardijeva, ki eksplodirajo tam gori ne daleč od mesteca. a prebivalstva to ne vzne-mirja več, ker se je tem strelom in eksplozijam že privadilo in ker tuđi je prepričano, da se stricu Rusu ne bo več posrečilo priti do starodavne-ga Bardijeva. Naši slovenski fantje dobro po-znajo te kraje. V posebnem spominu iim ostanejo občine Smilno. Zboro. Cerzes, Cigla itd., kjer so bili krvave boje in Rusom prizadejali velike izgube. Posebno pa Bardijeva nihče ne pozabi. Sai je tam izstopil iz želez. vozov in prišel kmalu od tam so-vražniku nasproti. Gor. L. Dnevne vesti. — Seja ogrskega ministrstva. Včeraj popoldne se je vršil v palači ministrskega predsedstva pod predsedstvom min. predsednika grofa Tisze ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi v Budimpešti se naha-jajoči člani vladi. — Vojno jk>sojj1o. Pri diinaj-skih bankah >o podpisali vojno posojilo med drugimi: Avstrijska rudarska družba 5 milijonov, grof Larisch-MOnnich I1/- milijona (V2 milijona na ogrsko posojilo), J. M. Miiller 1 milijon, \'ogel in Noth 1/2 milijona. Karei knez Kinskv 1 milijon, Linolej-ska industrija Leopold Blum 1/2 milijona. Avstr. kreditni zavod za trgovino in obrt je podpisnl 20 milijo-nov, kakor za prvo posojilo. Ogrska komercijalna banka je podpisala 3 milijone, spi. premogokopna delniška družba 1 milijon ogrskega vojnega posojila, istega posojila \'2 milijona tuđi VII. temešvarski armadni zbor na inicijativo nadvojvode Josipa. — Imenovanja v armadi. Za podpolkovnika je imenovan major 87. pešpolka Alojzij L u b e n i k. Za majoria je imenovan stotnik 45. pešpolka Anton K o v a č i č. Za stotnike so imenovani nadporočniki: Gustav Hladnik pešpolka št. 10., Emil K n i i i c pešpolka št. 17., O. Pecar pešpolka .št. 90., V. Toman pešpolka št. 08., Rudoli G o r i š e k sa-perskega bataljona št. 7., Viktor Kovačič pešpolka št. 97. in Alojzij Ko rže nešpolka št. 17. — Za nadporočnike so imenovani poroč-niki lienrik M a j c e 11 24. pešpolka, H. Potočnik železniške^a polka, Branko vitez P o g a č 11 i k 4. bos.-herc. pešpolka. Ferdinand Brez-nik 14. saperskega bataljona, Karei pl. Z u p a n č i č 27. pešpolka, Ivan K o p r i v e c 59. pešpolka, Alfonz Stergar 1. saperskega bataljona, Jcs. H o č e v a r 7. pešpolka, Josip P e t e 1 n 9. pešpolka, Robert Koci-jančič-Bauer 7. pešpolka. Za poročnike so imenovani praporščaki Mat. M o č a n 3. bos.-herc. pešpolka, Rudolf Rudež 100. pešpolka, Ru-dolf 1 avčar 80. pešpolka, Franc P 0 d 1 e š a k 96. pešpolka. — Nad-poročnik v rezervi 92. pespclka Ivan K a 1 i š n i k je imenovan za stotnika. — Za nadporočnike v rezervi so imenovani Karei M i k u ž 53. pešpolka, Viljem Lavrenčak 17. pešpolka, Izidor M o d i c 2. bcs.-herc. pešpolka. Karei T r i b n i k 87. pešpolka. Roman P e č n i k 7. pešpolka, Franc Pavlič 79. pešpolka, Gilbert Župa n č i č 4. bos -herc. pešpolka, Lu-dovik K I o b č i č 53. pešpolka, Jakob D o 1 i 11 a r 2. bos.-herc. pešpolka, Vladimir Ć e r n o v š e k 56. pešpolka, Rudolf Strašak 17. pešpolka, Josip L e n k o 87. pešpolka, Fr. V e r h o n i k 47. pešpolka, Artur Z m r z 1 i k a r brzojavnega polka, Rudolf V i I č n i k 17. pešpolka, dr. Milan K 0 r u n 4. bos.-herc. pešpolka, dr. Franc R o š t a h e r 2. bcs.-herc. pešpolka, Anton L i k a r 79. pešpolka, Jos. Mocevar 22. pešpolka, Jos. L e v c 28. pešpolka, Ivan F i r -bas železr.iške^a polka, Juri M i 1 a-v e c 3. saperskega bataljona, Juli V a le n č i č 79. pešpolka, Franc Č o p 2. bos.-herc. pešpolka, Bruno J a v e r n i k 100. pešpolka, Leopold \ i č a r 22. pešpolka, Franc pl. Pre-m e r s t e i n 2. bos.-herc. pešpolka, Ivan Z i d a n š e k 97. pešpelka, Fri-derik P e r in e brzojavnega polka, Franc Z u p a n č i č. — Za poročnike so imenovani praporščaki Konrad Simnič 17. pešpolka, Josip Kav-k a 1. saperskega bataljona, Josip B i t c 11 c 87. pešpolka, Franc M i r -n i k 87. pešpolka, Viktor Vertač-nik 1. bos.-herc. pešpolka, Josip V i (I ni a r 4. bos.-herc. pešpolka, Makso K o s o v e 1 47. pešpolka, Fr. J^ankovič 17. pešpolka, Viktor Ši n k o v e c 2. bos.-herc. pešpolka, Ivan P e r k o 84. pešpolka, Ivo II r a-š o v e c 27. pešpolka, Jos. B a d a -1 i č 87. pešpolka. Karei K o 1 a r i č .3 pijon. bataliona, Vinko Kolenc 27. pešpolka, Franc P e č n i k , RaJ-ko Lederhas in Viktor Sorger 27. pešpolka. Rihard P e č n ik 3. bos.-herc. pešpolka, Ivan Vr e č a r 97. pešpolka. dr A. O n d r e j k o -v i č 32. pešpolka in Franc Sire 27. pešpolka. — Imenovanja v mornarici. Fre-gatni kapitan Adclf M 1 a d i č je imenovan za kapitana linijske bojne lad-je; korvetni kapitan Simon J e r -n e ji č i č je imenovan za fregatnega kapitana; za mornaričnega superi-jorja VII. činovnega razreda je imenovan mornarični župnik Ivan Kor-š i č ; za višjega mornaričnega ku-rata je imenovan kurat Anton Jare; fregatni zdravnik dr. Viktor S1 a in - 109. štev. .SLOVENSKI NAROD* dne 15. maja iyi5 Stran 5. dolarjev. Izbirčen ni bil: jemal Je stare in mlade, debele in suhe, priproste in elegantne. Preiskovalni sodnik ima sedaj strahovito delo, kaiti za-puščene Wagnerjeve žene prihajajo od vseh koncev Zedinjenih držav v St. Louis, da bi pričale pr^ti pretka-nemu sleparju. * Avtomobiiska nesreča. V Du- najskem Novem Mestu je zadel vele-mđustrijalec baron Ringhofer s svojim avtornobilom. v katerem je sedel poleg njega in šoferja še neki njegov gost, s tako silo na železniško zatvoniico, da se je avtomobil pre-vrral. Vse tri je vrglo iz voza in so bili težko poškodovani. * Požar v mlinu. V mlinu »Vik-toriac v Bmfimpešti, enem najvcčjih mlinarskih pod>etij glavu sga mcsta, je izbruhnil velik požar. Podrobnosti še ni. Izgorelo le 40 vagonov žita, ki je bik) vredno okror 250.000 K. Škoda na poslopju in upravi znaša 400 do 500.000 K. Gasilci so resili glavni mlin, prostor za stroje in ve'i-ka skladišča. Ob 8. zvečer je bil požar pogašen. Gasilnih del so se ude-ležili tuđi črnovojniki. * Pravcatl zavod za odpravlja-nje ploda je razkrila dunajska policija. Babica Matilda Thilip, ki se je imenovala ^Maxiame Rochć« in ke-mik Ferdinand Kreithner, ki se je na-zival »dr. Steiner«, sta organizirala svoje zločinsko podjetje uprav tr-i;ovsko. Z inserati Je privabila babi-.a žene, Iri bi bile rade prikrile sad nedovoljene Ijubezni, ali pa se iz-ognile preobflemu zakonskemu blagoslovu, ter }ih % obljubami in na-sveti pre^ovarjala, da so se pod-vrgle operacijam, katere je v njenem stanovanju izvrševai proti pnmerne-: .u honorar ju kemik Kreithner — dr. Stemer. PcnJietje je cvetelo in vsak dan so prihajale nove ktijentinje, ve-cinoma iz siromašneJŠih stanov. Thi-lipova in Kreithner sta že predio aznovan a. * Senijor čeških žurnalisiov dr. Servac Hefcer, šeiurednrk »Narodnih Listov« je slavil včeraj svojo 701 et-nico. Svoje žnrnalistično delovanje je pričel dr. HeJler kat korespondent uglednega češkega dnevnika v Pe-trograđu, odkoder je posilja! zlasti za časa rusko - turske vojne 1377/7S obsirna poročila. Leta 1579. je za-snoval skupno s slavnim pesnikcm Svatoplukom ćechom literarno revijo »Kvćtv«. Leta 1384. ie bil dr. Hetter izvoljen v Slanih za državne-£a poslanca; leta 1S95. ga je poslala domažKcka mestna skupina v češki deželni zbor. Zaslužni češki časnikar ra se je kmalu zopet umaknil v zatišje svoje redakcijske pisarne, kjer si je stekel za politično izobrazbo in za napredek češkega naroda velikih zaslug. Po smrti poslanca Anyža je prevzel dr. Servac Helier glavno uredništvo ntkđanjega Gregrovega lista. — Častitemu, velezaslužnemu kolegi žumalistu kličemo tuđi mi: Na mnngaja ?5eta! * Resnica in nevtrailćeta v od-stotkih. »Tagliche Rundschau« piše, da je neki newyorški list dal dvema strokovnjakoma« oceniti v odstot-kih resnieo in nevtrafiteto glede vojnih poročil raznih strank. Najprvo resnica: Nemška uradna poručila 100%; poročevaiec v Stockho!mu 75%; poročevalec v Rotterdamu "0%; poročilo francoskesa general-nega štaba 45%; poročilo ruskefca ;reneralnega štaba 20%; posebni kabel »Matina« 10%; poročilo »Mati-na 8%; očividec v Bd^ifi 5%; iz Niša se poroča 4%; iz neke občme na fronti 3%; žena nekega amerikan-skega trgovca s čeviji 2%; francoski agent iz Sirije 1 %; Havasova poročila 1A%; Reuterieva poročila 0%. — Kar se tiče nevtralitete vojnih poroci!, ceni strokovniak: Svico na 100%; Švedsko na 95%; Bolgarsko na 90%; GrSko na 80%; Norveško na 70%; Spansko na 70%; Dansko na 51%; Cilsko na 50^; Italijo na 49%; Romunsko na 48%; Holand-sko na 1%; Ameriko na 0%; Belgi-jo na — 100%. * Izgubljena amerikanska milijarda. »Dresdener Nazhrichten« pri-občujejo vest, da je Evropa in pred-vsem Nemčija izgubila skoro milijardo kron samo zato, ker Ietos ni bilo v Evrcpo običajnih ameriških go-stov. Prej so na pomlad prihajali Amerikanci v velikom stevilu v Cv-ropo, večinoma v evropske kopelji. In ob tej priliki so vedno prihajali tuđi v Berlin, kjer so bili v gostilnah in trgovinah zelo vpoštevanja vredni odjemalci, ki so izdajali mnogo de-narja. Vsota, ki so jo puščali Amerikanci v Evropi, zna&a skoro milijardo kron. In čc tuđi ne bi bilo sedanjih težav na potovanju, bi Amerikanci vendar ne prišli v Evropo, ker, ka-kor poročajo iz New Yorka, amori-kanske oblasti ne izdajajo potnih li-stov Amerikancem, ki bi hoteli za zabavo potovati v Evropo. Kdor ho-če dobiti potni list, mora dokazati, da je zanj potovanje neobhodno potrebno. Že v zadnjih mesecih je amerikanski državni oddel©k zelo obteževal izdajanje potnih listov ameriškim državljanotn, ki hočejo potovati v Evropo, in to zato, da bi se izognil morebitnim težavam s strani evropskih vlad. * Grof Tolsto] o vojni. »Pester LIoyd« ima poročilo, da se v vjetni-škem taborju v Libercih nahaša v vjetnistvu tuđi eden izmed sinov sJavnega ruskega pisatelja in misle-ca, grofa Leva Tolstega, ki je kot polkovnik poveljeval kavalerijskemu polku ter bil v bitki pri Limanovi vjet. V vjetniškem taborju sa je na-šel baie neki avstrijski zdravnik, ki je bil prej v ozki zvezi z Jasno Poljano in rodbino Tolstega. Polkovnik grof Tolstoj se ni pritoževal vsled svojega sedanjega položaja v vjetnistvu. Ima baje dovolj dobrih knjig na razpolaganje in mu tuđi ni dolgo-Časno. rivali hrabrost avstrijske ar-madc. Potrebna je bila nadnaravna hrabrost, da se je mogla avstrijska armada vzdržati proti ruski premo-Či, čestokrat tuđi de«etkrjit večji. Nemčija je dosecrla svoje uspehe vsled svoje občudovanja \Tedne organizacije. Ves nemški narod je da-nes ogromen vojni stroj, ki ga vodijo genijalni vojni tehniki. To je zopet dokaz, da mora duh vedno zma^rti nad maso. V Rusiji je sedanja vojna zelo popularna. Ljudstvu so že leta vbijali zavest, da je vojna z Nemči-jo, ki ogroža razvoj Rusije, nujn:^ MočTiejših revolucijskih strrmljenj v Rusiji sedaj ni. Ljudstvo pričadcuje, da bo vojna dobro učinkovala na Rusijo. V notraniepolitičnih razme-rah bodo nastale izpremembe, naj bo rezultat kakršenkoli. Na vsak način postane Rusija v resnici ustavna država in inteligenca bo imela na vlado več}i \T>liv, nego d^scdai, kaj ti vidi se, da Nemčija zmaguje s svojo inteligenco. * Koliko porabi en dreadnought. Neki franceski list objavlja naslcdnio sliko naravnost gigantičnega »konzu-ma< enega samega modernega dre-adneu^hta: Francoska bojna ladja, tipa »Danton«, požge 2000 kg pre-moga na uro, če vozi z man)Šo brzino kakor 11 vozlov; ako pa vozi 20 miij, perabi 19.000 k* premota na uro in po 115 urah sd njena ogromna skladišča premega prazna. Nemški in angleski dreadnoughti imajo po 10 do \2 velikih 305mm topov, od kate-rih odda lahko vsak okrog 150 stre-lov. A^uniciia za teh 12 topov stane skeraj 5 in pol milijona frankov. Ako bi oddal vsak top vsako minuto po en stre!, gre teh 5 in pol milijona to-kov 2 in pol ure v zrak. Angleški dreadnought s posadko približno 900 mož ima v svojih skladiščih naslednie množine živil: 30 ton sveže govedine, 60 ton krompirja, 6 zabojev slanine, 300 funtov fižola, 12 zaboiev biskvita. 225 funtov makaronov, 4 za-boje konzerviranih karot, 750 sode, 12 tucatov steklenic popra, 8 tucatov skatelj graha, 300 funtov klobasic, 50 sodov svinjske masti, 65 sndov margarine, 180 plati slanine, 4 zabole pa-stet, 150 zabojev šokolade. 8 zabojev jaboik, 8 zabojev vloženih slanikov, 24 tucatov steklenic z ornakami, 44 tuc^^ov škateli z marmehdrmi, 500 funtov korint, 900 funtov konzervira-nega sadia, 8 zabojev led\ic, 8 zabojev jezikov, 12 zabojev sviniine, 225 funtov zdroba, 6 zabojev sarelin, 120 škate!j keksov, 36 kuhanih gnjati. 30 hlebov sira, 2250 funtov naseljenih rib, 50 škatelj konzerviranih rib, 720 jaje, 70 zabojev paradiževcev. 500 kg čebulje in 1000 zabojčkov cigaret Brzojavno poučila. OKRO2NICA ITALIJANSKE VLADE NA PREITKTE. Rim, 14. maja. (Kor. tirađ.) »Afenzia Steiani« javlja: V zmislu sklepa današnjega ministrskega sveta je muustrski predsednik Salandra poslal prefektom brzojavno okrožni-co, v kateri jih pobolašča, da lahko poverijo, ako smatrajo to za potrebno, vojaški oblasti vodstvo javne varnostne službe in zaščito javnega reda. S to odredbo — tako pravi okrožnica — do-kumentuje vlada svoj sklep, da bo porabila z necmaj-no odločnostjo vsa zakonita sredstva za ohranitev javnega miru in reda. Vendar pa goji zaupanje, da bolje odgovaria duhu bdeče odgovornosti itnlijanskega naroda, d:i se prepreci nepreračunljiva škoda, ki bi jo lahko povzročil v takem trenotku kakor je sedanji prizor državlianske nesloge in burne razbrzdanosti političnih strasti. Zanemarjenje sposto-vanja napram inozemcem je srnnrv ta za civilizacijo dotične dežele in že ?um, da se hoče pritiskati na javno oblast, moti odgovornost in slabi ugled. To je že samo na sebi obžalo-vanja vredno, v sedanjih okolnostih pa lahko škoduie blagru države. ltalijanski narod, ki se je v te-za\Tiih dneh svoje zgodovine dostojanstveno zavedal svoje dolžnosti nasproti domovini, bo tuđi sedaj sto-ril svojo dolžnost. Ranjen sin ogrskega ministra. Budimpešta, 13. maja. (Kor. urad.) Sin domobranskega ministra barona Hazaia, praporščak Bela baron Ha-zai, ki je začetkoma meseca vojne prostovoljno vstopil v armado, je bil v bojih na Dnjestru pri nekem konje-niskem napndn težko rnnjen. Mini-ster baron Hazai se je danes zvečer odreljal v Marmaros Szicjet, kamor so prepeljali nje.^ovega sina. Darila Upravništvu naših lislov so poslali: za „Cir !-Metodovo družbo11 Neimenovani. iz Trebnje^a 10 K, na-bral \v veseli družbi na Mrzliluži in 6 K, nabrano v mali družbi pri Antonu Hrovatinu v Vipavi. Skupaj 16 K, Srčna hvala! Sarasnj list cbsep 12 stnni. Izdaiatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarae«. Veiikn svota iaaarja se zamore naključiti vsa iromur, ki postane raš caročnik. — Brezplačaa pojasnila pošilja- 543 Srcč^ovno z^stops^vo 1. LUrtl^ana Kakor gobe po gorkem deri u rastejo sedaj novi takoimenovani iz-dclki praškov za pečenje, ponarede kolikor mogočc varljivo znane znamke in se crlo ne sramujejo izkušene recepte drugih firm dobesedno natisniti na zadnji strani svojih vrečic. Seveda so pa gespodinje, ki so poskusile ta prašek za pečenje, že izrekle svojo sodbo. Skoro vsi izdelki so brez vred-nosti, popolnoma neprimerno sestav-Ijeni in povzročajo naravnost skaženje z njimi pripravljenih jedil. Za takozvane vojne moke so popolnoma ne-porabni. Vsaki gospodinji bodi v last-nem interesu nujno svetovano zahte-vati milijonkrat preizkušeni znamki „dr. Octkerja prašek za pečenje Bakin , ali „dr. Cratos Treff prašek za pečenje" in zavračati ponaredbe. Kg?§oralo3f£no pcrcćiSo. Vliiaa nad mtrjtm SM*J SreJn I ira.n! lltk 736 mm ! rgq Istanje1 i-, I ^ m"r°. Ig VetlovJ Neb0 ¥at>a t mm č § 14. \2. pop.1 73O9 ?11 sr. jrah. 'pol. oblaČ „ 9.zv. i732? 15 0 sr. jzah. del. oblač. 15. 7. zj. 735 7 14 8 ! si. svzh. I Srednja včerajšna 'emreratura 15 7, nornri. 13 9. Pa davi na v 24 urah mm 0'0. Vozni red c kr. priv. [mino ialezalce. Veifavea od 1. ataja do preklica, Proga Dmi&j Trst: FrUiod i Dunaiau ob 4-*« zjutraj „ 5 8' „ brz. Jf IO'" dOp. „ 12-*a dop. n 5 4« zvei. brz. ., 12 - ponoči. Prihod lx Trsta« ob 4-22 z-utraj „ ll^1 dop. biz. „ V*1 pop. f, 11 *• ponočl „ 12'"8 pon. brz. Odhod um Duna). ob 4"'« zjutraj „ 11-2* dop. brz. „ 3•" cop. „ 1211 pon. bfZ. „ 12-ii pon. Ođhod v Trst. ob 5'!3 zjutr. • „ (5-o^ zjutr. br^. „ !••« pop. „ 6f* zv. brz ,, 1"-° ronočh Proga Ljubljana — Urhnikai Prihoi x Vrhnil&e. Odhod na Vrhnllio. ob 6 3» zjutra] ob 7*a* zjutrej „ 10" dop „ I*« pop. „ 7 i* zvečer. „ S^ zvečer. peredne§ti | Sramežljive kraikačasnice. ) Izdal | Tinček Hudoklin. [ Cpna IE, s pesto I 2 20. I Narodna knjigama | i v Ljub3|anS. J Kuverte s firmo prlporoča „Narodna tiskarna". bb pi|g dragerra, kakor želcični Ukćr Najbolisi želodeni liker! Sladki in srca'd. Prlsln! „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do delal Našlo? za natočila „FLORIAN", LjnbTjana. V A Fostavco varovaao. ! vseh dežela izposluje inženir 362 [ Mr ^5rJE?B^I55S^2r^L^JSS» oblastveno avtor. In zaDriseženi nitentni ođvetnik ■ na Dunaj'J VI«, ftPariahlfferstrassc St. 37. hin i 'umu niii ili u li i .....i niifcii n i ii i i i iimainin 111 i...... v$e\{e ur>ie, oprane in neoprano [tapira pa Hajiiijji eeni! Pre?zamam rsalio množiao proti goto»lnl. 962 Vozaiflo po železoici ali pošti plaćam sam. • vlKl/ii>jLLri^li[\9 Mestni trg 22. Vse blago se prodaja | po sšar-iii mz&ik cscah. 1 _^H——t--------------!| Oesjtfečj« bagata zeloga I ur, verižlc, vojnih obsskcv, I uhanov, npestnic, briljautov. I H Pnporoča in vabi za obilen obisk 9 flelnicar švicarskih tovarn Union ur. iC3a 1 I Naročite novi vojni spominski cenik s koledarjem tuđi po pošti zastonj. 1 Izgubljen Ban Je vsak, ki se prične po prečuti noči. Samo po krepilnem spanju lahko z vso močjo sežemo po delu. Po prečuti noči smo kakor ohromeli, delamo brez mo6 in raztreseni, in kar ato-rimo, je skoro brez vrednosti. Ponaj-večkrat priđe pomanjkanje spanja od nervoznosti, valovanja krvi in v tem slučaju je potrebna raba Fellerjevega rastlinskega esenčne^a fluida z zn. „Elsailuid", ker pomirjuje, jači živce, osvežuje, zbuja in dela zdravo spanje. 12 steklenic stane 6 kron franko. Ako ima pomanjkanje spanja vzrok v tež-kočah prebave, vzemite Fellerjeve od-vajalne rabarbarske kroglice z zn. „Elsakroglice1,, G škatljic franko za 4 krone 40 h. Oba izdelka posije pristna lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsalrg št. 238 (Hrvaško). Re----------------- V rip7plnpm nlpdflllsni Film, kateroga so ¥ Kew Torta ia w Borttaia vot todaov ao^rostaao predstavljali, đaaes v Ljabljaiil. Polarni lov kapltana Klelnschmldta. ■ Mojstrsko delo kinematografske umetnesti. — Dosedaj nepresegljiv. ----------— Grozote podmorskih bojev Nemoev proti Angležem. -. Strah Anglezev. ========= IV lajualadvalii va|al ma 11*!! poii«nirifc toiatv tw ?«6 iraplh prvovrstnib to5b. "91 V«* !■»!»■ M Mm totaui 12« V«« tomua M» *«•«***: ■■■■MdHMBlK^aSSBSHBaaViaRaHBiHIHaBS Sobcto 15. Kcdeijo 16. poneSeljd: 17. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD-, dne 15. maja 1915. 109. štev. Naivečra izbera žalnih Mobukov. ■BVVWB*B*Ba*B*a*aaB9vaaaaBajpjBjBaaBjBjBaBaaajBajBajBBjBBBBjBjBjBBjBjBaajBajB^ Priporoča se -#"»'"* tf^d '"l'^l '% **k£~'% ~% 4 "fe"M""l specialao damskih In otročkih slamnlkov solidna tvi-dka *~*»'*-*~****.*■**■*■ »OAV^ri |er S¥Uenlh čep2c v najisoveKOi c&Iikab. MARIJA GOTZL. Židovska ulica, štewB 8* Ba^Ba^a^aWMMalaWala^Ma^a^a^a^ala^aWaMa^a^aMMa^aWa^a^aWa^Ma^Ma^a^a^aWaWala^aWa^a1a^a^aWnaMa^ ■— —■»■■■» TiT* Tmwp» ili imifcTMn frrf.3u 'TfiBiiiil IH*!"'? ■ i" BFi^-^wriPi Vnanja naročita obradom post« in ■• 5z<3»s«o* Prizmo najDiZie mi i Poplavila slamslKov Jvornica aluminija v £endn ilče sa takoltell nastop ob dobri plaći krepke, samske 1210 delavce. HIŠA % dobro vpeljatno trgovino na oajlep-ietn prostoru v prijaznem ttgu na Do-lenjskem se da V na Je«. Vprašania na upravništvo »Sf erskr^a N^rod^« pod „Zlata ?ani8/12QS". 120S 8 krasne novosti spomladnih in letitih cblck in površnlkov dosaačsga Iz£elk& | UBIT" po izvedi-© niskih cenah- ^^i | Brez konkurence ! Solidne p^sirežfoja! 9Sa"nižfe cenei | JHMhHMM tfnflfe^H^kAb ^^^^-——^^^—^—^ ^^^^^^^^^^^^_ ^■■■•■■•»■■»■l« aa^IflK*.! f* 1 ■ ■ J^i« 1 1 ^MMMV^MMMl f n - ~rw..... <•* v*---m 1^" .^M« *»F«^J?I-7.'. .* Vjf ^*> TJi^gBA I '■■ I IMH^W l"l II II III II 1 ■ I 1 ^ V& mi Mlittitiii 2 2 s'^ma in drucfimi pritiklinami se ocHh za avgust. Već se izv- Cl?zabuna cesta šf. 7. pp;tličle2 levo. H89 Dobro okrasjono DCsrlzcp 3 \-2 HP se ceno prosSa, Kupci naj se o^lasjo p.ci i3Hq!q r S2ilsi na upr. »Slov. Nar.« 1211 Hraninrirn tnnliro ®m^ ziiraviioprotin,rsy- lllflPIlunB lUUIIlt ^3 :-.- mstlzcm, ischlas. ^MMMMM^aHBHBMiaMBBMHBHBWHMMHaia^alaVaiaVaWHBa^a^a1aVMaVa^HaS!^a1aVBa1HaVHK >^——— C. in kr- dvorni založniki ^^. " A. Zankl sinovi ' iovarne barv, lakov in finnežev LJUBLJ ANA. Centrala 1 Gradec. Centralac Gradec. Tovame in podružnice: na Đ&inaju, w Gostingu, Trstu, mm—*- Ljubljani, Ljubnem in w Leitendorfu. — vsa vrste olinate, anhe, ©Maflae In fasađae barve, firnež, pristnl kraniskl, navic («yps), olje za pod in atreje, karbo-linej, čoplce. steklarakl 1b nlzarsld We| In draf a ▼ te streke ^pmiajeto sfrarL ^ P Cenfkl na rrcpolago I Cemlki na nucpolagoi % Dr Ber^tria biošura nioii nožiuiri; za na-zaj b rez p! a ć n 0. II Wo?acck, lffit)Lnr.2iea, :: točno in ceao. :: I i ! Popravila inpreoblekc 9 :: točno ic ceno. :: Ka^csnojš« in solnčnike domaćega izdclka pnporoća tvornica đežnikov in solnčnikov Ljultliana i Prcđ Skofito 19 — Prešemova nllca 4. liiijižia i puškar I priporoča svojo veliko znl^^O raznovrstnih 280 | lastse^a iz<5clkav kakor tuđi belgri^skiSi, sulskih in čeških strogo u prsizkuŠ6E2Šh pllšk, za katere jamčin: za dober streL Posebno pripo- | ročani lahke trccevke in puška Bock s Kruppovimi cevmi xA hjc^a- i dimni smodnik — Priporočam tuđi E veliko zalogo vseh lovskih potrebščin I MP po najnižjih cenah. *^3^ I Popravila in naročbe 88 fzvršujejo točno in zanesl^vo. ■ Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. I Stanje deaamih vio« na kuj. in tek. raCun Sl.dec. 1914: :: K 202,041.494—. ss jpri^sr^ Stanje den. vlog na hran, knjižice 30. aprila 1915: | :: K 8S.1S2.085.—. :: ! pa wm ^^'^^•^^j-—- ——— — — — — I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala u Dmajt. — HstaMtljoa »64. — 29 polnžiit \ za oernjevarno shranievanje vrednostnih papirjev, l'stin, dra*ofin /.d. rod lastni zakleporn stranke. — Gprcviiišie c. Ur. razr. loteriie Brezplačna revizija izžre-banih vrednostnih paoirjev — Promese za vsa žrebanja. Izvlačila in nakazila v Aniorlko in Iz Amerike. 1 rapiriev >n roso ila nanie. * ^^^ I ustmeni lit pismen« p©ja«nil« In nasvet! o w«^h w bančno ftroko spada »clh transakcljah trttkiiar br«zp!aćno. RH^trsofavke: Prometna banka L|nbl)ana. - Telefon štev. 41 f „,,,r,M,,T»»ja»»mTr|T-M^^^ im I—iTTTiinlll I II UH III I ---------TiPr"-TTTTrHH"'*rinT"*?!"^ "-----—----'"WiMIMTO*------^-,--^>^-^M^^.^ftiw»^^J.«i^w»TTlr.iwt.^ii...»^.t» J^/f/ cKozina & Ma. tovar na čealieo Prodaja svoje lastne i^deikj na debelo in drobno v £jubjani, $reg, nasproti sa. St ako Ga mosta s fovapna zanezanih sfrešnikov : ponudi vsako poljubno množino d¥0|oa z&rezanl JL ^_ — W ■ H _._ __ ■ ■ W n s poševno obrezo in priveznim nastavkom. :; Brez odprtin navzgorl Streha popolnoma vama pred nevihiama! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritle streh sed^njosti. Sa io »silio Moj vzorce \\ \%\ Spretni zastopniki se sprejmejo. 109. Siev. .SLOVtNSKI NAKUU-, dne 15 maja 1915. Stran 7. Pogled na flngleško. (Dalje.) Angleščina je najbolj razširjeni Jezik na svetu in že zato ima angle-sko časopisje največ čitatcljev in veliko večji vpliv, kakor časopisje vsakega drugega naroda. Vrh tega gredo iz Londona kabli na vse kraje sveta in vsa poročila, ki jih dobe londonski listi od svojih poročeval-cev, se razbrzojavijo v najkrajšem času na vse strani, tako, da izve svet vsako stvar iz angleškega vira in seveda tako prirejeno, kakor kaže angleškim interesom. Predno pri-capljajo za njimi druga poročila. je nameravani efekt že dosežen. Časopisi imaio svoje dopisnike v vseh centralnih mestih. Dopisniki imajo seveda velikanske plače, dosti večje kakor navadni ministri, in vrh tega imajo na razpolaganje dispozicijske fonde, iz katerih plačujeto zopet svoje poročevalce in poizvedovalce in svoje vohune. Ta aparat ima seveda največji politični in gospodarski po-rnen; to se je posebno pokazalo, kadar je hotela AngleŠka oškodovati kake države kredit in pokazalo se je to tuđi se pri vsaki vojni. Toda Angležem se to ne zado-stuje. Z denarjem spravljajo dosti-krat tuđi tuie časopisje do tega, da služi angleškim interesom. Tako na prrmer je ćela vrsta južnoameriških easopisov, pisanih v španskem in portugalskem jeziku, popolnoma pod anglesko komando. Ti listi ^o vezani, da pišejo o zunanji pclltiki in o trgovinski politiki po angleških navodilih in v zmsilu angleških interesov, sicer pa imajo popolno prostost in sme-30 na primer taki, od Angležev kupljeni katoliški listi svobodno napadati ćelo angleški protestantizem, ne da bi se kak Anglež za to zmenil. Ta angleški izgled posnemajo seveda tuđi različne druge države, a ker nimajo kablov v rokah in tuđi iie zadosti denarja, jih Angleži vedno prehitevajo. V času od dunajskega kongresa leta 1815. do sedanje vojne je Angle-Ška razširila in povećala svoje gospodstvo po svetu v Čudoviti meri. Ne samo da je pridobila mnogo kolo-nij, znala si je tuđi pridobiti resnično prijateljstvo in vdanost prebivalstva zavojevanih dežel. Koliko ljudi je mislilo, da nastane vsled sedanje vojne V Indiji revolucija, a se ni tam nič posebnega zgodilo. E^ipt je Angle-Ska takoj v začetku vojne anektirala, ne da bi bila naletela na kak odpor. V Južni Afriki se je pač primerila mala revolucija, a je bila hitro končana in voditelji Burov so z narodom vred ostali na strani Angleske. Prav v Južni Afriki se je pokazalo, kako znajo Antrleži tuje narode pridobivati zase. Kako krvava in ljuta je bila vojna med Angleži in med Buri, je se vsakomur v spominu, a par let po tej vojni je Angleška ustvarila južno-afriško unijo, obsecraiočo Transval, Oranje. Nata! in Kaplanđijo. in ji dala ustavo ter Burom popolno svo-bodo. »Osterreichische Rundschau«, ki ni bila Angležem v.\kiY\ nriiazna, je leta 1909. povodom ustanovitve Južnoafriške unije rekla, da je veli-kopoteznost in uspešnost angleške kolonijalne politike naivečiesca ob-čudovanja vredna. 5e bolje to potr-juiejo razmere v Kanadi. Katoliški Francozi v Kanadi spactajo med najbolj lojalne in najboli vnete podanike protestantske in anglosnKsorrk^ Velike Britanije. Nemec Pavel Rohr, ki |e prestudiral delovanje Angležev v vseh kolonijah, pravi, da kažeio po-sod »neben der Vollkraft des eige-ren Stammesbewustseins die j?e-rechteste Wertung der fremden Nationen«. Angleži se pač zavedajo, da so njihove javne naredbe take, da po svoji naravi in po svojih učinkih sprijaznijo tuje narode z angleško radvlado. Če bi ne bilo taKo, kiko bi se bilo moglo sicer zgoditi, da so Angleži par let po krvavi vo|ni z Buri, dali premagancem popolno politično svobodo in iim zagotovili svo-boden naro-den razvoj. Angleži so pač star, kulturen narod, Ki je iz svoje znamenite zgodovine podedoval velike ideje. Od poraza Napoleona T. je Angina do konca minclega stoietja ži-veia s Prusijo, oziroma Nemčno in z Avstrijo v obče v prav dobrem raz-rcerju. Podpirala je pač, kakor smo žc omeniii, ustanovitev Italije, a ne iz političnega nasprotja do Avstrije, rmarveč zato, da je dosegla silno ugodno trgovinsko pogodbo z Italijo. V boj Prusije in Avstrije leta 1866. se ni vtikala; v boju med Nemčijo in Francijo leta 1870. je ostala nevtral-ra; na berolinskem kongresu je pomagala z vsem svojim vplivom, da je Avstrija dobila mandat, okupirati Bosno in Hercegovino. Kaj je torej vzrok, da je prišla Angleška v nasprotje z Avstrijo in z Nemčijo? Velika zmaga Nemčije nad Fraacijo leta 1870. je silno povzdig- gospodarstvo je razcvetelo in položeni so bili prvi temelji za industrijalizacijo države. Bismarck je sicer vedno gledal na to, da bi kmetijstvo ostalo gospodarska podlaga NemČije in da bi se industrija ne razvila pre-več, kajti Bismarck je vedel, da velika industrija rabi trge in mora konkurirati z industrijami drugih držav in da to lahko ustvari nevarna politična nasprotja. Vzlic temu pa se je rem?ka industrija hitro razvila in ko je njena produkcija tako narasla, da je daleč presegala domače potrebe, se je začelo veliko clelo za prid^bitev tniih trgov. Obcnein se je Nemčija začela ozirati tuđi po kolonijah, kajti lastne kolonije so vedno nnjboljši od-jemalc industrijalnih držav. Angleška, ki je bila dol?a leta kot trgovska in industrijalna država brez konkurence in je čisto sama ob-vladovala vsa morja, je kmalu obču-tila nemško tekmovanje. Angleska industrija je najprej izgubi!a ves nemski trg, potem so ji začeli N-Jinci delati konkurenco na tujih trgih, v Egiptu, v Amcriki in v Turčiii, na-posled v njenih iastnih kolonijah in ćelo na Angleskcm sameni. Mognee je to bilo ne samo, ker so Nemci vl?-čevali dclavccm mapjše plače kakor Angleži, marveč tuđi ?ato, ker je stala Angleška na stališču svobotTne trgovine. Ncmški strokovniak profesor Schultz - Gavernitz, !e sam pri-znal: Purch seinen Freihande! hat uns F.ngland mehr genutzt, a!s cs uns durch alle politischen \Vider-stfmde zusammcn Kenommen j^c-sj.-hn.det hat. Auf dem Riicken des freiruindlerischcM Englnnd \vas:ten uir es. nach der \virts-jhaftlichen \\"eltmacht zu greiferi. Razmerno z naraščanjem nem-ske industrije in razširicnjem nemske trgovine je zrnsla tuđi nemška ve^ja-va na moriti. Nemci so ustanovili velike parobi;odne družbe !n prevzeli velikanski del čezrnorskih posiljatev, ki so jih prej transportirale angleške ladje. Ta mogočna in zelo občutna konkurenca je bila poglavitni vzrok, da je pokojni angleški kolonijalni mi-nister Chambcriain sprožll misel, naj se kolonije tesneje zvežejo z An^le-Ško in naj se naleže visoKe carine na uvoz neangleškega blaga v angleške dežele. Iz te industrijalne. tr^ovske in parobrodne konkurence se je med Anglijo in med Nemčijo razvilo sča-soma oštro politično naspretje, ki ie postalo vse nevarnejše, čim bolj ie Ncmčiia množila in izp'jpolnjevnia svojo armado in čim bolj ie skrbela. da si ustvari veliko vojno brodovje. Nemci so sicer vedno zatrjevali, da ima povećanje armade in vojnejra brodovja samo nanien, hraniti Nemčijo, toda to je vendar gotovo, da velika armada in veliko brodovje že s svojim obstank^m silno rodpirajo želje in zahteve kake države. Zato so Angleži cesarja Vilicma krilate bese-de, da je bodočnost NcmčIJe na mor-ji:, tako tolmačili. da iim hoče N?m-či;a vzeti prvenstvo in jim nodmini-rati pokoje, t\d katerih sl^ni vsa n:'h moč in vse njih gosnodarstvo. Nemčija ;*e napenjaTa vse svoje sile, da bi postala svefovna država. Kaj je svetovna država, mar^ilco-nu ni popolnoma jasno. Svetovna država je tista, ki ima: 1. zadosti trrrov, kjer lahko vse svoje industrijske nri-dclke proda; 2. take ko-lontte, da lahko iz njih dobiva vsakovrstne suro-vine; 3. zadosti ozemlia v kolonijah, da lahko tam raseli vse svoTe nrebi-valstvo, kar ?a doma rima zasiužki, in 4. tako armado in mornarico, da lahko brani svo;o notesi. Ko so začeH Nemci iskati ko!o-nij, ie bil svet že precej rnzdelien. Pobili so pač nelcni pokrajin v vzhodnji in zapadni Afriki in nekaj otokov v VeliVcm oceani', a te kolonije iim nišo mogle zad^srovati. Kar je bilo doma preveč prebivafstva, je slo v dru^e države in so T^ni dotični Ijućje za nemško držnvo lzeubljcniv Nemci so začeci takrat govoriti, da se boco zadušili v svojih mejah, če r.e dobe dobrih koleni* in dobrih trgov. Ne borno se ozirali na rs*e neni-ške kroge. ki so govorili o tetr«, da napravijo Nemčijo za sredisce vsejca sveta, za srec^če T*s,c indi^t^ijc, vse trgovine in sploh vsega nnrodner^ gospodarstva. Tišti, ki so oznanjali take nauke, je takratni nemski kancelar knez Biilow zavrnfT. rekrč, da je pot do svetovnega gospodstva Nemčiie se dolga in čili morc?a nedo-segljiv in dejal ie, da se Nemčijo imenuje »We!tmacht'< Ie »mit dem Rech-te des Mannes, der seinem Kinde ei-nen sehonen Namen gibt.« Nemčija je dosledno in vztrajno navzlic vsem težavam in oviram, navzlic vsemu nasprotovanju Anglije in Francije stremila za tem, da dobi kolonije. Industrija in trgovina sta po svoji naturi pač nenasitni in njiju zadene krivda ali zasluga, da je nastalo tisto stremljenje, ki se imenuje dandanes imperijalizem. Spričo velike imperijalističke Rusije, je Anglija hitela, da pridobi, kar ji še treba, za gospodstvo na svetu. Priklenila je naše Japonsko, zasidrala se je na Kitajskem, utrdila svoje gospodstvo v Egiptu in začela obraćati svoje poglede na velikansko ozemlje, ki leži med Kaplanđijo in med Egiptom. 2e imenovani angleški minister Chamberlain je to priza-devanje utemeljil s sledelim razlogom: Ce dobimo in ohranimo te pozicije, smo za sto let varni in je naše prvenstvo na svetu za vedno zago-tovljeno; v teh sto letih se bo nam-reč anglosaksonsko pleme v Ameri-ki, v Afriki in v Aziji tako pomnožilo, da nas ne bo mogel noben drugi narod dohiteti in bo Anglež gospodar na zemlji, dokler se ne bo svet podr!. Prihodnjost vsakega naroda je odvisna od tega, koliko ljudi govori njegov jezik in kako veljavo ima nje-gi)v jezik v drii'Jih državah. V tem oziru je za Angleže in Ruse najbolje. Skoro pol sveta zna angleškj. V Ameriki, v Aziji, v Afriki in v Av-strnliii je 7iianje tega jezika razširje-no tuđi med neangleškimi narodi. V severni Afriki vladata franeoski in italijanski jezik, v južni Ameriki špan^ki in portugalski, ruski jezik vlada po ćeli ogromni severni Aziji med vsemi narodi in ćelo .laponci in Kitajci občujejo v Mandžuriji in v Koreji in v severni Kitajski med selio; v ruskom jeziku. NcniŠki kolonijalni politik dr. Peters je v nekem svojem spisu rckel. da je ena naj-večjih ovir ncinske ekspanzivnosti to, da sta anKlcščina in ruščina vsa-ka v svojem območju > Ilerrenspra-chen , dočim nemski jezik izven Nemčije in Avstrije nima nobene ve-Ijave. V kratkih letih je Angicška svojo posest rnzširila v južni Afriki ter si zapotovila možnest združiti velikanski del Afrike od Kapa do Egipta pod svojim tfosrodstvom. Na drnsicm koncu sveta je poslala Japonsko v boj proti Rusiji, katera je izgubila svoje postojanke ob Velikem oceanu in nadvlado v Mandžuriji. Rusija se je morala umakniti od Oceana in njena, z velikanskimi žrtvami zgrajena sibirska železnica je prišla ob ves svetovnotrgovski in politični po-men. Anglija je bila uzadovoljena. Vojna Angležev proti Burom, ki se je končala z ustanovitvijo Južnoafriške unije, je v Evropi razvnela vse strasti. Vse je bilo ogorčeno na An^lijo. V Parizu se ni srne! pokazati noben Anjrlež, ne da bi xa bili onlju-vali ali ce!o pretepli. Na Nemškem in na Ruskem je vse j;rmelo proti Ancleški. ćelo v Ameriki so se močio ohlndile s;are simpatije do Ancrle-r/e\\ a vzlic temu je an^leška diplomacija znala preprečiti. da bi se bila proti njei ustanovila koalicija in da bi se bila vnefa voina proti njei. Nemski cesar ie takrat burskemu prezidentu Kriisreriu poslal brzojavko, ki je ta-korekoč užs:nl? ves svet in je sploh vePila za predniznanilo vojne, a ko je Kriifer prisel iskat nomoči v Ev-ropo, je bilo že vse pri kraju in ni mojrel ničesar doseči. L. 190," je bila Angleška sicer zavaravana v Afriki in v Aziji, a bila je tuđi popolnoma izolirana. (Oalie prfhodnjiC.) I Moderna ročna dela in materijal I S | Bombai ln preja za noga« I MnDTMII^ *»• - Pekama. i ' Piisiranje. ^ I Ljubljana, Kongresni trg 7. Znnaniim naročllom se ustrera I vest no ln točno. I I Bul>ro Ibgo po priznano najnlžjih cenah dobite v mo&ni trgovini Lfnblia&a, Stari trg štev. £8. Velika zaloga najboljsega perlla za gospođe, dame in otroke, dalje najmodernejših blnz, |ntran]ili o!)lGlry nogavic, stez- \ clkov 1.1 d. Naižlt, svile is vse potre&sčice za. šiviSjo. \ Moški klobuki, čepke in slaniniki. | ______________________________________,________________________________________________________________________F Fosiavno varovaao. đS^M Ediaia izdelovaEnica mojih pafenloM^nih Zahtevajte cenik istih! , ' Zahtovajie cenik istih! — — Sogata zalogn--------- = s: s bsrmanskih disrll 3 ss po priznano nlzkih ceo ah. Blago samo iz prv^rstnih tovara. LUD. ČERNE, invellr In frtso^ecs KOLES 1B*^» 5 ^ M3LS*. ^^K ^Bt ^V fiV'^i v4 \3wl i^- wl ^^B^^HM9 fl\P^9i ^IBHl ^B^Sk ^^S9I m^j^^S jp**j^fc ^3^r **fS9^^ ft^£F4 ^^^9^9 hH u3 W ^BSk Es-ka in Adler kolesa A. GOREC špeGiaiise trgovine s kolesi ln doli £ ubijsna, Jfiarije Jerezije cesta št. 14 („Novi svet", nasproti Kolizeja). Jv[odm secion Stuchiy - ft{qschke /mJUuLjCLTlCt ćPriporota: najvitch hbero slamntkov Židovka ulica St. 3 Dvorski trg I 3a dame ;n d*lice*a*°[ [udi bogato ~ * % * sahgo samih f^lobukov. ^Popravila točno in ve?tno. ■ i ^ - So'idno blago. SIS* Jžccsojcvanje jalnih klobufav. *^38 &rhnano nfefee cene. fc~_________________________________________ Stran 8. .SLOVENSKI NAROD* dne 15. maja 1915. 109. štev. Več delavk A. Bdfta, Kongresni trs 13. 1234 Kava kg K 260 B&jfinejša K •*!• 5 kg franko, iz vrstna zm^. Samo doktor kaj uloge. fliidels-Bftro XIV., J, Strecker, Wolfsber£ Korolfcr Zlata venižica na obroke I •0 grmmor tetka S 140*—, m*««6no B 4-—. Prwm rrste srebrna mrm. s 3 srebrni mi po-1 krovci K 14—. Dobavlja se na ' vse strani. Kdor bi rad ceno 1 kuDil, naj piše tako?. — B. LSCHHBR, uloga zUtolae Bf*oUnra (Londentmrg) 2te. Eiliin HanovaDla 2, 3 in več sob s pritiklinami, popol-noma opravda, se oddafo prav cend. Pojasnila daje: 1207 St. C. Tauzher lesna trgovina, Dnnajska cesta 47. » w — ...... wske i kranjske salane fino, sočno itmko (gnjat), krasfake klo-base, prakajoao meto, slanino s papri ho, najbolja pristni emendolftkl aar ter sladko : Ćafao a«roTO maslo priporoča tvrdka :: J. Buzzolini dalflutona trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanj&e do naj-večje mnđŽine po najnižji ceni. loO Uradniki pofljrisujtc vojno posolilo! Urađflfflro fendno tafitro ? firadcu. v. m. ■ o. m. Berreagcsae **- 7. profona prijava od uradalkov, proto- sorl«T, učiteljev, paBsftfoaisto* Ltd. za pridofcit« n. n i davkaprostega avstrijsk. vojaega posojila od 200 K naprej brez naplaćtla proti pripravnim mesečnlm obrokom s takojSnjo pravico do đviga kupoaov. Prljav« sprejema in pojasnila daje: Joatfp Bosom v Lfablfsni, Krakova kl nasip 22. ■V Sprejmeta m "VB dva pomoćnika železnlnske strehe. Ponudbe pod „Trn|n* slmifcft/ 1074lf na uprava. »Slov. Naroda«. tO74 Tlipit uienec se takoj sprpjmeta v galanterijski tn modni trgovini PUCA & KBAMAB, Golje. 1217 Lepa vila (hrez pobištva) ▼ mirn«m vinorodnem kraju pri Ptuiu na Štaicrskem se odda takoj v najem po zelo ug dn h pogojih. Ugodna pri- Htca zlast' za rodbino, ki se želi t>re- seliti za nekaj Časa iz Trsta ali Gorice. VnraŠanja na 1219 Posojllnlca v Celfn. Franc Furlan i i uslefaft fascbitfoie vdove ^ kllučavalčarstvo ] zaloga itedilnlkOT i 1 se nahaia: io ] fimhvozzv trg stev. 9. \ otč|o, oprano la neoprano, kaptai vsako maoiino po «a|-vUp cobI proti takolinlon« plaMta tor pUćaat vožnjo sam. Veletrgovina B. Stermecki, Celja SteT. 15, Staferafco. Unosa tfenorls prihranilo Koinarjl! S •#-— naraesto K 145-, raz?oa41|am za reklamo, 500 novih „Torpedo" prostotečnih koles, modeli 191S; elegantno grajeni, lahkotekoČi, s Ia pnevmat.karai, kompletno in -----------------------s 3letno garancijo. Svezi močni p!a*či po K 6—, 7—, 8 — zračne cevi po K 450, 5'—, 6*—. Popravila, emajlir. in poniklanje in vse kolesarske potrebščine po cenah na debelo. A VLIntcchartr tvojalika salona koles ln iivalaih atrojav, /\o W CI35UC1 go Dunaj ll.9 Untei-e Donaustrass« 23 III. Katalogi gratis. SIov. dopisovanje. Na obroke izključeno Firma ustanovljena leta 1398. Zdrdvnik želodcR l _ ■ r -■-■... 1 122S i Zdravnik »lolu Je posebnost telo#teega likorja iz xa>aTilnIh rastlia, katovi iz-kerao ▼plfva proti alaboatiai ▼ želoicn tor raaU toga ▼ nokoai ! druiimi bo kl aaael maMjkati. St 7504. 1233 Razglas. Mestni magistrat ljubljanski opoaarja, da prodaja inestaa aprotizactja domač krompir 1 kg a 13 vinar i ev. Od da ja se iz Knezovega skladišća pri Mtthleisnu na Dunaj sk i cesti št. 36, in sieor vsak dan od 7. do 12. in od 2 do 6. ore zwcčer. Kdor hoče dobiti krompir, naj prinese vrećo s seboj. Krompir je namenjea sa aprovizacijo *seh slojev, vsled Cesar ga lahko k«pl vaaMOb ObJtostro se t Jastoem iolarosa opozarja, da je to zadnja prodaja krompirja po mestnem magistrata ia da se na noben način ne do ▼*£ očaralo na poznala narooila. Mostnl magistrat v IJablJaiil, jac 12. maia I91& I Najnižje cene. I ! Solidio klago. ! M- Schabert preje Bilina & Kasch, LJablJana, Židovska al. 5. prinoroča veliko zato^o tkaaia in glaco-roka vic, modao blago ^a gospode in dame. raznotrstne fino parfnime, ročna dola in materijal, klmrgićno prodmoto. 413 Moderna predliskarija. Itdolovaa'e proobloćenikoum^ov. Prisfne Uo blago. I Spom! a danska io poletna sezija 1915. Knsonoat 310 doiao 1 kopon s kron a milu«fl»iMib \li;:i\nz (suknja, hlate. telovmk) ikBpon 17 kron n ttaata samo :: I 1 kap on 20 kron Kupon za crno salonsko obieko 20 K dalje blago za povrfipike, turistovski loden, svilnate kamgarne,blago za damske obleke itd. razpošilta po tvorniških cenah kot soiidna in poštena vrlo znana Zaloga tvornice za sukn« liegel-lmhof v Brnn (Brfinn). Vzord gratis la franiko. Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegcl-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjcmalci veliko prednost. Največja izbio. Stalne najnižje cene. — Tuđi najmanjSa naročita se izvrše najpozorneje in natačno po vzorcu. 465 \ Zbirka 1 avsfrijsfcili zakonov v slovenskem jeziku. 1. zvezek: SazoasU zakoa o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št 117 drž. zak. z dodanim tiskoTnia zakonom z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in druglmi no-vej Sitni zakoni kazensko pravnega obsega. BJ V platno vesaw • K; I po pošti 8 K 20 vfa. ■ JCarodu knjigama I « Ljubljani. I B^Baia^a^a^a^a^a^a^a^an^a^a^a^a^a^B^^a^a^K^n^nnTa^^BHB^^^v^an^^n^nnnnnnni M.ROSNER&CO. v Ljubljani utležganjarnci ^cidja in tonama liK*rjei> priporoča v svoji lastni ±ganjarni kuhane izdelke i. a.: slivovko brinjevec hrnftevec troptnovec piHstnost zaijaiai6ojiia. Vermat-vino najbolji kakorosti. BannnalnBnl AnntBal I ■ »•^■^"nnni^ W^BV • ™^^,^^^m^^^^^^^——m == Txoroi ■* raxpoUg#. 2 fotografska poni se ličeta sa takolinl ali pozneiftl nastop M L|«Mfaao. Naslov pove upravništvo »Sloven-slce^a Naroda« 1197 Gn F^3^t mm- Cosposka ulica 4, -«» I nadstropje, 'evo. 1216 Urađao dovoljena, že 20 let obsto-|eča oafstareSša IJnblfanska posredovaialca sfaoovani in služeb v udobnost cenj. občinstva zopet ' Srenlićča mesta. ts Priporoća ln namećća > bol*še n službe isRajače \\&\ \\i\ ! kakor privatno trgovsko Ih gostilnliko osobe Izblra razlfćnlh slnieb, zlaaM zaians^e Vestna Ib koUkor motao kitra postrel*a zagoto^lfend. Pri vnanjlh vprašaajih se prosi 2a odgoror znamka Naznačilo. Ker se nahajam vea ćas pri vojakili, icm prisiljen zscasno zapreti svojo UljučaunlčarsUo delsunlco. Ko so vrccin naza], pri-tnem zopet z dolom. 12i9 V Ljubljani, 15. maja 1915, Ivan Br@ikvar ključavničar fjibljana, Sv. Petra nasip št. 25. Kompletna 1227 se kupi tako]. Ponudbe se prosi pod „komplet" no 1227" na upr. »Slov. Naroda«. s tremi sobam! in drngiinl prl-tlklisaml se odda za takcl- Več se izve na Sv. Petra nasipu št. 57. 993 TSSSr zmožna tuđi nekoliko knjigovodstva in učeneo se sprejmeh v trgovini mešanega blaga AL Hotko v Žiižemberku. Lepo mođer2i9 obstoječe iz 3 sob, kuhinje, koDelji, itd. z elektr. razsvetlj. Ođđa 80 za da« lev termini v III. nadstr. vogalne hiše Duoajska c. 22. in Sodna ul. 1. Na-tančnejše v I. nadstr. „Hotela pri Ma-liču" vrata št. 12. 485 9 V & rit-. '-. ^ i*. i*^S &k*S 9 © % mesarifo, lepim vrtom In gospodar-sklmi p^alopU, psrna pekama, mlin ln iaga, hlža s trgorino melanoga blaga ln okreg 20 oralov zemljisća se v spod-&lešta , ane 10 maja i»io. biran ;*. Ihspella za vse narode. \ Sedaj, ko se bije največja vojna, kar jih je kdaj bilo na zemlji, ko gleda na milijone ljudi takorekoc neprestano smrti v oči, je pač naravno, da se marsikdo bavi z mislijo, kako bo s prihodnjostjo človeštva. Vojna bo vzela nuTOgo ljudi. 2e ti, ki so že >l patili in se uteRnejo pasti, pomenijo za prizadete narode veliko izgubo, i sal so to vseskoz Ijudje v nailepši starosti in v dobi najkrepkejšcsa dela. Toda če računamo človeske izgube v vojni ne smemo šteti sarno tište, ki so v boju padli. Uvaževati moramo, da bo mnogo ljudi pohab-Ijenih in da ti ne bodo več zmožni za j nobeno delo; uvaževati moramo da- j Ije, da bo mnogo sedanjih vojakov | vsled velikih naporov v vojni telesno j hirdo oslabljenih, da bo mnogim j vsled različnih bolezni zdravje po-kvarjeno in koncno, da jih priđe jako mnogo domov, ki bodo morda na-videzno zdravi, a bodo imeli živce pokvarjene. Žrtve, ki jih zahteva j vojna, so pač strajiovite. i Pod vtisom teh velikanskih žr- J tev, pa nič ne pomislimo, da zahteva j življenje tuđi v mirnih časih od vsch * narodov ogromno mnogo đuš in nič j ne pomislimo, da bi vojna ne pobrala j toliko ljudi, če bi bili narodi bolj I zdravi in bolj krepki. i Nesreča vseh narodov je. da se I rodi toliko milijonov otrok, ki nišo zmožni za življenje, ker so od star-šev podedovali kali bolezni, slabosti in rane smrti. Ti dedno z boleznimi obremenjeni Ijudje so nevarni zdrav-ju drugih ljudi in uničijo mnogo ime t ja. Tištim, ki imajo moč v rokah, se ne more nikoli odpustiti, ća tako brezbrižno gledajo na to zlo. Zdrav-niki so že davno spoznali to socijalno nevarnost, toda njihovi nasveti nišo se našli ugodnega odmeva. Samo na Angleškem in v Ameriki je nastalo prizadevanje, ki meri na to. zasigu-rati vsem narodom zdrav naraščaj, to je takoimenovano evgenetično gibanje. Zdravniki so že davno dognali, da starši, ki so bolni na živcih, ki so udani alkoholizmu, ki so bolni na pjjučih ali so imeli sifilis, spravljalo na svet že od rojstva bolne otroke. Na mednarodnem kongresu zdravni-kov v Lizboni 1. 19^6. se je o tem ob-širno razpravljalo in tedaj se je spro-žila misel, naj se bolnim mcškim in ženskam orepove, sklepati zakone. Predlog je našel nekaj odziva v nor-veškem in v romunskem parlamentu, a pozitivnega uspeha to ni imelo. Samo v nekaterih državah severne Amerike so sklenili in uveliavili postave, da tuberkulozni, alkoholični in sifilitični Ijudje ne sme;o stopiti v zakon. Poleg tega se je v Ameriki in na Angleškem razširilo že zgoraj omenjeno evgenetično gibanje, ki dela na to. da sklepalo zakone samo zdravi in krepki Ijudje. Ljudsko zdravje je odvisno od zdravih staršev. To so vedeli narodi že pred davnimi čaši. Ze v starih hinduskih postavah Manava-Dhar-ma-Sastra, spisanih več sto let pred Kristom, je zaukazano, da se jetični, božjastni in bolni Ijudje ne smejo mo-žiti oziroma ženiti. Sveto pismo pre-poveduje 2idom, vzeti v zakon žene iz božjastnih ali tuberkuloznih rod-bin. Slavni starogrski zdravnik Hipo-krat, rojen 460 let pred Kristom, je učil, da iz bolnih staršev izhajajo samo bolni otroci. ki so nesreča za vse ljudi. Pravoslavna cerkev prepove-duje poročiti božiastnega človeka. Podoben ukaz je v 18. stoletju izdal tuđi katoliški ško! v Skini. General grof Chaffalet je za časa vladanja francoskega kralja Ludovika Filipa v parlamentu predlagal. naj se jetič-nim, škrofuloznim in sifilitičnim lju-dem ne ćovoli zakon in predlog sta podpirala veliki pesnik in politik La-martin, znameniti znanstvenik Ara-go in poznejši prezident francoske republike Thiers. Iz tistega časa so ohranjene interesantne karikature o teh štirih vnetih zagovornikih ljud-skega zdravja. Kadar bo sedanja vojna končana, se bo morala ta stvar na vsak način vzeti v pretres, zakaj če hoče-|o narodi nadomestiti izgube sedanje vojne, ]e treba zdravega. naraščaja. y72 Zdravilišče Ropska Slatina Južne železtrice postaja, Štajersko. Hstmod«nttj£« bdgteaifo« naprave. Zlmmti pripravno sa rekonvalescentne vojake. Isboral sdravtlal nspaal pri telod-finJk tn trovanih kolarnlh, artai acvratl-a«vnwtonl]L MT DrtflpriHni Umilni zaioi i—i- R«il)a od april* do oktohrm. = Prospekti pri tcfđsen itnimu*. Sprefmem tak*| ▼ trajao delo Ko i Mri 3 puinocniKS enega ?a fino deio in enega za grobo j deU» Pla^il^ nn dogovoru. Ponudbe pod „Kelar 1203u na upr. »Slov. Nar« 5 ¥fnari®¥ c.:ane dopisnica, s katero dobite zastonj in pcštnir.e prosto moj glavni katalog s 4000 podohami. ii Prfa tvornica ur ia ,'M KCHI.U. l b. dvor. fcbavi&j. Kut Sa5. (Ćaska). Nikliasta ankeiica K 3*80, boljke kakov os* i K 4'20, v siarosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K 4 80, s švicar. kolesiem na Mdro K51—. Voji.e spominske ure K5'«1, rad-jeve žepne ure K 8 SO, niklUsta butika K 2*9C. Rai!poš:!ian;e po po zetju. Brez rizika Za^cna dovoljena ali dcnar nnz.ij ćfciiiUins Kejboijs i3 2cb« ^ED.'r.'STVTM i u sveJoj * ANALiTIČ?:Cj KAKVOĆi ? v\i zst-% ':.;'&ii 11 i I ^ ■ : -v- r 1 % K?.J2OLJ!i \ 6 te ^ \> \s o h,■ © v i %% (poprc! Searik Zera) poVri??!5[ £$ ili lifessr, tšM dnm, vi\0)& ud il. j. Priporoča se si. občinstvu za zvrše-vanje vsakr'nih !''erarskih c??l fer pokrivanje z ancle^lcim, franeoskim in tuzemskim škril^em z asbesJ-trazFtnisi škriijsa (Efsrr.il) ustati Fafcctek z izbočno in ploSČnato opeko, lesno-cementno in stresno oreko. Vsa stavbinska in ^alanterijska klesarska defa v Driznano solidni izvr^itvi. Hlšna in kuhinja isprava Poste!:!;^ pas:k Poprave tefno in ceno. Proračiini brezpiaČKo in past. prosto. Praii o ZODOiiOil! !!1 ifil ^ izborno ćeluje dobro zn^na Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesao in odstraiija]« neprijetno sapo iz ust ■ \ steklenica z navc^đlloin 1 krono. Dežeina lekarna Milana Leusteka v Liubl^n!, Sosl'eTa cesta SteT. 1 polej Franc Jožcfovega jnbilcjneja roostn, ; V te! lekarnl dobivajo zdrav'la ttidf člani bo1niški!rMa?rajn jnž. zeleniće, c.kr.tobfične tovame in okr. bol. blagajne v Ljubljani. \ Meissine-vstne in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190a ; B!ae. srospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče I antiseptlčne meln«ine-n«in© zobna ▼ode, katera je neprekosijivo sredstvo zoper zoboboi, utrja dlesno in od- : stranja neprijetno sapo iz usL Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaL ; Spoštovanjem f;i3to Kaurinović« kr. pošte meštar A. KUNST Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obuval lasinega icdeika za dasae, t»os^»4e i in otroke ie vadno na izbera. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in j | po nizki ceni. Vse mere se shranjuiejo in i \ zaznamiijcjo. — Pri zunanjih naročilih aaj se blagovc'i vzorce poslati. 40 iioi?e[ia n\w navadniii !in naifineisiii otroškili vozičkov KizuauD r;-ročn'kom se co: ja s zinv.\tm. n%$i* B^P?fi2 ft » .--• * Sw E ¥i 1 h :.A <* y 5 # * « f? I i! WiM, tilM S'8 21. Velika zaloga na, svetllls, z?cal, a lm C.i ^ostHmska m ksvarnar-ska nasifzna posoDa Ost-novlfeno IS4S. panio krvarstvo ter kemično či^čenje in snaženje oblek. fipref«.5ra sukna. Pslja^M nasip - Ozkg ulica št. 4. SprejemaHšČe Selenburrova ulica šl. 3. Postrežba točna. Solidne cene. \ šm. ?tti ioke \ i 72 hoćete imeti? I i Poteni '-Tri dri-to n?ivati izboljšano, aro- . i matično riH»6 olfe iz lekarne pri zl.ntem t i or'u. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje ! olje iz katerega je popolnoma odstranjen i zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zoper Seašelj, zaslize-; nost ia prehlaieafe I je v tem času za otroke najboljše pre- izkn^cn in mnogostransko priporočen | trpolćov sok- — 1 steklenica 1 krono. Z,alocja vseh tu- in inozemskih ! specialitet ter preizkuŠenih do-! mačih zdraviL Izborna toaletna sredstva nA4a". VeđBo mft mm niitete Odđai^jo se tuđi zdraTila za član© vseh toolnlških blagafn. Razpošilja se 2krat na dan na vse strani. Pharm. Mag. UinKo M&M Irtarna pri zlatem orli Ii!iibl|anac JvrUiav trg ŠL t. Podpirajte domajo industrijo! Stare nogavice se ceno podpletufeio I rionc Kos %l^. k Specialna mehani'na p!eti!na industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za f stroje -itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nlžje. i Gritzneriev šivalm stroj najboljSi sedanjosti za rodbino in obrt. Krasna carema, laliek tek. Učenje brezp!ačs£9 v hiši. wyrg- Veze, itika, krpa nogavice in perilo. Cdina tovarniška zaloga sival. strojev in koks Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7 biizu frančiškanskega mosta, levo za vodo. Zehtevajte oenlk. Prldom tud1, na dom zaradi dogovora. 10!ctna gcrpTtcf'a! Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika C'evlja ne srne biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Ćloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in | te posebnosti upoštevati je dolž- j j nost vsakega izkušen. veščaka. ? 61 Poskusite pri 1 Pri« *K7Sin!fi£*r*n s^ec'a*'stu za ortopedična \n anatomična j I lali oLaUillLl iU obuvala, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4. | FSa|bo!| prlporoclgiva! 751 \ • nainovej^e kons;triikci:e, za vsako lahka in trpežna, priznano naj- r ■ obit raiboli pripravni. lOletna :: Voljša v monarhiji. :: ^ 1 garancija. Pouk v vezenju fcrezplačen! ■ 2 letno jamstvo! * \ > Zaloga vseh zraven sp^aječih debv. Popravila točno in po cenL I | Ugodne cene eveni. nizki mesečni obroki. [ ; IGN. V0K? specialna trgovina šival. strojev in koles \ I l)|tib!!sn^s Sođna ulls^ 7f zraven sodišča. \ Zahtevajte cenik. Zastopniki se sprejemajo. h Krasna umeinSška t*epi*odukcija w več barvah 3B\".%71K%ITK dlROHARlKVK SLIM .;■ SS USTANOViTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = Visoka 86 cm in široka 55 cm je ca|-lepši okras vsake slovenske hiSe. Ta reprodukcija ie sploh naflepia in na[-dovržcnejća kar jih imamo SlovencL Cena s pošio kron 3-20 MflĐn?l!if§ HNH/SilĐMil v ljubuahi, pre- lfa|nlije cene. \m vohištva J. J. Ifaglas Ljabliana, Kongresni trg št. 12. 232 Hii žalom pobištva sa ipalno In {edilne lobe, salone In gosposko lobe. Preproge, ustoiil. modrod na vimot Umnatt modrod. otroiU vozlčU Ud. Najsolldnejće blago. !| Uitanovljena 1847. j {i Uitan«vl|«na 1847. Stran 10. „SLOVENSKI NAROD", dne 15. maja 1915. 109." štev. Prešernove slike prodaja io pofilja po poltnem oovzetiD Iv. Bonač v Ljubljani. fena slik* 5 kron. 372 I Sprejema zavarovanja tloveškega Siv- I I ljenja po najraznovrstnejših komblna-I kocijah pod tako ugodnimi pogoji, I nobena druga zavarovalnica. I Zlasti je ugodno zavarovanje na do-I 2ivetje in smrt z manjšaiočimi se I 11 vplačili. „SLAVIJA" ■•• • -•- Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .-. - .-. Bttervmi fondi K 60,7*0.726-18. — Uplaćane o diko da ino in kapitalce S 129,935.304-25. Po velikosti druga vzajerana zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. -----m.i -».------------r-~-.-------- Vsa pojasnila dajet------------------------------------ Bgneralno zastopstvo»Liaiiliaiii ^i^j^arngnrhi^ la^L- v imt\ uliti stw. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti I po2arnim škodam po najnižjih cenah I Škode ccni takoj in najkulantneje. I Uživa najboljši sloves, koder posluje. I Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja I proti viomski tatvini pod zelo ugod- I nimi pokoji. — Zahtevajte prospekte. I «r^3K«i#*đSS lll'l II iMHHMl' lili IH '— ■!■■ IHM 111 JCmetovaicem in poscstnikom! Vsled velike zaloge oddajam po znižanih cenah . mie Uke " brez zareze in z zarezo v podolgasti obliki.ki prekaša po svoji trpežnosti vsako drugo opeko in se zanjo prevzame vsako garancijo. 1089 Tovarna cemenfnin Ivan Jelačln v Ljubljani. Šiirioglafe strojne žične pletenhae surove ali na ognju pocinkanc, vseh debelosti in širokosti pcntclj posebno pripravne ra cpraievaTve qOZ(!ov, travnikeV, VI*tOV, *'» VOH^Pe« SkeNSke mičete tsr mraie za pesek ift gramoz, ^> materijal za ovrajevanja, rar'tfnih h^.*:.-.«; Jekfena bodeča žica za ntotove, večkrat tukana, ftesterooalata, v ognju pocinkana strojr?a žićasta pletenima za varavo oroti žalcem, naftiafce, ffazaneHfe, w»H*r*f lawn*tennise, Rabitzev^i ttens, monirske ttnvbe. i«Aatt« in oprafe iz kovanepa železa, stapniike ograje. oker.ske mreže, ograje za grobe, probnice, pracalja IH balkone ts- vsa ndrvns :abr;k:ite ^obavi-st .o po nainižiih ce-.j'i po ■ rirnar ? nrribolift: i.akovo-^ti Hutter & Schrantz đ. d., Dunai VI., Winđmuhlg. 26/42 \ tromica sitarskega In klobaćevinastega blaga. Vzorci in vsa pojasnila gratis in franko. Dobiva se pri vseh večjih trgovinah z železnino. Živci, ki nas spravi ja jo do obupa. I Največ bolezni, katerih vzrok se nam zdi nerazrešljiv, so !e posle-dica slabih živcev. Stevilne nad-loge nas nenadoma obiščejo, ne vemo od kod, eno zlo se poraja za drugim, tako ći ima flovek slabih ž vcev na leto lahko 365 bo-leznij. Živčni sistem je pač one-k mogei in vsled tega priđe do vseh wL mogočih crikazni kot so tresenje *^L v udih, trganje miMc, ncobčuilli-^9 vost posameznih de!ov kože, slaba P» volja, potrtost, srčna tesnoba. tež-koče pri prebavi, utrujenost in drupe težave, ki sn simptomi oslabljenih Žvcev. Ne omaJova-žujte tega svarila narave, Kajti živčne bolezni izotie I mozg življenja! Živčna oslabelost, ki se je ne zdravi, postaja vedno hujša in dovede končno do poioma. JUj pomaga proti temu? j I Kakor sol in dišave vzpodbujno vplivata na slast do jedi, tako vplivajo bodrilno I in oživljajoče na živce prave Kola-tablete. I Kola regulira rrehrano, o?iv! a želodec, pospešuje prebavo in po pravici I zasluži zato ime „zatiralec bolezni"9 ker teio napravi bolj odporno in bolj i I zmožno prerr.agati lahke bolezni. Kola daje moč in življenje in pomlaja telo. I Uživajte nekaj časa Kola in videli bodete. da vam bo d^bro de!^ Popol- ra%soelsp^prinavamdaradapmo5"emPopolnoma bračno poizknšnjo. I Jamčim Vam, da pristne Kola-tablete ne obsegajo škodljivih sestavin, torej tud> I ne morejo škoditi. Profesor Monnet, profesor Manossein, dr. Bavidov in drugi I sloviti zdravniki, so se zelo povoljno izrazili o učinkovanju pravih Kola-tablet. I Popolnoma zastonj Vam pridenem k poizkušnji prav poučno in zanimivo knjigo, i I ki Vas bo poučila o vsem, kar Vam je treba vedeti. Zahtevajte Se danes brez-I plačno poizkušnjo, pišite dopisnico in naslovite to na: Jfolige 6clst-yipothcke Judancst VI. ^bt. 418. | [rSANAfORIUM • ENONAl, r^J ZA r4OTRAI\kJF: IN KIRlJ7=?GlChE-BOL-E^Ml. t- t7 LJUBLJANA komensklga ulica 4 \1 I/ ^EF-zr^yMiK praMARu DR-FR DERGANC prodajalko o/Jroma voja>čine prostega pomeč- fini Eisčecher, LcšSl fra. prvovrsina rrccč. Modni ateliie Šare. Konoiesol irg i 1-21 ^? tfP ^T^ ^^ ^Tr> //^T^V ¥ i §t #• 160 hl »:oZe a jlzvrstse^a In caravne^a vi^av»lrega ^rlaa ta sicer na Ud mzsta po 60 E hl. Kdor žtii kupiti dobro v;dc, naj piše na me naslov. 1213 Josip Kcrčevan, pcsss^c;l!i9 Biheaberk-Briftof 176, Primorsko. | pqzqel POZORS Selenbcrgsva oL 6, um glavne pošte, j Sopki, venci s trakovi in nao:si se I izdelujeio po na^nU'ih cenah. Delo okusno vezan<». Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Dajt Naslov za brzojavi: | Viktor Baitf cvetlični salon. LjuhHana. j C. kr. priv. tovarna m cement I Trbctvelfs&e prcmoioboone čražbe v Ts-bovljab I priporoča svoj priznano izvrsten Port!and*cement v vedno enakomerni, vse od I avstrijske^a društva inženirjev in arhitektov cioločene predpise glede tlakovne in 1 podorne trdote daleć nadkrUlujoci dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno. B Priporočiia in izpričevala 39io i raznih uradov in na;slovitejših tvrdic so na razpolago. n Centralni urad: Dunaj, L, Maximfl!anstrasse 9. I _____________________________ ___ __| ■- - ■ Izvleček z velraifnostjo od 1. maja 1915. ■» ;- ■ Civilni potnifei, VA se pe! ^:o v Fulff moraio ime ti legitimacije od c. j. kr. poveljstva %oir*e iuUe v Pulju. ] CĐHGD iz Lfnbifane glavni kolodvor, ; samo ose bal vlaki: 6-OO z;utraj v Krani (TrŽič), Jesenice, v Tih: -. 8-O5 dopcldne v Grosuplje KoČevje). ! Trebnjo (St. Janž), Novo mesto, (Straža- Tfip^cc^, Bubn«arci. 9-09 dopnlrine v Krani, Je?cnice, Trbiž. ?1*30 dopoldne v Kr^m, Jesenice, Trbiž. 12-52 pcpoldne v Grosuplje, Trebnle, Nov.« mehto (Straža-Toplice\ Bubnjarci. 6-^£ zvečer v Kranj, Tržič, Jesenice, Ce- *••*. ec čez SalcbMrg na Bunaj. S*3B zvečer v Grosuolje (Kočevje), Treb- rije. Novo mesro, Bubnjarci. PHIHOĐ v Linblfano glavni kolodvor, ose'Jni vin kit ' 7-35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tr2iča). i 8-£»S dopoidne iz Nove-ga cesta, Treb-njega gube in ohlaPna ko2a vsc napake t polti odpravi 2ajam. staropreiskušent dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma ntškodliivo. Poizkušnja K 1—, veliki lonček K 3—. Br. A. • Bisa biserno mleko, tekoC ruder, rožnat, be! in naravno rumen, ste-klenica K 3*—. Diskretno razpošiija Đr. A. Rtat koim. laboratoril Wma| DL, Berg-gasse 17 Z. Zaloge v Ljubljani: Lekarna »Zlati jelen«, drog A. Kane, drog. »Adrijac, Vse gospodinje navdušeno hvalijo staro renomirano domovinsko znamko Pekarekovega čaja ki se dobiva le V Originalnih Zavltkih z varstveno znamko „Kitajski dečko11 (Chinesenbub) v vseh proda- jalnah te stroke. 421 ___ Zašto pnik za Kranjsko: GRUMMER & Co., Tsrstvcna znaEka. Ljubljana, Sodna ulica št. 3. I Stroje za košnjo in žetev ] najbolišl austrijski fabrikati In slcer kosilnice za travo in žito I ter druge poljedelske stroje v vsaki pol.ubni opremi po najnižjih cenah Ernest Sehmolka, Dunaj II. Novarayasse štev. 32. ' Edino zastopstvo za Kranjsko in Spodnje Štajersko : i FRANC HITI, Lfnblgana, Martinova cesta 2. I i Ivan Jax & sin 1 v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporoča svojo bogato zalogo itfoznib kole$. Mutni km za fszBsie ? MšL Pisalni stroji „ADLER'S plelilm stroji vseh ve 13 kosti Siti dnj za. rodbino ia obrt. Brez konkurence! F. L Popper čevlji za gospode in gospe so nofain oajbo^ prHtinu lftai in najbolje kakovosti. Naprw!aj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana * Prešeinova ulica št. 5, £ Goysserski čevlji za turiste, hinjen rtai ^ ćevlji za etičke in Lawa - tetnis - ćevljl. %^ K 1250—1650. AI F fl M 7 RDF7MIK"BCitelJ0I"'*"""intđiil"prist" l\ L/l l/II ti DlVL<£*llII\ ieil strektTnjak c kr. dež. soiteli. Lfabl]ana, Kongresni trg 15. (tfasprtjtl nantkt ccjrkv«.) Naivečja in najs?os§lne]§a tvrdka ii fzpt)Mjevi?*I*ji kiavtrjev In karmonljov na jati Avstrije. — Volikaaska itlm vaoga glasbone§a oroifa. strma Ia arastkalli. Edltti zalOŽnik dvornih in komornih tvornic lOsen- dorfer, Hč!zl k Heitnnann, FOrster, Ebrtar, 6eMMer Stingl, Rud. Steizkanncr, Czapka, La^crfer k (Htss. Hiflflaim m Roflierj (amcnkaĐski harmoniji). Obrok! od K 15-— naprej. NaibogatejS« izbira t vseh modernih slogih in lesnih barvah Q%\s\tt si klavirje z anglcSko ponavijajočo mehaniko. IO letaa postavno obvezna garancija. Ifa^mnina na;nižja. Zameaa naj-ugodnejša. Vfls^evanle ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate lzklfttta« !• \m% za Kranjsk« v za!»ji, svari« pred nakupom falsl-fikatov in navideznega „pofelna" pri kriča!ih, ki se drznejo govoriti o „dobrom blaga*1, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalofi. dimili | jf §a^^ vseh vrst za urade, ■■M^^ druStva, trgovce itd L £!■ J ^nton Ćene, ^^^^^^^^^^^ graver in izdelovatelj ^^^»^^^ kavćakovih fitiapilij LInbl|aiia, Salenburf ara ulica 1. Oniki franko. Ceniki franko. : T0»l:| JAGER! L|abl*sna, Židovska oiic? št. 5. Fređtiskarija najnovejših viorccv za vezene elilekg m v Pekarija, sSaSčičarna in kavama I 1 T 1 *1 ! Stari trg štev. 21. i Filiales I Gla^ai trg &t. 69 Kolodvorska ulica št. 6. medni atellie : za gospode : Lfnbljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške en uradniške s uniforme: p« meri v najkrajšem času. LHIKUSCH I Ljubljana, Mcstni trg 15 I priporoča svojo veliko izber I I delnikov in ftolnčnikov. I I Popravila se izvrSujejo točno in solidno. I Ma^BMBHMiM^^MMHHBI^BB^BBH^BfllB^BiHiHHi^llHI^H^HHi^H^M^^^^^^HBi^^K^HlEBBaS^n^^^B^B^&^&H [ flV Had 50 let obstoječa ~VH parna barvarijainkemično snaženje obkk I *«*- 610 I ^^= apretura sukna ^^^ I Llubljana. flnf/jfi Rff CUnce, I Selenburgova ul. 6. ftlfLUll Ullli Burska ulica 46. I m& prlporoćaa I Postreiba ves(na In tučna. Nalniijie cene. KrOmpirta, i^dilnega* ter za semensko vporaho izvrstne^a, veleprima kakovomu, zdravega, brezhibnega, izbrape^ja ter trpežnega, ima Še veliko zalogo tvrdka |y. il. Hartmsnn nssl. 1%. Tcmazič v Lju&ljatil in ga razpo?ilja v vsaki povoljni množini ćele vagone, pa tuđi manj po solidni, nizki dnevni ceni, dokler traja zaloga. Cena za ćele vagene po dogovoru, ter se pri celih vagonih odpoŠilja le pro-to nasut brc vreč, pri manjših naročili cne pa mo-ra;o vreće za napolnitev doposlati» prosto voznine ter staqe napol-njevanje vreč in <\^\o primeroma malenkost več. 1G41 ¥ažno! Važno! I Dr^caKftr^ Ia4ac ie vei:!vo !ež>če na đobrera policdclskera orodju, da sc | * rUituMU lCil?5 deio z lahvolo ter hitro opravi, vsied tega naj vsak £ i -- i,-.,,- i I -^ \ . P, SllflU^Pž^l w ¥ssii|3 gori I katari že več let razpošiija priznaco najboljše, garantirano dobre turske kose I I v doJgosti 56 61 67, 72 78 in 84 cm 926 I ] po K 190 K 230 J i Pri naročltvi lOkomadov skup?i, poštnine prosto vsako postajo. Preun:3a;a!ci flote pinn. napast. E I______________________________________ ____________________________________\ {5 Osta-S novije: 3 g L1942. Telefon j Perika ; t5i j ^H[ ^Bf tSC S^ft A^Hb HR ^ _*?L ■I—fc - ~M---------^f^-i^M ^kj-s ^ ■ ■-■ i r ti ^^ i ^ ii—^ i n « ■ m TI TIlLJlZZl-,^^Mp a [iteteieJsSiisijievliiii 3 ProdajaSnicas S Miklošičeva ulica št. 6. 3 nasproti hotela „Union". liiiaia ia $i\m oleskarja:. [ Đclavnicaa f Igriška ulica štev. 6. £ Električna sila. » Št. 10.765. 1183 Ni ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo ako razmere to dopustijo s pričetkom Šolskega leta 1915/16 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroct na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku, oziroma za spreiem v zavod, so: 1.) Giuhonemnost ali tak^na stopinja nagluhosti, da se dotičnik s posla-hom ne more naučiti glasovnega jezika; 2.) izpolnjeno 7. in ne Še prekoračeno 12. lete življenja ia 3.) primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. Od sprejetia so brezpogoino izključeni bebasti, slaboumni in božjastnt otroci kakor tuđi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravr.otako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila nišo zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo. Sposobnost za izobrazevanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkuŠnje se razglasila ob svojem Času. Gojenci moreio v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, groti plačilu letnega zne^ka 300 K# Ako se cbnštvo dokaže, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popol* noma spre gleda jo. Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tišti, ki so jih dolžnt preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim | prriiom Znotrami ^ojnei moraio fn sicer tuđi kadar se preskrbovalni I stTOftkl znižafo Ali SpregledalO, v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu | in zazna*rorana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in ! zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjh hlač, 6 parov nogavic, 6 ■ žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko : jopico, dvoje črevljev, 6 sraic, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 \ prexlpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcer in dežnik. Prošnje za pri k pouku, oziroma za sprejem znotranjih gojencev V zavod, ja do 20. junlja 1915. 1. vlagati pri vodstvo astanovaega zavoda za globenemc v Ljubljani ProŠaje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom, b) z izpričevalom o cepljenih kozah, \ c) z zdravmSkim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista nastala ia o telesni zmožnosti, č) z domovinskim listom, d) s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik. ; Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za znotranjega gojenca, je pri- ložiti vrhutega zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stro* ; Škov na leto ali pa v zakoniti obliki napravljeno ubožno izpričevalo. "; Frlstavlja m i#f ia ao proiii|o9 ki bi do spale po 10. Juiju 1.1, Ia U bi ii it vloiHe predpisanlm potosn, to le pri vodstvu usta-■amofa savoia sa gluboaoMO ali ki bi bilo pomanjkljivo oprem-IIobo, mm b#4o uvaiovalo. C. kr. doiolna vlada za Kranjsko. .SLOVENSKI NAROD-, dne 15. maja 1914. 109. štev. [Ljubljanska kreditna banka v Ljubljana] I ■■ Oelnlifca glawwlc» «,000,000 fcfn. ti 253° StPtlarJeif 3 llllCS &teV. 2. We«cr,nl fondi okronto 1,000.000 kron. I _ ■ — I Poslovalnica c. kr. avstrrjske državne razredne loterije- I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici iss Celju. I Priporoča nakup sreCk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredpe loterije. j I Žr*banje 8. in 10. junija I. I. | I GENA i Vi snta E 40—, 7* «tt K lf—, V« srtikt K 10-—f «/• srete E 5-—. | Sprejema kot Član avstrijskega konzorcija prijave za subskripcijo S1^0^ ▼ojaega afstrl*skesa posopla Iz 1. 1315 po originalnih === pOfO'Ub. Subskripcija su vrsi do 2 2 noćni omarici in 1 umivalnik s r? marm. plošco in ogledalom Jamči se ea solidno delo. Ccne | konkurenai?. j Zaktevajte naj- t no>'ejši katalog, . kaUri obsrga \ nad 300 nto- \ dtrnih slik. Oirošh.1 vo^ič^i. J. Poaačni^, Ljubljana, Mflnje Jepeziie cesta $t 13—18. I Ivan Bizovičar 1 | umstni ia trgovski vrtnnr j Koleziiska ulica št. 16 \ i pnnoroča svo]o bogato opremljeno | vrtnarstvo U-r okusno i:de!ane i vene?. $opke in trakove. I k ob sfrtesšMh o«5r5Jfe-1 Vs3kov;>tne ssdike do | r.aižlahtnejilh cvetlic in I zcionjadi. Sprejernan: na- | rori'a iia dfželo. Vsa na- I ročila se bvišuieio točno | in solidna I Pr-»,o?:?.*'fi#? I. KSsoTšćar. | 1 i B35I8 G3J& w ^ *^* * ^T '^^ " I* EwP Kil B^1 & €35. V ^S ^ SP* ^^ « ^:*m E ^ C^ fro fs^ | s3^ m fr&k S s Sr^? £ fe^ sf d ^# ^ «iS fev^i ^ -ižl ti I Ljubljana, Sluri trg žiev- S. — L^s-lna hiša. | K«>tovc1*c ^^r KGSTU? mr>f1?/k'^ S£ j^ 'J«S J" S *3 IS £i9 yli^i OlllOtliiO!!! Olli 23 iiiMiiitiL [ Ki.?jienJčnc perilo ia drugo pOirs^r.-Mne za novoro^enčk©. £ i % Stranka brez etrek ličo | stanovaniei z 4 soba mi če mogoČe z vrtom v pri- * t'ičju eventut-Jno v I. radstropju alt j ćelo hi*ico T Ba|O5Sl« Po^udhf* na uor j >t>!ov Nar.« pod „brez etrok !IS5M. Irgovskl sof riiiliiik I vo^aščine prost 1-01 j gSP se sproime. 1^ i Ponudbe v nemikem iciku R? trrcko \ JCenrik KeaSa v £jubijani. IIIU " mm \ mm I parna tfestileriie i mi a sioo I Barko vije I ▼ uradno ^lora>b