^Sfnina v gotovini Leto XII., štev. 32 Ljubljana, nedelja 8. februarja I93I Cena t Din upravuiàtvu L|ubiiana Ktiafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123. 3124 3125 3126 Inseratni »ddelek Ljubljana. Selen* buruova ul - Tel 3492 id 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13 - Telefor it *255 Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2. - TelefoD it 19 njemu ministru Mihilakopulosu noto svoje vlade, v kateri se izraba živa želja, da se urede sporna vprašanja med Sofijo in Ate» nami Analogna nota ie bih izročena tudi v Sofiji. Angleški poslanik v Sofiji Hen» derson je izjavil, da se je prepričal v svp» iih razgovorih z Ljapčevom Burovom in •Vlihalakopulosom v Ženevi, da se da rešiti grško-bolgarski spor samo z arbitražo Kasneje sta obiskala grškega zunanjega ministra Mihalakopulosa tud; francoski in italijanski poslanik, ki sta podkrepila kp* -3k v >o"< ■ Atene. 7. februarja, g Minister zunanjih zadev dr Mihalakopulos ie dejal novinarjem. da bo napravil ministrski svet končno-veljavne sklepe o odnošajib Grčije do Bolgarije. čim orispe iz Londona poročilo o rezultatih angleškega posredovanja v tem sporu. S pristojnega mesta poročajo, da bo (irčija vztrajala na spreietiu svojih pred-iogov. ki ne vsebujejo nikakršne nove koncesije Bolgarski. Priprave za predsedniške vcliive v Avstriji Predložitev volilnih zakonov parlamentu - Pogajanja o odložitvi vo'itey na jesen Dunaj, 7. februarja, d. Letošnjo pomlad •teče funkcijska doba za sedan ieg-j pred slej, je bilo popolnoma jasno, a je bilo cesto s abo prevedeno in nepravilno tolma-čeno Mislim, da sem nesporazume sedaj odstranil. Mussolini je govoril dalje o pre-p >rìn A f/lfltl monmljl»- irsvts (•AMAAofr« M/\tai-!lr «M/MVA Pariz, 7. februarja, d. Eden najvplivnejših francoskih poslancev, Franklin-Bouiillon, zavzema v riarodno-socialistič-nem listu »Ordre« stališče k vprašanju, ali more Francija dati Nemčiji večje posojilo. Pri tem naglaša, da mu je dobro znano stališče merodajnih francoskih državnikov in namigava, da ve tudi za mnenje predsednika francoske republike. Frank!in-Bou'r,t>r. zaključuje svojo razpravo: »Francija mora dovoliti Nemčiji finančno podporo za gospodarsko obnovo samo pod pogojem, da Nemčija jasno in odločno prizna stanje, ustvarjeno z versaillesko mirovno pogodbo, in da zanesljive garancije, da bo to pogodbo trajno spoštovala. Youngov načrt mora ostati neizpremenien in nedotaknjen. Ne morem verjeti, da bi kateri- koli francoski politik mogel postopati drugače. Francija pač ne more financirati nemške revanžne politike in oboroževanja Hitlerievih tolp. O vsem tem sem zadnje dni mnogo razpravljal z raznimi francoskimi politiki in mislim, da se tem nisem izdal nobene tajnosti.« Francosko posojilo za nemške državne železnice Pariz, 7. febr. M. V parlamentarnih krogih je vzbudila veliko pozornost vest, da sta dali dve francoski banki kratkoročen kredit 800 milijonov frankov nemškim državnim železnicam. Francoski minister za finance ie odobril to posojilo. Poslanec Mendel je vložil tozadevno interpelacijo na ministra za finance. Za omiljen je brezposelnosti med rudarji Važni predlogi informativne konference zastopnikov rudarjev in radarskih podjetij Beograd, 7. februarja, p. Na nesluž-beni konferenci informativnega značaja med zastopniki rudarskih delodajalcev in delavcev tako državnih kakor zasebnih podjetij so rešetali vprašanje brezposelnega zavarovanja rudarskih delavcev. Resolucija, ki je bila z ozirom na to zadevo sprejeta, zahteva: 1. Izvesti stalno organizacijo posredovanja dela ter podpiranje brezposelnih rudarskih delavcev po načelih bratskih blaganj in javnih borz dela. 2. Izvesti nabavo premoga za državne prometne potrebe tako, da se da prednost onim podjetjem, ki imajo večje število brezposelnega delavstva. 3. Omogočiti domačim delavcem sprejem v profesijonalno zaposlitev, pospeševanje in ustanavljanje socialnih in kulturnih ustanov ter zlasti omogočati higijenska delavska stanovanja. 4. Ščititi potrošnjo domačega premoga s posebnim zakonom o konzumpci-u domačega premoga na domačem trgu, z racionalno organizacijo prodaje in s kontrolo pri prenrodan in s tarifnimi ugodnostmi na železnicah. 5. Zaprositi ministrstvo za šume In rudnike, da skliče v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in narodno zdravle anketo z ostalimi ministrstvi ter drueimi interesenti v cilju proučevanja položaja naše rudarske industrije. Delavstvo proti poslabšanju socialne zaščite Anketa delavskih organizacij v Beogradu odklanja novi zakonski načrt o socialnem zavarovanju Beograd. 7. februarja, p. Danes se je vršila v prostorih delavske zbornice anketa, ki jo je sklicala beograjska delavska zbornica v svrho proučevanja novega načrta zakona o socijalnem zavarovanju. Ankete so se udeležili mnogoštevilni zastopniki vseh sindikalnih delavskih organizacij iz Beograda in iz področja beograjske Delavske zbornice. Razen vseh organizacij uedinjenih v Radničkem savezu. so bile zastopane tudi ostale organizacije, predvsem Savez grafica rjev, Opšti radnički savez, Udruženje mu-zičara itd. Anketi je predsedoval predsed-ìik zbornice gosp Ilic. Po njegovem kratkem nagovoru je v dveurnem govoru poročal zbornični tajnik Luka Pavičevič. ki je podal strokovni pregled novega zakonskega načrta, komentirajoč njegove določbe. Novi zakonski načrt prinaša razne spremembe zlasti glede sprejemanja delavstva v zavarovanje in določa drugačne roke. Po novem zakonu bi postal delavec šele gotovo dobo po zaposlitvi zavarovan, ne pa, kakor je dose-daj. takoj s pričetkom zaposlitve Glede na hranarino je v novem načrtu zakona mnogo črtanega. Dosedaj delavec ni prejemal hra-narine. če ie bil nesposoben za delo tri dni. po novem načrtu je ta rok raztegnjen na štiri dni. Tudi pravica obnavljanja zdravljenja ie brisana. § 48. dosedanjega zakona je zahteval osemtpdensko zaposlitev, dočim se zahteva po novem samo lesttrdpnskü zaposlitev, da se leči kot član urada. Tudi rod- binske podpore so nekaj poslabšane. Za porodnico se je zahtevalo dosedaj trimesečno članstvo za porodniško podporo, v bodoče pa je to članstvo povišano na 10 mesecev. O novih določbah zakona se je razvila živahna razprava ter je bila sprejeta resolucija, v kateri se delavstvo načeloma izjavlja proti takemu načrtu zakona in stavlja na koncu nekatere svoje zahteve. Ureditev avtobusnega prometa v Zagrebu Zagreb, 7. februarja n. Jutri odpotuje zagrebški mestni načelnik dr. Srkulj na Dunaj in v Prago, kjer bo preštudiral tamošnji mestni avtobusni promet, ker bo tak promet v kratkem otvorila tudi zagrebška mestna občina v zvezi s tramvajskim prometom. Danes je potekel rok za vlaganje ponudb mestni občini zagrebški za dobavo novih avtobusov. Prispelo jih je 21 ,od katerih pa štiri ne pridejo v poštev, ker ni bila položena prsdnisana varščina. Londonska pogodba predložena Društvu narodov ženeva, 7. februarja AA. Angleška vlada je predložila londonsko pohorsko pogodbo tajništvu Društva narodov v registracijo in objavo. in tako z Izredno veliko večino Izrazil Briiningovi vladi zaupnico in odobril njeno dosedanjo politiko. Proti razpustu zbornice je glasovalo 318 poslancev, za predlog pa samo 207. Komunisti in narodni socialisti so sprejeli izid glasovanja s huronskim kričanjem in razbijanjem. Pozno zvečer je državni zbor končno z enako veliko večino odobril proračun, nakar so bile seje od-godene do ponedeljka, ko se bo vršila razprava o reformi poslovnika. Položaj Briiningove vlade se je z današnjim glasovanjem zelo ojačil. Izid glasovanja predstavlja obnovo združene fronte proti skrajni desnici in skrajni levici. Za vlado so glasovale vse srednje stranke od socialistov do ljudske stranke in konzervativcev. Pokazalo se je, da so začeli narodni socialisti izgubljati na vplivu. To se zrcali tudi v komentarjih tiska, ki splošno poudarja, da je dr. Brüning dosegel veliko in važno zmago. Listi hvalijo kancelarjevo previdnost in njegov pogum, s katerim je tako odločno obvladal skrajno težaven in skoro brezizgleden položaj. Titoni umrl Rim, 7. febr. s. Zdravstveno stanje brv» šega ministrskega predsednika Titonija se je v teku njči zelo poslabšalo. Titoni je sicer pri popolni zavesti, vendar pa v zad« njih zdihljajih. Zdravniki nimajo več no» benega upanja; ob njegovi strani so nje» govi sinovi in vnuki ter italijanski posla» nik v Bukarešti, ki je zet državnika. Rim, 7. febr. g. Ob 19.10 je senator Ti« toni umrl. Krst parnika »Kraljica Marija« Split, 7. febr. n. Dne 21. t. m. bo izvr» sena slovesna blagoslovitev našega novega parnika »Kraljica Marija«. Krst bo izvršil splitski škof dr. Bonefačič. Na proslavo pride tudi osebno Nj. Vel. kraljica z dvor» nim vlakom. Takoj po krstu odpluje par» nik »Kraljica Marijaa na dvodnevni izlet po Jadranskem morju. SejaVZS Beograd, 7 februarja. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od 16. do 19. sejo. Na seji je nadaljeval razpravo o po-edinostih zakona o knjižnicah. Kot referenti so prisostvovali za ministrstvo prosvete g. Milivoj Zečevič, upravnik Narodne biblioteke, za ministrstvo pravde načelnik Kugler, za ministrstvo financ pa šef oddelka Božidar Mijuškovič. Prihodnja seja bo v ponedeljek 9. t m. ob 16 Na dnevnem redu bo nadaljevanje razprave v poedinostih zakona o knjižnicah ter razprava o zakonu o stavah na tekmah. Iz šolske službe Beograd, 7. lebruarja p. Z odlokom ministrstva prosvete je šolski nadzornik za mesto Ljubljano g. Andrej Rape prideljen prosvetnemu oddelku banske uprave kot vršilec dolžnosti banskega šolskega nadzornika. Pristojnost španskih konzulatov Beograd, 7. februarja AA. Glede teritorialne pristojnosti konzulatov kraljevine Španije v Jugoslaviji je nastala izpre-memba, in sicei v toliko, da bo vrbaska banovina poslej spadala pod teritorialno pristojnost španskega častnega konzulata v Zagrebu. Južnosrbski pevci v Beogradu Beograd, 7. februarja p. Danes dopoldne ob pol 10. je prispelo v Beograd več pevskih društev iz Bitolja m okolice, ki priredijo v Beogradu več koncertov. Gostje so bili v Beogradu zelo presrCno sprejeti, zlasti po svojih rojakih, bivajočih v Beogradu. Nemiri na Kubi Newyork, 7. febr. AA Iz Havane poro» čajo. da je vlada podaljšala veljavnost od» loka. ki suspendira ustavo, za 90 dni. Vi» soke šole bodo do konca tega leta zaprte, ker so bile ognjišče revoluciionarne agita» cije. Požigi na poljih sladkornega trsa se na» dalj u jejo. Snoči so požigalci napravili 750 tisoč funtov škode. Policija je našla v neki ameriški tvornici več bomb ter je aretira» Ia 12 oseb Oblasti menijo, da so te bombe Položili komunisti, ki skušajo z atentati prisiliti Zedinjene države, da intervenirajo. Smrt slavnega angleškega letalca London, 7. februarja Včeraj je v Londonu podlegel srčni hibi 48-ietni sloviti angleški letalec komandeur Samson. V svetovni vojni je bil Samson eden najdrznejših angleških letalcev, na čigar glavo so Nemci razpisali tisoč funtov (275.000 Din) nagrade. Komunistična zarota v Varni Beograd, 7. februarja p. Iz Sofije javljajo, da je odkrila policija obširno komunistično zaroto v Varni. Iz Sofije so bili poslani v Varno posebni uradniki policijske direkcije. Doslej je bilo aretiranih 45 oseb. V zaroto so zapleteni najuglednejši bolgarski državljani, ki so se že dolgo vrsto let zbirali v zarotniäki organizaciji. Regulacija Ljubljanice Finančni minister je odobril licitacijo za oddajo del, preračunanih na 6 milijonov dinarjev — Dela obsegajo med drugim gradnjo tromostja ob Marijinem Beograd, 7. februarja, d. Te dni se je mudila v Beogradu deoutac >1 z tiuJogo. da pospeši potrebne for.naimsì; zà pn-četek del na regulaciji ^jubi.'triice. De-putacijo so tvorili pridj-eda'!. g'avnega odbora Vodne z .»dru ire za obJeiov.mje Barja g. Knez, ta;n:k javnega odbora g. dr. Spiller-Muvs -n kor zastopir* ljubljanske nestne -bclre g. pDdžuoan Jarc. Imenovani gjso /dje, k: yr,i je v Beogradu šef na roke čian VZS g Pu-celj, so se iglast'! v \5eh, na zadevi interesiranih odde k'h raznih rn .rsrr-stev ter bili sprejeti tudi od ministrov za zgradbe in t.\ Znanci. Ür.-ulv. 1.; m.Ilster Tritono vie je končn uveljavil o odobril tehnično stran nač.uv finančni minister dr. Sverljuga pa ;e o;dp.sa odlok o odobr t vi druge Ücitaci'e za oddajo del. Cini podpiše še mimsfrsk predsednik, kar se bo zgodilo :e it, bo postala pravomočna in se bo lahko z deli takoj pričelo. Odobrena dela obsegajo predvsem dograditev opornih zidov ob Ljubljanici v šentpeterskem predmestju in na Bregu, tromostje med Marijinim trgom in Stritarjevo ulico, regulacijo dolnjih tokov Gradaščice in Malega grabna in kot najnujnejše zgradbo nove provizo-rične zatvornice na Ljubljanici pod izlivom Gradaščice. Dela je kot najnižji ponudnik dobila tvrdka Dukic in drug, preračunana pa so na okrog 6 milijonov Din, od česar odpadeta po 2 miljona na državo ;n mestno občino, po 1 milijon pa na banovino in na vodno zadrugo za obdelovanje Barja. Tudi akcija za preureditev ljubljanskega glavnega kolodvora je, kakor izvemo, že v toliko napredovala, da bo mestna občina v sporazumu s prometnim ministrstvom lahko v najkrajšem času razpisala natečaj in izdelavo podrobnih načrtov na osnovi že odobrenih smernic za preureditev kolodvora. Važna pogajanja med Francijo in Anglijo Nova ureditev mej v severni Afriki — Italijansko poseganje v francosko interesno sfero — Francoski vojni dolg AngHji Pariz, 7. februarja AA. Pozornost političnih krogov je posvečena angleško -francoskim diplomatskim pogajanjem, ki so postala potrebna zaradi zadnje italijanske ofenzive v Tripolisu .ki se je končala z zasedbo oaze Kufra. »Le Journal« pravi, da je glavni predmet teh pogajanj končnoveljavna razmejitev v Egiptu, Tripolisu. Tunisu in v francoskem Sudanu. Zaradi italijanskega stališča do tega vprašanja je rešitev te zadeve izredno težavna Italijansko časopisje izrecno naglasa, da bo Italija po zasedbi Kufre nadaljevala prodiranje do čadskega jezera, ki je važna postaja za karavane na poti iz Kufre proti jugu. Politični krogi pričakujejo, da se bo Franci- ja uprla italijanski penetraciji, kar bo gotovo še poslabšalo politične odnošaje med obema državama. Pariz, 7. februarja AA. Kakor poročajo, sta francoski zunanji minister I5riand in angleški poslanik lord Tyrrell imela zadnje dni več konferenc glede predloga angleškega zakladnega ministra Snovvde-na, naj se spor med Francijo in Anglijo glede povračila francoskega vojnega dol ga Angliji predloži mednarodnemu razsodišču. Francija je pripravliena vrniti ta posojila v francoskih frankih, dočim zahteva Anglija povračilo v zlati valuti. Angleška vlada je francosko ponudbo odklonila. štedenje tudi pri avstrijskih železnicah Nameravana je ukinitev trinajste plače, splošno znižanje plač, krajšanje dopustov in ukinitev vseh premij in drugih postranskih dajatev Angleški list o bolgarski vohunski aferi Londonske »Times« objavljajo o zloglas. ni vohunski aferi v Bolgariji, o kateri srno v »Jutru» že ponovno i.n ravno včeraj zopet poročali, daljše zanimivo poročilo Iz Sofije. Vodilni angleški list. ki navadno ne prikriva svojih simpatij za Bolgarijo, pravi med drugim: Krali Bons je odpustil vojnega ministra renerà la Bakardžijeva m ie s tem mnuao pripomogel, da se je poleglo razburjenje v bolgarski armadi zaradi neverjetnega vojaškega in političnega škandala, povzrjčenega po znani vohunski aferi. Avgusta meseca so prijeli nekega bolgarskega železniškega delavca pod obtožbo, da ie prodajal tanie vojaške informacije i ugoslo venskim oblastem. Zagrabiti! so ga člani makedonske re-voluciionarne organizacije, ki so ga najprej »zasliševali« sami in ga izročili državn oblasti še le potem, ko so ga prisilili, da ie priznal svojo »izdajo« Aretirani je označi! dva častnika in s^cer štabnega polkovnik.' Mannopolskega in poročnika Aleksijeva z< svoja sokrivca. Oba častnika so takoi aretirali in kmalu nato se ie pojavila v javnost. vest. da ie polkovnik Mannopolski izvrši' samomor iz strahu pred vojnim sodiščem in da si je skušal vzeti življenje tudi poročnik Aieksiiev. Teda v vojaških krogih so se začele šepetati čudne stvari: da polkovnik Mannopolski ni še. prostovoljno v smrt, da je tudi poročnik Aleksijev že mrtev in da sta oba umrla nasilne smrti. Sodna komisija, ki je vodila preiskavo, je sprejela vse izjave in pričevanja članov makedonske organizacije kot resnične in se ni potrudila da bi se prepričala, ali odgovarjajo resnici ali ne Vplivni politisi, med njimi minister Cankov iu še trije člani vlade, so se zavzeli za zadevo m minister vojne je mora' odgovarjati na mnoge interpelacije, kje' pa je v svoj zagovor samo navajal, da mu zadeva fll O j drobneje znana. Vladi je grozila kriza, ki jo je predsednik Liapčev prepreči! samo s tem. da je pristal na parlamentarno preiskovalno komisijo. Zaroka in poroka kralja Borisa je za nekaj časa odvrnila pozornost javnosti od , mučnega škandala, toda ko se je zvedelo, da Je parlamentarna preiskovalna komisija dognala, da sta bila oba nesrečna častnikj popolnoma nedolžna in da je vojno ministrstvo pokazalo preveliko popustljivost prot' makedonskemu pritisku, je ogorčenje v vojaških krogih nevarno naraslo. Kralj Borii ie zahteval, da se odstranijo častniki, ki so krivi tega justičnega zločina. S tem se mu posrečilo preprečiti politično krizo, ki bi se lahko prav neugodno razvila. Splošno se smatra, da rabi vladna koalicija sedaj bolj široko osnovo in da bo treba pritegniti v vlado neodvisne demokrate Malinova m mogoče tudi zmerne agrarce, če noče vlada izgubiti večine pri prihodnj h državnozborskih volitvah Govori se že o dogovorih med koalicijo in Malinovom. Taka kombinacija b- predstavljala gotovo najboljšo rešitev za bližnjo bodočnost. Ta načrt je sedai tudi tem lažje izvedljiv, ker se je opozicija malo pomirja zaradi radikalnih sprememb v vojnem ministrstvu in je bila s temi spremembami tudi od merodajnib mest priznana potreba, da se nastopi odločno proti makedonski revolucionarni organizaciji, ki je dala z vohunsko afero ponoven dokaz o svojem brezvestnem delovanju in opasnosti, ki io predstavlja za mir na Balkanu. Balkanska konferenca V Solunu je bilo pravkar zaključeno po» svetovanje članov, ki tvorijo ožji svet bal» kanske konference. Balkanska konferenca ■«ama se je vršila, kakor znano, v oktobru preteklega leta v Atenah Pobuda zanjo se je sprožila na osmem mirovnem kon» gresu, ki se je vršil tudi v Atenah jeseni 1 1929 Ideja balkanskih konferenc je iz» šla tedaj iz splošnega mirovnega stremlje» nja, ki je mogočen pojav v današnji de» mokratični Evropi, ki želi utrditi mirovno razpoloženje posebno tudi na Balkanskem polotoku. Solunska konferenca je bila samo manj» še zborovanje, nekaka vez med atensko konferenco in bodočo vsebalkansko kon» ferenco, ki se sestane letos v oktobru v Carigradu Poprej pa se bodo vršile še po» sebne konference, kjer naj se obravnavajo določena vprašanja, predvsem gospodarska, finančna in socijalna. Te konference se bodo vršile hkrati v štirih različnih bal» kanskih državah, in sicer v aprilu letošnje» ga leta; na njih naj se podrobno razprav» ija o najvažnejših nepolitičnih problemih, ki se tičejo balkanskih narodov. Politični problemi se bodo obravnavali na veliki carigrajski konferenci, kjer bodo na raz» govoru na pr načrt balkanskega pakta, manjšinski statut itd. Že iz te kratke na» vedbe se more razvideti. da bo carigraj» ska konferenca velevažna, zakaj to so naj» kočiji ve jši problemi, ki razdvajajo balkan» ske narode; ni tedaj majhne važnosti, kak» šen duh se bo pokazal pri razpravljanju o političnih točkah programa. Kakor znano, balkanske konference niso oficijelne prireditve; na njih se tedaj ne izgovarjajo oficijelni zastopniki balkanskih držav, marveč zastopniki raznih drugih kor-poracij. Na balkanskih konferencah je delo spričo tega znatno lažje, kakor pa, ako bi 5io za razgovore med predstavniki odgovornih vlad Seveda kljub temu dela in pomena konferenc ne smemo podcenjevati, saj se na njih izraža mišljenje širokih množic prebivalstva v balkanskih državah. Moramo si biti na iasrem. da do uveljavljenja skle-r.cv. ki bi se eventualno dosegli na konferencah. vendarle ne bi bilo daleč, zakaj pokazalo se ie, da med oficijelnim in neofici-ielnim mnenjem, kakor se uveljavlja na konferencah, ni bistvene razlike, marveč tla se v uradnih krogih dele neuradnih delegacij spremlja z velikimi simpatijami, kakor se obratno delegacije zavedajo, da jim kaže ostati v čim tesnejšem soglasju z me-rodajnimi krogi v svojih dižavah. Spričo tega je posebno važno, kake rezultate bo dosegla carigrajska konferenca, ki bo imela nalogo, obravnavati najkoclji-vejše probleme nedržavnih, mednarodnih odnošajev na Balkanu Danes se z nekih strani manjšinsko vprašanje izrablja v re-vizijonističnem smislu; ako se balkanska fKjlstika srečno izogne tej opasni zanjki. potem bomo mogli reči. da je ugodno potekla in da je v balkanskem političnem razvoju izdatno pripomogla v smeri naprej. Dunaj, 7. februarja, d. Dunajski listi se obširno bavijo z najnovejšo namero generalnega direktorja avstrijskih zveznih zelez-nic Strafelle, ki je že ob svojem imenovanju napovedal temeljite remedure v gospodarstvu avstrijskih železnic. Generalni direktor je pozval k sebi zastopnike raznih železničarskih organizacij ter jim sporočil, da se je zaradi vladajoče krize, ki se culi tudi pri železnicah, odločil za temeljito znr-žanje izdatkov. Pri tem ne gre za skrčenje materijelnih izdatkov, ki služijo v prvi vrsti za vzdrževanje prometnih naprav, marveč tudi za znižanje osebnih izdatkov. V prvi vrsti namerava ukiniti trinajsto plačo, na-• lai je vse premije, ki so jih prejemale doslej posamezne kategorije, kakor strojevodje, kurjači, strokovni delavci v delavnicah in slični. Znižane bodo tudi kilometraže in posebne doklade. Končno se bo ta splošna redukcija nanašala tudi na vozne olajšave, ki bodo znatne skrčene in na dopuste osoö-ja, ker bo na ta način mogoče znižati število osobja. Razumljivo je, da je ta napoved izzvala med železničarji veliko razburjenje. Zla=ti socijalni demokratje so ogorčeni, ker vidijo v tem tudi politično ost svojega neizprosnega nasprotnika Strafelle. Kakor namigujejo, bo temu znižanju prejemkov železničarjev sledilo pozneje tudi znižanje prejemkov ostalim državnim uslužbencem. Gospodarska kriza po vsem svetu Radikalno znižanje državnih izdatkov v Avstraliji. - Naraščanje brezposelnosti v Franciji ~ Uvedba mezdnega minimuma v Angliji? Camberra, 7 februarja, AA. Konferenca ministrskih predsednikov in finančnih mu nistrov raznih drživ jc odobrila predlog, naj se najame zvezno posojilo v podporo pridelovalcev žita. Strokovnjaki so sèsta» vili tudi načrt o znižanju izdatkov posamez* nih pokrajinskih vhd in zvezne vlade Na--črt predvideva triletno dobo. Če bo v celoti izvršen, bo Avstralija kolikortol-.ko premo» stila sedanio krizo O načrtu bo razprav* ljai'a seja predsednikov posamezn.h pokra* jinskih vlad in zveine via le. Med d-umč.iji v znesku 130 milijonov mark. Praga, 7. februarja, d. V ministrskem svetu je podal včeraj finančni minister dr. Engiiš poročilo o finančnem položi ju drža« ve in o načrtu milijard nega posojila za omi» Ijenje gospodarske krize. Gre za 5 odst. po* sojiia v znesku 1.3 milijarde Kč. Od tega je določenih 600 mili'onov za potrebe držav» nih železnic, 700 milijonov p1 za melioracij» ska dela in za dotacijo cestnega fonda, ki •>o 7v:šan na eno milijardo. 150 m li;o^k' fond za pobijanje gospodarske krize ostane nedot knjen in bo služil za podpiranje raz» nih gospodarskih panog. Bruselj, 7. februarja. AA, Zedinjene drža* ve se letos zaradi gospodarske krize ne bodo udeležile tekem za Schneiderjev po» kal. Pač pa mmeravajo ameriški letalci po» seči v boj /a to trpfejo leta 1933. Sneg ovira železniški promet Zagreb, 7. febr. n. Danes so sc pojavile prvič letos prometne ovire na liški želez» niški progi. Včerajšnji nočni brzovlak Za» greb*Split. ki bi imel priti v svojo namemb» no postajo davi ob 7., je ime! skoro šest» tirno zamudo Zaradi velikega snega v Li» ki so morali poslati večje število delav* stva. ki je očistilo progo, da je mogel br» zovlak nadaljevati pot. Kakor poročajo iz Like. je danes znatno prenehalo snežiti in za enkrat ' ni pričakovati kaksn'h večjih prometnih ovir Vkljub temu pa imajo via» ki po več ur zamude. Italija prhala svoja letala Bra- •i« •• 17*1111 Rio de Janeiro. 7 febr k Italijanski mi» ni-sfer za letalstvo general Balbo je iz» ročil brazilijski vladi II hidroavijonov. s katermi je preletela italijanska nosadka Ocean ItaPja je prodala bid^aviione po 871000 lir in s tem krila stroške tega po» leta. Senzacijonalen poskus pobega dveh ameriških milijonarjev Berlin, 7 febr. Iz Newyorka poročajo o senzacionalnem poskusu bega milijonar» skih sinov Antona Leopolda in Richarda Loeba. ki sta bila obsojena na dosmrtno je» čo v kaznilnici v Jollietu Leopold in Loeb sta umorila milijonarjevega sina Arnolda Franka na zverinski način in truplo raz» mesarila Dejala sta, da sta zločin izvršila iz gole radovednosti. Pretekli teden pa sta blizu kaznilnice nenadoma pristali dve le» tali, ki sta med jetniki povzročili veliko razburjenje. Iz kaznilnice so letali obstre» ljevali. nakar sta pilota zopet naglo sedla za krmilo in odletela. Na letalo so stre» Ijali kaznenci sami. Pri zaslišanju so upra» vi kazniln'ce izpovedali da sta hoteli le» tali metati bombe na kaznilnico in povzro* čiti paniko. V splošni zmešnjavi naj bi Leopold in Loeb pobegnila in sedla na le» tali, ki naj bi ju nrepeljali v inozemstvo Senzacijonalen poizkus bega se je torej po» nesrečil. Trgovina s sužnjami v Palestini Jeruzalem, 7. febr. AA. Veliko senzacijo je vzbudilo odprto pismo arabskega lista »Aihayat« na angleškega visokega komi» -arja, ki govori o obupnih razmerah nolje» rielskega prebivalstva v Palestini. Pismo naglaša. da je bilo več kmetov zaradi veli* kega pomanjkanja prisiljenih prodati svo» ie hčere pod 25 leti za sužnje. List pravi ria so dekleta prodajali po 20 funtov. Agenti so dobili 2 funta provizije List po» ?ivlja vlado, naj napravi konec tem sra» motnim razmeram. Delna amnestija v Španiji Madrid. 7 februarja AA Ob priliki ukinitve obsednega stanja v Madridu so izpustili 80 političnih obsojencev. Gandhi ruši uspehe londonske konference Manifesta indskih delegatov in Gandhijevo odprto pismo ~ Borba se pričenja znova Bombay, 7. februarja, c. Delegati konference okrogle mize so prispeli danes semkaj in bili nadvse slovesno sprejeti. Izjavili so, da se je britansko javno mišljenje spremenilo v korist Indije in da je sedaj za samoupravo Indije. Takoj po svojem prihodu so objavili manifest, v katerem izražajo mnenje, da je položaj dominjona Indiji zagotovljen ter poživljajo vse stranke, naj so delujejo pri dovršitvi dela konference. Manifest končuje: >Trdimo s polno odgovornostjo. da se je politični položaj tako spremenil, da o njem lahko razpravljajo vse indijske politične stranke. Ce je v predlagani indijski ustavi kaj poprešk. naj se o teh razpravlja v medsebojnem zaupanju. Poživljamo kar najresneje r»e hčere in sinove Indije. naj sodelujejo pri delu za pomirjenje. tako da bodo politične stranke dokončale delo indijske konference in pomagale Indiji, da doseže «voje opravičeno mesto kot enakopraven član britskega imperija.« London. 7. februarja, d. »News Oronic'e« objavlja odprto pismo Gandhija, ki pravi, da danes še ne more izreči svoje sodbe p rezultatih londonske ustavne konference. Če bi na londonski konferenci bila ponus dena prebivalstvu Indije zares svoboda, bi se taka gesta občutila v splošni situaciji v Indiji. Toda preganjanja naprednih elemens tov v Indiji, pravi Gandhi, še vedno tra* jajo. še vednp se dogajajo brez vsakega razloga napadi na življenje in varnost ne* dolžnih državljanov. Premičnine in nepre* mičnine nedolžnih ljudi se brez povoda konfiscirajo in policija terorizira celo žene. Take razmere onemogočajo sodelovanje in* dijske vlade s kongresom, zaradi česar ob* stoja zelo slabo upanje, da pride do miru. London, 7. februarja. AA. Predvčeraj* šnjim so v Indiji ponovno začeli kršiti s.ol* ni zakon Pri tej nriliki so bile v Bomba'yu velike demonstracije. Amerika ne misli na znižan ie vojnih dolgov Washington, 7. febr. č. Ameriški listi prepričujejo javnost, da je docela nemo» goče, da bi se moglo ameriško javno mne» nje pripraviti do tega. da popusti v vpra» šanju vojnih dolgov, zlasti dokler bo dr» žavni budžet v deficitu, ki znaša sedaj 300 milijonov dolarjev ali 17 milijard dinar» jev. »Zeppelinovcc polet v arktične pokrajine London, 7 februarja, č V poletni ekspe* diciji, ki jo pripravlja društvo Arctic z dr. Eckenerjem. sodeluje tudi VePka Britani* ja. Odprava bo namreč mednarodnega zna» čaja in bodo pri tem poletu »Zeppelina« sodelovali učenjaki vseh kulturnih narod» n.osti »Zeppe'in« bo krenil na pot iz Lon» dona Da se zagotovi oskrbovanje odprave v arktičnih pokrajinah, eo bile že sedaj od* poslane stiri pomožne eksned cije. ki bodo organizirale skladišča za živež, gorivo in podobn.o. »Zeppelin« bo poletel iz Londona prečko Arktike na Aljasko in odtod v Arne* riko. Izgredi Madein Lizbona, 7. febr. AA. Portugalska vlada je odposlala na otok Madeiro vojaštvo V Funchalu je izbruhnila splošna stavka v protest proti prisilni določitvi cen kruhu n moki. Vlada je ta odlok sicer preklicala, kljub temu pa miruje zaradi stavke ves promet. Po neuradnih poročilih je b;lo pri vče» räjšnjih in današnjih nemirih v Funchalu ubitih in ranjenih več oseb. Umor faši-setnike. Skoro dva tisoč kinematografov na Češkem Praga, 7. februarja d. Po najnovejši statistiki imajo na Češkoslovaškem 1911 kinematografov s skoro G 000 sedeži. Polovica vseh kinematografov, to je 981. odpade na deželo češko, brez Prage. V Pragi jih je 116. na Moravskem in v SleziH 584, ostali so na Slovaškem in v Podkar-patski Rusiji. Zvočnih kinov je samo ltìO, od tega v Pragi 69. Občni zbor ljubljanske Glasbene Matice Včeraj zvečer se je vršil 59. redni občni zbor Glasbene Matice ob veliki udeležbi članov vseh njenih korporacij in profesorskega zbora. Predsednik g. dr. Vladimir Ravnihar je v pozdravnem govoru očrtal glavne faze obširnega delovanja te naše prve glasbene institucije in začrtal njen nadaljnji kulturni program. Obsežno tajniško poročilo, ki ga je podal g. Karel Mahkota. je pokazalo detajle vsega naravnost ogromnega dela. ki ga je izvršila tudi v preteklem letu Glasbena Matica v vseii svojih oddelkih in korporacijah, v glasbeni šoli, zboru, orkestralnem društvu, koncertni poslovalnici, Matični knjigarni, kot edicijski zavod in glede pospeševanja glasbene produkcije. Omenja tudi obsežne priprave za prihodnje jubilejno leto. ko bo praznovala Glasbena Matica svojo t>0-letnico, pevski zbor svojo 40-letnico 'in obenem 40-Ietnico umetniškega dela g. ravnatelja M. Hubada. Glasbena Matica postavi tudi spomenik skladatelju Jenka, mu odkrije v Cerkljah spominsko ploščo in bo skrbela za njegov nagrobni spomenik, za kar si je stekel največ zaslug g. minister Ivan Hribar. Posebna zahvala je bila izrečena vsem javnim faktorjem. Katerih podporo je uživala Glasbena Matica, predvsem časopisju. Z občnega zbora so bile poslane brzojavke Nj. Vel. kralju in g. predsedniku vlade ter pozdrav g. Petru Grasselliju, edinemu še živečemu ustanovitelju društva. Z včerajšnjim občnim zborom je poteklo štirideset let, kar sta bila predsednika G!. Matice pokojni g. Fran Ravnihar in njegov sin, sedanji predsednik g. dr. Vladimir Ravnihar. Veiike njihove zasluge predvsem neprecenljivo požrtvovalno delo sedanjega g. predsednika je v lepem govoru orisal g. dr. žirovnik. Občni zbor je izvolil g. drja VI. Ravniharja za svojega častnega člana in mu poklonil krasno diplomo, umetniško delo prof. S. šantla. Po občnem zboru so ostali zborovalci na prijetnem družabnem sestanku, med katerim je izročil pevski zbor po nagovoru svojega predsednika g. Pečenka g. pred?, dr. Ravniharju lep spominski album. — Obširnejše poročilo še priobčimo. Smučarske sokolske tekme bodo v Kranju Kakor so nam sinoči javili iz Kranja, se bodo smučarske tekme, ki jih jc organi» ziral smučarski odsek župe Kranj, vršile v Kranju in ne v Mojstrani, kakor je napač* no javljeno v sokolski rubriki današnje številke (4. stran). Ta izprememba se je sklenila sinoči, ker je sedaj v Kranju do» volj snega. 1 ekme bodo 15. t. m., z za« četkom ob 8. za vse oddelke. Želeti bi bi» lo, ^da pridejo udeleženci že na predvečer v Kranj. Okrozn'ce. razposlane na društva, sicer v celem veljajo, vendar le za Kranj in ne za Mojstrano. Orkan v Novem Sadu Novi Sad, 7. febr. n. Od včeraj besni v Novem Sadu silen orkan, ki tudi danes ni ponehal. Veter je tako močan, da razkriva strehe in trga napisne deske po ulicah. Na periferiji mesta se je porušila neka mala hišica. Ljudje se zelo težko gibljejo p'> ulicah in je zlasti nevarno hoditi ponoči po mestu. Tekom noči je izbruhnilo več požarov, ki so se zaradi vetra zelo naglo razširili, tako da so imeli ognjegasci vso roč mnogo posla. Telefonske zveze z oko» lieo so skoro vse prekinjene. Krvava liubavna travedila Subotica, 7. februarja, n. Na pokopališču v vasi Bajiša se je ustrelil včeraj pred očmi orožnikov Geza Ladjar. Tred dvema dnevoma je vlomil v hišo Petra Andriča v Bački Topoli ter z naperjeno puško prisilil oba hlapca, da sta se mu umaknila na podstrešje, ter ju je zaklenil v neko izbo. Nato je pristopil k Andričevi ženi Margiti, ki je imela v rokah malo dete ter j! hotel storiti silo, in sicer zbog tega, k«*" ip hil, kakor p-ravi, že delj časa vanjo zaljubljen, žena se je branila, Ladjar pa jo je dvakrat ustrelil s puško v prsa in nato pobegnil. Napadenka je kmalu nato umrla. Orožništvo ie dva dni zasledovalo zločinca in je včeraj doznalo, da se skriva Ladjar na ta-mošnjem pokopališču Ko so prispeli orožniki na pokonališče, so res našli Ladjarja na grobu ustreljene Margite Ko je Ladjar zapazil orožnike jim je zaklical: »Evo me, tu sem, ne iš&ite me več!« Preden ea mogli prijeti, je tudi sebe ustrelil iz puško in se smrtno ranil. Prepeljali so ga sicer r bolnico, vendar pa ni upanja, da bi ostal pri življenju. Častni večer »Miss Jugoslavije« v Parizu Pariz, 7. februarja AA. Včeraj so v hotelu »Lutetia« priredili s-Jugoslovansko dijaško društvo« in »Francoski prijatelji jugoslovenskega naroda« večer na čast Miss Jugoslavije gdč. Katarine Urbanove, ki sta ji pri tej priliki gg. Armbruster in Miljuš izročil? krasen šopek cvetlic. Pri tej priliki so govorniki vzklikali ju-goslovensko-francoskemu prijateljstvu. Film o kraljevem posetu v Zagrebu Beograd, 7. februarja p. Kakor poročajo iz Zagreba, je sijajno uspel film, ki so ga posneli ob priliki svečanega prihoda in slovesnega bivanja Nj. Veličanstev v Zagrebu. Film bodo predvajali v vseh kinematografih države. Vremenska nsnoved Zagrebška vremenska napoved za «lane*: Pretežno oblačno, še nekaj snesa, ki bo po-lacronia nehal padati. Zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Birometrska depresija, ki leži nad Sredozemskim mo'--iem, se je ra7Širila proti severu ter je nad hladnim sektorjem anticiklona nad vzhodno Evropo povzročila na zanadnih krajih naše države močan padec temperature s severovzhodnimi vetrovi Baromftrska deo*e-«.ija napreduje s severnega Atlantika vedno bolj proti vzhodu. Pritisk ie v splošnem palei za 2 do 10 mm. največ na severu, najmanj v eorniem Primorju Temperature so ^e samo na vzhodu in v centralnih pokrajinah neznatno dvignile dosim so povsod -Irncrod nadle za 1 do 6 stopinj. Dunajska vremenska napoved za nrd.dio: Najbrž prehodno manj oblačno, zato pa borj mrzlo Naši kraji in ljudje šoštanj s svežo vodo iz Belih vod Kako je bil zgrajen novi vodovod. Šaleške doline. — Razveseljiv šoštanj, 7. februarja. Šoštanj, tako rad nazvan kot metropola po lepoti in romantiki znane šaleške doline, se stopnjema modernizira. Leta 1927. je staro in pomanjkljivo električno razsvetljavo, ki jo je dobavljala bivša kemična tovarna, nadomestila elektrarna velenjskega premogovnika. Namesto drema-jočih redkih cestnih in pouličnih svetiljk je ta-krat dobil naš kraj zares mestno javno razsvetljavo. Z zgraditvijo znane velike kalorična elektrarne v Velenju se je to stanje še bolj stabiliziralo. Z napovedanim znižanjem električnega toka bo omogočena uvedba električne delovne sile najširšim obrtniškim krogom. Istega leta je bila povečana osnovna šola s smotrenim Odvetnik dr. Fran Mayer, župan mesta Šoštanja prizidkom, kjer ima šest razredov streho. Z odkupom bivše nemške šole po mestni občini je dobila tudi meščanska šola stalno zavetišče ter se je tako trdneje usidra-8a. Vzporedno s temi in drugimi pridobitvami dobiva mesto z novimi stavbami lič-jiejše zunanje lice. Po vojni je bilo zgrajenih poleg večjega števila zasebnih hiš tudi troje društvenih domov. V teh se razvija vedno živahnejše družabno življenje. Prednjači vsekakor Sokolski dom, kjer se vrše skoro vse prireditve meščanov. Napredek mesta pa ni bil popoln, dokler se ni pristopilo k realizaciji načrta preskrbe Šoštanja z dobro pitno vodo. To jievajočo vrzel so skušali odstraniti občinski očetje že leta 1890. Dasi jim je bila takrat od raznih oblastev in denarnih zavodov zagotovljena subvencija v višini skoro polovice gradbenih stroškov, se vendar zaradi premale podjetnosti in takrat vladajočih strankarskih homatij niso mogli pediniti in pristopiti k uresničenju vele-važnega problema. Odtlej je bil vodovod v občinskem odboru sicer večkrat predmet razgovorov, toda preko debat ni prišlo k resnemu delu. Ko je 1928 bil na predlog župana g. dr. Mayc-ja izvoljen vodovodni odsek občinskega odbora in so ga tvorili poleg župana gg. inž. Klopčič, bančni ravnatelj Ko-ricky, zidarski mojster Kumer Martin in lesni trgovec Rožič, je ta zadeva na mah dobila konkretno obliko in se je odslej bližala naglih korakov uresničenju, četudi Se sedaj ni manjkalo črnogledov in opozicije, je ravnal odsek po začrtanih smernicah. Za kritje gradbenih stroškov, ki so bili predvideni na 1,730.000 Din, si je najela občina pri CXblastni hranilnici v Celju posojilo pod ugodnimi pogoji. Dne 1. julija lani so bila razpisana tudi že gradbena dela in bila oddana gradbenemu podjetju Union d. d. v Beogradu kot najnižjemu ponudniku. Od treh v poštev prihajajočih izvirkov, enega v Topolšici in dveh v Belih vodah, je bil izbran in zajet kot najprimernejši oni rta Razpodovnikovem posestvu v bližini znane jame Zijavke v Belih vodah. Ta izvirek leži 590 m visoko in daje na sekundo 7 1 vode. kar bo zadostovalo tudi pri naglem razvoju šoštanja še več desetletij. Po potrebi se bo pa še lahko po-jačil z višje ležečim izvirkom pod župni-ščem v Belih vodah. Graditev je naglo napredovala. Zaposlenih je bilo povprečno po 100 delavcev v več skupinah, ki so delale na raznih mestih vzdolž S in pol km dolge proge. Vod je speljan mimo Zijavke, Grebenška in Mo-stnarja po št.Florijanskem grabnu skozi Metleče mimo Ograjškove gostilne in zavije pri Kumerjevi hiši na Gorice. Tam je Zopet govori ln poje WILLY FORST ljubljenec filmske publike, to pot v novi, velezabavni, humoristič-ni vlogi kot »poklicni govornik! Gospod po naročilu Novi dovtipi! Nove popevke! Godba in pesmi: Robert Stolz. Nova »Micky miška«! Predstave ob 3., 5., 7. in 9. Sijajna premiera smeha in zabave! — Velika pridobitev za metropolo napredek šoštanjskega mesta postavljen rezervoar s prostornino 1.500 hI in leži 50 m nad mestnim nivojem. Od tu vodijo cevi po vsem mestu; železniško progo presekajo prvič pri Seničevi trgovini, drugič pa ob cestnem prehodu, ki vodi k meščanski šoli. čez Pako je vod speljan pod mostom ter z debelo plastjo impregnirane plute in s svinčeno pločevino zavarovan proti vplivu temperature. Ob koncu novembra je gradbeno podjetje že končalo delo brez večjih nezgod, čeravno je bilo delo osobito pod Acmano-vimi pečmi, št. Florijansko cerkvijo in zaradi plazovja po deževju precej ovirano. Med tem se je že delalo na priključkih k posameznim hišam, kojih število znaša do sedaj 96. Na vseh važnejših točkah mesta je postavljenih 18 gasilskih hidrantov in po en javni iztok na glavnem trgu in pred Zadružnim domom. Začasno dovoljenje za obrat vodovoda je dala komisija ob priliki predkolavdacije, ko je ugotovila brezhibno kakovost vode. Glavna kolavdacija s končnoveljavnim dovoljenjem za obratovanje bo po izteku predpisane preizkusne dobe. Do danes je napeljana voda v 70 hišah s 137 pipami, 10 zasebnimi kopalnicami, 10 WC in dvema prostima iztokoma. Temperatura vode znaša 10 stopinj C, pritisk pa do 7 in pol atmosfere. Po mestu je položenih skoro 3 km cevi. V celoti je bilo porabljenih 10 vagonov Mannesman-novih cevi, 4 vagoni cementa in 2 vagona betonskega železja ne vštevši instalacijski material. Te dni je redimirai poseben odsek občinskega odbora tudi že vodovodni red, ki določa med drugim, da se mora napeljati vodovod v hiše, zgrajene v teku zadnjih 5 let še letos, v starejše tekom 2 let, nove pa že ob zgraditvi. Vodni konzumenti se delijo v splošne, ki plačujejo mesečno po 2.50 Din, v obrtne (gostilne, peki, posestniki privatnih kopalnic, mesarji itd.) po 4 Din, za osebo. Po 2 Din se plačuje splošno za goveda, svinje in konje ter avtomobile in kočije. Razen tega znaša najemnina za pipo mesečno 5 Din, kopalnico 10 Din, WC 3 Din. Važna je določba, da morajo plačevati vodarino tudi oni hišni posestniki, ki vode še nimajo napeljane. Vse te pristojbine se bodo pobirale za čas od 1. januarja letos dalje. Vendar tudi vodovodni red dopušča možnost, da se smejo te cene do polovice znižati, kar se bo moglo zgoditi seveda samo ob povolj-ni finančni situaciji. Pri viru v Belih vodah Sedaj, ko ima šoštanj vodovod, se lahko že bolj upravičeno prišteva med napredna mesta. Z njim je dana posebno hotelirjem možnost, da si uredijo hotele času primerno in kakor to zahteva tujski promet. Pridobil: so pa mnogo tudi prehranjevalni obrtniki in vse prebivalstvo sploh. S postavljenimi hidranti se bo tudi prašna nadloga zatrla. Zgraditev letnega kopališča se utegne zdaj mnogo prej uresničiti. Glavno inicijativo za zgraditev vodovoda je dal župan g. dr. Mayer, ki je osebno vodil vse priprave, zvezane z neštetimi poti, pogajanji in celo moledovanji. Pa tudi ostali člani vodovodnega odseka so imeli svoje skrbi in polne roke dela. Z zgrajenim vodovodom, za katerega so gotovo položili mnogo truda in nesebičnega dela, so si pridobili hvaležnost vseh meščanov in še poznih šoštanjskih rodov. In prav gotovo bo šoštanjski vzgled dal pobudo še marsikateremu drugemu naprednemu kraju v dravski banovini. Kdo je kriv draginje? Ljubljana, 7. februarja. Na podlagi raznih pozivov in pritožb uvedejo oblasti večkrat kako akcijo za res gulacijo odnosno za znižanje ccn. Razum» Ijivo je, da se take akcije posebno često bavijo z glavno življensko potrebščino — s kruhom. Uspehi pa niso veliki, oni, ki položaj preiščejo, se kaj kmalu prepričajo, eia ni vse tako, kakor navajajo razne pri« tožbe in da imajo tudi obrtniki velike te* žave in izdatke. Cene se znižajo komaj za kak dinar in še to se izkaže, da bi bil na» mesto sporov veliko boljši in uspešnejši sporazum med obrtniki in konzumenti. Ko govorimo že o obrtniških težavah, naj navedemo nekaj primerov. Pekarnar! skromen in pošten obrtnik je točno doka» zal, da je imel pri prevozu 18.000 kg pre» moga ravno 1700 Din stroškov. Pri premo» gu, ki je pri nas menda najdražji, je to izredno velik izdatek samo za tovomino, voznika ter mestno in oblastno trošarino. Vrhu tega naši peki ne smejo naročati iz» vrstnega kvasa iz Češke in iz Celovca. Ta kvas bi stal s tovornino in carino vred le 19 Din za kg. Primorani so naročati manj vreden kvas pri kartelirani pivovarni Uni» on po 31 Din za kg. Dobiček tovarne za kvas je torej gotovo znaten in ker brez kvasa ni kruha, bi morali pri regulaciji krušnih cen vsekakor upoštevati tudi to okolnost. Znani so nadalje tudi ogromni dobički premogokopniih družb in ti so gcx» tovo tudi krivi, da kruh ni poceni. K po« vzročiteljem visokih krušnih cen je treba potem še prišteti banatske špekulante z žitom, ki sq pravi magnati. Preden se kda huduje nad peki in drugimi obrtniki, mo* ra misliti na to, da so draginje v prvi vrsti krive visoke cene surovin. Če bi se te cene znižale, bi se same od sebe znižale tudi cene življenskih potrebščin. Zato nam jam» či naše pošteno obrtništvo, ki je zelo za» vzeto za zdravo konkurenco ter posveča največjo skrb kakovosti svojih izdelkov. Tako na pr. bi težko našli kako mesto v državi, kier bi bil kruh tako dober, kakor pri nas. 801etnica vrle gospodinje Danes praznuje v krogu svoje rodbine v Stražišču osemdesetletnico ga. Apolonija Bajželj. Jubilantka je znana daleč naokrog pod imenom Čednikova mati kot vrla go» spodinja in velika dobrotnica revežev. Njen soprog, znani industrijalec sitarskih izdel« kov g. Jakob Bajželj je umrl lani star 84 let. Vzgojila je prav skrbno 10 otrok in ži» vita od teh še dva sinova in 5 hčera. Sin Jakob vodi domači industrijo, Ivan je na» čelnik Sokola kraljevine Jugoslavije, ena hčer pa je soproga g. Masterla, ki ima po vsej državi znano tovarno žime. Vrli jubi« lantki želimo šc mnogo srečnih let. Ovomaltina v dobrodelni šolski akciji Maribor, 7. februarja. Če obiščemo šolo v Samostanski ulici v času odmora, ko se iz razredov vsipa dcca po hodnikih, vidimo v zbornični sobi na mizi servirano 15 skodelic. Tu gosti gospa Reismanova, odnosno šolski upravitelj go« spod Grčar dnevno 15 dečkov z ovomalti» no. Okrepčila so deležni revni slabo pre» hranjeni otroci. Med njimi je deček, ki je star že 7 let, a tehta samo 14 kg. Tudi dni» gi niso dosti močnejši. Revno deco so za» čeli okrepčavati z ovomaltino lani 15. okto» bra, ta akcija pa je morala prenehati od 20. decembra do 16. januarja zaradi božič» nih počitnic. Dečki, ki uživajo ovomaltino, so pod nadzorstvom upravitelja Zdravstve» nega doma g. dr. Vrtovca, ki je ugotovil, da so si pridobili na telesni teži v prvih dveh mesecih najmanj po 1 kg. Med praz» niki so nekateri malo shujšali, pa so se na» glo zopet popravili. Vsak dobi dnevno za malico veliko skodclico toplega mleka, v katerem je raztopljeno za dve žlici ovo» maltine. Take in podobne ovomaltinskc akcije se uvajajo že po vsej državi in so dosegle po uradnih ugotovitvah povsod velike uspe» ; he. Otrokom je tako okreipčilo zelo všeč. j Količina mleka je vedno vnaprej točno od» rejena in zadostna, ker bi si posamezni otroci drugače želeli še drugo ali pa tretjo skodclico. Kakor nam jc znano, se ovo« maltina deli tudi v zagrebški evangcljski in židovski šoli, notem v šoli na Sušaku. na ljubljanski državni vadnici ter v šolah v Mostah in na Viču. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju. bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« grenčico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Snežena dobrota Ljubljana, 7. februarja. Hvala bogu, zdaj se ga je pa že nekaj naletelo! Tako pravijo naši kmetje, ki jim je prav, da je končno vendarle zapadel sneg, češ, da se bo zdaj lahko spočila zemlja, pa tu» di za ozimino je bolje tako. Pod snegom počivajoče njive ne bodo zmrzovale, ne bo pokala zemlja in se tako ne bo kvarilo ži» to, ki ga bi bilo na ta način vsekakor manj. Tudi ni sedaj nevarnosti, da bi sicer pri» čelo prezgodaj poganjati v naravi, kar bi dalo zopet slabo letino sadja in drugih takih dobrot. Tudi za travnike je boljše tako. Sneg je končno prišel prav tudi revežu v mestu, kajti brezposelnost je huda. Tako pa jih je pozvala mestna občina in so jih poklicali gospodarji, da so prijeli v roke iopate in pričelo se je veselo kidanje, na« kladanje snega v vozove in hajd ž njim v skoro prazno Ljubljaničino strugo. Najbolj menda trpi zaradi novo zapad» lega snega žival, bodisi domača, kakor tu» di divjad. Vprežna živina v prvi vrsti ko» nji imajo sedaj težke dneve. Kadar preva» žajo težje tovore je naravnost mučno gle» dati, kako neusmiljeni postajajo nekateri vozniki, ki bijejo po živalih, čeprav je jas» no, da ne morejo potegniti. In kakor že rečeno — slaba prede tudi divjačini. Zajčki se komaj kobacajo čez novo nanešeni sneg in srne so zapustile vis» ie ležeče gozdove ter se podale v dolino. Stari izkušeni lovci pripovedujejo, da je divjačina slutila že pred dnevi, da zapade nov sneg. V kamniškem okraju so opazili že v sredo gamse v dolini, kamor so se pripodile tudi divje kokoši. ŽALNE OBLEKE in plašče za dame in gospode dobite pri tvrdki FRAN LUK Tč. Lhtbl iaua Največja in najcenejša izbira. Pri kupovanju sredstev za negovanje polti mislite vedno, da učinek določa kakovost. Po tisočih žen preizkušena in pohvaljena ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE tudi za Vas je prava, ker neguje in polepšava teint. ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE vidno polepšava! Ta krema se takoj vsrka v kožo, ker ni mastna niti lepljiva. Koža postane žametasta in je zaščitena pred vetrom in drugimi vremenskimi vplivi. EIIDA CREME DE CHAQUE HEURE Uspešno delovanje pevskega društva »Loški glas« Zagorje, 7. februarja. Na Lokah v gostilni g. Ašiča se je vršil v nedeljo občni zbor pevskega društva »Lo« ški glas«, ki šteje 22 pevcev, 4 ustanovne in 20 podpornih članov. Društvo lepo na» preduje. Med člani je mnogo delavcev, ki kljub trdemu delu in slabemu zaslužku red» no zahajajo k pevskim vajam ter se tudi drugače zanimajo za društvo. Društvo se je razvilo iz pevskega kluba, ki se je usta» novil na Lokah 1. 1909. pod vodstvom go» spoda Levstika iz Zagorja. Po prevratu sta prevzela vodstvo kluba gg. Riko Jesih in Albin Bajde. Na občnem zboru, kjer je bil za predsednika zopet izvoljen g. Franc Kovač, za podpredsednika pa g. Peter Mohaniedanstvo« takole: »Mohamedova vera se je razširila od afriških obal Atlantskega oceana do Maloazijskega a-rhi-pelaga in Filipinskih otokov; od Dunava do Zanžibara. Ta vera obsega Maroko, Sudan, Alžir, Egipt, Sirijo, Perzijo, severno Indijo itd. Motiamedanstvo nikjer ne gleda s prijaznimi očmi krščanskih misijonarjev. Kes je, da se v nekaterih krajih zapirajo der-viški samostani, odpravljajo se fesi in žene hodijo odkritih lic, ali vse to ne pomeni, da je tam naspredoval evangelij. Še več, moha-medanci, zlasti izobražen e jši, za padajo^ vedno bolj v brezverstvo. Naša sveta dolžnost je, da pomagamo Jezusovim apostolom misijonarjem pri reševanju budhistov in moha-jriedancev. Molimo, da bi tudi oni občutili ono srečo, ki jo občutimo mi v očetovi hiši, v sveti katoliški cerkvi«. K temu je sarajevski list >Novo vrijemet napisal pod naslovom ^Srednjeveški vampi rs med drugim naslednje: »Če bi izvod S. L ne nosil datuma, bi si mislili, da smo odkrili dokument iz srednjeveške zgodovine ali pa vsaj nekaj, kar bi še spadalo v 17. stoletje. Potem bi mi vse to seveda takoj oddali našemu muzeju. Ta dokument neto-lerance in neumnosti pa izhaja, žal, iz današnje dobe. Mi sicer nismo verjeli, da je duh stadlerovščine brez sledu izginil z avsiroogrsko vlado, upravičeno pa smo vendarle pričakovali, da bo zgorel v nacionalnem idealizmu, ali pa da bo ostal vsaj na terenu kulturne borbe in vzdržnosti od javnih inzultov. Po notici S. I. pa moramo soditi, da so na pomolu srednjeveški vampirji in zato moramo biti oprezni. V dobi, ko Nj. Sv. patrijarh Varnava in prevzvišeni Reis-al-ulema Maglajié hodita meti narod m sejeta blagodejno seme bratske ljubezni in dobrega sožitja med raznoverninii brati, padajo tako težke in odurne besede netolerantnega verskega fanatizma, da nastaja disharmonija v ugodni noti narodnga sporazumevanja. Gospoda pozablja, da smo Ba teritoriju kraljevine Jugoslavije, v kateri je — ne mohamedanstvo, ker tega sploh ni — temveč Islam po zakonu priznan in na temelju zakona organizirana vera. Verska svoboda je vsakemu zajamčena z zakonom in dokler je zakonska moč, nimajo tu posla katoliški misijonarji, pač pa je vsak obvezan, da spoštuje vsako z zakonom priznano vero. Nam muslimanom bi bilo ljubše tako spoštovanje kakor pa recimo zgradba najlepše džamije sredi Zagreba. Tem povo-oom opozarjamo verske oblasti na potrebo nujnega izvajanja organizacije imamata v onih krajih kraljevine, kjer se snujejo zaradi življenskih potreb muslimanske kolonije, ter so ti kraji najbolj izpostavljeni misijonarskim akcijam. Obenem pa je tudi potrebna temeljita reorganizacija verske pn>-svete, da bi zlasti mladina dobila potrebno versko znanje in se tako zamogla upreM misijonarskim poskusom.« Kakor smo Izvedeli, se poizkuša pri občinstvu po svoji odlični kakovosti doseženo priljubljenost naših Pal-ma-pet zmanjšati s tem, da se prizadevajo jih označiti kot inozemske izdelke. Radi tega smo prisiljeni poudariti, da se naše Palma-pete, ki morejo v pogledu elegance in trpežnosti tekmovati z vsakimi inozemskimi izdelki, izdelujejo izključno na jugoslovanskih tleh, in to v Kranju po jugoslo-venskih delavcih. 3000 Palma Kaučuk d. d. Zagreb Težka usoda senovskih rudarjev Senovo, 7. februarja. Še znatno težji kakor v drugih revirjih TPD je položaj na Senovem pri Raj-henburgu. Tu je zadela rudnik posebno občutna redukcija delavstva in obrata. Prvega februarja je bilo odpovedano delo na Senovem 41 delavcem, na Rešta-nju pa 193 delavcem, torej znaša število reducirancev 243. Poleg tega se ukine na obratih Senovo in Reštanj' nočna tretjinka in bodo izvažali premog na postajo samo v dnevni tretjinki. To stanje nastopi s 16. februarjem. A pri vsem tem že ita'k vse leto praznujejo po 2 do 3 dni tedensko. Pričakovalo se je, da se bo praznovanje v februarju zaradi redukcije ukinilo, toda zdaj je že od strani centrale odločeno, da se tudi v februarju praznuje vsako soboto in ponedeljek, torej v februarju zopet 8 dni! Reduciranci so večinoma mali posestniki in kmečki fantje, a veliko takih je vmes, ki jih redukcija prav občutno zadene v živo. Ljudje so obupani in ne vedo, kam bi se obrnili, a boljših časov za enkrat še ni na vidiku. Kako se stanuje v Beogradu Beograd, v februarju, življenje v Beogradu v marsikaterem pogledu ni dražje kot v Ljubljani, morda je še celo ceneje. Ali kar je v resnici neznosno drago, je pač stanovanje. Dveh sob s kuhinjo in pritiklinami malo bliže središča mesta ne dobiš izpod 1500 Din. Seveda, dobe se stanovanja tudi za manjšo ceno, ki bi bila prav primerna, če bi ne bilo stanovanje v stari hiši, ki se komaj še drži po-koncu na notranjem dvorišču, kjer je na dvorišču ena sama vodovodna pipa za vse stranke in po zimi še ta prav gotovo zamrzne, drvarnico in stranišče pa imaš »preko avlije«. Zahtevajo pa vendar tudi za stanovanje v takem položaju razmeroma veliko: soba s kuhinjo 650, 700 Din in tudi več. V sredini mesta najdete še vedno stanovanja, človeka nevredne kočure, ki so se zgradile po vojni, s pomočjo vojne odškodnine, v špekulacijske namene. Tedanja uprava mestne občine bi pač morala bolje nadzirati stavbno gibanje in skrbeti za to, da nove stavbe odgovarjajo vsaj najprimi-tivnejšim zdravstvenim zahtevam. Sedaj je mestna uprava izdala celo vrsto nalogov, da se morajo kočure izprazniti in podreti. Ni še dolgo temu, ko se je na najlepšem kraju Aleksandrove ulice zrušila »kafana Leskovac«, ravno nasproti palače tehnične fakultete. Po sreči tedaj ni bil nihče poško-Lomina ulica se nahaja prav sredini mesta, med ulico Kraljice Natalije in Bosansko, pod znanim hotelom »Triglavom«. V tej ulici, ki je bila v vojni precej prizadeta po avstrijskem obstreljevanju, so po vojni zrastle stavbe, pri katerih sta se uporabljala večinoma samo les in blato. Pod št. 8 v Lomini ulici ni nič manj ko 28 »stanovanj«, ki stanejo od 100 do 500 Din mesečno, in tu se je v noči od sobote na nedeljo zgodila nesreča, da se je zrušil strop in pokopal pod seboj moža in ženo in zlasti ženo poškodoval precej težko. že lanskega leta je odredila občin, zdravstvena komisija, da se morajo te »nove stavbe« podreti, ali hišni lastnik se ni zmenil za to odredbo; »zarada« je bila važnej- Akademski geografski klub na ljubljanski univerzi Nujna posledica živahnega razmaha geografske vede med Slovenci in temu odgovarjajočega števila slušateljev geografije na univerzi kralja Aleksandra I. je ustanovitev akademskega geografskega kluba, ki se je izvršila v zimskem semestru. Slične klube imajo beograjski in zagrebški studenti-geografi. Ko je bila z novim izpitnim redom podana možnost tudi v Ljubljani študirati geografijo kot glavni predmet in je temu primerno narastlo število slušateljev, se je pokazala nujna potreba, da se ti organizirajo v lastnem strokovnem klubu in sicer v okviru Društva slušateljev fil. fakultete. Novi klub si je zastavil predvsem cilj, da skuša izpopolniti geografsko znanje svojih članov. Prirejal bo predavanja in disku-sijske večere iz geografije in sorodnih strok. V zvezi s tem pa namerava klub predvsem prirejati daljše znanstvene ekskurzije, da tako tudi z praktične strani izpolni geografsko znanje svojih članov; kajti geografski študij je eden onih, ki je skoraj nemogoč brez lastnega, širokega pogleda v svet. Ekskurzije združene s praktičnimi vajami v terenu so geografu potrebne bolj kot komurkoli drugemu. Krajše ekskurzije po Sloveniji se vršijo v okrilju Geografskega instituta, daljših pa radi gmotnih razmer Geografski institut ne zmore. Zato pa si je letos stavil odbor kluba med drugim cilj, da napravi Geografski institut pod vodstvom doc. dr. Antona Nelika daljšo ekskurzijo v Francijo. Saj prav to nam prijateljsko državo naš človek vse premalo pozna in ceni, poleg tega je prav za geografa instruktivna in interesantna v vsakem pogledu. Udeleženci ekskurzije si bodo šteli v prvo dolžnost, da se na njo temeljito pripravijo, da bo uspeh ekskurzije odgovarjal trudu in denarju vloženemu vanjo. Razumljivo pa je, da niti Geografski institut niti klub ne razpolagata z zadostnimi finančnimi sredstvi za izvedbo svojega programa. Zato bo klub prisiljen obmiti se s prošnjo za gmotno in moralno pomoč na šiišo javnost, na vse one faktorje, ki jim je razvoj slovenske znanosti in kulturne tvornosti na srcu. Geografski institut in klub upata, da bosta našla polno razumevanje od strani naše javnosti. Po enajstih letih obstoja ljubljanske univerze stopajo naši geografi-akademiki prvič pred javnost, ki njih stremljenje ne more in ne sme omalovaževati in prezreti. — Odbor akademskega geografskega kluba. Roš; progo od Jernačeve žage do Trbovelj g. župan Vodušek in progo od Riickelnove-ga mostu do Šmarjete pa g. Dolinšek. — Pri tej seji se je tudi sklepalo, da se bo letos razširila cesta od dolsk-ega mostu do Narodnega doma. Naši vrli orožniki so prijeli po daljšem poizvedovanju v sredo štiri malopridneže, ki so bili udeleženi pri tatvini v Kmetijski zadrugi na Do5u, ter jih oddali sodišču v Laško Pri premikanju s premogom naloženih železniških vagonov pri rudniku sta trčila dva vagona tako močno skupaj, da sta bila zelo pokvarjena. Razložiti so morali premog in poslati polomljene vagone v popravilo. Vzrok je büla pokvarjena zavora. Uvidevši težke gospodarske razmere v naši dolini je znižal naš artopodjetnik g. Hercog. cene za 1 Din tako da znaša sedaj taksa od 2 Din dalje. Od postaje do rudnika I stane odslej naprej avto vožnja 5 Din. V četrtek se je vršila v naši občinski pisarni sodnijska razprava Ravnikar proti šibicu iz Geč. Bilo ie zaslišanih 27 prič. Šibičev sin ie obstrelil Ravnikarjevega sina s flobertovko. Sedai pa zahtevajo Rav-nikarjevi starši od Šibičevih večjo odškodnino. Razpravo, ki pa še ni končana ie vodil sodni svetnik g. dr. Vi čar iz Celja. nik Sokola. Poročila sta sestri gdč. Ano in Jožefo Bradačevi. Agilnima sokolskima delavcema naše iskrene čestitke! — Seja občinskega odbora se je vršila preteklo nedeljo. G. župan je poročal o uspehu obiska pri banu g. dr. Marušiču, kar je odbor vzel z odobravanjem na znanje. Račun za 1. 1930. izkazuje Ì26.838.50 Din dohodkov in 1*21.642.80 Din izdatkov, preostanek 5.105.90 Din; ubožni zaklad pa 11.472.62 Din dohodkov in 10.764.78 Din izdatkov, torej 707.84 Din preostanka. Ker mora imeti vsak občinski urad po zakoniti odredbi svojega blagajnika. je izvolil odbor na predlog g. dr. Konvalinka za blagajnika občinskega odbornika g. Ivana Stroji no. Na predlog istega predlagatelja je sklenil občinski odbor soglasno, da pristopi občina k po.šlno-čekov-nemu prometu. Dalje je sklenil odbor, da pristopi k Županski zvezi. Med slučajnostmi je sklenil odbor podvzeti akcijo za združitev sosednjih krajev, oziroma katastralnih občin in manjših občin z občino Toplice. I NOTIZIA IM /UNANIA. Dopisi Nasi javnosti že od nekdaj je gmoten položaj slov. visokošolskega dijaštva dovolj žalosten; le malo jih je namreč, ki bi imeli vsaj najpotrebnejšo podporo za osebno vzdrževanje in študij. Kajti oni dobri časi, ko je večina revnih akademikov uživala gostoljubje različnih premožnih družin, so minuli. Načelo — pomagaj si sam — velja še po-seboo sedaj v povojnih časih. Zavedajoč se tega, da si moramo predvsem sami akademiki pomagati, je »Zveza slušateljev Aleksandrove univerze« (ZSAU) ustanovila letos odsek »Akademski podporni fond« (APF), čigar namen je iz obresti fonda podpirati revne akademike in jim tako omogočiti študij. Mislimo, da se vsakdo zaveda, kako potrebna je ta nova ustanova! Kajti tako bi se omogočil študij akademikom revnejših slojev, da ne bi sčasoma, kakor razmere sedaj kažejo, postal študij na univerzi privilegij samo premožnejših stanov. Ker bi pa iz malih uplačil, ki jih akademiki vplačajo v »APF«, prepočasi rastel kapital, se obračamo na našo javnost z vljudno prošnjo, naj blagovoli po svojih močeh podpirati akademski podporni fond. — Akademski podporni fond. Novice iz hrastniške kotline Hrastnik, 7. februarja. Zadnji gledališki predstavi v Narodnem domu sita se v vsakem oziru dobro obnesli Trbovelj ci so imeli pri »Radikalni kur k nabito polno dvorano. To so pa tudi zaslužili. Omeniti pa moramo hvalevredno gesto bratov Trboveljčanov, da so poleg običajne tarife za dvorano še pustili 25% čistega dobička za Narodni dom. — Idealni in požrtvovalni igralca iz Št. Juri a ob Taboru so na s-večnico vprizorfli igro: »Bela vrtnica«. Za dobro igranje jih je nagradila z avpte-vzom mnogoštevilna publika. — Lep čisti dobiček je ostal našemu g. vikarju za gradbo hrastniške cerkve. Na zadniji seji cestnega odbora v Laškem so prevzeli v nadzorstvo posamezne proge naših oest in sicer: progo od Jernačeve žage ▼ Botwm do Zadanega mosta g. Perdo Zadnji moment se lahko odločite in greste na ples. Za neverjetno nizko ceno si nabavite apartno plesno obleko za Din 600.— pri tvrdki P. Maadič LJUBLJANA Oglejte si cene v izložbah! DOL PRI HRASTNIKU. Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se je vršil v nedeljo 25. januarja in pokazal, s kako vnemo so se poprijeli naši kmetovalci sadjarstva, te dobičkanosne panoge našega kmetijstva. Okoli 120 članov in nečlanov se je udeležilo zborovanja. Po obravnavi društvenih zadev ia izvolitvi starega odbora, kateremu je na čelu šolski upravitelj g. Jurko, je lepo predaval sadjarski strokovnjak g. Miloš Levstik. V svojih izvajanjih je poudarjal važnost mešanih nasadov, tolmačil dobre in slabe lastnosti sadnih vrst, ki so se sprejele v Sortiment za laški okraj, in ponovno poudaril važnost pravilne saditve drevesc. Popoldne je imel isti predavatelj predavanje o kokošjereji. Mnogoštevilnim gospodinjam in gojenkam tukajšnjega gospodinjskega tečaja je po končanem predavanju še govoril o dolžnostih in nalogah gospodinje matere. Za obe predavanji je žel g. predavatelj obilo odobravanja. ROGAŠKA SLATINA. Lovci iz Tekače* vega in Kostrivnice prirede 8. t. m. v vseh prostorih restavracije g.. Mirka Ogrizka v Tekačevem svoj lovski plesni venček pod pokroviteljstvom princa Karnevala. Voja« ška godba! Maske dobro došle Vstopnine ne bo. Ker je čisti dobiček namenjen Zes lenemu križu, se dobrovoljni prispevki hva« le »no sprejemajo. Poleg drugih zabav je na progTamu tudi streljanje na dobitke. Stre« ijanje se prične točno ob 13. m bo trajalo dp 17. Krasni dobitki. Velika tekma za naj» boljšega strelca, ki dobi tudi krasen dobi tek. SLATINA RADENCI. Naše mlado gasilno društvo si je v kratki dobi svojega obstoja postavilo nov ličen Gasilski dom, ki je res v okras našega zdravilišča in vse občine. Razen tega si je društvo nabavilo novo motorno brizgalno najnovejšega sistema. Prva vaja z motorko je nad vse pričakovanje zadovoljila. Za stavbo Gasilskega doma so si pridobili posebne zasluge načelnik g. dr. Höhn in vse članstvo društva kakor tudi občinski odbor z županom g. Zemljičem na čelu. Prav lepa hvala gre tudi g. štuhcu, stavbeniku iz Ormoža, ki je izvršil načrt in stavbno delo. Blagoslovitev Gasilskega doma in nove motorne brizgalne se bo vršila ob koncu maja. •1 SEHHEEHIES m A Ml-STIMI-m<, >s' Velika opasnost za one, ki mnogo sedijo, je slaba prebava, povzročena vsled sključene drže telesa pri delu. Kronična zapeka in hemoroidi so prvi pojav težkih notranjih obolenj, ki se pozneje zelo težko ozdravijo. Preprečite to opasnost že naprej ter pijte dnevno dve do tri čaše RADENSKE ZDRAVILNE VODE. SV. LENART V SLOV. GORICAH. Te dni se je poslovil od nas šolski upravitelj g. Jože Velnar. Premeščen je v Mursko Soboto kot šolski nadzornik. Našo osnovno šolo je vzorno vodil od L 1919. Skozi vso to dobo se je marljivo in vztrajno udejstvoval prt našem Sokolu kot tajnik in vaditelj. Trajnih zaslug si je pridobil zlasti kot zborovodja sokolskega pevskega zbora. Sploh se je izkazal kot vnet delavec pri vseh prosvetnih in gospodarskih organizacijah našega trga. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov! DOBRAVA PRI KROPI. Tukajšnja sokolska četa je priredila v nedeljo 1. t. m. v prostorih br. Pogačnika v Podnartu burko >Teta na konju-CTo je bila prva prireditev naše komaj ustanovljene čete. Igra ie uspela prav lejK), za kar gre hvala v veliki men režišerki sestri Franjici Pogačnikovi. Igralci so se prav poglobili v svoje vloge. Le tako naprej! Sokolska četa šteje sedaj 36 članov in clanic. Število se bo pa še povečalo. Žal le, da še nimamo društvenega prostora. Pa bo, kakor se duje, tudi to vprašanje kmalu rešeno. RIMSKE TOPLICE. Na »svečnico popoldne je vprizorilo tukajšnje gasilno društvo v prostorih hotela »Nove pošte« igro »Najboljši je gasilec« in komičen prizor »Začaran bolnik«. Režijo je vodil g. Karel Dvofak. Igralci so svoje vloge dobro rešili. Obisk je bil obilen. DOLENJSKE TOPLICE. Gasilno društvo, ki slavi letos 50 letnico svojega delovanja, je priredilo v nedeljo 1. t m. uvodno svečanost v svoje jubilejno leto. Prireditev se je pričela ob 15. z igro »Najboljši je gasilec«. Vse vloge so igralci dobro rešili; zlasti je ugajal Stane Sitar v vlogi zakotnega pisača. Po igri je lepo zapel pevski zbor nekaj pesmi. Med prosto zabavo so zapeli nekaj kupletov, kjer se je zopet Stane Sitar izkazal za pravega mojstra. — V nedeljo sta se poročila g. Lovro Zupane, pek v Toplicah^ im /• t«\ha diiaam -n/vì^r.!»:!. —____1___y , SOKOL Priprave župe Kranj za smuške tekme Smuški odsek župe Kran j bo izvedel lex, tos župne smuške tekme 15. L m. ob 8. v Mojstrani za vse oddelke. Člani tekmujejo v patruljnih tekmah r*a 12 km v trojicah. Vsako društvo dostavi lahko več trojic, ki naj se jih čimprej wa« vežba. Popoldne isti dan bodo skoki po pravilniku JZSS. Članice, moški in ženski naraščaj tekmujejo na 3 km progi v teku. Priporoča se vsem tekmovalcem, sodnikom, in ostalim sodelujočim, da pridejo že 14. zvečer v Mojstrano, kjer bo zdravniški pregi cd. seja sodnikov in žrebanje. Prijave se pošlje dio 12. t. m. načelniku žup. smuške* ga odseka br. Ravhekar Avg. na Fužinah •pri Jesenicah št. 152. Prijavnine ni. Izgledi na velik,o udeležbo in ugodne uspehe so zelo povoljni, saj imajo skoro vsa sokolska društva na Gorenjskem simi« ške odseke. Huda borba se obeta zlas-ti med druš-tvi Bohinj, Bled, Dobrava, Mojstrana, Gorje, Jesenice. Javornik itd. Gledje ppJo. vične vožnje veljajo določbe okrožnice, kš so jo društva dobila. Izda naj se tekmoval« cem skupno uverenje, seveda ako šteje 10 potnikov, drugače naj potuje veš društev skupaj. SOKOL, list Sokolskega prednjaštva izhaja letos redno in točno ter prinaša sama zanimive stvari za sokolske vaditelje po društvih. V prvi številki je točen zapisnik seje načelnikov v Beogradu, ki vsebuje izredno mnogo sklepov. Nato pa sledi :>Mi-nimalni program za župne tekme 1931., ki ga morajo poznati vsi društveni načelniki, saj je dolžnost vseh društev, da se tekem sigurno udeleže. List priporočamo vsem vaditeljem, da si ga naroče. Nova sokolska organizacija, V za.ložbt? Jugoslovenske sokolske matice je izšla * odobresnjem saveza SK.T priročna knjisra »Organizacija SKJ«, ki vsebuje vse pravila in pravilnike. Cena 20 dinarjev. Sezite po njej! Ker so z januarjem zaključen« draštve-ne glavne skupščine, opozarjamo vsa bu društva, da bodemo priobčili samo še on» poročila o skupščinah, ki smo jih iioseda>$ prejeli, ker radi tesnega prostora drugače ni mogoče. Bratske dopisnike pa prosimo, da tudi v bodoče poročajo kratko ia te « važnih pojavih v društvih. Ustanovna glavna skupščina SKJ v Ponikvi oh inž. žel. s bila pomotoma izpuščena ime« na II. podstarešine br. dr. Ernesta Rckarja in načelnika br. .Tanka Prišteva. Ustanovitev Sokola Kozje bo v nedeljo 15. t. m. ob 13. v prostorih g. Gueka v Kozjem. Vabimo vse prijatelje in prijateiji* ce Sokola ter bratska' društva. Nova društva. Uprava Sokolske župe Celje sklicuje sporazumno s prizadetimi pripravljalnimi odbori ustanovne občne zbore sokolskih društev in sicer: 7. februarja ob 18. v osnovni šoli v Veliki Pirešici, 8. fehl uar ja ob 15.30 v šoli na Ponikvi, 1L fe* bruarja ob 19. v šoli v Dramljah. Seja zbora društvenih načelnikov rn n*» čelnie. Vrši se v nedeljo 8. februarja ob 8. v telovadnici Sokolskega društva Celje (mestna osnovna šola). Na dnevnem red» je med drugim predlog za načelnika in na-èelnico, župne prireditve za leto 1931. itd. Glavna skupščina Sokolske župe Celie. V nedeljo 22. februarja ob pol 9. bo v mali dvorani Narodnega doma v Celju redna letna skupščina Sokolske župe Celje. Na spo-iedu so poročila župnih funkcijonarjev, župne prireditve za leto 1931. Društva prejmejo prihodnje dni posebno zadevno okrožnico. Župni in društveni prednjaški izpìfi. V nedeljo 1. inarca 1931 ob 8. se vršijo v telovadnici Sokolskesa društva Celje društveni in župni prednjaški izpiti. K župnemu pred-njaškemu izpitu se morejo priglasiti le oni, ki so že napravili društveni izpit. Sicer s» pa ostale podrobnosti razvidne iz okrožnice, ki je bila odposlana vsem društvom. Vaš mož se vam lafefco izneveri« ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako ta ni dovolj privlačna. Poznana, milovonjiva sol za izpiranje (Isla Spöi-salz) vam pomore, da ostanete vedno zdra- _ ___j va, sveža in mladostna, ako se redno nj« in <£. Tone Bučar, posestnik, Žagar in aačel^ poslužujete za svojo intimno toaleto. 346-1 Na delo za bodoče blagostanje Lepa slika delavnosti leskovškega učiteljstva pri vzgoji varčnosti Živimo v času splošne gospodarske krize, ki jo občutijo prav vsi stanovi. Veliko učenih mož si beli glave, kako bi se dala ta kriza ako ne odpraviti, pa vsaj omiliti. V ta namen se sklicujejo ankete, debatira se o tem med ministri, finančniki, nacijo-nalni ekonomi in seveda tudi pri gostilniškem omizju. V zvezi s tem govore, kako bi se dale vse te krize odpraviti, če bi imeli dovolj domačega kapitala. Treba je resno misliti na to, da si ustvarimo sami svoj domači kapital, toliko, da bo zadostoval vsaj za domače potrebe. A kako je z izvedbo? Da bi se začelo ravno v sedanjem času s štednjo na veliko, o tem ni govora, kajti kriza nas tišči vse za vrat, denarja ni niti za vsakdanje potrebe. Na najslabšem je naš kmet, ki svojih pridelkov ne more niti v denar spraviti, a varčevanja! A sreča ni bila vsem tako mila, da bi bili mogli takoj priti do posesti lastne vložne knjižice. Gledali so in gledajo še danes, kako bi lahko kaj zaslužili, da bi mogli tudi oni pokazati uspeh svojega prizadevanja; nekaterim se je to posrečilo, drugim še ne. Upamo, da bodo tudi oni dosegli svoj smoter, le vztrajati morajo. Prav zanimive slike dosedanjih uspehov v tem pravcu ne smemo prezreti. Evo podatkov! Leskovško šolo obiskuje 390 otrok. Med njimi je takih, ki pridno štedijo, že 328 ali nad 84%. In koliko denarja so do danes prištedili! Natančno 6697.15 Din. Ta znesek je naložen deloma v hranilnih knjižicah učencev samih in sicer 5619.10 Din na 149 hranilnih knjižicah, ostali denar pa je naložen na 10 raz- če jih že spravi, jih mora oddati za tako ceno, da se mu kmetovanje ne izplača in leze v dolgove. Dandanes so že približno tri četrtine kmetov zadolžene in mnogi med njimi se bližajo prezadolženju in be-raški palici. Kakor bodo kmetje neradi slišali, je vseeno potrebno, da se to zapiše: Marsikateri kmet je tudi nekoliko lahkomiseln. Najbolje nam potrdi to resnico spomin na prva leta po vojni, ko se je kmetu res dobro godilo. Vse svoje pridelke je prav lahko in po prav dobri ceni spravil v denar, a žal si takrat ni niti utegnil mislih, da bodo nastopili tudi zanj slabi Casi. Zato je v tistih časih svojim zadnjim dohodkom primerno živel, tedaj veliko bolj na obilnem nego je pri kmetih navada. Tako je prišlo, da sc> se njegove potrebe povečale, dočim so se njegovi dohodki manjšali in danes je.- velika večina zopet zadolženih, kakor so bili pred vojno. Vsaka gospodarska krma ga bo tirala vedno globlje v propad, ker ne bo imel nikake rezerve, ki bi mu 'pomagala prenašati take gospodarske nevšečnosti. Res je, da prej ne bo boljše, dokler se ne bo tudi kmet navadil varčevati. Toda težava je pri tem., ker misli, da sploh ne more štediti, ker ne more naenkrat vložiti kar celega »jurja.«. Ne zaveda se, da bo Je takrat kaj prihranil, če bo začel štediti po majhnih zne?;kih. Največja zapreka pa je v tem, ker take sistematične štednje sploh ni vajen. Za to bi se moral že zmla-da vaditi, zdaj je po večini že prepozno. To je dobro uvidel upravitelj narodne šole v Leskove: u pri Krškem g. Rudolf žni-darčič, ki si je stavil nalogo, da je treba pričeti z vzgojo štedljivega naroda. Marsikateri učitelj bi se bil tega dela lotil že veliko prej, a obstojali so predpisi, ki to skupno štednjo šolske mladine naravnost zabranjevali in učitelj, ki bi se lotil tega, bi riskiral svojo eksistenco. V Leskovcu so šli preko vseh predsodkov in novembra 1929 na upraviteljsko inicijativo začeli s smotrenim propagiranjem štednje med šolsko mladino. Otroci so se z veseljem oprijeli te nove naprave in pričeli so nositi v šolo vsak tudi najmanjši denar, to je novce po 5 para. Ko so videli, kako kupček raste, se je njihova vnema še povečala in zdaj je imel eden, zdaj drugi že prihranjenih 10 Din, ki so se takoj vložili v poštno hranilnico. Da bi jih tedaj videli, s kakšnim ponosom so nesli domov pokazat prvi uspeh svojega rednih vložnih knjižicah. Zanimivo je še to, da na šoli z 10 oddelki štedijo v petih oddelkih prav vsi otroci. Le poglejte na sliki to vrvečo množico pred leskovškim poštnim uradom in vsak ima v roki svojo hranilno knjižico! Mogoče se bo komu videl dosedaj pri-štedeni znesek nekam majhen, a leskovško učiteljstvo je ravno na to okolnost posebno ponosno saj mu priča, da so si otroci sami ta denar takorekoč od ust odtrgali, saj so premagali vse izkušnjave v obliki »cukerčkov in piškotkov« in kar je še takih zapeljivih reči po trgovinah, da so mogli pomnožiti svoj kapital. Torej v glavnem ne starši, ampak otroci sami so ta denar prištedili. Ako bodo otroci v tem pravcu vztrajali, je pričakovati, da bo kdaj iz njih varčen narod, ki bo pomagal ustvarjati to, po čemer danes zaman hrepenimo: domači kapital! Praksa v Leskovcu je pokazala, da je bil tudi glede na moralno vzgojo optimizem domačega učiteljstva povsem na mestu, dokazala pa je tudi, da je bojazen gotovih prosvetnih činiteljev bila pretirana. Kak primer tatvine denarja se v tem času med šolsko mladino ni zgodil in učiteljstvo upravičeno goji upanje, da tudi bodočnost obvaruje šolo pred takim madežem. Sreski prosvetni referent g. Leopold Levstik je kmalu uvidel veliko važnost te akcije je razposlal na vse Soie v srezu okrožnico z navodili za tako razredno štednjo s toplim priporočilom v posnemanje. Ako bo učiteljstvo to tako srečno za-početo akcijo vztrajno nadaljevalo, je pričakovati, da bo že prihodnja generacija našega naroda zgled varčnega in delavnega kmeta ter se bo tudi v tem pogledu približala Francozom, ki stoje ne samo v pogledu kulture, ampak tudi varčnosti na prvem mestu. V glavnem zaradi tega svojstva zavzema Francija dandanes vodilno mesto na evropski celini. Upajmo, da se ji bomo tudi Jugosloveni v dogled-nem času približali! Tudi to delo bi ostalo javnosti skrito, kakor ostaja sploh vse delo učiteljstva. Objavljamo pa to ne kot odgovor zlobnim podtikanjem, ampak le v vednost nepoučenim. Pri tem pa pričakuje to učiteljstvo z vso gotovostjo, da ga ne bo nihče »merodajnih« štel med tiste »pridne in vestne« učitelje, ki da so žal tako redke izjeme. Pohorje nekdaj in sedaj (Potopisne Kadar imam kak proet dan, rad pogle« dam po naši domovini. Če k* mogoče, se novzpnem na hribovje. Prav dobro se spo« ram jam, da so stari pripovedovali, da se rdi svet z visokih gora vse lepši kakor rred domače hiše. Lansko jesen sem .io mahnil s koroškim 'ikpim proti zelenemu Pohorju. Izstopam ta postaji, kjer so tesno skupaj stisnjene kar tri prometne žile. Sumljivo in zavistno gledajo druga drugo, da bi katera ne pre« vzela preveč prometa. Komaj potrebno je omenjati, da so te tri prav različne sestre: že od pamtiveka poštena in postremi j iva, včasi pa prav neusmiljeno kruta, počasna Drava, pred dvorni tisočleti od Rimljanov -z.grajena velika cesta in najmlajša — že* lezna cesta. * drobnarije.) les ali pa celo tov ori jo kar cele plohe na mariborske žage ali pa še dalje. Sedanja gospodarska kriza je prinesla tudi pohor« skim kmetom slabe čase. Cena lesu je pad* la za dobro polovic.o in se gospodarjem vi« soko v planinah za prodani les komaj stro« ški spravila krijejo, les pa morajo narav» nost podariti. Kako pojejo žage, ko se ostri zobje zajedajo v mehki smrekov in hojev ter dišeči borov les! Pohorcem je ta rezko sekajoč glas nadvse prijeten, saj jim je nekdaj klical: kraj«car, kraj?car, kraj» car... In res sem sliš il priletnega Pohor« ca vzdihniti. Kje so časi, ko smo prodajali šolske deske po 33 krajcarjev! Nismo pri» delali veliko, a žegen božji se je držal denarja, da je vsak lahko shajal, kdo ni bil pijanec ali mršlčj (lenuh). Zdaj pa no« Po okrajni cesti, ki kmalu za postajo prekorači železnico, zavijem v ozko in glo« bok o sotesko, zraven deročega potoka. Prav kakor bi šel skozi naš gorenjski Vint« g ir, se zdi popotniku in je prav zanimivo, da se tudi pba potoka enako zoveta. Sre« čavajo me vozniki, volarja im konjarji, ki peljejo na postajo visoko naložene vozove desk, hlodov in krajcev. Pohorci se preživ« ljajo pač pretežno iz izkupička za !es iz svojih gozdov. Les režejo na lastnih žagah «It ga pa že v gozdu obtesajo v stavbeni Hena reč nima teka, naj se trudim àn pbra* čam kikor hočem, vedno imam hrbet zadaj. Po cesti, ki je bita v zadnjem času izdat, no razširjena in zravnana, se vzpenjam vedno višje in dospem v pičli pol uri do majhnega polotoka, na katerem stoji veli« kanska župna in romarska cerkev, posve« čena Devici Mariji. Človeka osupne, ko zagleda v tej globoki in tesni soteski tako ogromno nad 45 metrov dolgo cerkev. Na aaspiptnem griču stoji kakih 12 metrov dolga kapela, na desni strani ceste pa kra» ljuje obširno en onad strop no poslopje z dvojnim vhodom. Nad prvimi vrati napis »Župnišče« in hišna številka 1, nad dru« i»imi vrati napis »Šola« in hišna številka 99. Tako sklepa ta hiša v sebi celo občino, ki se razteza po dveh župnijah in šteje okroglo 100 številk. Korakam in korakam mimo redkih hiš m pogostih žag. Ozka dolina 6e vedno bolj širi. Pridem v vas, kjer je ravno 'oliko gospodarjev kakor v katekizmu naglavnih grehov. Še nekaj stopinj in začuden ob« stojim. Hribi se naenkrat razmaknejo, rav« nina se razširi in pred mojimi očmi leži sredi rodovitnega polja skupina hiš, iz katere moli kar četvorica zvonikov. S po« sebnim spoštovanjem stopam v to staro« davno in čestitljivo v 10. stoletju ustanov« ljeno meniško naselbino, kateri je vladal diijakon papeža Siksta II. Štirioglat prostor je ograjen s plotom iz umetnega granita in zasajen z rožami in cipresami, kakor da je pokopališče — samo mrtvašnica je ne« k3m velika. Sramoval sem se, ko sem spo« znal, da sem se tako nerodno zmotil. Na« prej grede sem motril pritlične in enonad« stropne hiše, ki se vrstijo v enakih raz« daljah na obeh straneh cerkve. V sred ni naselbine stoji pošta, cerkev in hiša z na« pisom: občinski dom. Na severni str imi je na vzvišeni ravnici obširno ppslopje. Pred vhodom se jraz« prostira skrbno negovan park. Ker ni na pročelju nobenega nap sa, niti kakega vi« teškega grba, nisem mogel razvozljati, kaj pr v za prav pomeni ta graščina Tudi moj vodič mi je odpovedali, zato ni kazalo prav nič drugega, kakor poiskati postrežljivega človeka, kd bi mi kaj več povedal o tem kraju. Najlažje človek zve v tujem kraju, kar ga zanima, pač v gostilni. In glej, par korakov naprej nasproti kipa Sv. Miklavža vabi žejnega in radovednega popotnika čedna gostilnica. V sobi najdem edinega pivca in prisedem k njegovi mizi. Najprej začnem seveda po stari navadi o vremenu, potem pa ga vprašam: »Kaj pa je tista ve« lika in visoka hiša doli blizu cerkve.« »To bi pa že po obliki stavbe od zunaj lahko spoznali, da je naši šola,« mi malo začuden odgovori gost »Sola — šola« — pravim jaz, »koliko šol sem že videl, pa na vsaki, naj je bila še tako skromna, je bil napis. Vaša je pa brez njega. »Ali ga je veter od« nesel, ali pa nemara že dež izpral?« »Ne prvo ne drugo,« odvrne moj novi znanec. »Naša šola še napisa nikdar imela m!« Ko pa vidi, dia im i nad seboj pravega ne« vernega Tomaža, se pomakne bliže in pra« vi: »Pri nas, veste, smo od nekdaj dvjje sorte ljudi, namreč Slovenci in Nemca. Vedno je bil med nami boj. Tako zvani Nemci ah pravilneje nemčurji so nas tla« čili na vse mogoče načine, S'ovenci pa smo Hm vračali, kolikor smo pač mogli ter se branili. Bili smo združeni vedno v eno stranko, da smo zastopali proti skupnemu nasprotniku kot celota, ker le tako smo se mogli uspešno boriti. Ko smo se v prej« šn jem stoletju postavili sedanjo šolo, je prišlo na dnevni red seveda tudi vpraša« nje napisa. Samo slovenskega »Nemci« m« so pustili, samo nemškega pa Slovenci ne. In tako je p^č ostala šola brez napisa. To pa ni pri nas bil svojčas le osamljen v>n« mer, še celo danes naletimo na obrtnika brez napisa, ker se noče zameriti ne na le« vo ne na desno. Vprašanje napisa na sob bi se bilo seveda sedaj že lahko uredilo. Pa časi se spremmifrjo, z njim pa tuda ljudje. Kakor smo bili poprej Slovenci v našem kraju kljub težkVn razmeram mocra v boju proti nemsku farjem t "ko smo še sedaj polenili. Nekdaj smo prirejali S\o« venci gledališke igre saimo s svojimi igral« ci. Sedaj si pa že v čast štejemo, če sode« lujejo pri slovenskih predstavah člani vz najrazličnejših narir-nj. No, zdaj verja» mete. da je bila naša šola nekdaj znamenje slovenske moči prav za+o, ker ni imela napisa, zdaj pa je znamenje naše slaoosti in zaspanosti.« Tako je bridko končal moj znanec nopis razmer v tem kraju. Sedaj pa, ko je bjla na meni vrsta za ugovor, pa nisem vedel, saj naj rečem )) ,V DEŽELI DOLARJEV (( Maškerada Ljubljanskega Sokola Narodni dom (Vhod z Bleiweisove ceste) PUSTNI TOREK 17. t rru Prijeta vlomilska trojica Jesenice, 7. februarja Pred kratkim smo poročali, da je bilo vlomljeno pri belem dnevu v izlozbeno ok-no trgovke gdč. Jerice Rekarjeve na savi iu v izložbeno okno urarja g. Mavricija Smo-leia na Jesenicah. Predrzni vlomilci so opravljali svoj posel v času, ko je vladal največji promet na cestah in ko so bili lastniki in stranke v trgovini, odnosno v urar- &kJeslSškim orožnikom se je zdel sumljiv, da je izvršil vlom, 23-letm Janez Kosmk, brezposelni delavec, a je to odločno tajil in za kratek čas brez sledu izginil z Jesenic. Te dni pa so prišli orožniki na sled, da sta njegov 24-letni brat Franc Kosmk m -0-letni Stanko Pušar, doma iz Kriz pn Trzi-žu, prodajala po raznih krajih ure, ki so bile ukradene pri urarju Smoleju na Jesenicah. Orožniki so na podlagi zbranih dokazov te dnii aretirali vse tri, ki so po kratkem oklevanju priznali, da so vlomili v Izložbena okna trgovke Rekarjeve m urarja Smoleja. Izpovedali so. da je izvršil vlome Janez Košnik, dočim sta France Kosnik in Stanko Pušar razpečavala ukradeno blago. Pri njih so našli več denarja, ki izvira od ukradenih ur, tako da g. Smolej ne bo trpel veliko škodo, posebno še, ker so vlomilci priznali, kam so prodala vse are, ki jih bodo orožniki zaplenili. .... Zanimivo je tndi to, da so vlomilci sami priznali, da so vlomili v konfekcijsko trgovino Tramšaka na Jesenicah ter pokradli več blaga. Blago so ukradli tako spretno, da trgovec tega niti opazil ni in so ga morali na podlagi izpovedi aretirancev opozoriti na vlom šele orožniki. Janez Košnik je bil dosedaj zaradi tatvine in vloma že trikrat, nejgov brat France dvakrat, Stanko Pušar pa enkrat kaznovan PREDPUSTNO VESELICO priredi OLEPŠEVALNO DRTJSTVO v ROŽNI DOLINI 3004 dne 8. februarja v gostilni KONČAN. 3 1 tniò^ef veliko žehto imamo pa kaj nam mar, saj SCHICHTOV RAMON Šentviški »poba« - 90letnik Ljubljana, 3. februarja. Ste že bili kdaj v šentviški fari. — Nu, potem ga dobro poznate, njega in njego» ve navade. Midva sva se danes spoznala, na njegovo rojstno obletnico. Vam rečem, originalna korenina od glave do peta. Ga kar koj predstavim: Ignacij Nučič, z da» našnjim dnem devetdesetletnik. Dopoldne sem se oglasil pri Cebavu.. znani Ruparjevi gostilni v Št. Vidu, kamor zaradi dobre kapljice kaj radi zahajajo ljubljanski gospodje, ki obrajtajo stare gostilne z nizkimi stropi, javorjevimi mi« zami in najboljšo postrežbo. Gazda in go* spodinja sta že znala za mojo pot, pa sta najprej mene temeljito podprla, kajti ,z gospodom Nučičem ni kar tako. On je čil in zdrav, spomina pa takega, da bi ga mo« ral ves dan poslušati in še jesti ne bi utegnil. Dobre četrt ure je že mirilo, pa sem povprašal gospoda Ruparja, Če bo še da» «ics prišel. »Koga pa še čakate, saj naš po» ba je že tukaj!« Sredi izbe stoji zastaven, plečat možakar, sicer že sivih las in brk, lica pa tako polna in rdeča, da bi mu pri najstrožji cenitvi prisodil njjveč šest kr> žev. Stoji ravno, brez paPce, roki tako mirno. — »Dober dan, gospod Nučič, kam pa ste starost skrili?« »Sem se skregal žnjo, — kaj bo starost, ko ima pa komaj deset let — seveda od sto doli...« Tako pojasni g. Rupar in nas povabi za miži da se kaj pobliže spoznamo t. ogledamo. Naša korenina je pravi L"ubljančan, rojen v Gradišču 39, v stari h<š s pekarno in kovačnico, ki je stala na mestu sed?» nje stanovanjske hiše Kranjske h ran'In: ce, nasproti drame. Ko se je izučil za dimu» kar ja, je bil za pomočnika pn Baštolcu i o dimnikarski metropoli — Krakovem. Za dolgih osem let so ga vtaknili v soldaško suknjo, služil je v Veroni, Ljubljani H Po soldaščini je stopil v službo v Trstu Dri policiji, nato ori varnostni straži in zopet pri policiji. Obiskoval je »Agenten-institut« in postal leta 1878. polic:jski zornik. kar ie ostal do upokni:tve ko se je no 371etnem bivaniu v Trstu pre» selil ▼ Ljubljano in dobil stanovanje » »Wasserkasarni«:, prav tam, kjer je prvič prisegel k vojakom. V Trstu se je tudi oženil in je imel v srečnem zakonu tri otroke. Sedaj je sam, vsi so mu že pomrli. Eden že v mladosti v Trstu, drugi je bil kot aktivni major pri 4. bos.«herc. polku leta 1914. na ruskem bojišču ranjen in je umrl v ujetništvu leta 1924., po neštetih poizkusih, da bi se vrnil v domovino. Isto leto je Nučiču umrla žena in tretji sin v Ameriki. Vse to pa ni strio Nučiča, ki ponižno prenaša življenje in še dolgo ne namerava žnjim obračunati. »Sem se že veselil, da bomo v nedeljo balinali, pa je šment zo» pet zapadel___« Neverjetno bister je jubilantov spomin. Vse od tretjega leta dalje, — ko je skrivaj popil poln frakelj šnopsa in se temeljito opijanil, da ga dolgo niso iztreznile niti debele klobase, ki jih je prejel za plačilo — mimo veselih ie zanimivih doživljajev do danes. Ko j s stopil v službo pri policiji, so se vsi spraševali, čemu jim bo, ali bo le bav» tare odpiral (takrat so nosili še hlače na bavtare). Pa se je hitro izkazal tako, da so ga vsi spoštovali. Nekemu kapitanu je rešil življenje, ko je v zadnjem trenutku navalil na morilca in ga pošteno zdelal. Za lepo uslugo je prejel polno pest ceki« nov, ki jih je nosil pod čepico in samega veselja potresal z glavo, da so »kanalčki« kar žvižgali. Koliko razbojnikom in nepri» dipravom je stopil na prste ter jih spra» vil v varno zavetje zamrežene gajbice, Storij ni konca ne kraja »Ko bi hotel vse povedat, bi napolnil vse vaše cajten* ge.« »Na, Nuško, boš kadil viržinko?« »Ne, jih vzamem le, če jih je pet sku» paj, — to je moj princip.« Seveda smatra" g. Rupar ta princip za dober dovtip, pa mu potlači v žep pest tenkih cigar. »Poba« pač ima principe, trdno zalogo dobre volje, pehar smeha in rdeča lica. Takemu seveda ni poznati de» vetdeset let in se lahko pobaha, »da še marsikoga v žakelj pobaše«. Sedaj stanuje slavljenec v Št Vidu, go« ri nad cerkvijo in uživa skromni penzi« jonček. Včasi ga obišče njegov nečak go« spod Hinko Nučič iz Zagreba in takrat vražjih dečkov kar ni mogoče ugnati. Vse dneve prebalinajo in kar po fantovsko po« kroka jo» Mi le želimo, da bi mu prav takemu ca» stitali k njegovi stoletnici in še kakemu jubileju povrh — kar tako za nameček. S. PrimarsVe novice Tržaška letalska družba je izvršila lan! 1818 poletov s 594.728 km. Potnikov je bilo 10.543, predlanskim 7657, narastel je znatno tudi blagovni promet, pošiljk novin in pisem je bilo predlanskim 9487, lani pa 13.594. Pazin je štel koncem preteklega leta 4620 prebivalcev. V okoliških vaseh, ki so priključene pazinski občini, je bilo prebivalstva 14.181, v Gortanovem Bermu 850. Priseljencev je bilo 435, izseljencev 802. Občina je imeda 55 prebivalcev manj kakor 1929. Pristaniškega prometa v Benetkah je bilo lani 2,964 938 ton. Ni sicer posebne raz-like napram prometu 1929 ali ugotavlja se, da beneški promet presega predvojne pomorsko gibanje v vseh svojih delih Tržaški pristaniški promet pa v zadnjem čas» rapidno pada- vesti * Izpremembe v upravi monopola. Z odlokom finančnega ministra so v upravi državnega monopola imenovani: pri tobačni tovarni v Mostarju za pomožnega mono-polskega kontrolorja Pavle Lindner, doslej v Ljubljani; v tobačni tovarni v Sarajevu za monopolskega pristava Ljubomir Vrho-vec, doslej v Nišu; za pomožnega mono-polskega kontrolorja v tobačni tovarni v Banjaluki Franc Zalar, dosiej v Ljubljani, za monopolskega konceptnega pripravnika v Ljubljani pa Anatoli j Januškovski, doslej v Sarajevu + Izpremembe v železniški službi. Upokojeni so zvaniciuki: sciiuoert Leon, Kurunioa Ljuotjana il. gor. ko;.; uouec uumjan, prtljažnik, Ljubljana giav. koi., Lampič Martin, biroju, kurjač, Kurilnica LjuDijana 11. gor. Koi.; Uiavan Josip, viaKo vodja, Ljubljana giav koi.; Zupančič Matevž, vratar, Ljubljana giav. koi.; »uliadoinik. Janez, čuvaj proge, prugjvna seKcija LJubljana giav. proga; atepan Josip, čuvaj proge, progovna sekcija Novo mesto; Dšura Jozet, biosov-nik, Maribor, kor. kol.; L>obrajc Jakob, čuvaj proge, progovna sescija Ptuj; Pišierič Ivan, strojni kurjač, kuriiiuca Mar.bor; Muršič Janez, čuvaj proge, progovna sekcija Ptuj; Ukmar Kranc, čuvaj proge, progovna sekcija, Ljubljana glav. proga; Osmi Leopold, svetilničar, Maribor giav. ko;.; boštjančič Jcsip, čuvaj proge, progovn» sekcija Ptuj; Debevec Jakob, čuvaj proge, pr-jgovna sekcija Ljubljana, giav. proga .n Cern.goj Frančišek, čuvaj proge, progovna sekcija. Ljubljana glav. proga. Postavljeni so za stalne zvaničnike 1-IV: Spreitzer Stanko, kurilnica Ljubljana 11. gor. kol.; Sojer Alojzij, kurilnica Maribor; Rozman Franc, kurilnica Maribor; Kolmaii Franc, kurilnica Maribor; Samastur Marko, kurilnica Maribor; Završnik Maksinuljan, kurilnica Ljubljana l. glav. kol.; Prevc Edvard, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Požar Anton, kurilnica Maribor; Theuerschuh Maks, kurilnica Ljubljana i. giav- ko!.; Polovic Franc, kurilnica Maribor; Pižcnt Peter, kurilnica Maribor. Za zvaničnike II-III. Leiidaro Leon, kurilnica Zidani most; Men-čak Florjan, Zidan; most; Vagaja Gregor, kurilnica Ljubljana L giav. kol.; Krašovec Josip, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Kaufman Ivan, kurilnica Murska Sobota; Mikolič Stefan, kurilnica Maribor; Pečnik Ivan, Rimske toplice; Bergant Frančišek, kurilnica Ljubljana II. gor. kol; Roškar J-snez, kurilnica Maribor; Rant Franc, kurilnica Ljubijana 11. gor. kol.; Goričan Rudolf, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; za služitelji: Zalaznik Ciril, kurilnica Ljubljana 1. glav. kol.; Germek Frančišek, promet-no-komercijaini oddeiek. Postavljen je za zvaničnika 1-4: Kavčič Feliks, Jesenice. * Strosmajerjeva proslava v Prask Akademsko društvo »Jugoslavija« v Pragi je priredilo kakor smo že kratko poročali 4. t. m. Štrosmajerjevo proslavo. Predaval je Štrosmajerjev rojak, referent ministrstva g. dr. Prohaska. Po programu je bil ples. Predavanje je posetil tudi naš novi poslanik minister dr- Albert Krämer. Na pozdravni napo vor predsednika društva g. Alojza Debeljaka je odgovoril g. poslanik z govorom, v katerem je poudarjal veliko važnost študiranja v Pragi za poznejšo življenjsko orijentacijo. G. minister je izrazil željo, da bi rad prisostvoval eni sej akademskega društva »Jugoslavije«, da vidi potek visokošolskega življenja v Pragi, kjer je Že sam deloval za spojili študijskih let Po programu je g. minister sedel med visoko-šoice in se je v prijateljskem pomenku informiral o praškem visokošolskem življenju. * Prof. dr. Murko sedemdesetletnik. V včerajšnjem članku s tem naslovom je tiskarski škrat izpustil takoj v začetku cel stavek in se dotični pasus glasi pravilno: Frezident Masaryk je ondan v svoji poslanici ljubljanski univerzi dobro poudaril, da smo Slovenci dali svetu izvrstne slaviste. Med prvimi je brez dvoma profesor Murko. S svojim obsežnim znanstvenim delovanjem si je že zdavnaj pridobil evropsko ime«. Izmed ostalih tiskovnih napak je popraviti tudi naslov spisa dr. Murka. Naslov slove pravilno: »Bedeutung der Reformationen und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven«. * Razpust društev. Banska uprava dravske banovine je razpustila podružnico Ju-goslovenske Matice za Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah in Podporno društvo cer-kvenikov v Ljubljani, ki že več let ne delujeta in nimata pogojev za pravni obstoj. KINO IDEAL Senzacija! — Največji junak pusto lovščin in senzacij v filmu Luč«, Ljub- Dobra prebava, — pol zdravja! Proti zaprtju, lenivosti Vam omogočajo ABTIN' draìéjje labko normalno izpraznje-nje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po 8 Din — zadostuje za 4—«krat Neugodne poslovne prilike, neugodna, zlr usoda, vas preganjajo? Mnoge neprilike ir škod morete odstraniti, ako v naprej vest-svojo usodo. Napoleonova knjiga za prerr kovanja je že izšla, naročite jo takoj. T; knjiga vam bo v bodoče najboljši svetova lec, ker izveste svojo usodo in bodočnost Pošljite po poštni nakaznici 12 Din in svo-točen naslov na Promet, trg. zast. Novfcad željeznička oL 26. 3033 ljana I, poštni predal 171. Vezani izvodi so pošli, broširana knjiga stane s poštnino vred 21 Din. Denar naprej ali po položnici. * Za dobo mednarodnih zimsko-sportnih prireditev (20. do 24. t m.) oddaja sobe v Bohinju samo »Putnik«, Tourist-Office. Ljubljana, Dunajska cesta !• Rezervirajte pravočasno! 7 Obleke in klobuke kemično čisti, barva, piisira ln lika tovarna Jos. Reich. * poročne prstane dobite pri tvrdki F. Čuden. Prešernova ls v Ljubljani. 186 * Vinsko pokušnJo priredi v dneh 7., 8. m 9. t. m. v kieti Uniona Centralna vinar-tia d. d. v Ljubljani. * Hartiile Podoomem » društvu slepih, Ljubljana, Pod trančo 2-III. Iz Linblfane u— Kulturno zvočni film ZKD »Tihi sovražnik« ali »Obisk pri Indijancih plemena Olibway« danes dopoldne ob II. v kinu »Ljubljanski dvor«. Opozarjamo ponovno cenjeno občinstvo, da bo predvajala ZKD na spiošno željo kulturni zvočni film o Indijancih plemena Olibway zadnjikrat danes ob U. dopoldne v kinu »Ljubljanski dvor« zaradi česar opozarjamo vse ljubitelje kulturnega filma, zlasti pa mladino in diiaštvo na ta spored. Lepa vsebina in krasne slike bodo nudile vsakomur mnogo užitka. Cene izredno nizke. u— Predavanje o človeku in religioznosti. Slavistični klub DSFF priredi danes ob pol 11. dopoldne v dvorani Filharmo-nične družbe svoje četrto letošnje predavanje. Predaval bo profesor g. dr. Stanko Gogala o človeku in religioznosti. Vstopnine ne bo. u— Strokovna predavanja Odsek urad« nikov I. in II. kategorije Združenja jugo* slovenskih nacijon vinih železničarjev in brodarjev oblastnega odbora Ljubljana, ie sklenil prirediti mesečnp 1 do 2 javni pres i sa iti ^v S na petek izvršen vlom v župni urad v Trnovem. Storilec je vzel na dvorišču gosiV i Ine Živec nasproti srednje tehniške šole 5 m dolgo lestev, jo odnesel v Trnovo in -«e povzpel po njej. Lestev pa je bila nekoLvUo prekratka, zaradi česrtr bi bilo sklepati, da je moral imeti vlorrilec pomagače, ki eto mu pomešali povrpeti se tik do okna I. nadstropja. Prvotno je kazalo, da zlikovec ni imel posebne sreče in da je moral izgini li brez pie-r:<", a se ;e izkazalo to kot "pogre^uo. Tat je v drugi sobi vendarle izsledil okrog l'»0f» Din gotovine, 50 komadov cicraretf in nekaj bonbonov. u— Ne obešaj sukenj na prostem! Takole svarilo H velja zapomniti, kajti sicer ss ti lahko pripeti smola, kakor se j «i predsi-nočnjem ključavničarskemu vajencu Rudolfu Bohincu. Vajenec namreč kidal na večer sneg iz-prod domače hiše na Reggevi cesti, pri čemer pa mu ie postalo vroč«. Zato [e površni suknjič slekli in ga obesil ua železno ograjo. Njegova neprevidnost pa se mu je takoj maščevala, kajti suknjič, skuro nov, je dos tal plen neznanrera tatu. u— Cnio-bela reduta. Laskave so bile ocene vseh dosedanj h črtio-belih redut Zjl ljubljansko družbo m podeželske inteligenčne kroge so bile slej ko prej zelo uvaževsn □□□□□□□uuì-ììjijljljlji-iuj^.,_____ □ B CT n CT E CT a □ □ □ B □ 8 □ □ g Musilo □ § napredki 8 Tvrdka Slord prinaša novi 3 in 4 □ cevni aparat na omrežje prilagojeno □ novim sprejemnim razmeram, ki na- □ stanejo jesen. Slord-aparati so hitro □ zasloveli kot najplemenitejši v tonu O in selektivnosti ter predstavljajo da- nes najmodernejšo in najsolidnejšo konstrukcijo. Pojasnila: ing. A. Mla- Bker, Ptuj. Radio delavnice, Radio Slord, Ljubljana VII. Ing. A. Mlaker, □ Maribor, Gosposvetska 18. g 3104 □UÜULOJLHJUUULHJUULL^^ Od danes naprej za 30 % znižane cene SNEŽNIM ČEVLJE za 10 % pa znižane cene vsem popravilom Popravljamo čevlje v 3. — 4. dneh. GARANTIRA se za prv ovrsten podplat Detajlna prodaja čevljev STANDARD etc. pri POLLAKU. Dunajska cesta 23, dvorišče. mSrafišeanti t!» • • W IST HfETOU Bmete tudi Vi prodajati. Lep zaslužek! — pišite po pogoje Cirilovi tiskarni, Maribor. in z veseljem pričakovan dogodek. Letošnja taka prireditev 14. t m. bo zopet privabila številne stare posetnike. Pridružili pa se jim bodo tudi številni novi. Sprejela jih bo dvorana Uniona, od naših mladih, že priznanih umetnikov in arhitektov skladno z devizo povsem preobražena. V zgornji beli dvorani bo aranžiran bar, intimen kotiček za intimne družbe. Oficijelni sprejemi bodo trajali do 21.15. Zatem sledi defile vseh mask, ki bodo do takrat zbrane v levi stranski dvorani. Obenem z vstopnico prei-ne vsak posetnik tudi glasovnico, s katero bo soodločal, katera izmed navzočih dam Če najlepša. Težje delo bo imelo razsodišče naših umetnikov, ki mu bo poverjena (naloga, da izmed mask, katerih fin okus In vedno originalne zamisli so že priznane, izbere najlepšo, najoriginalnejšo. Najlepši dami, najlepši maski in najoriginalnejŠi skupini mask bodo poklonjena lepa spominska darila. Vabila za letošnjo črno-belo Tedirto so že razposlana. Reklamacije sprejemajo v provinci gg. poverjeniki, katerih imena smo že priobčili v časopisju. V Ljubljani ie možno reklamirati vabila vsa* dan razen nedelj od 17. do 19. v damskem salonu kavarne »Emone«. Istotam se rezervirajo tudi balkonski sedeži. u— CM podružnici v Šiški priredita da-aes v restavraciji Reininghaus predpustno vesclico. Začetek ob pol 4. popoldne. _ u— Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi danes v nedeljo ob 16. v Sokolskem domu v štepanji vasi veliko predpustno veselico z zelo pestrim sporedom. Avtobus. ki vozi izpred Mestnega doma, bo postajal tudi pred Sokolskim domom. T1— Na pustni torek vsi »V deželo dolarjev« v Narodni dom! V senci nebotičnikov, v mogočnem tempu velemestnega vr-Teža, v občudovanju neprekosljive tehnike bomo sanjali o deželi večnega gibanja in snivanja! Edinstvene dekoracije, ki jim bo brat Skružnv vdihnil umetniški lik, bodo živo spremljale našo bujno fantazijo ob zvokih jazz-orkestra in rajanju najpestrej-čih mask. Ljubljanski Sokol vabi na pr.i-reditev vse, ki hočejo biti dobre volje. t!— Občinstvo opozarjamo na predpustno zabavo Sokola na Ježici na pustno nedeljo f»h 19. Poleg dveh iger burk bodo na spore« du kuplcti, šaljivi prizori, ples in podobno. Najlepša maska bo dobila lepo .-'arilo Cb« enem pa bo tudi tekma za najlepšega mo» skega. Tprej pridite! u— Sokol II. v Ljubljani bo priredil ma. škaradni večer v dvorani Kazine na pustni torek 17. t. m. Ob tej priliki se bo izglasovala najlepša in najoriginalnejša maska, ki tosta nagrajeni z lepimi darili. Preskrbljeno je za dobro kapliico in prigrizek, predvsem pa za ples, kjer bo lahko vsakdo prišel na svoj račun. Začetek otvorijo maske točno ob 20.30. Vabljeni vsi! u— Čajanka Ljubljanskega Sokola. Danes popoldne ob 16. priredi ženski naraščaj čajanko v telovadnici Narodnega doma. Vabiš eni! o. u— Danes popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Jutri v ponedeljek zopet začetniški tečaj ob 20. Posebne plesne ure dnevno istotam. u— Plesni turnir za prvenstvo Dravske banovine bo 7. marca v Kazini. Tekmovanje bo v treh skupinah: 1. v fokstrotu, tangu, angleškem valčku, 2. v quickstepu, tangu, angleškem valčku, slowfoxu in 3. v valčku za senior je. Prijave in brezplačni trening pri mojstru Jenku v Kazini. ti_ Janko Gregore in Vinko Šusteršič, ciana opere, naznanjata, da imata telefon it. 3394. u— Dentistka tehnica Pavla Marija Ko- eiančičeva išče za takoj prvovrstnega zastopnika za svojo prakso. u— Vsi, ki trpite za revmatizmom, tsniasom ali trganjem v udih, preženete to najhitreje in najceneje z radikalno masažo pri strokovnjaku v kopališču pri i Slonu«. u— Gumijasta klinika Goršič, Dunajska cesta 9, popravlja z najmodernejšimi p; roji pnevmatike, galoše, snežne čevlje in podobno. Iz Maribora Mariborske knjižnice v januarju. VLjudska knjižnica« v Narodnem domu je izposodila v januarju pri obisku 964 članov v 18 uraanih dneh 2786 knjig. Novih «Manov je pristopilo zopet 38. Knjižnica Delavske zbornice v Pokojninskem zavodu pa je izposodila 1075 obiskovalcem 1899 knjig. Novih članov se je vpisalo 54. Skup»no sta obe knjižnici izposodili januarja 4685 knjig, obe zopet več, kakor decembra. Mnogo si izposojujejo Mariborčani tudi v Študijski knjižnici, predvsem znanstvene knjige. a— Iz gledališča. Danes ob 13. bo otroška predstava zabavne čarobne pravljice »Alari in« po znižanih cenah, ob 20. pa premije-ra romantične operete »Ciganska ljubezen«. Dirigira g. Herzog, režira g. Trbuhovi§. Mesto gdč. Fratnikove in g. Rasbergerja sta vskočila ga. Tovornikova in g. Fu r j an. a— Obstoj gledališča ni ogrožen. Na alarmantne vesti v nekaterih časopisih, da bodo poslej dobivala oblastna gledališča samo podpore od svojih banovin, se je upravnik gledališča takoj odpeljal v Beograd i,n ugotovil: Res se pretvorijo po novem gledališkem zakonu sedanja oblastna gledališča v banovinska; s tem pa ni rečeno, da izgube državno subvencijo in se nahajajo v novem predlogu državnega bn Iže ta vse dosedanje postavke za banovinska gledališča, tudi za mariborsko gledališče, čo torej ne nastopijo v doglednem času kako izTe-dne spremembe, se ni bati za nadaljnji obstoj gledališča. a— Težave mariborskega tekstilnega delavstva. V tekstilni tovarni J. Hutter & drug so pretekli teden znižali mezde delavcem v akordnem delu. Znižanje se je izvršilo v teku zadnjih mesecev v tej tovarni že v drugič. Gospodarska „kriza to- rej pada tudi na naše tekstilno delavstvo, ki že itak težko izhaja s svojimi mezdami. Med delavstvom se je začelo močno gibanje, da jim podjetniki plačajo nadurno delo z zakonitim 50% poviškom, ki se običajno po tovarnah doslej ni plačeval. a— Dolgoletni stalni podpornik mariborske »Ljudske knjižnice«, zobozdravnik in občinski svetnik g. dr. Viktor Kac, je zopet poklonil »Ljudski knjižnici« 300 Din. G. dr. Kac že najmanj deset let redno naklanja takšno podporo in kaže tudi sicer vse umevanje za delovanje »Ljudske knjižnice« kot predsednik »Posojilnice«, koje gostoljubje že 25 let uživa »Ljudska knjižnica«. a— Prehodni srebrni pokal gospoda Lojzeta Streharja. Lastnik kavarne »Astoria«, gosp. Lojze Strehar, znan podpornik športnega gibanja v Mariboru, je daroval krasen srebrni pokal, ki je namenjen v prvi vrsti še večjemu razmahu zimskega sporta v Mariboru in njega okolici. Darova-telj g. Strehar je poveril tukajšnji Zim-skosportni odsek SPD, da vsako sezono izvede smuško skupinsko tekmo, pri kateri si bo ta srebrni pokal pridobil v prehodno posest oni zimskosportni klub, koje-ga skupina bo dosegla najboljši čas. Klub, ki si pa pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih prvo mesto, postane trajen lastnik pokala. G. Lojzetu Strehar-ju, ki je s podaritvijo pokala vnovič pokazal, da ve v polni meri ceniti važnost in pomen vsakega, predvsem pa zimskega sporta, pa bodi na tem mestu izrečena v imenu vseh zimskih športnikov iskrena zahvala in priznanje! a— Pomanjkanje telefona od Slovenske Bistrice do Pragerskega in Rač se je že ponovno občutno opazilo. Posebno je to občutilo mestno avtobusno podjetje, že ponovno se je zgodilo, da ni bilo mogoče telefonirati na cesti od Slovenske Bistrice do Frama po pomoč v Maribor. Ker je včeraj zapadel debel sneg, vse dopoldne podjetje ni vedelo, kje je avtobus na vožnji iz Celja obtičal. Poudarjati je, da so najbolj obljudeni kraji na avtobusni progi Maribor—Slovenska Bistrica—Gornja Pol-skava, ki so tudi od mesta najbolj oddaljeni. Baš tam ni nikjer telefona na razpolago. želeti je skorajšnje pomoči. a— Občni zbor mariborske podružnice SLD bo v nedeljo, 15. t. m. ob 10. v lovski sobi hotela »Orel«. a— Umrl je v mariborski bolnici na potovanju z Dunaja v svoje stalno mesto bivanja Kumanovo trgovec Kosta V. Cabič, star 38 let. Truplo so prepeljali v Kumanovo, kjer je bil pokojnik več let župan in splošno ugleden meščan. a— Mariborska zadruga gostilničarjev in hotelirjev je na seji v petek sprejela cek> vrsto važnih sklepov, tako zlasti, da bo ponovno uvedila akcijo za znižanje cen plinu in elektriki. Dalje bo zadruga delala ira ureditvi nove pošte v finančnem inšpektoratu. Ce bi se to ne dalo doseči, bo stremela, da se bo uvedla vsaj praksa, da bodo stranke lahko vršile plačila pri finančni kontroli, da jim ne bo treba hoditi na pošto in zopet nazaj v finančno kontrolo. Tudi bo zadruga skušala ugoditi članstvu s tem, da se kompetenca finančnega inšpektorata razširi na trošarinske in taksne zadeve. Za poglobitev solidarnosti med člani zadruge se bodo vršile seje načelstva vsakih 14 dni v drugi gostilni v zvezi z zadružnimi sestankii vsega članstva. Prva seia bo 26. t. m. v Hönigmanovi gostilni v Melju. a— Predavanje za obrtniški naraščaj bo danes ob pol 14. v dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici. Predaval bo g. dr. M. Kovačič. a— Prometne ovire zaradi zasneženja in žametov so deloma že nastopile. Včerajšnji vlaki so imeli že vsi delne zamude. Avto* busni promet na progi Maribor—Sv. Jakob —Sv. Jurij—Cmurek so morali včeraj usta* viti. Tudi avtobusni promet proti Celju je bil pgrožen že včeraj. a— Na včerajšnjem špeharskem trgu je bilo na 98 stojnicah 313 zaklanih 6vinj. Iz Celja e— Cestni odbor je imel v petek 6. t. m. v Ceiju svojo prvo seio pod predsedstvom načelnika g. dr. Goričana. Vršila se je razprava o novem proračunu cestnega odbora, ki izkazuje 2,450.000 Din potrebščin. Ta vsota se bo krila s 45 odst. doklado na državne davke. V proračunu je predvidena večja vsota za posipanje banovinskih cest I. reda in občinskih cest z zadostno količino gramoza. Od večjih novih cestnih del je zlasti važno nadaljevanje gradnje banovinske ceste Sv. Jurij ob južnii železni-ci-Sv. Jakob-Dobie, za katero je določen v proračunu znesek 500.000 Din. Predvideno je tudi znižanje klancev n>a banovinski cesti prvega reda Celje-Grobelno. Izvršilo se bo tudi asfaltiranje cest pri Celju, in sicer od železniškega podvoza pri hotelu »Pošti« v Celiu do Grenadirjeve brvi in še malo dalje in od Ipavčeve ulice do savinjske železnice. Določeno je naposled tlakovanje ceste Kasaze-Liboje in preložitev tako zvanega Catrovega hriba na cesti ČernoMca-Slivnica. V odboru je vladala enodušnost v nazrra-nju, da je treba spraviti cestno omrežje v čim boljše stanje. e—■ Društvo Rdeči križ v Celju je na občnem zboru soglasno izvolilo za predsednika polkovnika g. Vojislava Kostiča, za prvega podpredsednika pa odvetnika g. dr. Jura Hrašovca. Nanovo je bil izvoljen v odbor učitelj g. Bogomir Zdolšek. Odbor Rdečega križa bo priredil letos dvomesečne samaritanske tečaje v Zdravstvenem domu pod vodstvom g. dr. Jakoba Rebernika. Ob teò priliki se bo tudi vršila higijenska razstava. e— Nova pekovska pomočnica. Te dni je napravila gdč. Elza Kirbischeva, hčerka pekovskega mojstra in posestnika g. Josi» pa Kirbischa v Celju, pred izpitno komisi» jo z dobrim uspehom pomagalski izpit za pekovsko obrt. Njena starejša sestra gdč. Vilma je napravila ta izpit že lani s prav dobrim uspehom. Čestitamo! e— Sne g in vožnja s sanmi. Prejeli smo: Sneg je zapadel tako visoko, da se z de» žele ne more brez sani v mesto. V mestu pa so sneg pospravili, zaradi česar so kmetje in trgovci z dežele, ki prihajajo s sanmi z dežele v mesto, prisiljeni ustaviti se že pri vhodu v mesto in iskati ljudi, ki jim spravijo kupljeno blago na sani na periferijo mesta. Drugod je navada, da pu« stijo sneg na nekaterih ulicah, da se lahko deželani peljejo s sanmi skozi mesto, na primer do kolodvora. e—• Snežno poročilo. V petek in soboto je zapadlo v Celju in okolici pol metra snega. Pri Celjski koči ga je celo 1 m. Smuka idealna. e— Hude posledice fantovskega pretepa, Pred petimi tedni so se sprli kmečki fantje v nekm vinogradu v Pregradi. V prepiru je bil 20-letni posestnikov sin Ignac Drenski iz Pregrade zaboden z nožem v levo stran prsi. Ker se Drenski ni brigal za poškodbo, je nastalo gnojenje v levi prsni votlini. Te dni so ga prepeljali v celjsko bolnico, kjer je bila izvršena operacija, ki je uspela. e— Poškodba. Kakor se je naknadno ugotovilo, ni poškodoval 61 letnega pre« vžitkarja Jakoba Hrapota iz Gornjih Gru» šovelj v nekem prepiru njegov sin, mar« več neki gostilničar. Hrapotove poškodbe k sreči niso hude. e— Pobalinstvo. Neznani pobalini so po« bili s kamenjem električne svetiljke na Bregu od hiše g. Uršiča do Grenadirjeve brvi. e— Mestni kino. Danes ob 15., 17., 19. ;n 21. in jutri ob 20.30 zvočni velefilm »»Lažni feldmaršal«. V glavnih vlogah slo» viti češki komik Vlasta Burian in pisatelj Roda«Roda. Kot predigra Foxov zvočni žurnal. Iz Kranja r— Dva zbora. Danes ob pol 9. 6C sesta» ne v sokolski telovadnici v Narodnem dp» mu uprava gorenjske sokolske župe k red« nemu zasedanju. Istočasno bo v dvorani Ljudskega doma občni zbor Zadruge ro» kodelskih in sorodnih obrti v Kranju. Tvrdka M. Ogrizek trgovina galanterij, modnih pletenin in ročnih del v KRANJU, Savsko predmestje 21, je OTVORILA v poslopju »Stare Pošte« v Kranju PODRUŽNICO, katera se cenjenemu občinstvu za mnogo-brojen obisk priporoča! r— Francosko predavanje. V sredo 11. t. m,, ob 18. priredi Krožek prijateljev Francije v Kranju francosko predavanje. Predaval bo g. prof. Niko Kuret o srbo-hrvatski junaški narodni pesmi v francoski literaturi. Predavanje bo v gimnaziji. r— Kino Narodlni dom. Danes ob 4., 6. in pol 9. zvečer »Marpški razbojniki« (Via» dimir Gajdarov). Dodatek izvrstna Metro» šala. r— Aretacija tatic. Letošnji predpust je kratek in vsakdfo ga hoče dobro izkoristiti. Ta čudna reč je zmešala glavo tudi služ« kinji Matildi B., ki se je nameravala te dni omipžiti. Ukradla je tovarišici prihranek in i njim nakupila mnogo lepega za okrasitev novega doma. Pa so jo prijeli orožniki,, ki so v petek aretirali tudi dve mladi dekleti, kateri sta .prodajali ukradeno perutnino in jajca. Iz škofje Loke šl— Razpis poštne vožnje. Direkcija pošte in telegrafa razpisuje oddajo poštne vožnje na progi škofja Loka mesto in škof-ja Loka kolodvor po trikrat na dan od I. maja dalje za dobo enega leta. Pogajanja se bodo vršila 9. t. m. v pisarni županstva. Ponudniki se bodo sprejemali od 10. ure dalje; pričetek licitacue ob 11. Izklicna cena 27.600 Din; začasnaTkavcija 1400 Din. šl— Dobava drv. Dravska divizijska oblast v Ljubljani razpisuje na dan 9. t. m. ob II. dopoldne v pisarni intendanture licitacijo za nabavo drv za leto 1931-32. Celotna dobava znaša 17040 m3. Kavcija 5%. šl— Gibanje prebivalstva. V Lučinah nad Škofjo Loko je bilo v 1. 1930. rojenih 24 otrok, umrlo je 8 ljudi; torej prirastek 16. Oklicanih je bilo v domači fari 7 parov in doma poročeni 3 pari. šl— Sokolska maškarada v škofji Loki bo v nedeljo, 15. t. m. Sijajna, dekoracija, skrbno aranžirano okrepčevališče, dobra kuhinja, izvrstna godba Sokola I. iz Ljubljane in številne maske. Pridite vsi! —o Iz Tržiča č— Iz društvenega življenja. Čevljarske zadruge občni zbor jc bil v dvorani Za« družnega doma preteklo nedeljo. Udele» žencev je bilo prav veliko. Zadrugi je lani načelpval agilni čevljarski mojster g. Po« ljanc Franc iz Sebenj. Zaradi težke gospo« darske krize preživlja tudi čevljarstvo grenke čase. Ustanovitev velike tvornice Bat'a bi bila za naš kraj katastrofalna. Strokovni list, kjer se bo o perečem čev» ljarskem vprašanju stalno razpravljalo, bi gotovo prav dobro uspeval, ker bi imel za» oostno številjo naročnikov, pa bi ga lahko izdatno podprla državna in banovinska ob» lastva. Tajniško in blagajniško poročilo je bilo soglasno odobreno. Izvoljen je bil zo» pet stari načelnik z vsem svpjim upravnim in nadzorstvenim štabom. Želimo, da trži» ška čevljarska zadruga, ki zastopa okrog 300 čevljarskih mojstrov, priredi tudi letos vsaj dva prikrojevalna in dva knjigovod« stvena tečaja za svoje člane. — Podružni« c.a Kola jugoslovenskih sester je podala ßvpje račune v petek zvečer v hotelu Lon« čar. Občnega zbora se jc udeležilo lepo šte» vilo članic. Kolašice so storile lani toliko dobrot, kakor morda nobeno drugo dru» štvo, zato je delavno Kolo absolutno po» O H O CD O co O Z H CD O O. < £ po potrebi dajal res potrebnim sire» makom, a pijancem in delomržnikom iz diu« gih krajev da bo beračenje na teritoriju ob« čine strogo zabranjeno. Iz Krškega kr— Vprašanje avtobusne zveze. Prccej časa je poteklo, odkar smo javno zaprosili, da se vpostavi nujno potrebna avtomobil« ska zveza s kolodvorom Videm—Krškva« bilo tudi oni, ki bi mogoče pomotoma ne bili še iposebej vabljeni. Iz Litije I— Ne pozabite na 14. t. m.! »Ad acta« naj gre Greta Garba Kaj li, za vraga, Luce farba prav vsak večer tam v Sokolani? Reko: »Vse lepše bo ko lani!« Iz Zagorja »— šolska vest. Na zagorsko šolo je imenovana gdč. Pahorjeva, na topliško pa je dodeljena ga. Bernarda Ritterjeva. z— Udruženje vojnih invalidov je z lepim uspehom ponovilo v nedeljo na Lokah »Domna«. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, da bo mogoče nakloniti podporo ubogim članom UVI, največja zahvala. z— Sokolski oder pripravlja Li pah ovo komedijo »Glavni dobitek« in »Rokovnja-če«. Iz Laškega 1—• Proračun okrajnega cestnega odbora. 4. t. m. se je vršila prva seja novo imeno» vanega okrajnega cestnega odbora. Prora» čunane so bile vse potrebščine na 2,476.767 Din 49 p, dočim znašajo dohodki, vštevši banovinski prispevek za vzdrževanje cest ter za gradnjo novih mostov in cest Din 1,005.194.55. Primanjkljaj 1,471.572.94 Din se bo kril z 32 odst. dokladami na vse direktne davke. Načelnik dr. Fran Roš je razdelil cestne proge med posamezne od» bornike. Razpisalo se bo še nekaj mest ce» starjev. Med cestnogradbenimi deli so predvideni projekti: gradnja novega mo» sta pri Toplicah v Laškem, dalje preloži» tev banovinske ceste II. reda pri Mišjem dolu poleg Jurkloštra. Za preložitev te ce» ste so preračunani izdatki na 205.000 Din. S tem pa se bosta prihranila dva mosta, ki bi se morala letos graditi in ki bi stala preko 400.000 Din, Tudi proga Hrastnik» Zidani most se bo na raznih mestih raz» širila. Nadalje namerava cestni odbor za» prositi kr. bansko upravo, da se nadaljuje z rekonstrukcijo ceste Trbovlje«Marija Reka in je votiral v ta namen 300.000 Din. Kot podpora občinam za vzdrževanje ob» činskih cest je predviden znesek 120.000 dinarjev. 1— Pregled motornih vozil s« bo vršil 17. t. m. za občine: Laško, Marija Gradec, Sv. Krištof, Sv. Lenart, Jurklošter in Loka od 7.30 do 11. v Laškem, za občine Dol in Trbovlje pa od 13. do 17. ure v Trbovljah. 1— Pasji davek. Županstvo Laško razgla» ša, da poteče rok za plačilo pasjega davka z 28. t. m. Pse, ki bodo zaloteni po tem roku brez pasje znamke, bo pokončal ko« njač. Iz Braslovč br— Preklic maškarade! Zaradi smrtnega primera v društvu Sokol Braslovče, se preloži maškarada na pustni torek 17. t. m.. Prireditev bo v gostilni br. Rössner-ja. br— Kar za »božji Ion«. Te dni je pri» šel v gostilno g. Stanzerja v družbi dveh voznikov Stanko B., krojaški pomočnik iz Rečice ob Savinji. Možaki so izpili dva Ii« tra vina in se najedli. Ko bi pa bilo tre» ba plačati, so izjavili, da nimajo denarja. Na enak način so opeharili v Letušu go» stilno g. Sulcerja, kjer so izpili 3 1 vina. Iz Šoštanja št— Prvi koncert sokolskega orkestra sc je vršil pred nekaj dnevi. Spored je ob» segal 11 točk raznih avtorjev. Podane so biie pod vodstvom bančnega ravnatelja go« spoda Korickega dovršeno in disciplinira» no. Koncert je pfwetilo razmeroma lepo število glasbenega občinstva. Orkester se« s-tojii iz 14 oseb, ustanovil ga je land v m a« ju g. Koricky ter poseduje večji del nove in moderne instrumente. Uspeh prvega koncerta bodii godbenikom in vodji plači» lo za trud, ki je bil vsekakor potreben, da sp dosegli v dobrem pol letu izvežbanost, kakršno so pokazali pri svoji prvi produk» ci ji. Če ostane pri isti agülnosti, ho imel naš Sokol v d ogl e dnem času salonski or» kester, za katerega ga bo lahko marsika« tero društvo zavidalo. št— Velika maškarada Sokola, ki se bo kakor običajno vršila na pustno soboto v Sokolskem domu, bo s svojo čarobnostjo iznenadila vse obiskovalce. Priprave in dekoracija so v rokah priznanih veščakov. že sama godba (polnoštevilni orkester) jamči za najboljše razpoloženje plesalcev in gledalcev. Ob polnoči bo posebna komisija izvolila tri najlepše maske ali skupine. Bratska društva in prijatelji vabljeni ,da se poveselimo v prijetni družbi! Iz Slovenske Bistrice sb— Licitacija za dobavo gramoza na banovinske in državne ceste. Kr. banska uprava razpisuje javno pismeno ofertalno I citacijo za dobavo 12.000 m3 lomljenega gramoza in njegovo deponiranje v bano» vinskem kamnolomu na Zg. Bistrici. Pro» računana vsota znaša 432.000 Din, t j. 36 Din za 1 m3. Za prevzem voženj te ko» ličine gramoza iz kamnoloma na postajo SI. Bistrica » mesto je proračunana vsota 300.000 Din, t. j. 25 Din od 1 m3 in se bo licitacija vršila 19. t. m. v občinski pisarni v SI. Bistrici. Za vsak posel je treba vlo» žiti posebno pismeno ponudbo v obliki od» stotnega popusta, kolkovano s 100 Din. Obenem je treba položiti še kavcijo, ki znaša za gramoz 44.000 Din in za vožnje 30.000 Din. Tehnični oddelek mariborske» ga sreskega načelstva je razpisal ustno Ii» citacijo za dobavo gramoza na trojansko državno cesto od km 110 do 128 v pred» videni količini 900 m3. Proračunski znesek je 105.000 Din. Ta licitacija se bo vršila istotako v slovenjebistriški občinski pisar» ni dne 2. marca dopoldne. sb— Vprašanje vodovoda. Občina je la» ni zaprosila kr. bansko upravo za podporo za zgraditev prepotrebnega vodovoda. Ban» ska uprava bo odposlala v SI. Bistrico teh» ničnega izvedenca, ki bo izvršil vse pri» prave. .sb— Uradni dnevi sreskega načelstva so bili nedavno izpremenjeni tako, da sreski načelnik ne bo prihajal v SI. Bistrico ka» kor doslej vsak prvi, temveč vsak drugi četrtek v mesecu. Uradovalo se bo v pi« sarni mestne občine, od 8. ure naprej na» slednje dni: 12. II., 12. III., 9. IV., 7. V., 11. VI., 9. VII., 6. VII L, 10. IX., 8. X., 12. XI. in 10. XII. Iz Ljutomera — Marku v spomin. V Šoštanju je umri stari znanec Ljutomerčanov, g. Marko Fras, doma iz Pristave. Bival je precej let v na« šem mestu ter se osabitp zanimal za zgo» dovino in stare šege Prlekije. Vsakdo se rad spominja prijaznega moža, ki je bil že po zunanjosti pravi tip starega Prleka ter je imel vedno pripravljeno kakp »špajs» no št ori j o« iz starih časov. Ohranimo mu prijazen spomin! Ij— Narodna čitalnica, matica vseh naših narodnih društev, je zborovala 26. januarja v gostilni pri Seršenu. Poročila so pokazala, da je društvo osredotočilo svoje delovanje v ljudski knjižnici, ki šteje 1700 knjig, slovenskih, srbohrvatskih in tudi nemških. Lani je bilo izposojenih 3200 knjig. Dohodki se stekajo iz izposojeval-nine, članarine in podpor mestne občine, hranilnice, Obrtne banke in čitalniškega krožka, ki se je ustanovil v okviru čitalnice. Odbor je ostal stari z g. Fr. Karbašem na čelu; knjižničarji so g. Zaherl ter ga. in gdč. Schneiderjevi. Ij— Kolo jugosloven&kih sester je zlboro« vaio pred kratkim ob zadpvoljivi udeležbi čalnic. Delovalo je uspešno. Zbralo je to« liko gmotnih sredstev, da je moglo za bo« žič obuti ali obleči 60 najrevnejših šolskih otrok. Razen tega je s toplo juho pskrbo« vaio dve starki skozi vse leto. Nova pred« sednica je ga. Ana Stajnikova, pod(pred« sednica ga. Irma Zemljičeva, tajnica ga. Leonida Rauterjeva, blagajničarka ga. Julčka Stoparjeva, Društvo je izreklo pri« srčno zahvalo krajnemsu odboru Rdečega križa, ki je za božičniico prispeval 1500 Din. Ij— Nezgoda zaradi eksplozije. Poslovodji tukajšnje tvrdke Sessler, g-. Dobri-niču se de pripetila nezgoda, ki bi lahko imela slabe posledice. Natakal äe neki stranki v skladišču avtomobilsko olje v pločevinasto posodo. Da bi videl, ali je posoda polna, je užgal užigalico in se nagnil nad posodo. Kupec pa je bil poprej posodo očistil z bencinom, katerega para se je vnela ob plamenu užigalice in v hipu eksplodirala. G. Dobrinič, ki se je seveda pošteno prestrašil, ima osmojeno vso desno stran obraza in glave, pa tudi desno oko ga občutno boli. uspele telovadne prireditve. Poset telovadbe je-bil v celem letu sledeči: 977 telovadcev, 1052 telovadk, 1228 moške in 898 ženske dece v 221 telovadnih dneh. Pro-svetar br. Müller je izvestil, da je v zadnjem času beležiti mnogo plodnega dela. Društvo ima svojo čitalnico, tudi knjižnica lepo napreduje. Matrikar br. A. Ma-dila poroča o lepem porastu članstva in obenem ugotavlja, da je, žal, med člani le malo domačinov. Blagajničarka s. M. Peršetova je predočila vzorno blagajniško poslovanje. Predlagan je bil mariborski župi naslednji odbor, ki je bil odobren: starešina br. Karel Mavrič, namestnik br. Ludvik Kline, načelnik br. Franjo Sta-novšek, namestnik br. Mirko Bizjak, na-čelnica s, Cilka Müllerjeva, namestnica s. Zlata Revelante, prosvetar br. Rihard Müller, tajnik br. Danilo Pahor, blagajnik Drago špindler, matrikar Av. Madile, gospodar J. Probst, odborniki in namestniki Iv. Pavlin, Mi jo Potočnik, Klemenčičeva Mara in Mara Ogorelčeva, revizorja Burja Rihard in Cividini Stane, namestnika revizorjev Skuhala Franc in Stergerjeva Anica, člani častnega razsodišča Požun Hinko, dr. Boezio Lenart, Lobnik Franjo, Menhart Mak so in Dobaja Franjo. Društvo se sestane k prvi redni seji v ponedeljek 9. t. m. ob 20. v društveni čitalnici na Spodnjem grisù. gr— Poroka. V farni cerkvi sv. Petra se bo danes poročil jetničar tukajšnjega okrajnega sodišča g. Janko Hanžel z gdč. Alojzijo Zemljičevo, zasebnico v Radgoni. Bilo srečno! gr— Uradni dnevi. Davčna uprava v Gornji Radgoni bo tuda v letošnjem letu kakor prejšnja leta poslovala v uradnih dneh v Apačah, in sicer vsako tretjo sredo v mesecu, to je 18. februarja, 18. marca, 15. aprila, 20. maja, 17. junija, 15. julija, 19. avgusta, 16. septembra, 21. oktobra. 18. novembra in 16. decembra. Poslovanje bo v občinski pisarni. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni bo poslovalo v uradnem dnevu v Apačah zadnjič v tem proračunskem letu v soboto 7. februarja v posebni sobi gostilne Fürst. gr— Pustne prire^tve, Sokolsko društvo Gornja Radgona priredi na pustno soboto 14. t. m. ob 20. veliko maškaardo v kon» cerini dvorani gornjeradgonskega gTadu. Vstppnina za osebo 10 Din. Pohod mask točno ob pol 21. uri. V istih prostorih bo to leto prvič na pustni torek 17. t. m. ob 15. pustno rajanje dece ali otroška maška« rada. Vstopnina prostovoljna. Iz Murske Sobote mr— Dijaško podporno društvo je imelo te dni olbčni zbor. Nobena gimnazija nima oskrbovat' večjega števila siromakov ka« kor naša in, hrvala Bogu, vedno se še naj« d e jo plemeniti dobrotniki, predvsem v So» boti sami, ki ob pravem času priskočijo učeči se mladini na pompč. Društvo daje le podpore v knjigah. (Skrb za obleko in obutev je prevzela požrtvovalna podružni« ca Kola joigoslovenskih sester.) Letos se je nabavilo za 5720 Din novih knjig in je vsa sedanja zaloga vredna že nad 30.000 Din. Od večjih darov je predvsem pmemiti ba« novinsko podporo 3000 Din in božično zbir» ko diijaštva, ki je prinesla 6841 Di.n. Vseh prejemkov je društvo imelo 24.637.58 Din. Od tega se je odkazalo 6000 Din Dijaški kuhinji in je ita forni narastel s tem na le« ■pp vsoto 29.359 Dim. Proračun iznaša 19 tisoč dinarjev. Odbor društva, ki mu pred« seduje direktor gimnazije g. L. Vagaija, je ostal po večini neiizpremenjen. mir— Beltinci dobe kopališče. Zaradi ko» panja smo v Prekmurju v večnih zadregah. Beltinčačni so vsaj za poletje našlS ugod« no rešitev. Pred dnevi jim je bilp dodelije« no krasno zemljišče, kijer bo imel Sokol svoje letno telovadišče ie kjer si bo že tu« di letos uredil lepo kopališče. Čestitamo! mr— Dijaška kuhinja je že davno po« trebna. Sedaj ko bo zidala občina novo šo» Io, naj se istočasno reši tudi to vprašanje. Izdatki zato ne bi bili večji, ker nova špt la itak mora imeti prostore za kuhinjo, di» jakom pa bi bilo s tem rešeno zdravje in temu ali onemu mogoče tudi življenje. Sport Iz Slovenjgradea sg— Statistika javne bolnice. V tukajšnji bolnici se je zdravilo lani 1557 bolnikov, od tega 929 moških in 628 žensk. Odpuščenih je bilo ozdravljenih 618 moških in 443 žensk, skupaj 1061; izboljšanih 203 moški in 126 žensk, skupaj 329; neozcLrav-Ijeni 4 moški in 2 ženski. Umrlo pa je 37 moških in 23 žensk. Oskrbovanih je bilo povprečno 84 bolnikov dnevno. Vseh oskrbnih dni je bilo 30.693, vsak bolnik je bil povprečno oskrbovan 20 dni. Operacij je bilo izvršenih 473. število operacij je bilo za 228 manjše kakor v letu 1929, ker se je operacijska dvorana na novo adaptirala in uredila, kar ie trajalo od julija do oktobra, in se v tem času niso mogle vršiti nobene večje operacije. Iz Konjic nj— Planinski in lovski ples podružnice SPD je dobro uspel. Društvo se zahvalju« je vsem, ki so k uspehu pripomogli. Na Iz Kočevja ko— Poroka. V nedeljo sta se poročila v župni cerkvi gdč. Mara Zaplatilova, hči iz ugledne rodbine v Kočevju, in g. Ivan Fluksi iz Koprivnice. Bilo srečno! ko— Strossmayerjeva proslava na gimnaziji. V sredo se je zbrala v prostorih tukajšnje gimnazije k proslavi Strossmayer-ja sredješolska mladina z vsem profesorskim zborom. Uvodno besedo je imel g. prof. Ambrožič, nakar je obširneje govoril o Strossmayerju osmošolec Dobravec. Iz Poljčan po— Slovo od gospe Pirjevčeve. Te dni je preminila blaga gospa Josipina Pirjev-čeva, mati našega učitelja iz Loč pri Polj-čanah. že dokaj časa je bolehala, naposled jo je bela žena rešila zemskega trpljenja. S svojim možem, ki ga ji je smrt ugrabila pred kakima dvema letoma, je znala iz svojih skromnih sredstev vzgojiti svojih šest otrok tako, da so danes vsi preskrbljeni. Pokojnica je morala v najhujših časih s svojo družino bežati iz solnčne Goriške. Kako cenjena in spoštovana je bila ,je pokazala tudi njena zadnja pot. Navzlic burji in snegu jo je spremilo mnogo ljudi, med drugimi tudi številno učiteljstvo. šolski upravitelj g. Frie-del se je od nje poslovü z ganljivim govorom. Blag ji spomin, hudo prizadetim svojcem pokojnice pa naše iskreno soža-lje! Iz Ruš ru— Občni zbor gasilnega društva je bri preteklo nedeljo. Iz poročil odborni» kov je bilo razvideti, da je društvo dobro napredovalo. Pohvalno je omeniti, da je bil v preteklem letu dolg na motorni briz» galni odplačan, a je blagajnik kljub temu izkazal še prebitek 1100 Din. Inventar I Pomorska vojna akademija, 101 Vis 104. ■ ... . - , . -, — ----- -—..., predstavlja vrednost nad 90.000 Din. Po« Si (silicij), 105. žica, 106. OdTa, 109 pi 110. pnred-.tvi je bila izvoljena za planinsko udariti je tudi, da občina društvo vedno Karna, 111. Soča, 112. ekadra 114 Srem rozo gde. Lori Sucova. V podružnični po« izdatno podpira. Izvoljen je bil nov neko« 116. čaragsčou, 117. Tara, 118 Cork 119' stojanki v koci na Pesku se vrši smučarski liko izpremenjem odbor. Za načelnika je Labudnica, 121. ardoise, 124. Mohač' 125. tečaj obiskovalcev sokolske šole iz Mari» 1 —' - • i » i v..--. ~ . . ~ - —' --- Rešitev krizaljke »Brod Dalmacija« Vodoravno: 1. Dalmacija, 6. Uri, 9. Ja« djranska Straža, 17. Jura, 21. Adria, 22 Arne« riika, 23. Labud. 24. Hvar, 25. Manila, 27. omega, 31. Ne (neon), 32. oie, 34. SKJ, 35. Rb (rubidij), 37. Daksa, 40. ah, 41. ceo, 42. Uljan, 44. Aa, 45. Orao, 47. Tesla, 48. La (lantal), 49. som, 51. Sparta, 53. Brenabor, 54. O svetnik, 57. Lastaviea, 63. Ada Kale, 67. Ig, 71. Vila Velebita, 72. Aron, 73. Ma« tra, 77. Moise, 79. luk, 82. Komat, 83. Olimp, 85. Lek, 88. Fram, 91. Mars. 93. Tičar, 95. Smučarsko tekmo za prvenstvo kluba bo priredil Smučarski klub Celje v nedeljo 15. t. m. s startom pri Celjski koči in ci« ljem v štorah. Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v naslednjih kategorijah: a) seniorji od 18 leta dalje, b) juniorji do 18 leta, c) dame. Dolžina proge za seniorje približno 12 km, za juniorje in dame približno 4 km, s startom na Romanci pri Svetini in ciljem v Štorah. Žrebanje in popis proge se vrši eno uro pred startom v Celjski koči. Start v nedeljo dne 15. februarja ob 11. uri, za juniorje in dame eno uro pozneje. Prijave sprejema Smučarski klub Celje, gg. Ervin Gračner in Edo Paidasch do 14. februarja do 18. ure. Prijavnina za tekmovalce 10 di» narjev. Naknadne prijave proti dvojni pri« javnini najpozneje pol ure pred startom. Vsi tekmovalci morajo biti verificirani pri JZSS. Darila: seniorji: 1. kip smučarja, 2. klub« ski znak na marmornati plošči, 3. klubski znak; — juniorji1: 1. nove smučke, 2. klub« ski znak na marmornati plošči, 3. klubski znak; dame: 1. nove smučke, 2. klubski znak na marmornati plošči, 3. klubski znak. Zmagovalec v kategoriji seniorjev posta» ne klubski prvak za leto 1931. Razdelitev daril in objava doseženih rezultatov se vr« ši istega dne ob 16. uri v gostilni Andrinek v Štorah. Občni zbor SK Amater najmočnejšega zasavskega kluba, prvaka trboveljskega okrožja, se je vršil v nedeljo 1. t. m. v Trbovljah. Predsednik učitelj g. Božič je pozdravil navzoče ter prečital do« pis tajnika LNP, ki se zaradi nujnih zadrž» kov ni mogel udeležiti zborovanja, a želi klubu najlepše uspehe v bodočem delova« nju. LNP se zaveda ugodnih posledic mani« festa od 6. januarja, ko je naš vladar in vi« soki športni pokrovitelj odstranil vse ovire, ki so narod delile v razne tabore tudi na športnem polju. Dopis končuje z vzklikom Nj. Vel. kralju in z apelom, da delujmo z vsemi močni pri sanaciji športnih razmer za boljšo prihodnost. — Lepe besede so se prijetno dojmile prisotnega članstva, ki je vstalo raz sedežev ter zaklicalo Nj. Vel. trikratni Živiol Poučno in zanimivo je bilo situacijsko poročilo predsednika. Tajnik g. Bostič je podal obširno tajniško poročilo. Klub je imel 18 sej in 17 sestankov, članov šteje 107. Najbolj agilna je bila nogometna sek» cija, dočim novoustanovljeni težko«atletski sekciji manjka primernih prostorov za tre» ninge. Smučarska sekcija deluje še vedno pod okriljem SPD. Klub je stal v prijatelj« skih odnošajih z vsemi športnimi instanca» mi, posebno prisrčno pa s klubi Retje, Do» brna in SK Hrastnik. Mnogo dela je zahte» vala ureditev igrišča, toda potrebno je še veliko dela in finančnih sredstev, ako bo hotelo imeti Trbovlje primerno zagrajeno igrišče. Sklenila se je sicer z občino po« godba za dobo 3 let sporazumno s SK Tr» bovlje za kompleks občinskega zemljišča, za kar sta se oba kluba zavezala, da ga bosta preuredila in zgradila. Toda v današ» njih mizernih časih, pri krizi, ki vlada, je nemogoče misliti na kaj takega. Znto bi pa morala občina sama vzeti to zadevo v roke ter dati na razpolago primerno igrišče, kar bo v veliko korist mladini in občini. Na koncu svojega poročila se je tajnik spomnil z iskreno zahvalo občinstva, ki je bilo klubu in športu naklonjeno. Blagajniško poročilo izkazuje 17.000 Din dohodkov in 16.000 Din izdatkov. O nogo» metni sekciji je poročal njen načelnik g. Stepišnik. I. moštvo je odigralo 24 tekem (14 pri j. , 5. prv„ 3 pok. in 2 poizkusni). V teh je zmagalo 11 krat, 10 krat pa podleg» lo, tri tekme so ostale neodločene. Vseh tekem je klub odigral 43. Končni score 133:104 za Amaterja. Klub je odigral v Tr» bovljah tekme skoro z vsemi slovenskimi klubi, kar pa je bilo vezano z velikimi iz» datki. Kljub velikemu posetu prireditev so bile tekme deficitne, pač znamenje, da je tudi v tem pogledu potrebno ograjeno igri» šče. — Poročilo gospodarja navaja, da ima klub opreme za tri kompletna moštva. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji od» bor: predsednik g. Božič Adalbert, učitelj, podpredsednik g. Rovšnik Ivan, čevljarski mojster, tajnik L g. Bostič, tajnik II. g. Tane, blagajnik g. Jelen, gospodar I. g. Haupman, gospodar IL g. Kolar, odborniki gg.: Haupman L, Šuster, Kadri, Borišek, Petretrč, Kuder; revizorja gg. Močivnikar in Pisanski. 14. t m. bo občni zbor nogometne sek» cije. — Novi odbor mora pripraviti vse pri» prave za letošnjo proslavo petletnice kluba. Priredilo naj bi se čim več predavanj o pravem namenu sporta, o higijeni, o škod» Ijivem vplivu alkohola in slično, kar bo brez dvoma v korist vsem športnikom. tako je lepega dne prišla ovadba na francosko lahkoatletsko federacijo, da je La-doumègue zahteval za nastop proti Pel-tzerju, ki bi se moral vršiti v Frankfur- tu, precejšnjo vsoto. Govorijo o 1000 markah. Francozi pravijo, da je Ladoumègue-ov klub zahteval povrnitev vseh stroškov zanj in za manažerja, ni pa bilo govora o kakem plačilu Ladoumègueu samemu. Kaj bo njihov savez sklenil, se še ne ve. Francoski športni tisk je po pravici ogorčen nad ravnanjem gotovih ljudi, ki bi se radi znebili favorita v Los Angelesu. Nadalje pišejo, da so Francozi vedno stali ob strani znane Peltzerjeve afere in da se niso vmešavali v nemške zadeve, čeprav bi se pri Peltzerju smeli, saj je imenovani tekač skoro leto dni potoval po svetu, seveda ne samo s svojimi stroški. S to afero so odprli hudo vprašanje — amaterstvo. Sličnih prizorov je v Evropi vedno dovolj, V Ameriki pa le redko slišimo o njih, čeprav vemo, da dobi tekač »za potne stroške« do 200 dolarjev, »stroški« pa znašajo dostikrat le nekaj centov — za tramvaj. Kako bo ta najnovejša zgodba končana, bomo še poročali. Simfonični koncert Narodnega gledališča v Ljubljani se je vršil v petek zvečer v dvorani Unio-na pod vodstvom dirigenta L. M. škerjan-ca. Spored, ki sta ga izvajala združena operni orkester in orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice, je obsegal W. A. Mozarta simfonijo št. 39 v Es, F. Li-sztov simfonični poem »Torquato Tasso«, po odmoru pa A. Debussyjev »Prelude à l'après midi d'un faune« ter končno M. R.a-velov koreografični poem La Valse«. Za Ljubljano je vsak simfonični koncert odličen glasbeni dogodek, ki ga naše občinstvo zna tudi dostojno ceniti, zato je tudi petkov koncert privabil v koncertno dvorano mnogobrojno občinstvo, ki je vsako točko, še celo vsak stavek simfonije posebej (kar drugod ni v navadi) močno z aplavzi pozdravilo ter tako dirigentu kot orkestru prirejalo dolgotrajne ovacije. Dirigent g. L. M. škerjanc, ki je nedavno dovršil dirigentski tečaj v Baselu pod vodstvom slavnega dirigenta F. Weingartner-ja, poznavalca zlasti klasične simfonično muzike, je vse točke sporeda naštudiral kar najvestnejše, najpreciznejše in to zlasti v godalnem partu. Poudariti moram posebej vestno stilno poglobitev in reprodukcijo na programu se nahajajočih del, ki je bila v tem primeru zadosti komplicirana naloga, ako pomislimo, da je bilo treba izvajati poleg zgodnjega klasika Mozarta programatika in romantika Li-szta in poleg tega dva izrazita francoska impresionista Debussya in Ravela, torej interpretirati dela treh stilno tako različnih epoh. Lahko trdim, da je bil tudi v tem oziru škerjančev uspeh zadovoljiv. Pravilno je pogajal tempe, fraziranje, zvočnost orkestra ter podajal dela popolnoma jasno in določno. Po mojem mnenju je bil izmed vseh del Mozart podan naj-eksaktnejše in najizčrpnejše poleg Liszto-vega »Tasso«. Mozart je učinkoval tudi vsled svojih jedrnatih, arhitektonsko mojstrskih form najbolj celotno, po izrazitosti in originalnosti muzikalne invencij'e poleg Debussyja najsvežejše. Liszt učinkuj« vsled drug k drugemu nanizanih stavkov odlomkasto, a je lahko razumljiv, za svojo dobo silno močan instrumentator, ki zna učinkovito izrabljati zlasti nizke lege lesa, polnilno in melodično barvitost trobil in se v silovitem pompoznem, triumfalnem zadnjem delu zažene v najmočnejše zunanje efekte, sicer pa vpliva Liszt improvi-zatorno, rapsodično ,kar daje dirigentu najširšo možnost svobodne interpretacije. Debussy, dot novator — impresionist deli orkester v mnogoštevilne posamezne glasove, izrablja v širokem obsegu disonance, se ogiblie preizkušenih oblik, vzbuja bežna razpoloženja, je v prvi vrsti muzik intimnosti, se načelno izogiblje vsake hrupnosti, je pridigar zvočnih barv, ki postajajo ustvarjajoče. Rafinirano je stopnjeval impresionizem Ravel do neslutenih višin, kar kaže posebno njegov La Valse«, prav posebno pa še te skladbe nezaslišno bakhanfc-sko učinkujoč konec. Koncertni program je bil torej močno raznolik in je zato nudil vsakemu poslušalcu nekaj. Enotno stilni programi dandanes morda niti niso več privlačni. V bodoče bi si želeli pa zopet slovanske simfonične muzike, a predvsem nekaj domače, jugoslovenske, saj menda daje država podporo gledališčem in drugim glasbenim institucijam pod pogojem gojitve in pospešitve domače glasbene produkcije. Dirigent in orkester sta svojo nelahko nalogo nad vse pričakovanje izvrstno rešila in jima je šlo vsestransko priznanje občinstva po vsej pravici. •—č. Svetovno prvenstvo v hockeyu na le« da. V petek se je vršila zanimiva tekma med Ameriko in Češkoslovaško. Čeprav velja Češkoslovaška poleg Švedske za fa» vorita za evropsko prvenstvo, se vendarle ni pričakovalo, da bo Amerika imela tako težak posel. Zmagala je le z 1 : 0 (0 : 0, 1 : G, 0 : 0). Avstrija je premagala Polj» sko z 2 : 1 (0 : 0, 0 : 1, 2 : 0). V tolažilni tekmi je Anglija zmagala nad Rumunijo z 11 : 0. Smuški tečaji zimsko športnega odse» ka SPD v Mariboru prično v ponedeljek Repertoar!! , , . ---- - ----- . blI izvoljen dolgoletni in zaslužni delavec Kacijanar, 127. Pola, 130. Be (berilij), 131. , bora, katerega poseca preko 40 Sokolov, na gasilnem polju učitelj g. Tomaž Stani; I da, 132. Tara, 133. iz, 134. Smeli, 138. Ne« I 9. t m. zopet redno z začetnimi vajami za Tukajšnji Sokol priredi na pustno njegov namestnik in poveljnik je g. Eme« bojša, 140. istok, 145. Sana, 146 Grm, 147 I otroke in odrasle. Zbirališče dnevno pri s?b°to, maškarado v Narodnem domu. Či« rik Dolimšek, poveljnikov namestnik go» tiskarna, 148. Uskok, 149. to, 150. Josef ---------11 sti dobiček je namenjen fondu za zgradi« spod Franc Repolusk ml., tajniik g. Fridolin Ressel, I5l. Riga, tev lastnega doma. | Janko, blagajnik g. Ivan Ravnialc. orodiar* I Navpično: 2. Anja, 3. Adrianopofis, 4. juss 5. Arikadi ja, 7. iaan, 8. rakija, 10. 'ad« ^ nj— Sokol v Zrečah priredi danes v svo» ji telovadnici, ki jo je postavil starešina g. Kračun Davorin, predpustno zabavo. nj— Hripa je pričela razsajati tudi pri nas. Skoro v vsaki hiši imajo bolnika. Smrtnih primerov doslej ni bilo. nj— Nezgoda. Posestnik Kalšek Gregor je peljal s parom volov voz v Konjice. Prav pred hišo Merkša pa se je zgrudil preko 400 kg težak vol na tla in na mestu poginil. Po izjavi živinozdravnika je bilo živin če bolno na vraničnem prisadu. Za kmeta, ki ga tarejo že vse nesreče, je to hud udarec. Iz Ptuja j— »Ciganska ljubezen«; na ptujskem odru. Mariborsko gledališče bo gostovalo v ponedeljek 9. t. m. z Leharjevo romantično opereto »Ciganska ljubezen«, ki je zaradi temperamentne muzike in živahnega dejanja splošno priljubljena. Janko, blagajnik g. Ivan Ravnjak, orodjar» ja Štefan šket in Franc Repolusk. ru— Umesten sklep. Sokol je sklenil, da zaradi splošne gospodarske krize namesto običajnih treh zimskih prireditev priredi letos samo fantovski venček zadnjo sobo» bue, 11. dtrv, 12. Aare, 13. sen, 14. tras. 15. Rimka, 16. žal, 17. Jadran, 18. Ub, 19. Rus, 20. ad, 26. Amor, 27. Oslo, 28. Maas, 29. Galeb, 30. ahat, 32. Olt, 33. ea, 36. boa, 37. godbenem paviljonu v parku ob pol 14. Event informacije se dobe pri g. Burešu v Vetrinjski ulici. Zimskosportni odsek SPD Maribor sporoča, da sta sodnika pri skupinskih tek» mah na Pohorju 15. t. m. gg. Golubovič Vekoslav in Voglar Tedi. SK Reka. Jutri v ponedeljek ob 19.30 to pred pustom (14. t m.). Ta sklep So» dto' ^ aeT- 39- ^ s- 42 «t. 43- Ural, 46. seja upravnega odbora v kavarni Zgonc, Sernseerjev. i__t_ • , ____, v ' a I d- 40 «J BA r\Uo m SR T ;il__' r_ I B«5« Mn« n» s« ,.rl«lÄ?;;„ I MAR LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 8. febr.: Ob 15. Princeska m pastirček. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Trije vaški svetniki. Izven. Ponedeljek, 9.: Zaprto. Torek, 10.: Gostovanje drame v Celju. (Gospa ministrica.) Sreda, 11.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Nedelja, '8. febr.: Ob 15. Faust. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 9. febr.: Divji lovec. Proslava 60-letnice pisatelja F. S. Finžgarja. Torek. 10. febr.: Sedmi fantiček. Gostovanje Tegemseerjev. Izven. Sreda, 10.: Zakonska stavka. Gostovanje Te- Izven. kola je le pozdraviti! Ljudska knjižnica v Sokolskem do- ru- mu je dobila večjo množino novih knjig in so izposojevalcem že na razpolago. Knjige se sposojujejo ob nedeljah od 8. do 11. Iz Gor. Radgone gr— Sokolsko društvo Gornja Radgona je imelo 26. januarja redno skupščino. Starosta br. Mavrič je otvoril zbor ter pozdravil odposlanca župe br. Franca Lube-ja. Načelnik br. Stanovšek je v svojem poročilu podal izčrpno sliko tehničnega delovanja v prošlem poslovnem letu. Društvo je imelo v celem letu tri izredno lepo Re, 49. Sil, 50. Oka, 52. al, 55. Lika, 56. salo, 59. tat, 60. Ada, 61. va, 62. car, 63. Samo, 64. Sitoica, 66. Erms, 68. Grecanica, 69. Šip« ka, 70. želva, 74. artìéocka. 75. ata, 76. kom« pas, 77. mir, 78. Omsk, 80. Ufa, 81. Kras, 84. Loire, 86. co, 87. kje, 89. ako, 90. mač, 92. Abraham, 94. ročaj, 95. pa, 96. amo, 97. da. 98. MDC, 99. jer, 100. ASK, 101. val 102. Ida, 103. Srb, 104. San, 107. Dora 108. Rudnik, 113. Au (zlato), 114. Scodra, 115. maček, 117. Tir, 120. im, 122. oaza, 123. Ta» jo, 126. am, 127. Pek, 128. Ob, 129. Lot, 130. Bar, 134. Sn (kositer), 135. Ma (mar/urij), 136. Lu (Jiuteerj), 137 Is, 138. no, 139. aj 140. If, 141. Sr (stroncij) 142. Te (telur) 143. os, 144. k. s^ 146. gg/ Rožna dolina. Seje naj se udeležijo tudi člani zimske sekcije. Afera Ladoumegue V Franciji imajo nov športni škandal, ki pa ima korenine najbrž v drugih deže-lah, posebno v Nemčiji. Kakor znano, je lansko leto v jeseni postavil Francoz Jules Ladoumègue dva nova svetovna rekorda (1000 in 1500 m), zadnji je posebno važen, ker ga je odvzel znanemu nemškemu tekača Otonu Peltzerju. Ves svet vidi danes v Ladoumègueu bodočega olimpijskega zmagovalca. Tega se pa Američani in Nemci boje in MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 8. febr.: Ob 15. Aladm. Otroška predstava po znižanih cenah. — Ob 20. Ciganska ljubezen. Premijera. CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek, tO.: Gospa ministrica. Gostovanje ljubljanske drame. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Ponedeljek, 9. febr.: Ciganska ljubezen. — Gostovanje mariborskega gledališča. ........................................... Spominjajte se slepih! KRALJESTVO MODE vstanemo. Ta mala pelerina je iz svile ali volnenega flanela in obrobljena s pisano progo, če je pelerina iz enobarvnega materiala, izvezemo na njej male cvetlične motive. Osvobodite se revmatičnih bolečin Uporabite takoj SLOAN-ov LINIMENT, ako želite, da se izognete bolečinam mišičevja in sklepov. Zadostuje, da malo na-mažete. Prodre takoj v kožo, hladi pri vnetju, odpravi kožno srbečico, otrpnenje in bolečine. Tisoči so na ta način izlečili svojo revmatično bolezen. Pahljača kot maska Pahljača kot maska predstavlja originalen izhod iz modne zadrege. Mnoge dame se namreč branijo nositi masko čez obraz, ki se nikomur ne prilega in pogo- U porabljajte SLO AN proti revmatizmu, ishijasu, bolečinam v križu, boleznim v hrbtu, bolečinam izvinjenja, in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH I y*s SLOAN-ov LINIMENTI! 1 ODPRAVI BOLEČINE Dickovim toksinom in se cepljenje dvakrat ponovi, v celem torej tri injekcije. Tako se doseže imunost za par let. Kmetijski vestitile Belenje sadnega drevja Mnogi si še dandanes niso na jasnem, da se mora sadno drevje prav za prav na lato dvakrat mazati, in sicer zgodaj jeseni, potem pa pomladi, preden prične drevje odganjati. Nekateri sadjarji ne vedo, zakaj belimo sadno drevje. Mnogo jih meni, da se s tem zatre mah in lišaj, da lažje odpade stara skorja, še več jih pa je, ki mislijo, da se odvrača s tem zajec, osobito če smo primešali beležu nekaj krvi ali pepela ah pa kakega smrdljivega sredstva, na priraer gnojnice in karbolineja. Nekateri se za razne primesi prav nič ne brigajo, temveč pobelijo debla kratkomalo do gotove višine s čistim apnenim beležem. To belenje sicer ni napačno, ali ni povsem na mestu. Jasno je, da se morajo debla že v mladosti negovati, pa naj gre za lesnike, prinesene iz hoste, ali pa drevje, nakupljeno v drevesnicah. Vse mlado drevje se mora r nJadosti beliti! če pomislimo, da je :raslo to drevje (lesnike v gozdu in drevesca r drevesnici) večinoma v zavetju in senci, je pač naravno, da taka drevca, prenesena na proste in prosojne lege, morajo močno trpeti ne samo zaradi mraza (pozebe), ampak tudi zaradi hude vročine ali zaradi opeklin, ki jih pogosto zamenjamo z ozeblinami ali z zmrzlinskimi ploščami. Te opekline nastanejo na deblu in na vejah pomladi ali v teku poletja v hudi vročini, ko solnce pripeka. Beli se torej tudi proti mrazu in vročini. Mazanje drevja proti zajcu, in naj ga mažemo s tem ali onim sredstvom, ni zanesljivo, ker odvrača zajca le toliko časa, dokler se taka maža ne izduši. Pri napravi zmesi za mazanje drevja naj se apnenemu beležu doda ali nekoliko ilovice ali pepela, še bolje nekoliko arborina, toliko da bela barva neokliko porjavi. S tem naj se namaže ne samo po deblih, ampak tudi po glavnih vejah, kolikor visok« moremo pač doseči. F. K. K PROGRAMU TEGA TEDNA Nedelja bo vesel pa tudi pomemben dan. Pomemben zato, ker bodo imeli poslušalci priliko, prisostvovati zvečer slavnosti šest-desetletnice pisatelja F. S. Finžgarja v prenosu iz »Uniona«, vesel pa zaradi tega, ker bo posvečeno vse popoldne in preostali del večera Dolenjski, člani prosv. društva iz Prečne izvajajo namreč popoldne dolenjske šege in navade v besedi in pesmi, zvečer pa bo pel pevski zbor z Viča slovenske napit-nice in zdravice. — V ponedeljek zvečer priredi svoj koncert zbor »Krilato kolo«. — Torkov večer obeta v prenosu iz Beograda slovito glasbeno delo »Mrtvaški ženin«. — Sreda pa bo nudila prav tako v prenosu iz Beograda doslej edini koncert: slovenskih narodnih pesmi v srbskem izvajanju. — V četrtek zvečer pa bo koncertrirala delavska godba »Zarja«, nakar bo pel kuplete g. Danijel Bučar. — V petek zvečer priredi g. Milan Jug koncert samospevov. — V soboto zvečer pa z zanimanjem pričakujemo akademije gojencev II. drž. realne gimnazije iz Ljubljane. Nato bo sledil koncert radio-orkestra. sto kvari vtis kostuma. Zato se je naenkrat pojavila nova maska v obliki male plesne pahljače, v katero sta vrezani dve odprtini za oči. Ta novost je sicer nenavadna, a pikantna in omogoča nositeljici mikavno-koketno igro s pahljačo. Obleke iz satinastega krepa letošnja popoldanska in večerna moda dovoljuje veliko izbero v svilah. Poleg lahkih in prozornih georgettov in gaz nosi elegantna dama tudi kompaktnejše svile kakor crépe-de-chine, mongolski krep, marrocain itd. Zato se moramo čuditi, zakaj se je moda toliko časa izogibala bleščečih svil, katere je potisnil v ospredje šele novi empire slog, ki se je zadnje čase tako silno uveljavil. Saj so bili tudi »klasični« empire modeli večinoma izgotovlje-ni iz težkih in bleščečh svil... Zadnje tedne se je tudi pojavila neka težka, atlasu podobna svila, po imenu »lu-nasol«, ki pade v težkih, a gracioznih gubah in siici svilam, ki so jih prejšnja leta kupovali za poročne obleke. Seveda ne pride v poštev za popoldanske obleke, temveč jo uporabljamo izključno za večerne toalete. Seveda pa je in ostale najbolj priljubljena svila te vrste — crèpe-satin, ki vedno in vsem ugaja ter še nikdar iri razočaral svoje nositeljiee, ker je razmeroma trpežen in izredno dekorativen. Satini so v vseh barvah lepi, prevladuje pa črna barva, ker je črna satinasta obleka najbolj praktična in skoro neodvisna od sezonskih sprememb. Večerne satinaste obleke so večinoma bele, kajti elegantna dama je prepričana, da je ta barva učinkovita in mladostna, razen tega pa lahko nosimo belo obleko tudi poleti. Razen bele barve cenimo za zvečer tudi različne motne pastelne tone, med katerimi prevladujejo akvamarin, medeno rumena in biserno rožnata barva. K najlepšim domislicam v tej stroki prištevamo sestave svetle in medle strani bleščeče svile. Naša zadnja skica pred- stavlja belo večerno obleko iz težkega satina. Cela obleka je sestavljena iz ozkih, spodaj zvončastih prog, ki so ukrojene iz bleščeče strani svile. Gornji del života pa je iz medle strani satina, tako da nastane kontrast. Zlasti pri popoldanskih oblekah se poslužujemo tega kontrastnega učinka. Tako je na primer prva obleka na naši sliki iz-gotovljena iz bleščeče svile, med tem ko je široka proga okoli bokov obrnjena na drugo stran. Obleka je opremljena s krasno čipkasto garnituro ob vratu in na rokavih. Jako elegantni so različni kompleti iz satina, ki sestojajo iz dolge obleke brez rokavov in kratke jopice, tako da jih moramo uporabiti za popoldne in zvečer. Gumb na jopici nadomestuje agrafa iz štrasa ali lepa umetna cvetlica. (Model 2). Nova moda je zopet uveljavila enostavne svilene obleke v trotteurskem stilu, kar moramo pripisovati dejstvu, da se bliža pomladanska sezona. Obleko iz satina s tesno prilegajočim se, daljšim životom in nagubanim krilom vidimo na predzadnji skici, čipke okoli ovratnika in rokavov poudarjajo enostavno profinjenost te obleke. Izvleček iz programov Nedelja. 8. februarja. LJUBLJANA 9: Predavanje o čebelarstvu. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Grško. — 11: Koncert radio - orkestra. — 12: Napoved casa in poročila. — 15: Predavanje o kmečki ženi. — 15.30: Dolenjske šege in navade v pesmi in besedi. — 20: Proslava 601etni-ce pisatelja Finžgarja. — 21.30: Koncert pevskega zbora z Viča: Napitnice in zdravice. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. _ 11: Plošče. — 12.30: Koncert radio - orkestra. — 16: Narodne melodije na ploščah. — 17.30: Godba na harmoniko. — 18: Narodne pesmi. — 18: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Poročila. — ZAGREB 17: Koncert komorne glasbe. — 20: Pr.?nos opore Lz Beograda. — PRAGA 16: Koncert iz Brna. — 17: Koncert židovskega pevskega zbora. — 18: Opereta. — 19: Koncert iz Brna. — 19.50: Operetni večer. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — BRNO 16: Orkestralen koncert. — 18: Komorna glasba. — 19: Koncert godbe na pihala. — 19.50: Prenos operete iz Prage. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert. — 20.30: Koncert na čelo. — 21.30: Orkestralen koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.05: Ruske pesmi. — 13.05: Koncert na eitre. — 13.30: Hadnove klavirske skladbe. — 14.25: Koncert orkestra. — 17.30: Koncert komorne glasbe. — 19.50: Lahka glasba. — 20.35: Orkestralen koncert. — 22.40: Dunajska glasba. — BERLIN 20: Koncert filharmo-nicneaa orkestra. — Godba za ples. — KÖNIGSBERG 17: Lahka glasba. — 18.20: Humperdinckove skladbe. — 20.15: Poljuden koncert orkestra. — 22.30: Godba za ples. — MÜHLACKER 16: Orkestralen in ipevski koncert — 17.30: Stari francoski gias-beni mojstri.— 18.45: Koncert tria.— 19.45: Karnevalski sejem. — 22.50: Godba za ples. _ BUDIMPEŠTA 12: Koncert orkestra. — 19: Koncert ciganske kapele. — 19.30: Prenos opere :>Faust? iz gledališča. — Ponedeljek, 9. februarja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Koncert zbora »Krilato kolo« iz Ljubljane. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16 : Popoldanski koncert. — 17.30: Narodne pesmi. — 18: Koncert lahke glasbe. — 19.35: Glasbena Matica iz Maribora poje slovenske pesmi. — 20.30: Prenos koncerta iz Varšave. — 22: Poročila. — 22.20: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Prenos koncerta iz Varšave. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.40: Godba na lutnjo. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — 22.20: Jazz-band iz Moravske Ostrave. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18: Plošče. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — 22.20: Jazz-band iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Evropski koncert varšavskega filhar-moničnega orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Koncert orkestra. — 19.30: Koncert orkestra mandolin. — 19.30: Graz. Koncert mestnega orkestra. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — 22.30: Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.30: Preludi ji in etude. — 19.15: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Iz življenja Dostojevskega. — 21.30: Koncert komorne glasbe. — Godba za ples. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.15: Prenos koncerta iz Berlina. — 20.05: Proslava Dostojevskega. — 21.20: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 22.30: Zabaven program na plQŠčah. — MÜHLACKER 16.30: Popoldanski koncert lahke glasbe. — 19.35: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: O norčavi modrosti in modrih norcih. — 22.50: Plesna glasba iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert vojaške godbe. — 19.10: Klavirski koncert. — 19.50: Dramski večer. — Plošče. — Filmski drobiž Szòke Szakal pri Paramountu. Naš stari prijatelj, sloviti madžarski humorist, ka» terega poznamo iz zvočnih filmov »Dvoje src v V, taktu«, »Zmagovalka ljubezen'«, jc sprejel angažma ameriške tvrdke Para« mount in sicer za evropsko t. j. nemško produkcijo, katero delajo v Join»illeu pri Parizu. Prvo vlogo dobi v veseli filmski opereti »Poročila se bo s svojim možem«. Snemanje se je že začelo in Szòke Szakal bo te dni odpotoval v Pariz. Metro Goldwyn angažira nemške igral* ce. Za Junkermanom in Theom Shallom, ki smo jih videli v nemški verziji Greti» nega prvega govorečega filma »Ana Ohris stie«, jc ameriška filmska veledružba M. G. M. angažirala za svojo evropsko produkcijo celo vrsto najznamenitejših igralcev. Tako so že odpotovali v Ameri» ko Wolfgang Zilzer, Heinrich George in Gustav Diessel. Avtomobilska nezgoda Liane Haid. Pre« teklo sredo 4. t. m. se je primerila znani filmski umetnici Liani Haid v Berlinu tež» ja avtomobilska nezgoda, pri kateri pa jc ostala umetnica popolnoma nepoškodovana. Jutranje ogrinjalo MlfìflNJI mmm LJUlUflNfl ■BVI1SK0 ULICO 2« U- INGJirnRUEN fiUm-SEMJN!« Jutranje ogrinjalo je praktično dopolnilo nočne srajce, ki se ga poslužujemo zvečer, če beremo v postelji, ali zjutraj, ko KILI IV8RSKA ULICA 2« Ih Križaljka „Maska" Navpično: 1. čas veseljačenja; 2. reka v Jugoslaviji; 3. ploščinska mera; 4. Prešernov veznik; 6. igralna karta; 8. turški veljak; 9. reka v Nemčiji; 11. kratica za športni klub; 12. film Pavla Wegenerja; 14. kvartopirski izraz; 16. kemijska kratica; 17. naselbina; 19. krinka; 22. določen čas, doba. ješ? Te je minul strah? Ali je to smeh olajšanja?« Gledal sem io. Čepela je na tanki vejici, komaj meter ali dva od mene. Glavico je skrila pod krila in neprestano prestopala z noge na drugo. In časih sem prav •razločno videl, kako se je stresla. Zebsti jo je moralo revico. Nikar se ne smej. Ali te dolgočasim? Res? Prav ma'lo se menim za to. Gledal sem malo siniičieo. Nekajkrat je padel nanjo košček sena, ki se ie odtrgal nad njo. Takrat je vselej prestrašeno pogledala naokrog. Ko je videla, da nii nič hudega, je vtaknila glavo nazaj pod krilo lin spet zadremala. Tedaj pa si prišla ti. Na glas si me poklicala m se mi vrgla okrog vratu. Sinica na veji je naglo pogledala. Ko naju je videla, je zletela ... Takrat sem se ti iztrgal iz objema.. »Pusti me,« sem ti rekel in ti s>i me pogledala žalostno, tako žalostno, da me je skoraj minula jeza. In vendar sein te moral kaznovati. Prijel sem te za roko tako trdo, da si zastokala. To je bila moja kazen. Drugega bi biil strnil s pestjo v Ree. Ne verjameš? Tak sem jaz, kadar samotamn zvečer ob oknu. Prav tak in zmeraj tak. Takrat ne hodi k meni, če se mi nočeš zameriti. K nikomur ne boš smela hoditi, tudi k tistemu ne, ki ga boš poljubljala za mano. Zakaj vsak človek ima trenutke, ko so mu malenkosti, ki jih kdo drugi ne bi opazil, več kakor vsi ženski poljubi, več kakor vse drugo na sveta. Boris Rihteršič: Večeri Kakor težke misli so časih moji večeri. Kakor misli, ki se rode, kadar jih človek ne mara, kadar bi hotel biti sam, čisto sam, mrtev. Takrat me nikar ne išči, draga. Takrat sem bolan, tako bolan, da ne potrebujem zdravnika. Kaj se smeješ? Tudi take bolezni so, kjer človek ns potrebuje zdravnika. Vidiš, snoči je bilo tako. Sedel sem T>ri oknu in gledal v noč. Morda je bila noč, kakor jih je sto in sto, ko človek samo čaka, kdaj vstane novi dan, da rar«o v njem pozabi prejšnjega. Tudi take noči so. Ti jih še ne poznaš. Premlada si še. Ti bi hotela, da bi bil zmeraj dan, lep in svetal. Kakor solnce. Zakaj si me zmotila? O svojih večerih sem ti hotel praviti, ti pa si obrnila moje besede na dneve. Zmeraj si taka. Nikdar ne pustiš, da bi ti povedal, kar hočem. Sedel sem pri oknu in gledal v noč. Snežilo je m mrzlo je bilo. a vendar je bilo moje okno odprto. Ne verjameš? Kakor hočeš! In potem so bile snežinke čedalje ■redkejše. Preden sem utegnil zbrati misli, jiäi mi bilo več. Kar prenehale so. In čez dolgo, dolgo se je razjasnilo nebo. Potegnili je veter in razgnal oblake. Takrat sem jo videl. Kaj me tako jezno in prestrašeno gledaš? Kaj misliš, da je bilo? Dekle? Ne, ne, še dolgo ne. Drotma srnica je bia Kaj se m sane- Vodoravno: 2. židovsko žensko ime; 5, dan v tednii; 6. ime slavnega filmskega igralca; 7. srebrova spojina; 9. jed; 10. igralna karta; 11. žensko ime; 13. kratica? 15. staroslovanski bog; 18. začetek besede »vojska« (tujka) ; 20. oblika os. zaimkaj 21. kratica. 23. veznik; 24. veznik. Georg Bernhard: Lord Društva narodov V obliki odgovora na nedeljska izvajanja lorda Roberta Cecila zagovarja in opravičuje Georg Bernhard v svojem današnjem članku nepomirlji-vo in vznemirjajočo nemško mednarodno politiko. Bernhardove trditve pa, na žalost, ne držijo. Splošne razorožitve ne onemogočajo one države, ki nočejo preko noči zavreči vseh svojih obrambnih sredstev. Onemogočajo jo oni narodi, ki se še vedno nočejo razorožiti duhovno, temveč odkrito govore o potrebi in neizogibnosti nove vojne. Ti elementi, med katere spada po rezultatu zadnjih volitev vsaj velik del, ako že ne večina nemškega naroda, bi raje danes kakor jutri zanetili nov svetovni požar, ako se ne bi bali oborožene sile onih držav, ki budno čuvajo mir. Tega bistvenega problema za mir in razorožitev se g. Bernhard tudi v današnjem članku ne dotika. Lord Robert Cecil je nedavno v članku »Quo vadiš« naslovil nekoliko vprašanj na nemški narod. Želel bi, da bi na njegova vprašanja laliko dal v imenu nemškega naroda naslednji kratki in jedrnati odgovor; »K Društvu narodov.« Da pa tak kratek in jasen odgovor ni mogoč, je krivo Društvo narodov in vsi oni, ki so v njem odločujoči činitelji. Potemtakem je tega kriv tudi lord Robert Cecil sam. Čas je presen, da bi izmenjavali poklo-ne; da pa izključim vsako nesporazum-ljenje, dajem začetku svojih izvajanj dolžno priznanje svojemu nasprotniku kot sostvaritelju Društva narodov ter duhu Društva narodov, ki ga on pro-povcduje. S tem rlajem čast in priznanje duhu bodočnosti, ki je še zelo oddaljen od onega duha, kakršen je prišel do izraza v Društvu narodov pri nedavnih razpravah o razorožitvi. Robert Cecil piše kakor prerok. Bili so trenutki v razvoju Društva narodov, ko je ravnal kot modrec in kot čuvar velike ter smele misli. Pri zad njih pogajanjih za razorožitev pa je tudi on postopal kot politik. S tem mu gotovo ne izrekam očitka, kajti vem, da je Društvo narodov političen instrument in (la so oziri na narodne interese tudi za mednarodno usmerjene duhove še vedno močni okovi. Zdi pa se mi v takih okoliščinah seveda nepra vično zahtevati od drugih narodov več mednarodnega smisla, nego ga kdo pokaže kot zastopnik svojega lastnega naroda. Tudi se mi predvsem ne zdi primerno razglabljati ter preiskovati, iz kakšnih nagibov so posamezne države pristopile k Društvu narodov Brez poveličevanja samega sebe laliko rečem, da sem bojeval boj za pri stop Nemčije k Društvu narodov kot eden prvih v Nemčiji in sem si s to borbo nakopal srd celokupne nemške nacionalistične klike. Končni smoter mi je bila vedno ustvaritev novega svetovnega reda, predvsem novega evropskega reda. Toda vsi, ki smo delali za vstop Nemčije v Društvo narodov, smo seveda mislili in tudi pripovedovali nemškemu narodu, tla bo resno izpolnjevanje pakta Društva narodov nekako avtomatično odstranilo izvest-ne neenakosti, ki jili je svetovna vojna naprtila Nemčiji. Med te neenakosti je spadalo predvsem tudi današnje stanje evropske oborožitve. Ali nemškemu narodu v resnici lahko zamerimo, da stoji brez vsakega razumevanja pred pravniškimi razpravami, ki so se cele mesece vodile v Ženevi? Lord Cecil ima gotovo nekoliko prav, ko pravi, da način poroče-vanja o ženevskih pogajanjih v največjem delu tiska vseh dežel otežkoča razumevanje za dogodke v Ženevi. Ako pa Društvo narodov z vsemi svojimi moralnimi, političnimi in finančnimi sredstvi ne more sveta pravilno obvestiti o tem, kaj se v Ženevi prav za prav dogaja, kako slabotna mora šele biti njegova moč, kadar se naj udej-ssvuje pri spremembi političnega svetovnega reda. Ako je že ta Cecilova pritožba upravičena, kdo nam jamči, da bodo narodi sploh obveščeni, ako bi gospodje v palači Društva narodov nekega dne res našli kamen modrih? Jaz sem vedno nezaupljiv, kadar se državniki pritožujejo nad tiskom. Naj-češče se skriva, za tem želja, da bi tisk proslavljal kot čisto zlato oni slepi pridobili med glasnim krikom in po tisoč kompromisih. Tudi v pričujočem primeru, ako ne upoštevamo gonje iz-vestnega dela vedno hudobne žurnali-stike, ni v resnici časopisje prav nič ki 'ivo. Zanimivo bi bilo, ako bi lord Cecil sam enkrat poskusil uspehe debate o razorožitvi tako poljudno razložiti, da bi jo razumeli tudi narodi. Bojim se, da bi narodi ne blagoslavljali niti lorda Cecila, niti Društva narodov. Tudi to naj ne bo očitek, kajti k potrebnim zlom mednarodnega tlela spada tudi to, da se napredek dosega zelo počasi. Morda bomo po tem potu kdaj tudi prišli do splošne razorožitve, toda morda šele tedaj, ko bo že prepozno. Nemški narod je gotovo vedno pripravljen paziti na to, da bo njegova vlada urejala mednarodne odnošaje na miren način, da bo vodila politiko mednarodnega sodelovanja in da ne bo zapravljala nerazumno državnega denarja V mednarodni diskusiji ne maram -načenjati vprašanja vojne krivde ter navajati kot primer dogodke dvetovne vojne. Toda, kaj bi se zgodilo, ako bi jutri dve ali tri države toliko pobesnele, da bi izzvale novo vojno? Lord Cecil nam obeta za ta primer takojšnjo ustvaritev nasprotne koalicije. To se pravi tedaj: Na vsak način ho enkrat poboji, izgube na ljudeh in na blagu ter gospodarske motnje. To se pravi tedaj: Zopet vojna, pokolji in divjaško uničevanje. Ali naj se potem še čudimo, da v narodih zopet pridobiva tal misel na državne zveze, dokler so taki nelepi izgledi pač še mogoči? Ali naj se čudimo, da vsakdo lahko pobegne iz ženevskih pogajanj naslednji nauk: Dokler še obstojajo državne sile, ki vidijo v oboroževanju varnost in moč, v moči pa korist in edino možnost zaščite narodne časti, toliko časa se mora čutiti zapostavljenega oni, ki ne sme imeti oborožene sile. V vprašanjih razorožitve je mogoča pač samo ena realna politika: Deklaracija vseh držav, da na ozemlju Evrope ne sme biti več oboroževanja, ki bi bilo naperjeno proti kaki drugi evropski državi. Kot etapa k splošni svetovni razorožitvi bi lahko obstojala samo še združena evropska oborožitev. V trenutku, ko bo taka izjava šla nedvoumno in jasno v svet, bo tudi nemški narod pacifističen ter bo takoj izključil iz svoje srede one, ki si upajo še govoriti o nasilnem prekinje-nju pogodbe in zvez. Ni tedaj vprašanje, kam gre Nemčija, ampak, kam gre Društvo narodov. Lordu Cecilu je dano osebno na izbiro, ali se hoče v takem razorožitve-nem vprašanju čutiti kot potomec velike množice svojih angleških dedov. Ali se hoče počutiti kot potomec lorda Burleigha, zvestega sluge kraljice Elizabete, ali Jakobovega vernega služabnika Salisburvja in konservativnega premierja kraljice Viktorije, ali pa hoče postati sam prednik novega no-kolenja kot prvi lord Društva narodov. Josip Fr. Knaflič : Skrivnostni preganjalec gospoda žulaja Poglavje te zgodbe, ki bi znali amalgam, ki so ga politični alkimisti Zoščenko : Zdravnik in bolnik To zgodbo mi je pripovedoval zdravnik, ki je bil že nekoliko v lei ih in so mu bili osiveli lasje; če zaradi dogod-ka^ ki ga bom zdaj popisal, ali iz kakršnegakoli drugega razloga — tega ne morem povedati. Gotovo ie samo, da je bil siv in njegov glas hripav. Zakaj se je bil zapil in če ga jé" morda ta zgodba pripravila do tega — je takisto neznano. Zdravnik je nekega dne sedel v svoji sobi in razmišljal o tem in onem. Na misel mu je prišlo tudi to, kakšni nehvaležni bolniki obiskujejo dandanašnji zdravnike. Vsi prihajajo na dom kot člani bolniške blagajne j Le včasi se primeri, da kane v sobo oseba brez listka. Nič škode ne bi bilo, če bi člo-yek zaprl svoj obrat. Tedajci je pozvonilo. Vstopil je mož srednjih let, ki je tožil, da ga obhajajo vse slabosti. Srce, je dejal, se neprestano ustavlja, tako da čuti, kako gre z njim h koncu. Niti najmanj ne dvomi — je rekel — da bo kmalu po tem obisku umrl. Zdravnik ga je preiskal in ni mogel ugotoviti nobene napake. Pacijent je bil zdrav kakor bik na zeleni paši. Obraz mu je — Pa kaj hoče imeti od mene ta gospa Brežanova? Kaj? — No, samo posvetovala bi se rada malo z vami. Se je namreč med tem v hiši gospoda Žulaja marsikaj dogodilo in izpremenilo. Tam je zdaj diktator neki dohtar Kunde, ki ste ga menda vi privedli v hišo ... Ta novica me je kar vrgla pokoncu — Česa ne poveste! sem vzkliknil — Ali je to mogoče? Da, baje ima starega gospoda popolnoma v svoji oblasti. To se pravi; Ima ga v oblasti tista drobna ptička, ki je baje kar skoz okno prifrčala in se staremu gospodu usedla na kolena ... Tako je zdaj tam. Samson in Dalila! je pripomnil detektiv in smehljal svoj tenki smehljaj. Zamišljeno sem hodil po sobi gor in dol. Potem sem se ustavil pred detektivom in mu žalostno pogledal v obraz. — Ah, dragi doktor, sem dejal. — Kaka šušmarja sva midva! Ta dohtar Kunde, glejte, to je mojster! Takole je treba napraviti takšno reč, vidile: ptičko — rajsko ptičko, haha! — poslati k takemule staremu gospodu, da mu zažvrgoli in prežene dolgčas in s tem razne mevlje, ki ga' koljejo___ Takšno je življenje, vidite! Midva pa ah, dva zapoznela romantika sva midva, dragi doktor, jaz s svojim sentimentalnim švadronerstvom, vi pa s tisto svojo smešno bratovščino »V znamenju srca« ... Kaj pa upate opraviti z znamenjem srca, dandanes, v znamenju pesti in zlatega teleta! Kvečjemu da vas zapro ali pa vtaknejo v norišnico. Čas naju je prehitel, prijatelj. Dohtar ji Kundeti so junaki dneva. Zato pa se usediva rajši tja na zapeček in si pustiva rasti dolgo belo brado, dobra, modra očanca ... — No, no, počakajva še malo. Midva sva pač prišla malo prezgodaj na svet. Se reče: malo prekasno in malo prezgodaj. Pn že še pride najin čas. Saj se svet. hitro suče . .. Tako je mene in sebe tolažil prijatelj Klop. On je pač nepoboljšljiv optimist. Zato pa naj bi šel za peč z menoj vred. Začasno vsaj! — A Marina? sem se spomnil zdaj. Kaj pa Marina? Gotovo je že zapustila liišo gospoda Žulaja? — O ne! Nasprotno: tudi ona se prav zanimalo tudi pse, če bi brati dobro počuti pod okriljem rajske ptičke, vsaj kakor mi je pravila gospa Brežanova... Ostro sem pogledal detektiva in rekel; — Dovolite indiskretno vprašanje, gospod doktor; Tista mlada dama, ki vas je osrečevala z večernimi promenadami pod vašim oknom, ali še ... — O, ne več, ne več. Že dolgo, kar je izginila. Bojim se, da je tudi ona padla v oblast moža, ki se mu pravi dohtar Kunde, je povedal detektiv in se zelo tenko smehljal. Skoz okno je prifrčala drobna ptička in sedla staremu gospodu Žulaju na koleno. — Zelo zanimivo, zelo zanimivo, sem mrmral. — Povejte, dragi doktor; Kdaj me more sprejeti gospa Brežanova? — Vsak čas. Najljubše pa ji bo, če pridete na čaj. Tako je naročila. — Prosim, najavite ji moj obisk za jutri popoldne. Naglo sem se poslovil od detektiva in stavim, da si je za menoj zadovoljno mencal roke. * Kdor me pozna, kako gizdav in ni» čemuren človek sem, se ne bo čudil, če povem, da sem si zelo prizadeval napraviti kar najbolj ugoden vtis na gospo Brežanovo — že zato, da po možnosti zabrišem prvotni, brez« dvomno neugodni vtis, ki ga je zado» pila o meni tisti večer v Žulajevi hi» ši, ko sem bil (povsem slučajno in iz» jemoma) baš malo razburjen .. V ta namen sem se opremil z vsem, kar je potrebno za simpatičen nastop, celo s šopkom belih in rdečih nagelj» nov, da si tako mahoma osvojim srce dobre stare dame in pridobim njeno popolno zaupanje. Da, močno sem se potrudil v ta namen. Toda kaj po» maga, ko me je pa tudi tam, v hiši gospe Brežanove, že čakal sovražnik, ki ga niti slutil nisem. To je bil njen pes, tisti neznansko grdi in še bolj neznansko debeli mops. Vi mislite, da se mi je zakadil pod noge, mi raztrgal hlače, jaz pa — to» goten kakor sem že — da sem ga brcnil, nakar mi je gospa Brežanova kratkomalo razpraskala obraz, in je bil velik škandal... tako in enako mislite? Ah, kaj še! Me popasti za hlače, tega sploh ni mogel, ker ga je gospa imela pod pazduho, ko mi je Drišla odpret. Ampak ko sem se pri» klonil in ji galantno poljubil roko, je zarenčal in mi malone odgriznil uho. Tako je to bilo. In ni bilo to samo meni neprijetno, ampak tudi ljubeznivi gospe Brežano» vi. Pa je ukazala psu, da me mora ta» koj prositi za odpuščanje. — No, Pusi, daj tačko gospodu. Lepo tačko dati. Pusili, no, priden Pusili. A pridni Pusi»Pusili mi nikakor ni hotel dati tačke, za kar mu bom več» no hvaležen. — Ne razumem, kaj mu je naen» krat, je tarnala gospa. — Saj je dru» gače tako pohleven in prijazen deč» ko. Nobenemu dobremu človeku nič noče... — Hm, sem pripomnil, vljudno se smehljaje. — Je pač takoj pogodil, da sem jaz slab človek. Brihtcn dečko! Dobra gospa Brežanova, videvši, da se je zarekla, je vsa zardela. Pa sem ji brž pomagal iz zadrege: — Nič zato, milostiva. Saj se še človek kdaj zmoti, pa bi se pes ne? Glejte, moja psica Biba, tako je zve» sta in zanesljiva, raztrgala bi se za» me, pa je vendarle mirno dopustila, da mi je ponoči prišel v hišo tat in mi vzel puško in še marsikaj. Tolo» vaja je imel moj pes za dobrega člo» veka, pomislite! — Oh, seveda, zmotil se je moj Pu» si, kaj pa drugega! Veste, kaj je naj» brže mislil? Mislil je, ko ste mi po» ljubili roko, da me hočete ugrizniti! Oh, ti norček moj mali! je zažgolela gospa Brežanova in pritisnila Pusija na prsi, vsa srečna, da je našla opra» vičbo za njegovo pomoto. Jaz sem pa vljudno potrdil: — To bo, to. Menda Pusi kaj take» ga še nikoli ni videl. — Da bi mi kdo poljubil roko? Oh, saj nemara res ne... Saj so danda» nes gospodje tako malo kavalirski! je vzdibnila in milo zasukala oči. Tako je bil ta sitni pripetljaj, ki ga je bilo izzvalo Pusijevo sicer temelji» to, a vendar nekoliko površno pozna» vanje ljudi, srečno poravnan, nakar je ljubezniva domačica povedla gosta v svoj budoar (kam pa ste mislili?), kjer je bilo že vse lepo pripravljeno za čaj s prigrizki. Prigrizkov se ni manjkalo, saj je bilo o velikonočnem času Medtem ko je ona skočila še malo v kuhinjo, kakor je rekla, da popari čaj, sva bila s Pusijem sama. Zakaj je ostal pri meni, mi je bila uganka, ki pa jo je on kaj kmalu rešil. Jedva sem si namreč vzel na krož» nik malo gnjati, se je tam na staro» modni plišasti zofi že oglasilo togot* no renčanje. Pogledam: Pusijeve kr» vavo zalite oči so zapičene v mene hudobno in lakomno. Pa sem vpričo položil vilice m nož in sem mu naredil takole pridigo: — O ti črna pasja duša, o ti čez oblastveno dovoljeno mero napihnjc» ni vamp, ki se boš vsak čas razpočil in porušil to lepo hišo z dvanajstimi strankami, ki tvoji gospodarici točno plačujejo stanarino, o ti in tako dalje, ali te res nič ni sram? Glej, ne do» volj, da si v srce te dobre stare go» spe zasejal seme nezaupanja nasproti meni — vedno bo zdaj mislila, da sem malovreden človek, in to samo, ker si ti izprijeni mačji sin mene sodil po sebi... torej, ne dovolj tega, mi zdaj še grižljaja gnjati ne privoščiš? Vidiš, tako si nažrt, da komaj dihaš, — o, saj sem videl tvojo skledo tam pri kuhinjskih vratih, še polno okus» sijal v rdečici, brki so bili izzivajoče zasukani kvišku, vsi organi zdravi. Čudna zadeva, je mislil zdravnik. Nu, vkljub vsemu mu je zapisal neke kapljice. »Bolnik« je nato odštel zdravniško nagrado in pacijent je odšel. Naslednji dan je prišla k zdravniku črno oblečena ženska. Hlipala je in se usekovala ter vprašala: »Gospod doktor, ali se spominjate, (la je bil včeraj pri vas v ordinaciji neki Vasilij Ledencov? To je moj nečak. Pomislite, ponoči je nenadoma umrl. Prihajam k vam s prošnjo, da mu napišete mrtvaški list«. Zdravnik se je zelo začudil. »Kaj, umrl je?« je rekel. »Saj so bile tiste kapljice, ki sem mu jih bil zapisal, čisto nedolžne!« Vse se mu je zdelo tako čudno. »Veste kaj,« je rekel naposled, »mrtvaškega lista ne morein napisati, dokler ne vidim mrliča. Kje pa stanujete?« »O, tu, čisto blizu!« je odvrnila ženska. »Nu, pa pojdiva k vam.« Zdravnik je vzel instrumente in je oblekel gumaste rokavice. Potem sta skupaj odšla. Požirala sta stopnice štiri nadstropja visoko in prišla v stanovanje. Mr- lič je ležal na mizi, kamor so ga bili postavili na oder. Okoli mrtvaškega odra so brlele sveče in neki starec, očividno pokojnika sorodnik, si je neprestano brisal solze ter na pol slišno stokal. Zdravnik se je skoro razhudil. Mislil je: »Kako sem se mogel tako temeljito zmotiti pri tem bolniku! Zdaj me bodo še zasliševali — zaradi tistega malenkostnega honorarja, ki mi ga je odštel za ordinacijo!« Sedel je za mizo in začel pisati mrtvaški list. Ko je bilo pisanje gotovo, ga je dal starcu, ki si je brisal lice, in odšel, ne da bi se poslovil. A komaj je prišel na ulico, je opazil, da je pozabil gumaste rokavice pri mrliču. »To je pa smola!« si je dejal. »Za takšno malenkost moram iti nazaj v četrto nadstropje! Tak je naš poklic!« In šel je in stopil skozi odprti vhod. V sobi, kjer je prejle ležal mrlič na mrtvaškem odru, se mu je ponudil nezaslišan prizor: »Pokojni« Vasilij Ledencov je sedel na mizi in si zavezoval čevlje. Bil je miren, kakor da je pravkar vstal z ležišča, na katerem se je dobro spočil. Ravnodušno se je razgovarjal s star- cem in niti trenil z očesom, ko je zagledal zdravnika, ki ga je bil s podpisom proglasil za mrtvega. Starec pa, ki se je razgovarjal z bivšim pokojnikom, je tiho stopical cd sveče do sveče in utrinjal plamene. Pri vsaki sveči si je nanovo oslinil prste in potem stisnil črni stenj, da je ugasnil med prsti. Zdravnik se je prestrašil... Ne da bi zinil, je zbežal. Pustil je gumaste rokavice tam, kjer so bile. Doma je na mizici poklical številko policije in javil, kaj se je zgodilo. Pri tem je doznal sledeče: Vasilij Lendecev je bil zavarovalni agent in si je bil v tem svojstvu prisvojil večjo denarno vsoto. To priliko je hotel porabiti, da bi se poslovil od življenja — za vedno ... Hotel je začeti »nov račun«, a gumaste rokavice so mu prekrižale načrt, ki bi se mu bil drugače morda sijajno posrečil... Čuvajte svoje zdravje! Uporabljajte ne telečje rižote, izstradan berač bi se še dobro nasitil od tega, kar tebi pre* ostaja, pa gledaš zdaj mene tukaj s tako požrešnostjo in zavistjo? Na, pa žri, žri, in naj te le kar raznese. Razpoči, razprši, razblini se v vsemir, ti predrto dno! Nabodel sem na vilice največji in najmastnejši kos gnjati in mu ga pri» jazno pomolil. — Izvolite, mister Pusi! On pa je samo renčal, brusil zobe in razburjeno sopcl, a ni se ganil z zofe. Razumel sem: Hotel je, da mu tja prinesem, na posteljo, ta leni, raz» vajeni baron! — Nak, tega pa ne, sem dejal. — Stregel ti pa ne bom, ti ošabni mogo* tee. Če ti je sužnja ta dobra stara go» spa, — jaz, ekscelenca, jaz sem svo» boden gospod! Der Gott, der Eisen wachsen liess, der wollte keine Knech» te... In visoko sem vihtel na vilicah kos velikonočne gnjati kakor kako rdečo zastavo. Tedaj se jc uklonil. Požrcšnost in ncvoščljivost sta bili močnejši od nje» govega častičutja. Tresoč in peneč "se od jeze, vendar prav ponižno je pri» šel k mojim nogam, popadel kos, ga nesel na zofo in ga tam pogoltnil. In sem nasadil na vilice drugi kos. In spet je moral Pusi sam priti ponj. Pa je hotel pri tretjem kosu kar osta» ti lepo pod mizo, si prihraniti tako pota in trud. A sem ga zapodil nazaj na zofo. In je moral za vsak kos po» sebej skočiti dol in spet gor, čeprav je bil to zanj čedalje hujši napor in ga je že kar metalo. Naj le tudi on izkusi, sem si rekel, kako težko je prislužiti si kruha, kaj šele mesa! Pri zadnjem kosu gnjati je bil tudi Pusi na kraju svojih moči, komaj da se je še zvlekel gor na zofo in požrl, pa se je prevalil na hrbet, pa stegnil vse štiri od sebe in še jezik iz gobca. Ampač počil pa le še ni, pomislite: še ni počil! Gospa Brežanova se je vrnila s čas jem. Njen pogled je takoj padel na prazni krožnik in sem videl, kako ji je smuknil čez obraz tenak, a hkratu zadovoljen smehljaj. No, ta je bil pa lačen! si je rekla. (O novinarji in de* tektivi, ti vidijo in uganejo vse, zato je najbolje, teh ljudi ne vabiti v hišo.) — Dolgo je trajalo, kajne? Oprosti» te! je rekla. — Ali se mi je nekaj tako nerodnega primerilo. Oh! Postrežnica mi je zamenjala škatlice, pa sem me» sto čaja skuhala pelina. Zapazila sem šele, ko sem prccejala. Pa sem mo» rala vdrugič zavreti vode. — Pelina! sem zdihnil. — Kar pri* nesli bi mi ga bili, milostiva! Toliko sem že grenkega okusil v svojem živ« Ijenju, da je v primeri s tem pelin za mene pravcata slaščica... Največ grenkobe pa sem moral okusiti iz žen» skih rok, sem pristavil sentimentalno. Zapomni si, mladi prijatelj, da je vedno dobro, ako se ženski malo po* tožiš na druge ženske. To vedno zbu* ja njeno sočutje in bo takoj pripravljen na ublažiti, kar ti je druga prizadela hudega. Tako blagega srca so ženske na to plat, stare kakor mlade. Tudi gospa Brežanova je bila takoj ganjena. In jc spregovorila z mehkim glasom: — Oh, vi ubožec! A ne smete zato obupati. Se bo že še našla katera, ki bo vse tisto stokrat popravila... Pri tem me je toplo pogledala, zakar sem ji vrnil hvaležen pogled, takole od spodaj gor, kakor je treba vračati take poglede. In bi se bil najin razgovor mogoče še dalje razpletel v tem zame vseka» kor ugodnem pravcu, da ni njeno oko zdaj padlo na nekaj klavrnega tam na zofi. — Pusi! je kriknila vsa prestrašena. — Za božjo voljo, kaj pa mu je? Ali si bolan, Pusili moj? Hotela ga je vzc» ti v naročje, a je le nejevoljno zaren» čal nanjo. Vendar se je spravil spet v malo pravilnejšo in tudi spodob* nejšo lego. — Razburjen je, milostiva, sem opomnil. — Mislim, da ga tista blama» žica od prejle tako enervira. Z mojo psico Bibo je ista: kadar se kaj bla* mira, dobi vselej živčni napad. Žlaht» ni psi so pač zelo rahločutni. Nekaj pa stori tudi kultura... Sploh se mi zdi vaš Pusi nekoliko nervozen in je tudi malo predebel, oprostite. Sveto* val bi vam, milostiva, da greste z njim v kake toplice... — Mislite? Oh, saj sem tudi jaz sa* ma tako nervozna? Pa kaj ne bom? I a škandal zdaj tam pri mojem bra* tu, oh, to mi bo uničilo živce, čisto-vsa sem že iz sebe... — Mi je že nekaj omenil o tem dok* tor Klop. Kaj pa se prav za prav godi v hiši vašega gospoda brata? — Sami škandali, saj vam pravim! Mene je kar groza, kaj še bo. Saj jaz o tem še nič vedela nisem. A pater mi je prišel povedat. Pater se je nam* reč ondan — to je bilo nekaj dni po tistem, ko ste vi bili tam, — spet ogla* sil v hiši, pa veste, kaj so naredili z njim? Še noter ga niso pustili, tiste barabe, tisti dohtar Kunde, kakor mu pravijo in ki ima zdaj vso Vomando v "hiši, in pa tiste razuzdane dekli* ne... Saj me je kar sram, to praviti. Zasramovali so orečastitega in ga na* podili kakor divjaki pogani, pomislite. In so vrgli za njim po stopnicah tiste* ga zamorčka, da se je razbil. In po* mislite: Čisto prazen je bil zamorček, niti beliča notri! Tako daleč so že pripravili mojega nesrečnega brata, da niti tiste slovesne obljube več ne izpolnjuje, ki jo je dal patru... (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) Gibanje našega uvoza v preteklem letu Generalna direkcija carin je sedaj objavila tudi podatke o skupnem uvozu posameznih predmetov v preteklem letu. Iz te statistike posnemamo naslednje zanimivosti: Uvoz tekstil in tekstilnih sirvoin, V naši uvozni trgovini zavzemajo tekstilne sirovine in polfabrikati brez dvoma najvažnejše mesto. Na drugi strani pa opažamo baš v teh predmetih zadnja leta značilne spremembe. Z razvojem domače tekstilne industrije ie pričel naš uvoz tkanin (slasti po 1. 1925., ko je bila uveljavljena nova carinika. tarifa) nazadovati, in sicer tako po količini, še bolj pa po vrednosti. Pri tem pa moramo Se upoštevati, da se je nas kon-sum tekstilnega blaga v teh letih znatno |H>-večal. Iz naslednjih številk je razvidno, kako je vrednost uvoza tkanin v zadnjih letih nazadovala: v milijonih Dm 1005 19*7 1928 1929 1930 977 788 71« 648 610 452 388 £60 337 117 158 130 121 120 210,) 1587 1306 1189 üGö (žil leta 1925. sem ie torej vrednost našega rvwza tkanin padla še več kakor 1 milijar-« o Din, in sicer od 2110 na 1105 milijonov Din. lorcj skoro na polovico. Edino uvoz svilenih tkanin se je po prehodnem dvigu zadnja leta precej stabiliziral. Zaradi nazadovanja cen se je seveda uvoz tekstilnih izdelkov po Količini v primeri z zadnjimi leti le v manjši meri skrčil. Tako smo leta 1925. uvozili 15.680 ton bombažnih tkanin, lani pa 10.210 ion Uvoz volnenih tkanin pa se je istočasno zmanjšal od 3648 ton na 2162 ton Zaradi razvoja domače tekstilne industrije pa se je seveda precej povečal uvoz tek-Hfilnih sirovi» in polfabrikatov. Povečanje teea uvoza je razvidno iz naslednjih podatkov, ki se nanašajo na količine uvoza v torin h. Uvoz bomb. tkanin 1377 voln. tkanin svil. tkanin 1925. 5.753 7.753 2.037 511 1929. 7.598 10.917 2.174 1.125 1930. 8.767 13.135 3.451 1.478 sirov bombaž bombažno predivo volna volneno predivo_ skupno ion 16.054 21.814 28.331 skupno mili j. Din 682 846 S5S Od leta 1925. se je torej uvoz bombaža in roine ter bombažnega in volnenega prediva ■povečal od 16.(54 na 26.831 ton. Zlasti V preteklem letu opažamo prav znaten skok v uvozu teh tekstilnih sirovim Pri tem pa ie zanimivo, da se je vrednost uvoza teh sirovin zaradi padca cen le neznatno povečala. Po statistiki za leto 1925. je znašala vrednost uvoza bombaža, volne in bombažnega ter volnenega prediva 682 milijonov Din. lani pa 858 milijonov Din in znaša torej povečanje uvoza po vrednosti v zadnjih petih letih le 176 milijonov Din. 6e boij zanimivo pa je primerjanje podatkov za lansko leto in leto 1929. Lani se je v primeri / letom 1929. povečal uvoz gori omenjenih tekstilnih sirovin po količini za skoro 40%, po vrednosti pa zaradi znatno padlih cen le od 846 na 858 milijonov Din, torej za 1.4 %. Železo in stroji. Drugo važno skupino v našem uvozu predstavljajo predmeti iz železa ter stroji in aparati. Ta uvoz se večinoma nanaša na predmete, ki opravljajo funkcijo produkcijskih sredstev in zato povečanje takega uvoza ni smatrati za nerazveseljiv pojav, ker je v zvezi z rastočo investicijsko delavnost v naši državi. V naslednjem navajamo vrednost uvoza nekaterih važnih predmetov iz te skupine (v milijonih Din): 1927. 1928. 1929. 1930. 345 4S7 575 466 135 161 186 201 93 124 135 121 100 101 122 104 40 60 67 60 17 27 21 13 299 363 346 342 biroji in aparati električ. predm. železo in polfabr, železna pločev. covi plugi razni žel. izdelki _ _ 1034 1323 1452 1107 Skupna uvozna vrednost gornjih predmetov je lani zaradi nastopa gospodarske kr<-2v. ki vedno ovira investicijsko delavnost, : koliko nazadovala, vendar pa to nazadovanje ni bilo baš znatno in lanski nvoz še icdno presega nvoz iz leta 1928.. zlasti pa rv«z iz leta 192". (za 40%) V gornji statistiki seveda nismo upoštevali uvoza želez-niVkeea materijala (tračnic, mostovnih konstrukcij itd.), ker je la uvoz predvsem odvisen od večih ali manjših investicij pri državnih železnicah. Lani smo uvozili želez-iškega materijala za 108 milijonov Din, doni je ta uvoz znašal lela 1929. 163 milijo-! ov, leta 1928. 288 milijonov in lela 1927. • a 91 milijonov Din. V tej skupini je omeri ti še uvoz prevoznih sredstev (predvsem ; vtomobilov), ki je znašal lani 172 milijonov Din nasproti 174 in 188 milijonom Din v zadnjih dveh letih. Konsumiii predmeti. ä>ri uvozu konsumnih predmetov opažamo večje spremembe Tako smo lani uvozili (v oklepajih podatki za 1. 1929 in 1928.): soli va 20.9 milijona (28.7, 32.4). riža oluščenega za 66 milijonov Din (118. 145) in sirove kare za 13? milijonov Din (222. 225). Občutno zmanjšanje uvoza kave je posledica silnega padca cen sirovi kavi. kar je tudi razvidno iz okolnosti. da se je uvoz sirove kave po količini le neznatno zmanjšal Cod 9736 ton v letu 1929 na 0141 ton v lanskem letu). Nazadovanje uvo?a luščenesra riža pa je pripisali razvoju domačih luščilnte za riž. Uvoz limon in «ranž ie znašal 41 milijonov Din <40. 43). uvoz čokolade 7 milijonov Din 12. 14). uvoz izdelkov od porcelana 33 milijonov Din (34. 30) in uvoz stekla 63 milijonov Din (66. 57). Industrijske sirovine. Od uvoza industrijskih sirovin je omeniti znatno povečan uvoz sirove nafte, ki je tini dosegel že vrednost 153 milijonov Din nasproti 117 in 77 milijonom v zadnjih letih. To povečanje uvoza je posledica razvoja domačih rafinerij, ki se kaže tudi v nazadovanju uvoza bencina in olj za mazanje, čeprav konsum stalno narašča. Uvoz inozemskega premoga, ki je lani v prvem polletju silno naraščal, je v drugem polletju zopet popustil, tako da smo v vsem letu uvozili 5S4.000 ton (leta 1929. 064 000. leta 192S 531.000) v vrednosti 19S milijonov (227 190), uvoz sirovih kož pa se je lani orecei dvignil, in sicer na 197 milijonov Din (161. 199). Pri tem je zanimivo. da ie leta 1928. znašala pri skoro isti uvozni vrednosti količina uvoženih sirovih kož le 6939 ton, lani pa 11.636 ton. = Znižanje diskonta r Švedski. Švedska narodna banka je te dni znižala svojo di- skontno stopnjo od VA na 3%. Brez potrdila o plačanih davkih trgovci ne dobe potnega lista Beograd, 7 februarja. AA. Finančni minister je sklenil, da morajo vsi trgovci in obrtniki in vsi drugi poslovni ljudje, ki potujejo v inozemstvo, pri zahtevi potnega lista predložiti potrdilo davčnih oblasti, da so izpolnili vse svoje davčne in taksne obveze. Finančno ministrstvo (oddelek za davke) je zdaj poslalo okrožnico finančnim direkcijam in finančnim inšpektoratom, v katerih jih opozarja, da se te naredbe v bodoče striktno drže in da pazijo zlasti na one davčne obvezance, ld se žele za stalno izseliti iz naše države. Ako kateri službeni organ to opusti, bo odgovarjal po ČL 141. zakona o ueposrednib davkih. = Fnzija v zagrebškem bankarstvu. Iz Zagreba poročajo, da je ravnateljstvo Hrvatske sveopče kreditne banke v Zagrebu sklenilo predlagati letošnjemu občnemu zboru fuzijo z Opšto kreditno banko v Subo-iici. Večina delnic subotiške Opšte kreditne banke se nahaja že v portfelju Hrvatske sveopče kreditne banke, ki bo v svrho zamenjave onih delnic subotiškega zavoda, ki se-nahajajo še v prometu, izvedla odgovarjajoče povišanje delniške glavnice. Kakor znano, spadata oba zavoda v interesno sfero dunajskega Kreditnega zavoda za trgovin» m obrt in Madžarske splošne kreditne ban ke. Hrvatska sveopca kreditna banka ima 37.5 milijona Din delniške glavnice, 5 milijonov Din rezerv in 220 milijonov Din hranilnih vlog (1. 1929). Subotiška opšta kreditna banka pa 10 milijonov Din delniške glavnice in 59 miliionov Din hranilnih vlog. = 10 miiijardna vrednost naših državnih železnic. V februarski številki Saobračajne-ga pregledam, glasila prometnega ministrstva, je objavljen tža' brez komentarja) re-kapitulativni pregled vrednosti železniških investicijskih objektov na dan 31. inarca 1930 Iz tega posnemamo naslednjo vrednost posameznih objektov v milijonih Din: zemljišča 1479 zemeljska dela (nasipi, vse-ki) 2261, razni podporni in varovalni zidovi 604, tuneli, propusti in kameniti mostovi 1593, železni mostovi 783, zgradbe 1135, položene tračnice 1345, skretnice 243, signalne naprave 85. položeni pragovi 309, ostali materija! gornjega ustroja 323, vodne postaje 158, skupaj 10 milijard 319 milijonov Din. Od te vsote odpade na beograjsko direkcijo 2909. na zagrebško 2523, na ljubljansko 2463, na sarajevsko 1431 in na subo-tiško 092 milijona Din. V tej vsoti najbrž ni upoštevana vrednost privatnih železnic, ki so v obratu državnih železnic. — Noro povečanje zlatega zaklada Francoske banke. Kakor poročajo, so se zlate rezerve Francoske banke v teku januarja ponovno povečale, in sicer kar za 2 milijardi frankov (4.4 milijarde Din) ter so dosegle 55.5 milijarde frankov Ker je ta dotok zlata povzročil ponovno povečanje obtoka bankovcev, se je znova razvila diskusija o posledicah zlate inflacije. Od zakonske stabilizacije franka pa do danes se jc zlati zaklad Francoske banke že skoro podvojil, dvignil se je namreč od 29 na preko 55 milijard frankov istočasno pa se je povečal tudi obtok bankovcev od 52.5 na 78.6 milijarde frankov Dokier je francoska država vračala banki svoj dolg in dokler je bila avtonomna amortizacijska blagajna v stanju, da paralizira dotok zlata z vlogami pri nov-čanični banki, tako dolgo dotok zlata ni v večji meri vplival na obtok bankovcev. V zadnjem času pa ni več mogoče izogniti se izdaji novih bankovcev zaradi prevzema zlata. Samo v januarju se je obtok bankovcev povečal za 3 milijarde frankov. = Beograjska tekstilna tvornica »šumadi-ja« ni v likvidaciji. Glede na beograjsko vest o likvidaciji »Šumadije« d. d., tvornice Jägerjevega perila in drugih tekstilnih izdelkov. ki smo jo objavili v nedeljo 25. ja-iuarja. nas imenovana tvrdka naproša za ugotovitev, da ta vest ne odgovarja resnici in da je nastala pomotoma. = Na dražbi -Divje kože« v Ljubljani dne 26., 27. in 2S januarja t. 1. so bile dosežene naslednje cene: Kune zlatice 635 - 850 Din, kune belice 600 — 700 Din, veverice 3 Din, lisice poljske 230 — 275 Din, lisice gorske 250 _ 350 Din. lisice gorske glave 400 Din. jazbeci 85—95 Din. dihurji 125 do 160 Din. podlasice bele 27 Din, podlasice rjave 4 Din, mačke domače 3.50 Din, mačke divje 100 - 120 Din. vidre 550 - 770 Din. sme 15 — 20 Din, zajci domači 13;) Din, zajci divji 7.10 Din. V nekaterih primerili, kjer je bilo blago v lozih povprečno slabe kakovosti, kože niso dosegle gori navedenih cen Prihodnja dražba se bo vršila 23 m^rca t. 1 = Začasno nkinjenje n vozne carine na pluge, v »Službenih Novi nah* od 24 januarja je objavljen od^k finančnega ministrstva, s katerim se začasno, to je do 30. junija t. Ì. ukinja uvozna carina na pluge in kolce iz šl. 552. točka 1. predloga splošne carinske tarife. Položai fla nasi!* bor?ah Na ljubljanski borzi, ki je v preteklem tednu poslovala le štiri dni, je znašal skupni devizni promet le 10.8 pjiliiona Din nasproti 12.2, 18.1, 18.2 in 14.5 v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz, ki so se že zadnji teden zaradi okrepitve švicarskega franka tudi letes pri nas učvrstili, so v minulem tednu ostali v glavnem neizpre-menjeni. Med efekti pa je tekom tedna prišlo do prometa edino v Trboveljski po 341. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda 'po zadnjem padcu že v po-četku tedna zopet okrepila na 418 do 421 in je ta tečaj skoro obdržala do konca tedna (ob koncu zadnjega tedna po 414 do 415). Precej prometa je bilo tekom tedna v dolarskih papirjih, in sicer v 7 odstotnem Blairovem posojilu po 80.50 do 81 in v 7 odstotnem Seligmanovem posojilu Drž. hip. banke po 80 do 80.50. Promet je bil zabeležen tudi v investicijskem posojilu po 87, v 4 odstotnih agTarnih obveznicah po 50.50 do 52 in v 6 odstotnih beg-luških obveznicah po 66 50 do 69. Med bančnimi delnicami sta dalje čvrsti Praštediona ki se je trgovala po 975 do 980, in Union-banka, ki je bila zaključena po 192 do 194. Ostale bančne vrednote so se trgovale po prilično neizpremenjenih tečajih. Med industrijskimi vrednotami se je Trboveljska po zadnji oslabitvi pred 14 dnevi ponovno nekoliko okrepila in se je v manjšem obsegu trgovala po 340. V ostalem so imelo tekom tedna promet Drava po 235, šečerana po 295. Slaveks po 50, Jadranska 545 in Union-Osijek po nižjem tečaju 55 do 60. Devize Ljubljana. (Prosti promet.) Amsterdam 22.785, Berlin 13.4925, Bruselj 7.9113, Budimpešta 9.9014, Curih 1095.9, Dunaj 7.9726, London 275.59, Nevvyork 56.605, Pariz 222.39 Praga 167.89, Trst 297. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.295, London '25.16, Newyork 517.5, Bruselj 72.5, Milan 27.10, Madrid 53, Amsterdam 207.8, Berlin 123.11, Dunaj 72.7, Sofija 3.7475, Praga 15.315, Varšava 58, Budimpešta 90.35, Bukarešta 3.C8. Žitni trg Kakor se zdi, je prišlo na svetovnem žits nem trgu do preokreta. Ameriški, zlasti pa budimpeštanski tečaji so se zadnje dni pres cej okrepili. V Budimpešti je pšenica za mare še preteklo soboto notirala 14.41, vče* raz pa že 14.89. Danes so tečaji še bolj po« skočili in je bil pri živahnem prometu do* sežen tečaj 15.42. Tudi rž m koruza noti* rajo višje Cene na našem domačem trži« šču so zaenkrat ostile noizprcmcnjcnc, pri tem pa je treba upoštevati, da se je vse zadnje tedne cena naii pšcnici gibala nad svetovno pariteto. -f Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 15 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze, 3 vagone moke. — Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 150—152.5, baška. potiska. šlep 79/80 kg 157 5—160; gornjeba-ška, 79/80 kg 155- 160, gornjebanaška. 79/08 kg 152.5—155, Ječmen: baški In sremski, 63/64 kg 107.5—112.5 Oves: baški in sremski 145 150 Koruza: baška in sremska 77.50—82.50; za marc-tnaj 87.50—92.50; za maj 90-95. Moka: baška ;0g« in »Ogg« 245—265 »2* 215 do 230. *5« 185—195; t6t 175—185: >7« 140 do 145. »8« 105—115. Otrobi: baški 95 do 97.5: sremski in banaški 90—95 + Bndimpeštanska terminska bor?a (7. t. ni.) Tendenca trdna, promet živahen. Pšenica: za mare 15.40 — 15.42, za maj 15.51 — 15.52; rž: za mare 11.05 — 11.07, za maj 11.20 — 11.22; koruza: za maj 12.53 do 12.55. Pisanec v sobni ribogojnici V nizu ribic, ki sem jih že v prejšnjih člankih priporočal, bom v naslednjih vrsticah opisal novo zvezdo sobne ribogojnice, ki z živahnostjo in drugimi prikuplji-vimi lastnostmi bogato poplača trud goji tel ja. Pisanec (Phoxinus laevis, die Ellritze) je res dokaj ljubka ribica. Telo je valja-sto, samo pri repu je bolj stisnjeno. Glavica je v jačji meri zaokrožena. Luske so zelo majhne in nežne. Tu in tam se najdejo na telesu tudi mesta brez lusk. Na hrbtu je temno zelenkasta ali temno rjava kakor zahteva mimikrija, prilagoditev barve glede na okolico ,v tem primeru z dnom vodnega korita. Od hrbta do polovice pobočnic vidimo v presledku po S mm temne piožice, ki se zlivajo v istobarvno temno progo, ki teče od gobčka do repne plavuti vzdolž pobočnic. Med omenjenimi prožicami ,izpod temne proge na straneh, na stranskih delih glavice in okolt škrg se pa sveti pisanec v svetli medeninasti barvi. Cesto se ribicam spodnji del telesa pobarva temno rdeče. S takimi barvami ne zaostaja pisanec glede krasote svojih barv nič za eksotičnimi toplovodnimi ribicami. Prsni in trebušni plavuti, hrbtna repna in podrepna plavut so majhne, zaokrožene in rumenkasto sive. Pri samcu so prsne plavuti temnejše. Pisanec živi v srednji in južni Evropi v potokih in bistrih jarkih s tekočo vodo in s peščenim dnom. Drsti se v srednji Evropi v maju in juniju, na jugu pa tudi že v aprilu, živi navadno v večjih družbah in plove tik pod gladino, švigajoč navzgor in navzdol. V jatah so pisanci zelo plašljivi ter se uplašeni naglo poskrijejo v korenine obalskih dreves in v luknje. Tudi v ribogojnici s samimi pisanci so plašljivi in če jih vznemiriš, švigajo okoli kakor besni, zaganjajoč se v mivko, da bi vodo pomotili. V ribogojnici z raznimi ribami pa niso nič kaj plahi, temveč postanejo tako domači, da ti pridejo takoj, ko potrkaš na steklo, k prstu, pričakujoč j krme. Strašno so radovedni. Ko čistiš ribogojnico, se vrte okoli priprav, s katerimi čistiš, boječ se, da jim ne bi kaj ušlo. živahni in neutrudljivi plavajo po ribogojnici, pregledujoč vsak kotiček; in če opazijo. da katera koli druga riba hitreje plove, so takoj z njo ter jo radovedno opazujejo Glej, na gladim opazijo polža. Hitro švignejo pod gladino, ga ogledujejo od vseh strani, nato se zaganjajo igraje vanj; ali pa se nepričakovano spuste na dno, ker so opazili da se školjka na dnu giblje — kar je seveda zelo važno. Ker se je pa vsedla na steklo muha, si jo morajo kajpada tudi ogledati, dokler ne odleti. Taki so torej pisanci, če se privadijo ra ribogojnico. Odrasle ribice so 12 cm dolge. Rastejo polagoma ter so že zato zelo prikladne za sobno ribogojnico. Pisanec je torej naša najlepša ribica, trdna in zdrava. 3 do 4 ribice v dolžini 2 do 8 cm spadajo v vsako sobno ribogojnico. naj bo za mrZlovodne ali pa za eksotične ribice. O. S. Pristopajte k Vodnikovi družbi FR. KOS. Ljubljana. Židovska ulica 5 nudi neprekosljive PLETILNE STROJE »WALTE"« vse pripadajoče potrebščine, hiter pouk v pletenju, volno, bombaž in pletenine lastnega izdelka v veliki Izbiri in nizkih cenah. 102 Zastopnika veščega strokovnjaka, dobro vpeljanega, za Slovenijo, SPREJME takoj eksportnl mlin v Bački. Ponudbe z referencami poslati na oglasni zavod Schmolka, Novisad, pod šifro »Za-stupnik Ljubljana«. 2332 CREMfc ROSE CENTIFOUA. najiöe»! oejéa frami>T-k» ki a a fin tea Z '»igT a* tu»r»bu iw atmaxgo • »tirni oo*i&a<- m i M o-tea lmi: isni kol ptniloz» za prar 18 D-omodvlo — 40 Din GOLO CREMA mgtnaiaa «ngirtka r»fi fr*(.aatoo Oitrostr wfetraaja rr* e«h» s mm -i«oo ki.žo iwki «èi i« aa «lopaeifafa pa j» tre*a ^a t» oa v»aki fcoaJettr* miai moderne da-a» - Din ti RDEflLU ao*% « obraza t«l» v*ak<-ffa rrde»». — 9 -»-«piratom »rot -ličilu Bom intyravunn I« No* U> ibra? owtaneta to^t bel». — Dio 63 CENTIFOUA. koi»»tigb mod £aIdijot«, »Bratje Karamazovi«, ki se dobe tudi v slovenskih prevodih. mi mesec, po vrstnem redu pa je deveti, oktober znači osmega, pa je v vrsti na desetem mestu; isto tako sta tudi november in december prišla za dve številki dalje, dasi njihovi imeni pomenita deveti in deseti mesec. Pri narodih, ki imajo svoje domače izraze za mesece (Hrvatje, Čehi, Poljaki) to ne pride v poštev, treba pa jim bo vsekakor novega imena za trinajsti mesec. Ako bi novi trinajsti mesec pripojili ostalim dvanajstim kar na koncu leta, ali pa jim ga pridružili kamorkoli med dva dosedanja meseca, bo to povzročilo motnjo v astronomski razdelitvi letnih časov, praznikov in zgodovinskih dni Prizadeti pa bodo kolikor toliko tudi posamezniki, ker bodo morali prestaviti svoj rojstni dan, god in druge pomembnejše dneve svojega življenja, ako so jih doslej slavili na 29., 30. ali 31. dan kakega meseca, na prve dni naslednjega meseca. češka in poljska javnost se že močno zanima za reformo, ker so pri teh dveh narodih v rabi edino stara narodna imena za mesece, pa je treba tedaj najti primerno ime za primer, da se vstavi novi mesec med zimske, pomladanske, poletne ali jesenske mesece. Pa tudi sicer bo treba pri tem večjih sprememb, ker ne gre, da bi n. pr. listopad ali vinotok prišla pregloboko v zimo ali pa bi bila potisnjena nazaj v dobo, ko se listje še čvrsto drži in ko za trgatev še ni čas. Vse večje težkoče pa se bodo pojavile na gospodarskem poljxi in tu skoraj ne bo nikogar, ki ne bi bil intere-siran na tem. Vprašanje trinajste plače, ki je pri nekaterih podjetjih že uobičajena, bo postalo pereče tudi za vsa druga podjetja ter za posamezne delodajalce in delojemalce. Honorar Ane Pavlove Te dni umrlo veliko rusko plesalko so nekoč v Ameriki naprosili, da bi nastopila na nekem zasebnem družabnem večeru. Zahtevala je 1000 dolarjev honorarja. Hišni gospodinji se je videla ta vsota pretirana in se je skušala pogajati, češ: »Saj boste sprejeli tudi 800 dolarjev.« »Ne,« je odgovorila umetnica na kratko. »Dobro.« je rekla gospodinja, »prejeli boste 1000 dolarjev, a moram vas opozoriti, da boste samo nastopili s svojimi plesi, družbe pa se ne smete udeležiti.« — »O, če je tako,« je odvrnila Pavlova, »potem je dobro. Zakaj mi pa niste takoj povedali? Kajti v tem primeru se zadovoljim samo ob sebi umevno z 800 dolarji.« Izvolitev miss Evrope Kakor smo že poročali, je bila pri nedavni lepotni tekmi zastopnic raznih evropskih držav proglašena za kraljico lepotic miss Francija, gdč. Jeanne Juilla. Razsodišče, ki je zasedalo več ur in se dolgo ni moglo odločiti, kateri izmed krasotic naj da prednost in častni naslov miss Evrope, je bilo sestavljeno iz raznih zastopnikov dotičnih držav, ki so se udeležile lepotne tekme. Po dolgih pogajanjih je bilo izbranih iz množice šest lepotic, med katerimi se je imela izvršiti ožja volitev. V to šestorico so prišle: Francija, Grčija, Turčija, Estija, Avstrija in Nemčija. Teh šestero krasotic se je moralo še opetovano pokazati komisiji, ki je končno izločila še Estijo, Turčijo in Grčijo, da se je bilo v finalu odločiti le za Francijo, Nemčijo in Avstrijo. Po dolgem posvetovanju je razsodišče razglasilo svojo odločitev, po kateri je prvenstvo v lepoti pripadlo miss Franciji, zaradi česar so bili Nemci in Avstrijci nekoliko razočarani. Gdč. Juilla je zelo ljubka 201etna deklica, temnorjavih las in sinjih oči. Po rodu je iz Gascogne, domovine šegavih in predrznih junakov, po poklicu pa je šivilja ter vodi s svojo materjo v podeželskem mestecu Agenu modni salon. Smoking za plesne in slavnostne prilike najmodernejši. Elegantni, po meri izgotovljeni — najcenejši pri Drago Schwab. Ljubljana Samo majhna šala V okolici Chicaga je opazil neki farmar v obcestnem jarku velik lesen zaboj, iz katerega se je glasilo zamolklo ječanje. Pozval je policijo in ko so zaboj odprli, so našli v njem z neštevil-nirni ranami pokritega moža. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je navedel, da se imenuje George Wittbrod, in ga je v to stanje spravila skupina sedem članov iz chieaškega podzemlja: »Ko sem sno-či ostavil naš klubski lokal.« je pripovedoval mož, »so me napadli, pobili na tla in mi zamašili usta, čeprav sem jih prosil, naj se me usmilijo. Pogovarjali so se med seboj, da me bodo križali. Zvlekli so me na pokopališče in tam so me za roke in noge privezali na marmornat križ. Pretepali so me neprestano in brcali, plesali so okoli mene, končno so sklenili, da me pokopljejo. Privlekli so surovo izdelan, s siamo pokrit zaboj, v katerega so me stlačili; nato so pokrov trdno zabili. Zaboj so nekam odpeljali in ga vrgli — menil sem, da v grob. Pri tem sem izgubil zavest.« Wittbrod je svoje mučitelje tako dobro opisal, da jih je imela policija kmalu pod ključem. Ko so jih vprašali, čemu so Wittbroda mučili, so dejali, da je šlo samo za — majhno šalo... Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od' zdravstve-pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duna) al. 32. Pošljemo po povzetju, tn to samo oa čitljive naslove. Zima! Sneg! Ko smo že mislili, da je za letos defi-nitivno vzela slovo, nas je znova obiskala in narava se je okrasila za nje sprejem z najčudovitejšimi tvorbami svoje ustvarjalne sile. Zak. zašt. nega odseka Važnost neznatnih otokov Po listih se je te dni pojavila vest o končanem sporu za neobljudeni otok Clipperton v vzhodnem delu Tihega oceana, ki ga je zasedla Francija leta 1858. Mehika pa si ga je prisvajala, češ da Francija ni izvajala svojih suveren h pravic nad otokom. Mehiški podjetniki so se 1. 1908. polastili otoka in kopali na njem fosfate in ptičji gnoj imenovan guano. Po dolgih sporih je to vprašanje rešeno in razsodišče je prisodilo otok Franciji. S tem se ni bog ve kako povečala francoska kolonijalna posest, kajti otok meri le 6 štirijaških kilometrov. Tudi za guano Francija nima prevelikega interesa, pač pa je Clipperton strategično važen, ker se zavoljo bližine Panamskega prekopa da po potrebi napraviti oporišče za vojne ladje in za letala. Pusti otok dobi s tem svojo veliko veljavo in le tako je razumeti, zakaj se je Francija toliko potegovala zanj. Rešitev tega spora je tudi v češkoslovaški javnosti vzbudila zahteve po otoku Jana Mayena, ležečega seve-rozapadno Islandije, približno na pol pota do Spitzbergov. Svojo zahtevo opirajo na Češkem na okoliščino, da je ta otok odkrila 1. 1882. avstrijska odprava ?od načelstvom Baltazarja, ki je čsl. državljan in živi sedaj kot admiral v pokoju v Olomucu. Trdijo tudi, da je bila odprava opremljena s češkim denarjem. Otok je ob koncu svetovne vojne krat-komalo anektirala Norveška, ne da bi imela kake pravice do njega. Kakor znano, Norveška ni bila v vojnem stanju z osrednjimi silami, zato tudi ne bi bila smela zasesti in si prisvojiti otoka, ki je bil pravno last Avstrije. Pravico do njega so imele države, ki so bile v vojni z Avstrijo ter one, ki so naslednice monarhije, razen današnje Avstrije in Madžarske. Evropa je bila leta 1920. zaposlena z važnejšimi posli, nego da bi se bila lahko brigala za otok, kjer vlada večna megla, zato je Norveška porabila priliko in se ga polastila. Otok Jana Mayena meri 372 štirijaških kilometrov in ima reci in piši tri prebivalce, ki oskrbujejo tamošnjo meteorološko postajo. Admiral Baltazar, ki je kot poveljnik avstrijske ladje »Pola« zasedel otok, pripoveduje, da je na njem vsak mesec po 27 dni megla, da pa je kljub temu zelo dragocen, ker ima ool-no raznih rud, osobito premoga, kar bi se dalo s pridom izkoriščati. Norvežani doslej niso še začeli izkoriščati rudnikov. Ako pomislimo, da se premogovi rudniki izkoriščajo celo na daljnjih Spitz-bergih, je jasno, da bi bili rudniki tudi iskovanje krajev ob severnem tečaju. Admiral Baltazar priporoča, naj se češkoslovaška vlada potegne za svoie pravice, ali ni verjetno, da bi se vlada spustila v to stvar. Čuden poklic Zavod za delovno fiziologijo v Dort-mundu na Nemškem, ki se ta čas bavi z raziskavanjem učinkov alkohola na delovno sposobnost, je najel moža, ki mu je dolžnost popiti vsak dan 14 steklenic piva. To pa za to, da potem lahko na njem izmerijo pojave utrujenosti. Za to nenavadno službo je prijavil lep kup prosilcev iri to gotovo ne samo radi velike brezposelnosti, ki vlada v Nemčiji. Nov plavalni rekord Iz Sydneya v Avstraliji poročajo, da je znana prvakinja v plavalnem športu dosegla tam nov rekord. Ostala je 48 ur in 15 minut v vodi. Kneginja cardala Ida Hajoš, ki je na tekmi madžarskih narodnih plesov v Budimpešti dosegla naj-na Janu Mayenu koristonosni. Razen večji uspeh in si pridobila tradicionalni tega je otok pripravno oporišče za raz- naslov kneginje čardaša. J. O. Curwood: Medved Tir Na drugi strani se je razprostirala ozka, z zelenjem pokrita globel. Muskva se ie ošabno poüal vanjo, toda v njej se ni dolgo mudil. Takšnim temnim globinam ni nikdar prav zaupal. Menda bo le še najbolje, če se obrne k jezeru. 2e zaradi tega, ker je tamkaj v bližini grebel njegov prijatelj za gomolji. Rečeno — storjeno. In na bregu je bilo tako lepo mehko blato. To se je prileglo njegovim ševedno bolečim tačicam. Neštetokrat je Muskva to noč zabredel v to blato. Od časa do časa pa je malo zadremal ln tako je minila noč. Pričelo se je daniti. Grizli ju pa se tudi sedaj ni še nikamor mudilo. Solnce je vzšlo. Tir pa je še vedno grebel za cvetličnimi gomolji, tu pa tam pa je po-zvečil tudi šop nežne, mlade trave, katere je bilo tod vsepovsod v izobilju. Muskva je bil zadovoljen. Poti'kanja mu je bilo za nekaj časa dovolj. In zdelo se rmi je, da bi bil že čas za zajtrk. Mar naj poiskusi tudi on gomolje? Videti je, da njegovemu veliikemu prijatelju prav dobro teknejo! Grebel ie in grebel dokler ni iz'konal gomolja. No, saj to ni ravno slabo. Takihle si pa lahko še pri- vošči. Kopal je in brskal, da je zemlja frčala na vse strani. Res trudapoino delo, ampak izplačalo se je pa le. Sedaj pa je imel dovolj in pričel se je ozirati po čem drugim. Musikva se je spravil na brez jezera in se zatopili v globoko premišljevanje. Ce so v drugih jezerih živele postrvi, zakaj bi jih tukaj ne bilo? Zakaj jih Tir ne lovi? Tega ni mogel prav razumeti. Da v vsaki vodi ni nib, tega seveda ni vedel. Torej dobro — jih bo pa kar sam lovil. To bo še zmogel, saj je dobro opazoval Tira pri lovu. Vznemirjen je letal po bregu sem ter tja, zabredel nato v plitko vodo in globoko vtaknil vanjo svoj smrček. Nobenih rib ni videl, no pa te bodo že še prišle! Predvsem mora mirno stati, kakor je to storil Tir in iztegniti dvignjeno taco. Kakšna črna pošast pa se bliža sedaj? To bo pa ujel, on, srčni, mali črni medvedek! Muskva jo je trdno prijel in jo nesel k nosu, da bi si jo bolje ogledal. »Ojoj — ojoj!« je nenadoma zavekal in vrgel ostudno žival v velikem loku od sebe. To je bil menda eden izmed onih velikih Dovodnih hroščev. ki imajo tako ostre klešče. V nos bi ga prav zares ne bilo treba vščipniti, kjer je tako zelo občutljiv. Cas je mineval in bilo je že okrog desete ure. Solnce je ta dan izredno toplo sijalo in polagoma je postalo tako vroče, da se je Tir sklenil pomakniti nekoliko više v breg. Žgoči solnčni žarki so ga pekli v gosti kožuh, da je komaj še vzdržal. Podal se je na skalo blizu slapa. Tukaj je bilo hladno kakor v kleti. Vrhutega je odkril majhno temno globel, kjer se je mogel udobno iztegniti. To je bol prostorček, kakršne je grizli ljubil v vročih julijskih dneh. Muskva mu je sledil, njemu tu zgoraj ni prav nič ugajalo. Globel se mu je zdela mračna in grozna, lepo solnce spodaj v doHni mu je bilo bolj povšeči. Več ko dobro uro ni vzdržal, nato pa se je podal na novo raziskovanje. Previdno je plezal po pečinah. Sprva je šlo vse po sreči, potem pa je imel smolo. Stopil je na zeleno skrilno ploščo, koder je polzela voda. Plošča je bila tako gladka in spolzka, da je Muskvi izpodrsnilo. Predno se je zavedel, kaj se je zgodilo, je že drča! navzdol v dolino. Prestrašeno je tulil — to bo njegova smrt. Bik) je naravnost strašno — prekucnil se je. se premetaval kot žoga preko majhnih slapov udarjal ob skalovje in čeri. potem pa nI nič več vedel .kaj se erodi z triim. Oslepljen od vode, omamljen od udarcev «-e je z blazino brzino bližal slapu, ki je pa- dal s skalovja v jezero. Voda je vlekla Muskva s seboj kakor košček lesa ter ga vrgla iz višine desetih metrov daleč ven v jezero. Visoko je brizgnila voda, potem pa so se nad njdm valovi zgrnili. Globlje in globlje je šla njegova pot. Muskva se je zbudil iz omotice in se znova strahovito prestrašil. Kje pa je prav za prav? Kako mrzlo iai temno je bilo tu spodaj, in voda ga je hoteila zadušiti. V smrtnem strahu je pričel veslati s svojimi malimi šapicami in po celi večnosti, kakor se mu je zdelo, je prišel na površje. Šopih al je in brcal, brizgal in bil ofcoli sebe kakor nor. In glej — pričel se je pomikati in tudi potopil se ni več. Končno je dosegel breg in se ves upehan in izčrpan zavlekel iz vode na travnik. Tam je dolgo ležal, ne da bi se ganil, in se samo čudil, da sploh živi. Vrhu vsega pa je zdaj še opazil, da se mu naglo bliža Tir. Grizli je slišal Muskvovo obupno vpitje in hotel pogledati, kaj se mu je pripetòlo. So-nnhaje se je skušal Muskva spraviti na noee. toda zai^an »n ta'Vo s* ie vda,! v neizogibno usodo. Bal se je grrzlija! Ma-r ga je za vsako nezgodo, ki se mu je nripetila. pošteno prermkastila in oklo-*utala. Na primer takrat, kn se je mu je zadrla v šapo teževčeva bodica Tn Tir? Gotovo mu tudi ta priloži par poštenih. Tresoč se ga je Muskva gledal. Pa oj ču deža! Tir ga je samo skrbno ovohal z vseh strani, ko se je pa prepričal, da je vse v redu, je znova pričel grebsti v gomolje. Mali je bil po njegovem mnenju dovolj kaznovan s prestanim strahom. Muskva se je hitro opomogel in dobre volje obležal na toplem solncu; to mu bo že osušilo kožušček. V bodoče bo pa že bolj previden! Tedaj pa je opazil, kako se je Tir nenadoma zdrznil, dvignil glavo in nepremično posušal v daljavo. Kaj pa je spet? Muskva je planil po koncu, se otresel in takisto prisluhnil. Kakšen čuden šum pa je to? Kaj takega nista oba še nikoli slišala. Počasi se je Tir vzpel na zadnje noge v vsej svoji velikosti, se okrenil polagoma proti severu in razširil svoje občutljive nosnice. Nič ni zavohal, nič videl, pač pa je nekaj slišal! ■ Precej časa je grizfc obstal! v svoiem pokončnem položaju. Čudni hrup se je vedno bolj bližal. Hitro se je spustil na vse štiri — se trenutek obstav.ljal, pot^m pa zbežal, kar so ga nesle noge, proti zeleni mpobočjem na jugu. Tukaj mu grozi nevarnost, ki je še ne pozna. Po nekaj sto korakih je obstal in se zopet vzDftl na zadnje noge. Muskva mu je sledil in ^ n<»wmn oziral na vse strarri. (Nadaljevanje v nedeljo). / Ljuba Prennerjeva : Pohorska vigred >Xe ■— fo bom sama plačala!« je odločno zabranila Marička. »Ti mi za svoje še lahko kaj kupiš!« s Kar izberi — prosim!« Dekle .ie neodločno trenilo z rameni; ni ji bilo po godu, hotela bi, da bi on kaj izbral. A ker se ni zmenil za to njeno nemo željo, ie sama nakopičila v razgrnjen papir cel kup škatel in pobarvanega leceta. »Cemu, za Boga, ti bo ta šara?« je vprašala učiteljica, ki je sedela v mež-narjevi gostilniški izbi za mizo in obirala piško. »Za otroke!« je kratko odrezala Marička in položila zavoj predse na mizo. Za čigave otroke je nakupila, ni rekla. V izbi je bilo glasno in Marička se je mirno in malce radovedno razgledovala po ljudeh. Kmalu je prišel tudi Luka. Poiskal je bil zase in za učitelja prenočišče v drugi koči pod vrhom; dekleti sla bili dobili v mežnarjevi kamri vsaka svojo posteljo in Luka je bil pomirjen. Pos znal je sitnosti takih romanj. Mladi ljudje so omamljeni od vina, prilike in čudovite gorske svobode in kar maho« ma je objestnosti preveč. Zato je — dasi mu je bilo nerodno — preprosil staro znanko mežnarico, da je prepu* stila dekletoma svojo kamro, in skic* nil, da sam zaklene vrata in odnese ključ s seboj. Bodi smešno ali ne smeš« no, Luka se je pač bal za dekle... Molče so se odpravili v cerkev. Pred davnim časom so bili kmetje znosili kamenje, velike nerodne in vlažne ska= le, jih zložili in zazidali z močno mab to v trdne stene, ki so bile pač trajne, a prav nič umerjene in le za silo rav« ric. Mnogoogelna streha, pokrita s skodljami, je čepela na osivelem zi« dovju in leseni strop je bil poslikan s svetlordečimi šesteroogelnimi zvezda* mi. Samo okrog oltarja so bila tla kas menita, doli po cerkvi so morali ljud* je stati in klečati na poteptani ilovici. Klopi ni bilo, tudi slik ne in stene so bile le pobeljene, pa še te so kazile , mnogoštevilne čačke ljudi, ki so bili j tu s podpisom potrdili svoj obisk pri sv. Heleni. Iz glavnega oltarja je gleda* la sveta Helena, nerodno izrezljava in poslikana s kričečo barvo, ki je že ble* dela in se ponekod luščila; sprejemala in tolažila je vernike že mnogo let in s topim pogledom strmela nizdol v cerkev, na dobre in zle, na verne in na mlačneže, na stare in mlade, naj so zaupno in pobožno zrli vanjo ali naj so jo le na pol radovedno, na pol pomi* Iovalno in zasmehljivo ogledovali. Nocoj je bila cerkev polna. Sveče so gorele ob oltarju in medla luč se je lo* vila nad glavami in trepetala po tem« nih stenah; mračno je bilo v cerkvi in dišalo je po plesnobi. Pred oltarjem je govoril mlad menih. Lepo je govo* ril o blagoslovljenih njivah, o kruhu, ki ga je varovala božja roka, ko jc še spalo v klasju; govoril je o trnjevi po* ti vsakega človeškega življenja in o zlatem križu, ki odrešilen in zveličalen čaka na cilju. Luka je poslušal. Ugajal mu je mladi mož, ki je go* vorii mirno in gorko, z ono gorkoto srca, ki ne kriči, ne preklinja nikdar in ničesar, ki niti sladkobno ne polzi niti ne laže. Ali bi znal tudi jaz tako govoriti? — Ali ne bi bilo morda vendar bolje, če bi... če bi bil ostal tam? Luka je zastrmel v strop. Poslušal je mirne besede onega ob oltarju; ni jih razumel, saj jih tudi ni hotel razumeti in zasledovati njihovega smisla, bilo mu je le do glasu, do tega glasu, ki je bil godba. Bil je temeljni ton velike pesmi, ki že sedaj, ko še ni izpeta, da« je zavest, da bo izzvenela v harmo« nijo... Strop je bil že temen in Luka ni mo» gel več razločiti na njem naslikanih svetlordečih šesterokotnih zvezda, ki jili je poznal še izza svojih deških let. Oni tam pri oltarju je ves drugačen človek, takšen bi ti, Luka, nikdar ne postal, pa če bi se še tako krotil! Vse je že mimo šlo, mlada leta, moč in trp* ljenje in zopet leta, a dvomov in bo« jev še ni kraj. Te misli, ki se odvijajo kakor nit s klopčiča, se razbegavajo v plodne sanje in se spet strnejo v raz« ločnih, zaporednih slikah in hočejo ži« veti v živo podani besedi, te misli in potem pisanje, to vražje mikavno pi« šarjenje — vse to ga vedno iznova za« vrti tako, da ni miru v njem. Kako je pa prej živel, ko še ni bilo tega? Ej, kakor vsi drugi v njegovih letih, ki je« do, spe, delajo in gredo časih k žen« ski in so morda tudi zaljubljeni ali če so oženjeni, se jezijo z ženo in pozab« ljajo stare skrbi ob novih. Ne, on je že vedno iztikal okrog in bil samemu sebi v največje napotje. In kaj je zdaj spet to? Ta nemir in nedoločno hre« penenje? Ali je šc pomlad? Ali pa se spet vrača? Glas pri oltarju se mu je mahoma zazdel lajnast in prazen. Nejevoljno se je Luka okrenil v stran in s kratkim pogledom premeril možnost, kako bi prišel iz cerkve. »Kje bodo pa spali vsi ti ljudje?« je smehljaje se šepnil učitelj. Luka jc skomignil z rameni in se z nestrpno kretnjo zaril med hrbte in lakti, prerezal gnečo do vrat in si pod« jetno posadil klobuk nad desno uho, ko ie bil srečno zunaj. Više gori se je za vetrom vsedel k skali in trudno zaprl oči. »Hm — prava blaznica, to življenje; pustni torek... nič drugega.« Doli je zazvonil edini zvon k »rim« ski procesiji« in ljudi se je kar črno vsulo iz cerkve. Prižigali so drug pri drugem svečo, ki jo prinese vsak ro« mar v ta namen s seboj, se potiskali in rinili naprej, da je bilo videti, ka« kor da bi se gnetla čreda ovac po zna« ni poti iz hleva na pašo. Odnekod se je vzdignil tenak žen« ski glas, oster in malo tresoč se; spo« četka je bil boječ, a ko se mu je pri« družil drugi, tretji in deseti, se je z močjo vzpel nad vse druge, ki so peli z njim »angeljsko češčenje« in ponav« Ijali odpevek: »Oeščena si Marija, je angeljski glas, bo zadnja ura bila, Marija pritT po nas.« in potem, za konec, pa ono o sveti He« I lenfc »O sveta Lena, ti pomaj, da pridemo v nebeški raj .. Jt Tam v gneči, stisnjena med žene s svetlikajočimi se belimi rutami, je bi« la tudi Marička. V eni roki je nosila lučko in jo z drugo čuvala; s sklonje« nim obrazom je pela tudi ona. Tesno za njo se je brez luči in sredi žensk prerival učitelj Ciril. Luka se je zarežal. Saj mu ni bilo več do Maričke — kdaj pa je sploh maral zanjo! Moral se je motiti ali pa ga je bil držal vrag v kleščah. Koliko je že bilo Maričk, zakaj ni prišla, za« kaj se ni več vrnila Mary? Ona mala Mary z mehkimi kostanjevimi lasmi, ki jih je česala iz čela? Le ena Mary, ljuba Mary! Čutil je, kako se je v njem nekaj skrčilo in se spet široko razkle« nilo in razlilo v vroče valove brezup« nega hrepenenja. Kaj bi tu misli, obli« kovane v besede, v tesne, ograjene stavke in odstavke, pa še s pikami in vejicami morda? Kaj bi tu modrova« nje in iskanje izrazov izven sebe. Tu je eno in to je že vse. Je volja, moč, zahtevanje — želja. Pridi, Mary, mala moja Mary! Saj je vse eno, kar je bilo dosedaj. Toliko je v tebi moči, da te nisem prebolel od takrat, ko si dala življenje moji ljubezni, ki je šc vedno tako silna živa in te čaka. Varno in sladko ti bo v mojem naročju ... zajel bom vase ono življenje... tebe vso ... in jaz bom ti, če ti boš jaz... Saj mo« raš priti... tu te čakam in hočem ... Za dvajsetorico minulih pomladi je še vedno živela trpko cvetoča vigred in to je klical Luka, da mu izpolni ne« kdanje obljube. Ni si hotel več ugovar« jati, ničesar več utajiti, tudi joka se ni mogel več ubraniti. »Čemu se neki sedaj tu cmerim? Afi ni smešno in nerodno, tak dedec jo« ka? Kaj? Nu___naj bo, siccr pa___ ono, kar sem napisal v ,Kristu' je vse tako štorasto in nerodno kakor jaz sam ... sploh vse skupaj ni nič ...« A ko je šel onim naproti proti cer« kvi, je vendar trmasto odločil: »Odpo« slal bom pa Ie...!« Dekleta so se bila takoj po večerji spravila spat, dasi je bilo v mežnariji še zelo živahno. Oni. ki so imeli denar, so 'si privoščili večje ali manjše količin r.e vina, ki jim je dobro delo in zbudi« lo voljo do petja in govorjenja, da bi lahko jutri rekli: »Lepo je bilo!« Oni siromaki, ki jim je še za prenočišče primanjkovalo, so sedeli ob straneh, ra koncih klopi in po kotih, glodali trde krušne skorje ali otepavali fižol brez kisa in olja, ki so ga bili kuhanega c culah prinesli s seboj in žejno s strani gledali, kako se onim dobro godi ob polnih kozarcih. Tudi Ciril je bil redkobeseden. Mol« če je sedel poleg Luke za mizo; njego« ve obrvi so bile namršene, ustnice sti« snjene in ob krajeh zategnjene na« vzdol. Pričakoval je bil preveč. Zdaj je bil razočaran in jezen. Neprestano je zrl v kozarec pred seboj, med tem ko so mu misli krožile okrog nje, ki je spala v kamri pod streho in je bila smeje se zaprla vrata za seboj in dva« krat obrnila zarjaveli in hreščeči ključ. Če bi se vsaj ne bila smejala, tako ško« doželjno smejala! Ali morda misli, da ga bo »vlekla«? No — zmotila se je, uštela se bo; njega ne bo imela za Jurč« ka, njega že ne! — Luka je bil za« maknjen Bog ve kam in ti butasti ljudje okrog njega so že vpili, rjoveli in razsajali — klade pijane! Kakor v hlevu je smrdelo tu; bogme žal mu je bilo, da je bil šel na to neumno božjo pot. Kaj pa ima od tega? Pač nič! — Manj ko nič — osmešenje in jezo in šc troške povrhu in to naporno pot zaradi kmečke avše! — Mahoma si je zaželel svoje mestne družbe, ki jo je bil pustil zaradi te puste vasi — prav Bogu za hrbtom — in zaradi take le — Maričke. Tako lepo se mu je zdaj zde« lo sedeti tam med njimi; ogorčeno bi bil ugovarjal, če bi se bil kdo drznil trditi, da so tudi oni tam v mestu hrupni, razposajeni in časih kaj ljubez« nivo neotesani, kadar se ga napijejo. Zaželel si je mesta, njegovega življe* nja in njegovih deklet... ah da! — pred vsem deklet. (Nadaljevanje tega romana r nedeljski številki.) Kupujte mladinske knjige t i Tiskovni zadrugi v Ljubljani JKoe osebnega vpliva korespondenci*! tečaj za pouk v hipnotizmn, sudest., telepat, itd. Najmodernejše orig. amerik. metode. Uspeh .sra ran tiran! Obširni prospekti zastonj, ev priložite znamko za porto. Pošilja: »Veda in znanost, CELJE, Razlagova ulica št. 8, 2036 Za hrvatsko in nemško korespondenco iscemo • • izurjeni Ponudbe na: D. d. Domače tvornice |>redenja i tkanja pamuka, Dugaresa. SUROVO MASLO (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od é kg naprej franko, in sicer po ceni 409 in sicer 30 Din kg proti povzetju Franc Kolleritscfi Apače pri Gornji Radgoni Vse vrste harmonik kafcoi tudi kTomatične najbolj« mi najceneje kupite pri iadeloratcljo harmonik Franc Kucler poeta.ja DRENOV GRIC pit VERNIKI, Jugoslavija. — JPripoznaaa najboljša domača ialtelOTalalca; nizke ceo-e ®®e©©©©e©e®eee^ ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, sina, brata i« svaka gospoda Ivana Soklica višjega sodnega pisarniškega oficijala, se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za po kloni e no cvetje. Posebno hvajo pa smo dolžni častiti duhovščini za tolažbo, ter gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljen-kam za njihov trud ter končno vsem njegovim tovarišem, ki so prišli od daleč in blizu, da sprejmejo blagopokojnega na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu sodniku g. Stanku Schweigerju za giniiiv govor ob odprtem grobu. 3109 Vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala. Maribor, 8. februarja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Karbid na malo in veliko SODOAD« orijen-iska družba za izdelavo kisika in razkroj enega aceti iena, Zagreb, Kraljice Marije 23. — Telefon 21—97. 381 □□□□□□□□□□□□□□ Razprodajamo izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinea<, veletrg. z vinom, Rudnik psi Ljubljani. 3899-« To lahko tum (li! Seda] sami muziciramo ter sa izvrstno zabavamo v teh dolgih zimskih večerih. Veselje in družabnost sta zaveli k nam. K svojim dobrim glasbenim instrumentom smo prejeli tudi popolnoma zastonj učne zvezke, ki nas na prijeten način poučujejo v glasbi. Tudi VI se lahko naučite kak Instrument. -- Zahtevajte »m krizplaien Slavni notalo? s knjižico .Kako postanen. Yi/ dober glasbenik?' — od naj-■fJ večje in najcenejše odpremne tvrdke glasbil v Jugoslaviji: Hemel & Herold tvornica glasbil in harmonik Qrodalna 90dr. Maribor 101 (■■■■■■■■■■umi Itcoze divjačine: Mladost, svežost, lepota! CREME DARUVAR9 Najbolj dovršen proizvod moderne in znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka in fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spuščaje, pege, rdečico nosu in drugo. Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 poskušnjih puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic m nad 20.000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah 3 Din. Originalne trioglate puščice dobite po ceni od 15 Din v vsaki apoteki, drogeriji in strokovni trgovini. S pošto pošlje: 2121 apoteka BLUM, Subotica 17. KADLEC0VI APARATI QQQQQQQQQQQQQQG vseh vrst in v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Imam veliko zalogo lepih strojenih polhovih kožic. V Ljubljani, Sv. Florjana ulica štev. 9. 388 i ■■I Mlad inženir stavbne in strojne stroke, Slovenec, iz do« bre rodbine išče se za veliko zavarovalno družbo. 3102 Po temeljiti izobrazbi v zavarovalni stroki stalno življensko nameščenje. Ponudbe z curriculum vitae na Jugosl. Rudolf Mosse A. G., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »108«. Beli zobje v treh dneh! £ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem hj znancem pretužno vest, da je po kratkem trpljenju naša nad vse ljubljena mati, tašča, svakinja, teta, babica in prababica, gospa Terezija Brenčič roj. Lešnik vdova po posestniku v petek 6. t v 82. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, Bogo vdano preminula. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 8. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti na Ljutomerski cesti št. 33 na pokopališče v Rogoznici. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 9. t. m. ob 7. uri v cerkvi Sv. Petra in Pavla v Ptuju. Ptnj, dne 7. februarja 1931. 3108 JANEZ, FRANC, MIHAEL, ALOJZ, ANTON, VINKO, sinovi — MARIJA, hčerka, vnuki, pravnuki ter vsi ostali sorodniki. čudovita antiseptična pena KOLYNOSA odpravi zoprne rumene madeže z zob in jih napravi v treh dneh za tri tone bolj bele. Ona odstrani rumenkasto prevleko, ki jih kvari in očisti zobe tako, da se blesteče-bela zobna sklenina pokaže brez poškodbe. Ona na mah ugonobi nevarne klice na ustnah, ki napadajo zobe in izzovejo gnitje zob. Po suhi ščetki razmažite en centimeter — uporabljajte točno tri dni zjutraj m zvečer — in tedaj boste ugotovili razliko. Skrbite za zdravje svojih ust, razkužujte si nosnice, očuvajte si grlo z vsakdanjo rabo pastilj „VALDA" Njihove razkužilne iz-puhtline Vas čuvajo in branijo bolezni dihalnih organov, kakor tudi oku-ženja v primeru epidemije. Zahtevajte in rabite vedno le prave pastiije „VALDA" ki se prodajajo samo t škatlicah z napisom n VALDA" U R G I T Obliž dela čudeže proti kurjim očesom, trdi koži in bradavicam je v 23 letih svojega obstoja dobil toliko resničnih priznanic in zahval, da bi bilo potrebno, da se vse to objavi v dnevnikih, najmanj 10 let. Zahtevajte povsod le BURGIT-obliž, ki je zdravniško priporočen. Prodaja se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. škatlica po Din 4.— in Din 7.—. BURGIT-obHž veliki za kurja očesa na podplatih in trdo kožo po Din 5.—. Kjer bi se istega ne dobilo, se obrnite na: Glavno zastopstvo BURGITA L SVETEC, NOVO MESTO. Javna zahvala. Gospod Ivan Svetee, zastopnik BURGITA za Jugoslavijo Novo mesto Z Vašim BURGITOM sem popolnoma ozdravil kurja očesa na prstih in podplatih, ter sem se na ta način oprostil groznih bolečin. Priporočam istega vsa*-komur in potrjujem, da je BURGIT najboljše in najsigurnejše sredstvo p coti kurjim očesom, od vseh, kar sem jih doslej imel. Vam hvaležni Franc Türk, posestnik na Maharovcu, p. št. Jernej na Dolenjskem. 2379 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 JCdor hoče i: "JT aH GaG o drugo m/cnnoetfe tic eco me matih oglasov naj priloiS v »nam G ah a sicer ne bo preje! odgovora t */lll CENE MALIM OGLASOM: Zenitv» in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je apostati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. $t. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. ìloblovt matih ofìtaòov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼ TSrbcvIpatt V hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. \4kiCàVÀ Trg. učenca pridnega, poštenega in za učljivega, z dobrim šolskim spričevalom sprejme tvrdka A. Jurkovič v "Or možu. 4767-1 Klepar, pomočnika s triletno pomočniško prakso, sprejme takoj klepar-stvo Sadnik v Zalcn št. 3) Hrama in stanovanje v trši, plača po dogovoru. 4733-1 Dobro kuharico »ridno in pošteno, za so-stilno iščem s 1. marcem. Nasiov v oglasnem odd->iku »Jintra«. 4810-1 Modistko «lohro kvežbano sprejme Ivanka Stegnar, Stritarjeva ulica 9. 4465-1 Kolar. mojstra Mnsostojnega, za strojno »n ročno delo išče večja tovarna v Srbiji. Plača dobra. V po-štev pridejo samo tisti, ki so že delovali iTt imajo dobra priporočila ed večjih podjetij. — Ponudbe s prepisom spričeval na -Jugo Mosse, delniška dnčba, Beograd — poštni preiinae 409 pod št. 3?4. 44894 Trgov, vajenca eiprejiBem takoj v svojo, starorenomirano trgovino snioufakturnega, špecerijskega in galanterijskega blaga. V poštev pridejo le popofaoma zdravi fantje, ki so •/. prav dobrim uspehom dovršili vsaj 5 razredov osnovne šole 'meščanska šola prednost) ter rm.ijn veselje do trgovine. Ponudbe na ocr'asni oddelek >.11117.11 pod »Veselje «in treovine«. 4901-1 Sokolski prednjak vsestransko izkušen, dobi takoj nameščenje. Reflek-tanti naj se takoj javijo Sokolskemu društvu Senjski Rudnik, Moravska ban ivi na. 4782-1 Restavracijsko blagajničarko (začetnico) sprejmem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4887-1 Kmečkega človeka oženjenega, poklicno obrt nika ali trgo-vca, ki bi samostojno vodil ekonomijo in gostilno, sprejme mo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »/a vsako delo:. 4940-1 Ključavničarja (Si-hnittmaeher), ki zna izdelovati razne rezi (šnite) za ekscenter-preše sprejme ključavničarsko podjetje. D'ibri strokovnjaki naj pošljejo svoje ponudbe prepisi spričeval na Inter-reklam dd. Zagreb. Masa-rvkova 28. pod šifro »Bra var P-2119«. 4909-1 Lesni strokovnjak ešč nakupa in prevzema mehkega lesa d"bi takoj me^o. Kavcija potrebna. Ponudbe pod? Vertrauens stellunjv na oglasni od'lp lek »Jutra«. 4917-15 Trgov, pomočnika mešane stroke, manufak-tnrista in železninarja, dobra prodajalca. z znanjem nemščine in Prodajalko sprejmem. Ponudbe z ra-vedbo dosedanjih službovanj in plačilnih zahtevkov na oglasni odd-Iek »Jutra« pod »Spreten pomočnik«. 4900-1 G. Th. Rottnan: Osel gospoda Kozamurnika Razpis služb S 1. marcem oddamo sledeča mesta: 1.) urednika »Lovca«. — Zahteva se akademska na-obrazba in strokovna usposobljenost; 2.) mesto društvenega tajnika in 3.) upravitelja lista. Tajnik mora biti izvež- oan v društvenih poslih, upravitelj pa vešč administracije in ekspedicije lista Mesti tajnika in upravitelja se lahko združita. Plača po dogovoru. Zahtevke je navesti v prošnji Pisai.e ponudbe do 20. februarja t. 1. na Slovensko lovsko društvo, Ljubljana, Komenskega ul. 19. Osebne intervencije brez poziva izključene! — S. L. D. 4036-1 Pletiljo dobro natikalko na Standard motorni stroj, potrebujem takoj. Posel je stalen. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Josip Jenč-ik, pletilna, Preradovičeva 2, Zagreb. Šivilja na Celovški cesti štev. 14 sprejme učenko in pomoč nico. 5103-1 Perfektno likarico za fino delo Išče vele-4770-1 I kopališče za časa sezone. Ponudbe s sliko na D. Sparhakl, Celje-Breg 5086-1 Sodar pošten, trezen, priden, vesten in zanesljiv, ki se razume tudi na kleti, dobi takoj službo, proti plači po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: Zemljič Fric, Ljutomer. 4C0Ó-1 Knjigovodinjo '. večletno prakso, dobro in samostojno korespon-lentinjo v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, s marcem sprejme t va d Savnik, Kranj. 4661-1 Učenko za damsko krojaštvo sprejme modni atelje Fani Ja er, Kolodvorska ulica 28 4996-1 Delavca i Prodajalka ki zna konjsko žimo vezati I obenem blaga jničarka, želi vrvi, sprejmem takoj, mesta kjerkoli. — Nastopi Vprašati pismeno ali o«eh- I lahko takoj. Naslov v ogl. no pri: V. Ludaš, Zairreb, oddelku »Jutra«. 4763-2 Ilica 100. 4673-1 . 0 , .Trgovski pomočnik OObOSllkar mešane stroke, z lUletno starejši, popolnoma samo- I prakso, išče nameščenje. stojen, vešč brizgalnega sli- | Službo lahko nastopi takoj, kanja, naj se čimprej javi I Ponudbe na oglas, oddelek z navedbo plačilnih pogo- I »Jutra« pod »Mlajša moč«, jev D. Matakovič-u, Kar- | 4794-2 lovae. 4614-1 Dob.-a kuharica I popolnoma samostojna, z boljši letnimi spričevali, želi pre Učenca s primerno šolsko Izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki, kjer bi imel hrano in stanovanje v trši Ponudbe na tvrdko Josip Skerl, Sevnica ob Savi. 4G69 1 Služkinjo ki je že služila i hiši (nobena delavka), prid- I meniti službo. Ponudbena no, pošteno in snažno, ki I oglas, oddelek »Jutra« pod zna vsa hišna dela, snrej- [»Perfektna kuharica«. " ' 4836-2 plačilni natakarici mladi, sposobni in spretni. malo kavcijo sprejmem akoj za Zagreb. Ponudbe tia Publicitas. Zagreb, flica 9 pod br. 2.5.7-10. 469.5-1 mem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4815-1 Starejšo osebo ki zna voditi gospodinjstvo in dobro kuhati, 'šče j ]etno prakso v konfekciji samostojen gospod na de Prikrojevalec I vešč splošne moške garderobe in uniform, t deset- Boljše dekle I Mizarski pomočnik srednje starosti, samo- I dobro kurjen v politiranem stojna kuharica v boljših | pohištvu, želi službo za hišah, z večletnimi izpričevali, išče službo kot pomožna moč v sezoni. Cen j. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna kuharica«. 4937-2 takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 5064-2 Fant Natakar dobro izvežban, išče stalno mesto. Gre tudi za plačilnega. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod star 18 let, mehanik, do-I šifro »Kavcije zmožen in ber vozač, gre h kakršne-| soliden«. 4814-2 mukoli avtomobilu kot pomoč šoferju samo za hrane in stanovanje. Ponudbe na P. I., Turnice. Prukmurje. 49i4 2 Strojnik dobro izurjen pri vodn'h | šifro »St. 16«. spiral- in rauh - turbinah, Kuharica srednjih let, z dobrimi spričevali, želi mesta — tudi izven Ljubljane. Nastopi 'aliko takoj. Ponudbe na n*r!as. oddelek »Jutra« pod 47S7-2 I Pekovski pomočnik službo za takoj. Naslov v /el! Pomeniti službo. Gre oglasnem oddelku »Ja- Iza predpečnika, mešača ali tra«. 49f;3-2 | 'kupnega delavca. Event. bi raznašal tudi kruh. T ¥/■__• t, - . .. i nudbe na oglasni oddelek Krojaški poslovodja »Jutra« pod šifro »Zmožen bsolvent dunajske mj "Le svojega poklica«. 4789-2 akademije, mlad. veš*5, najmodernejših. dobro pr-ii- i f. «• kušenih moških, djmskib I _ čevljar in otroških kroj?v, še vMr'a žalost pa z motornim kolc?om ni znal pravilno ravnati: le za šalo se jc bil nekajkrat vozil na njem. Zanašalo ga je zdaj na desno, zdaj na levo. dokler ni dohitel nekega nilekanja, ki je nosil na jarmu dva težka vrča. 66. Tut! Tut! Pep-pep! je dejal gospod JCoza-murnik. a mlekar si je ocividno mislil: »Cesta je dovolj široka!« — in mirno je stopal svojo pot. Trah; je šinil motor miino njega in zadel s takšno močjo v konec mlekarje-vega jarma, da sc je vrtil šc pet minut potem kakor kotač. In mleko se je med tem izpremenilo v maslo! rodbine kot uradniško moč, najraje začetnika. Istotam prejme diplomiran in-ženjer stavbene ali stroj ne stroke. Prednost imajo oni, ki obvladajo poleg slovenščine tudi nemščino. Ponudbe pod »Trajna eksi stenea« na oglasni oddelek Jutra«. 4939-1 Učenko 7.a damsko krojaštvo sprejme Francka Kalan, Dor-farj-e, Skofja Loka. 4925-1 Nemška korespondentinia in Stenografin ja z večletnoj 0000 Din. Cenj. ponudbe prakso, zmožna tudi dru-lna, oglasni oddelek ».Jugih pisarniških de!, išče I tra« pod »Vestna blagajni primerno službo. Cenjene | čarka«. 4S55-2 dopise Da oglasni oddelek nes/jiva 37«. Ä 44^-21 Ekonom-absolvent nameščenja. Informacije pri J. C., Vegova 2/ir, "levo. 5057-2 Zobotehnica izurjena v zlatu in kavčuku. želi nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali kasneje«. 5075-2 502S-1 Kuharico vse.-i pa \r . . . i ----------i nogah sadjarstva. v.nsr vajenca in mizar. I perfektno in popolnoma sn- stva in kletarstva išče pr',-mostojno. zelo snažno sprej- I merne namestitve takoj, mem takoj. Ponudbe pod Naslov v oglasnem rddcl-šifro »Mala družina« na | ku »Jutra«. 47^0-2 Sirar nižje in srednje k-neMiske IPopoTnoma kučen y stroki, šole. verziran v vsea oa- P."1?.7011 kavcije, isce službo. Naslov pove osrlas. oddelek »Jutra«. 4765-2 pomočnika za politiranje snrejme mi zarstvo Sava v Kolodvorski I oglas-ni oddelek »Jutra«, ulici 18. 50-18-1 I 4510-2 Tehnik Natakarica I stara 26 let. pridna in po- I Stena, ki rada dela v-se in Čamernikova šoferska šola Pošteno dekle Idelek »Jutra« ki zna kuhati in opravlja- | »Kravar«. ti vsa druga dela se sprej tu e k 3 osebam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. Kravarja zanesljivega in ki znal ^ , , 1 I zna tudi precej šivati, išče 11 j„i,i;,„, n,,n.t.t. dobro molzti, za 20 ? dolgoletno prakso v službo s 15. f'br™rjem - Ljubljana, Dunajska kom. živine, iščem pod -- vc,f,°bra najraje v bližini Ljubljane. (Jugo-Auto). Prvs dobrimi pogoji za po- f' v ravnanju I ya=lov v oglasnem oddelku koncesijonirana. — Prospekt sestvo na Gorenjsko, '. motorji, v graanjii stroj- ^„tra«. 4962-2 I zastonj Pišite ponj! 251 I Ponudbe na oglasni od-In!h ^T^- « 1 -------1 Akademik išče postranski zaslužek, ronudbe na o;r!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Jurist«. 3282-3 Postrežnico snažno in pošteno za pospravljanje boljših sob iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5090-3 Tiwws&i potniki Potnike sprejme večja tvrdka. — Prednost imajo oni, ki so delali v kolesni ali avtomobilski stroki. Samo resna in solidni reflektanti naj stavijo ponudbe na oplas. oddelek »Jutra« pod »Anto 324«. 4727-5 nort I,laprav' izurieD v di>lLh na. „ . P?" vsehI orodnih strojih, za- BoljSl delavec 'nesljiv kalkulator, smotre-j izobražen, zmožen kavcije, .no delujoč in energičen. I išče službo sluge v kaki Dekle I išče mesta, event. tudi v I trgovini. Naslov v oglas.] 4916-i I vzorno in pridno, na I manjšem, a razvitka zmož- oddelku »Jutra«. 4989-2 mestu samostojne go-I mvm obratn. — Dopise na1 Čevljar, vaj'enca I spodinje pod pogojem, "-Jas. oddelek »Jutra« pod I i da se "razume naTuho', I 'Vorkalkulator und Werk-I Služkinji poštenih Staršev, s pri- pranje, šivanje in lika- mewterc. 4607-2 I^terLiköli ^U Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 4516-4 merno šolsko izobrazbo in 1 nje iščem. Nastop služ-vso oskrbo sprejmem. Po- be je 1. marca na pri nudbe na oglasni oddelek | jazno domačijo k mali Nemško ljarstvo«. ,_____________________Pletilni mojster Jutra« pod »Splošno cev- obitelji v Ljubljani. Po-1 » nocsviee. dober stro- Li^ba'« nudbe naj se vpošliejo kovnjak. išče zaposlenja. *' '' -Ina ogl. odd. »Jutra« I Cenj. ponudbe na oglasni. _ t. •« Kamnoseškega pod naslovom »vzorno oddelek »jutra« pod šifro I 2 mehanika 1 in pridno dekle«. 4999-1 | »Mojster«. 4672-2 I specialista za štedilnike. mestu stalno službo. Cenjene do- . pise na oglasni oddeleik I konverzacijo i,n pouk nudi Jutra« pod šifro »Takoi izobražena gospa po 10 Din 4963-' I ure. — Poljanska cesta " 1 št. 13/11, levo. 4605-4 vajenca sprejmem takoj po dogo voru. Josip Lukšič, Kan di ja Šivilja za perilo iščeta službo" pri večjem I sprejme gospodične dnev- Mizar, vajenca I Brivski pomočnik I JXa«bePJutra«. 498->4 hrano in stanovanjem v ;t bubi štucanja, išče na- I _ hiši sprejme L. Jug, Ljub- meščenje v Sloveniji. Na-I I Rfivpn diiak Ija-na. 5033-1 stopi lahko takoj. Naslov: Izprašan kurjač KeveH OljaK - I Ernest Redenšek. brivski 17- večletno prakso na par- | šestorealčam, odlačnjak — Tlrpfltlifn I pomočnik pri Vramešičn, Inih žagah, kot strojnik in poučuje v vseh predmetih V V ..... I briven, Trbovlje I, Loke žagovodja, s prav dobrimi po zmerni ceni. Cenjene sprejmj>ino za Kuiiarsici list | št. 372. 4721-2 I spričevali, vešč vseh popra-I ponudbe na oglas, oddelek ,1» A . rv .-,„.,„., I T1 ln 1% n. X I .. T„tr.> - r>ml èifpft mPr ' ri o m Prodajalka dobra, verzira-na v proda ji sadja in driig^-gi ?.-čjv ja. takoj sprejme Ped krajšek Štefanija, Novo mesto. 4C05-1 Vzgojiteljico daljšo prakso, z znanjem jezikov sprejmem takoj k dvema deklicama mesto na deželi. Ponudbe pod »Energična« na oglasni oddelek »Jutra«. 4994-1 Ker je mesto že rezervirano, sprejmemo samo aka- . demsko naobraženo kuha- I Mesarski POmOČUlk vil in brušenja žag, želi I »Jutra« pod šifro »Pridem službo. Ponudbe na oglas. | na dom«. 5040-4 oddelek »Jutra« pod šifro Dečka poštenega, zdravega fn priročnega sprejme za vsa opravila v trgovino stekla in porcelana. Stanovanje 'n vsa oskrba v hiši. Pozneje se lahko izuči steklarske ob*-ti. Ponudbe r.a Ferd. Hlebš. Kranj. 4907-1 rico najmanj filozofko — [ star 24 let, vojaščine prost ».popolnoma zmožen«. I fwicnrwl Ponudbe na osrlas. oddelek I dobro izurjen v stroki —I 4965-2 1 uuspuu Jutra« pod »Zelena veja«. Iv sekanju m«»a In nakn I__1 Ibi dijaka v petju in 5065-1 Ipovanju ' živine, z dobrimi | ,__glasovirju še izpopolnil, spričevali, išče mesta i 10. Mladenič se išče za nekaj popold. Tlpklirn 7 I ali 15 februarjem, najraje I vojaščine prost, želi na- ur na teden. — Ponud- , 7. . e Iv mestn ali pri bolj.«pm I meščenja v hotelu ali pri be pod »Izobrazba 19« I1™ vet' sprejmem v mojstru na deželi. Ponndbe rodbini. Ima veselje na ogl. odd. »Jutra«, »luzbo kot pomoč v gospo- a »Trezen in zanesljiv« do glasbe. Naslov v oglas. 5059-4 dmjstvu. Naslov pove ogl },a pn(iru2n!co »Jutra« v I oddelku »Jutra«. 4527-2 0067 1 I Mariboru. 4891-2 | - | Gospod oddelek »Jutra«. Kontoristinjo i Vrtnar začetnico, za takojšen na-L kletno prakso v vwh I delavec, želi službo Pekovski pomočnik finega značaja za nem-zanef-ljiv, trezen in doberlško konverzacijo se išče kot I k srednješolcu za po , >vv __ •, rl I iriliu |Miia3U V I .......-I ■ I CIIII.U7 &U(I I IV Oi vuxi J vwviv u «JM stop iščem, ronudbe pid kulturah, oženjen — brez skupni delavec, mešalec ali I poldanske ure in spre- *;p7afvai Da otrok, pošten in marljiv, predpečnik. Vajen je sta- hode. Ponudbe pod Uiinick »jurra«. | jgge R(aln<) cl„žbo. — Po- I jedkih peči na drva ali »Schöne Aussprache« na 67. In še vedno ni bilo osla nikoder videti. Motor je zalirumel z leve na desno preko ceste, dokler je ni mahoma ubral skozi grmovje in z vso brzino zavozil po travniku. 161etno dekle sposobno za vsako deTn. iščem za trgovino. Naslov v oglasnem "oddelku Jutra 5093-1 Inkasanta išče_ večje podjetje v Ljub-. ljani. Naslov pove oglasni 4914-1 I oddelek »Jutra«. 5078-1 Trg. pomočnico . Damska krojačica m'™0 T t3-t0J Napoleonovem trgu 1 Z™- sprejme učenko. 5114-1 trgovino. Ponndbe poslati 1 na og'asni oddelek ».Tu- i r» »z , , . tra« pod šifro »Pomočnica« rOStenO POStreZHlCO 4916-1 I iščem. Naslov v oglasnem •oddelku »Jutra«. 5089-1 nudbe na podružnico Jutra I premog. Nastopi 25. febr. I ogl. odd. »Jutra«. Trgov, pomočnika poštenega, veščega v me-•an.i_ stroki, tudi v urezo anju šip jn okvirov, prejme takoj večja trgovina na Gorenjskem. Ponudbe pod šifro »Pošten in marljiv 1.50« na o-srlasni oddelek »Jutra«. Mariboru »Vrtnar 94«. pod Dekle ne izpod 38 Ipt staro, iz I Mesar, pomočnika pošt-e-n" hiše, delavno, ka- I dobrega in poštenega sprej-tero bi ^ J>ilo pripravii»no I me takoj Josip Musar, pomagati pri gospodinj- I mesar v Ljubljani, Sv. Pest,-vii in trg orini, sprejmem | tra cesta 61. 5119-1 stalno proti dobri plači. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Preskrbljena bodočnost«. 4895-1 Dobro kroj. moč Natakarico mlado, vestno, lepo, ln pošteno iščem. Dobro postopanje. Zaslužek primeren, poleti dober. Ponudbe s sliko na: sprejmem kot poslovodjo, I Maroevič, restavrater, znati mora tudi damsko Makarska, Dalmacija, del-o. Naslov v ogla snom | 5078-1 oddelku »Jutra«. 3431-1 L Mlado pisarn, moč (moško) za takojšen nastop rabi tivorniško podjetje. — Naslov v oglasnem oddelku 5112-1 Dekle vajeno tudi kuhanja, sprejmem k trem osebam. Predpogoj je pridnost in po- | »Jutra«, š te nos t. Dobra plača. Naslov pove oglasni oddr-iek | 2 samska kopača zmožna vseh rudarskih . - del, sprejme rudnik ru- ivroi. vajenca menice (cinober). Po- sprejme Rozman, Ljubljana I jasnila daje podružnica VII, Hotimirova ulica. I »Jutra« v Trbovljah. 5010-1 1 5084-1 »Jutra«. 5035-1 značko I ali 1. marca. Cenjene po-4894-2 I nudbe na naslov: Jaklič Franc, Dolgo polje 4. Celje Plačilna 1 464821 za sezono išče dobro me- i ^ sto. Zmožna je kavcije. I . UOSpa Denise poslati na oglasni I mednje starosti, z dolgolet-oddelek »Jutra« pod Sifrol110 trgovsko prakso, zmož-rifm tn/n-,, 4943-2 1Da nemščine, kuhanja in - I ročnega dela, išče primer- Perfektna kuharica Dalr!e?fei;ie- Je <»di do-reriCKina Kunanca hra računariea. šla bi tudi t. letnimi spričevali želi kot natakarica, ker zna mesta k boljši družini ali I dobro občevati s stranka- k starejšemu gospoda. Po- Imi. Dopise na oglasni od- nudbe na oglasni oddelek I delek »Jutra« pod značko »Jutra« pod šifro »Samo- | »Za sinka«. 4679-2 stoj na kuharica 888«. 40es"-1 Monter . . „ (zmožen dela na omrežju, rTOuajaiKa I transformatorju, hišnih in-prvovrstna moč, z kavči- I štalacijah in radio aparatih, jo, išče mesta. Ponudbe išče službo. — Ponudbe na pod »Podružnica« na ogl. I oglas, oddelek »Jutra« pod oddelek »Jutra«. 4930-2 I šifro »Monter«. 4693-2 Mladenič Mesto gospodinje trezen, pošten, priden, me- I pri manjši družini ali ka-kadilec, vljuden, išče me-jkem gospodu išče dama. sto natakarja, hišnika, I Ponudbe na oglasni odde-sluge, samo da bi nasto- l^k Jutra pod šifro »Hitra pil službo 1. marca t. 1. | pomoč«. 4823-2 Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod »Rad I „ bi zaslužil«. 4926-2 «OSPOdlCna % rtobnm-t spričevali, želi u. . .. i mesto gospodinje ali kuha- /Uiaaenic I n>e pri finančni kontroli vojsščine prost, vajen mi- I ali pri boljšeim gospodu, zarskega dela m žičnih I Angela Dranič, hotel IJovd pletenin, išče mesta. Gre | v Ljubljani. 5092-2 tudi za slugo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« I pod »Karkoli«. 4o=>a.o I Aunanca 5060-4 Matematiko imstruiram s sigurnim nspe-hom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5080-4 Trgovski agenti! Zopet nov prodajni šlager Uporabljivost istega je brezmejna. Ta predmet •resnično prekaša pričakovanje publike. Nameravamo povečati našo prodaj no področje tudi v Slove niji ter iščemo zanesljiv sodelavce. Kakšen poklic imate, ne igra nobene vloge. Povprečnemu proda jalcu je lahkota iztržit dm.vno 20 komadov. Med našimi odjemalci so zasto pani vsi sloji, od trgovca do delavca. Razpošiljalm «•a Schapira, Miklošičeva cesta 14. 4942-5 Iščemo potnika ki bi bil voljan polog dru gih plaoirati tudi naše izdelke pri mesarjih in klobasičarjih Tvrdka in izdelki so že več let dobro vpeljani. Kolekcijo je treba vzeti seboj. Reflektira-mo na potnika, ki po možnosti vsak mesec poseča vso Slovenijo in Medjimurje. Ponudbe poslati na Publicitas Zagreb, Ilica 9 pod br. 25759. #769-5 Železni granik srednje težak ugodno prodam na Vrhniki pri Stirnu št. 332. 4123-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. Tel. 33-13 Hladilna naprava majhna — ca 10 ms, ca ogljikovo kislino, kompletno, radi nabave večjega stroja, zelo ugodno naprodaj. Ogleda se in pojasii-la daje strojnik pivovarne Union v Ljubljani. 4602-6 Suho vrbo gojeno, drobno in debelo, nudi po ugodni ceni Jakob Kušar, Notranje Gorice pri Brezovici. 4S3S-0 Več vinskih sodov zelo poceni naprodaj. — Vprašati Karničnik, Glavni' trg 11, Maribor. 4911-6 Projekcijski aparat za diapozitive 8.5X11 in fotokamero 9X12 F 4.5 ter Teleobjektiv kupim. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 4928-7 Stroj za izdelavo cementne op«-ke z zarezo in modele z« cevi kupim, ponudbe »Kupim« na oglasni oido-lek »Jutra«. 5027-7 Meyerjev konverz. leksikon najnovejši 7. natis. 1? zve*, kov poceni prodam. Na«lov v oglasnem oddelku Ju-ra 4837-8 Pisalna miza hrastova, jiopolnoma nova naprodaj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 4918-6 Več rabljenih sani 7 zelo dobrin; stanju naprodaj v Slomškovi ulici 6. 4977-6 Aparat za masiranje visoko frekvenčni. sk"ro nov naprodaj v šiški, Der motova ulica 33 I. 4971-6 »Slov. Vecernice« —18. zvez., 21.. 23-, 27., -'8., 31., 32.. 40. zvezek kupim. Tonudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Večernice«. 4762-8 Otroški voziček skoro nov, radi selitve zelo ugodno prodam. Ogled od 12—14. ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c. 4995-6 Otroški voziček ponikl.ian, dobro ohranjen prodam. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra*. 4022-6 Omara s 3 predali in pisalnim predalom za 500 Din naprodaj v Linhartovi alici štev. 28 4690-6 Steberski vitelj (Göpel) rabljen, stoječ, dobro ohranjen po n:zki ceni proda Ivan Ma-rkovič — Jeseniee-Fužine. 4687-6 Špecerijska oprava tudi d?!a^. oddelek ejutra« pod ■Špecerijska«. 4821-6 Potnik ki stalno obiskuje špecerijske trgovine, in bi bil pripravljen prevzeti še zastopstvo v vsaki trgovini ido-čih predmetov, naj stavi ponudbe na oglas, oddelek »Jutra^ pod šifro »Dober prodajalec«!. 4969-5 Potnika manufakturne stroke za obisk privatnih strank v Ljubljani se sprejme takoj proti fiksumu ter dobri proviziji. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalen potnik«. 5073-5 IÉÌ^ÉÉI 4923-" L poštena in snažna, želi me- Pekovski pomočnik I S' fce s^mòstojne^1"^ starejši, išče dela kot I spodu, orožnikom ali fi-sikupni delavec ali pred- I nančni kontroli. Ponudbe pečnik. Dopise na oglasni na oglasni oddelek »Jutra« oddelek »Jutra« pod šifro I pod šifro »Dobra kuharica« »Zanesljiv delavec«. 4948-2 ' 4786-2 Agenti (nje) ki W potovali po celi Sloveniji, za obisk privatnih strank — lahko zaslužijo dnevno do 200 Din. Pis-mer.e ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod Šifro »-Potnike. 84-3 Ako hočete delati ln c lahko doma-to obrtjo zaslužiti na lastnem doma 7 Din ta uro, tedaj vstopite ▼ našo rad rugo! Pouk je brezplačen. Vpisnina 10 Din. Obširna navodila radi pošljemo, ako je priložena znamka t* odgovor. Zadruga jtigoslovenakiè pl«-tača, Osijek. 88-3 Zastopnika veriiranega v kemični stroki. sprejme tovarna komičnih izdelkov. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kemija«. 4830-3 Trgovski zastopnik dobro vpeljan po ccli Sloveniji, vzame še zastopstvo dobro idofega predmeta. Obišče redno vsaka 2 inoseca, vj>e kraje. — Sprejme tudi sopotnika proti priimern-i odškodnini. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »L. Ž. 13« 4912-3 Potnika sprejme stara, renomi-rana firma za kuhanje žganja, sadnih sokov, tvornica likerjev itd. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V stroki zmožen in vpeljan«. 5118-5 Potnik ki obiskuje Dalmacijo ev. druge letoviščne kraje. dobi dober sezonski predmet proti visoki proviziji. Ponudbe na Kadmos. Ljubljana, poštni predal 349. 5053-5 Plinska kopalna peč najnovejše konstrukcije — malo Tabljena, T3di od-^e-litve ugodno naprodaj. Po-nudlve na oglasni oddelek »Jutra« pod »-Plinska«. 4S20-6 Radio aparate prodaja, popravlja, modernizira, vzdržuje najugodneje Jože MarkeS, Jescnice Radio-aparat kompleten, štiricevni, z s»» lo dobrim zvočnikom prodam za 1500 Din. — Ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra-« pod ' »Slavica 13«. 4862-9 3 cevni radio 7 zvorniko-m poceni pro. dam. Naslov v egiasnrü» oddelku »Jutrac. ~ 4954 9 Anodni aparat za izmenični tok, zelo dober. prodam za 500 Din. Naslov v oglasnem oddelkn Jutrac. 4806 S Metern** Avto-taksi, pozor! Zaprt, štirisedežen avto »Essex» ugodno prodaai — pri garanciji tudi na obroke. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Essex«. 4857-19 Inventar za celo trgovino mešanega blasra takoj poceni prodam radi selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4750-6 Ia belo apno 7. lesom žgano nudimo v predsezoni globoko pod ceno. Apneniki v Tolzeli. 4788-0 Dvokolesni voz visoke snežne čevlje (škornje) in železna vrata za ograjo po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglas-, oddelku »Jutra-% 5Ó09-6 100 divjih vrtnic zelo lepih, prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Lope«. 5020-6 Jajca za valjenje od jamčeno čistih ajm'r. Ieghorn kokoši po 5 Din komad prodaja Ave. Kregar Moste, Zaloàka cesta 110. 4819-6 2 Chevroleta desetsedežna omnibus», vo-žena cca 4000 km, v stanju kot nova, pripravna za hotele, ugodno naprodaj. — Pojasnila daje »Desa«, družba z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 12. 4864-10 Motorno kolo 9 prikolico, angleško, 500 cm3 O. H. V., v izbornem stanju za 14.000 Din proda Lampret ln drug, družba, Ljubljana, Seleni) argo va 4. 1447-10 Dva avtobusa znamke Fiat in škoda, dobro ohranjena proda Auto prometna družba v Ljutomeru. 43SS-19 Avto - koncesijo v zelo prometnem kraju, za voìnjo preko meje, z avtom vred prodam. Informacije daje Stane Bizjak Sv. Tetra nasip štev. 43. 4545-10 Indian-Henderson 4 cilind. motor kupim. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra-«. 4884-10 Zeiss - trieder šestkratna povečava, primeren za turiste in lovce, črn nsnjat suknjič in enake hlače, primemo za šoferja. vse v najboljšem stanju prodam. Nasl-ov pove oglasni oddelek »Jutra«. Premog in drva Prodaja Jezeršek, Vodmat 200 Puhasto perje cisto, čnhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čisto, cohaLO, kg po 48 Din Dm ia čisti puh kg po Din — Razpošilja po poštnem povzetja L. Brozovič. Zagreb, niča 82. kemična čistilnica perja. 262 Razprodajamo izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter na debelo, vsled opustitv«e veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinea« veletrg. z vinom, Rudnik pri Ljubljani. 3899-6 Elegantne sani dobrem stanju ugodno naprodaj v tovarni pohištva J. Mathian, Ljubljana. Dunajska cesta 14. 5039-6 Smuči hycori poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5081-6 Lepe sani eno- ali dvovprežne prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5110-6 Najnovejši vzorci za ročna dela dospeli! Entlanje, vezenje, nogavice, kombiné 55 Din, hlačke 25 Din. Jesih, blizu bivše restavracije »Dvor«. 5079-6 Mivko in gramoz čisto, savsko in poljubno sjanega, dobavim po železnici večjo količino ali posamez ne vagone. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5085-6 Briljantne uhane lepe, kupim. Cenjene ponudbe: Stari trg št. 22/11. 4832-7 Mostno tehtnico 5—10 ton, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tehtnica 90«. 4390-7 Tovorni avto v prav dobrem ali novem stanju kupim. Cenjene ponudbe Da oglasni oddelek »Jutra« pod »1'-i tone«. 4540-1« Traktor s o priklopnimi vozovi, dobro ohranjen p r o d a m ». Traktor se lahko uporablja •za oranje, mlatenje žita, žaganje drv ete. Event, prodamo tudi =sm traktor, odnosno priklopne vozove posamezno. Tozadevna pojasnila daje družba -Jezersko«, Kokra pri Kranju. 4<5§0-i0 Tovorni avto v prav dobrem ali novem stanju kupim. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1 tone«. 4540-14 Avto šestsedežen. odprt, v dobrem stanju, ki se da preurediti v avtn1-«us. pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji prodam, event. tudi posodim za potovanje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Dober av-to«. 5023-10 Stare avto plašče ki za vas niso več rabljivi, vsako mr.ožino kupi Pre-šern, tovarna čevljev v Kranju. 4546-13 Otroška postelja velike kompletne postelje, kredenca, omare in drugo pohištvo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4822-12 Pohištvo na obroke spalnice...... 2800 Din omare ....... 550 » postelje......360 » kuhinjske opreme 1100 » kuhinjske kredence 580 » in vse drugo pohištvo dobite najceneje in se priporoča mizarstvo Sava v Kolodvorski ulici štev. 18. 5047-13 Za: DOM OBRT in INDUSTRIJO N 111 M I* N hfl M jn il la im 1 sai strofi 15 leiiio faiti^fio ZALOGA: LÜDV. BARAGA Lpblja&a ŠELENBUHGOVA UL. 6 TELEFON 29—80 » ■I •I I ■I S •I s; ■t s| >1 a Več modernih spalnic ter knhhij zelo ugodno prodam. Sodarska steza 2, na«l sv. Florjanom. 4!>G8-12 Spalnice trde in mehke od 3000 Din na-vre j produci Vidmar v Zgornji Šiški. 5108-12 'iT? Elegantno masko potu, «vileno ter ve* oblek Jenskib Is moških malo nošenih poceni prodam — Zaiikarjeva 10. 4850-13 Maske ■v ze'o velik: izbiri, po nit ki eem izposojuje Ana Sta.idinger Čclje A!ek-jn drova 7. 1332- IS Žensko masko »Turkinjo« r hlačam!, za bolj močno damo iščem za dne 15. t. m. na deželo Ponudbe na 0"'as. oddelek »Jutra- pod *na"';o --Turkinja-. -1541-13 Elegantne maske Csvilene) in domino poso-d'rii. Bohoričeva ul. 1:3. -1079-13 Maski Havajko in Netopirja prodam ali posodim. rrhor it. 5/II levo. 4632-13 Tri maske TT.vfdim Vidovdanska cena l/I, dvorišče. 4075-13 Damski plašč, boo in sne/ne čevlje » - en; prodam. Naslov v o'.isnem oddelku »Jutra«. 5006-13 2 moški obleki d-hro ohranjeni in površ-r i-; «rednje velikosti nro--.ni. Naslov v oglasnem Melku »Jutrac. 505S-13 Svileno obleko krnsno. -mo. za veliko postavo. ugodno prodani. — Naslov v oglasnem odd»'.ku ».Jutra«. ■ 5034 13 Krasne maske pro-dun Naslov v oglas, oddelku --Jutra;. 5105-13 Masko <*roo-bela lepa za vitko ■zosportiÄno, se ceno proda. Naslov pove oglasni od-t ».Tutra«. 5104-13 2 ali 3 osebe .*Tr>'jau-tn takoj poceni na d Vi hrano. Celovška ce-»:a 10. 4S54-14 Otroka t-idi dojenčka sprejmem. JiasiiW v oglasnem oddelka »J-jtra«. 4S83-14 Otroka fpre^.om na rejo k bolj-š: družini. Naslov v »gl. 'diel. -, J j tra i 4303-14 Posojilo proti visok-m »brestim m J-Surn* varnost» ai' tihega družabnika « 50.000 Dm Iščem -e ponudbe ca »glas -i" -k »Jntr3< pon Vfr» »P-"lj»"tje i. velikim 1 »bič 4137 tfi Družabnico e nekaj denarja vzamem ln koj v vinotoč na promet nem kraiu. Ponudbe r.a oglas. oddelek »Jutra« tiod »Zarja 10«. 4619-16 Kot družabnik pristopim v večji hote! — kje'- bi delal z ženo Imam osebna pravico Dopise na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »60.000 Din« 4092-16 Kompanjonko tčem za trgovino na pro-iretoem kraju d»žele s že vpeljano gostilno brez konkurence Potrebno 15— ifl.nofi,— D; n. Cenjene ponudbe i natančnimi re-f roncami prosim na podružnico »Jutrai v Mar-i-t 'n pod zna. k o »Zasigu-rana iepa bodočnost«. 4-®93-16 Družabnika s kapitalom do Din 200.000 '-če dobro vpeliaria in do-an osna veletrgovina v s.-rbo povečanja obrata. Suno resne ponudbo na -?!a?ni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv iru-ž-ibnik 3050*. 4077-16 Ključavničar z obrtnim listom in prakso za izdelovanje ž» vp«Hanth noHeH«n-skih strolev 1š~e dm-ž?hnlk«i ? n»Vai kapitala. T*ror)^o«t onl ratjoin^io v P'"""'*'"' na cel 1»'- •»-T'itra« pod »Stroj«. 5066-16 Kapital Z 10.000 Din kapitalom pristopim h kakoršnemkoli manjšem podjetju kot tnidnik. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 4184-16 Krojači in šivilic! Družabnika aH družabnico za krojaško obrt z nekaj gotovine iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Damsko in moško«. 5033-16 Pekarno že vpeliano, v okolici Ce lja oddam s 1 marcem v najem. Ponudbe pod šifro »t. marec« na podružnico »Jutra« v Celju. 4052-17 Gosülro in posestvu primerno trgovini in še drugi obrti v industrij skein kraju dam v najem Našlo" v oglasnem oddelku »Jutrac. 4045-17 Gostilno in posestvo oddam v najem ali pod drugačnimi pogoji v indù strijskem kraju ob železni'-!. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Kmetija«. 4914-17 Knjigoveznica dobro vpeljana, v večjem industriiskean kraju se ta koj odda v najem ali 'udi prida. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra-. 4964-17 Pekarijo in trgovino oddam v na'e.m v bližini L'ubl'ane tako' pod d.>-brimi pogoji. Ponudbe pod »Pekarna- na osrlasni od delek »Jutra«. ~ 4981-17 Čevliar. delavnico z inventarjem oddam v na'e.m. Prodam pa čevljarski ravni šivalni stro'. — Naslov v oglasnem odde! ka »Jutra«. .Wß-17 Danes vsi na domačo zabavo z veselo godbo v gostilno Dolenc na Dunajski cesti 71. 5007-18 Naravni cviček priznano dober priporoča lostilna Möller za Beži^ra dom — Šiška. 3850-18 Gostilna Šilovič na Zaloški cesti št. 7 priredi danes na 8. februarja koncert ter vabi vse prijatelje in go ste na dobro kapluco ter dobra gorka in mrzli iedila. Na obilen ohisk vabi in se prinoroča TTarjan Šilovič. ?o=tiini-čar. 5061-18 Gostilno dobro idočo na prometnem krajn išče kavcije imnž«n zikonski par bre? otrok Naslov v oglasnem »dd^lk» »Jutra«. 4S18-19 Brivnico t industrijskem krajn oa Rorenis'kem. brez konku renče, prodam Ponudlw na o?las oddelek »Jutra« ped šifro »Redka prilika« 4775-19 Gostilno na prompt.ncm krajn vza mem na račun Ponudbe na '»srlasni oddplek »Jutra« nod »Samo v Ljubljani« 4S26-19 Trgovino za prodajo J i v i 1 dobro vpel iario blizu contra « "tnnm-a.niem t^koi odiam rad' selitve 7,a nr»v.^m P"trehno 4—50W Din rfa s'ov pove oglasni o-MnVV 4S27 19 »Jutrac. Lokal z velikim izlo-Sberiim oknom biizu srlavnegn k Mi. dvora -"Idam za ma!. Naslov v ogiasnem oddelka 4702-19 Tnrnv. s panirJ^ni in calante-!:o g stanova-ni<»m na p-ometnem r.ro-storu prodam. Ponudbe pod »Prima 25« na podružnico »Jutra« v Ma-iboru. 4913-19 V Kranit! na glavnem trsru oddam s t. marcem stanovan'e z delavnico oziroma skfpdl-si'em, pripravno za malo ehrt kakor- trerovino z ze-' en 'avo. č«vliar'a ali Va' siič,nesa. Vpraša tn ogl"da 5e pri lastniku Franc Mi die. Kranj. 4915-19 Sitfio 9 X 7 ms prikladno za prcurpdffp-v v stan.vva-nie. v Linharto\"i ul. št oddam. 4689-19 Hrivnieo in pfl«al"'',o na prometni toj!V5 prodam Ponudbe nod »R SR« na oglasni oddelek »Jutr*«. 4040-10 Lep prostor v mostu ua trgu se odda za atelje, pisarno, zdravnika itd. Ponudbe pod šifro »Gorenjsko« na ogl. oddelek =Jutra«. 4772-19 3 avtogaraže proti zelo igodni najem nini odda caestaa ja-tav Ijalnica. 4825-19 Lokal v strogem centru mesta vzamem takoj ali pozneje v najem. Dopise na oglas, »d d i-l "k »Jutra« pod Šifro »Velik lokah. 5002-17 Lokal sredi mesta, pripraven za pletiljo ali slično obrt. oddam. Ponudbe na oghsn' oddelek »Jutra« pod >ifro »Zelo ugodno«. 5051-19 Mlekarno že vpeljano, na brc/.kom-kurenčnem kraju oddam acilni osebi. Ponudbe na uda?, oddelek »Jutra« fod ►Mlekarna«. 5076-19 Lokal samo za pisarno o d d a ni na Miklošičevi cesti — blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Ju'.'at. 5113 19 Gostilno in trgovino mešanega blaga io »«n. 'rgovino r J >ra!! nosnika 'd njiv inventar i>*m vozovi konji, na nr^metn^m krain tik »kraj .".est* pr Mar-boni t»rr lam za 250H00 Din Pf' 'tudbe na ->2:la«n" >d1-lpfc »Jut.ra« pod »Ilgrvdnost« 3790 ?t. Znatne stavbne prihranke dosežete, če Vam izvrš' načrte, proračune in nad zorstvo T e h n i č n ' biro »TVhna«. Ljubljana. M-st-n,i trg 25/1. 103-20 Več stavbnih parcel ob Celovški cesti v Zgor nji Šiški naprodaj. Poizve se v Zg. šiški štev 29. 3808-20 Fnonadstronno hi^o 17 m iolgp in 9 m široko • pritiklinnmi 'n vrtnm <>b »hlastni cesti Šaleške do line blizu kolodvora -er kve Sole in industrije pod isr-idn'nv viplafil' no '■eni proda Franc Sba=a Velenje. 4547 20 Stavbna narcela v Koleziji ugodno nao'o daj Poizve se na trn-vv ski žagi. 45(»2 20 Veliko oosestvo obstoječe i i 42 oralov 'ravnikov. njiv in sozd.i ».i lane hiše. velikega cospodar s k f'LTa posi op'a i n vpIìk-.^i sadnega vrta. prodam pod ceno Pojasnila in »irl^d r»r: Antonu Vahtarju M««-geš. 4585-20 Novo hi^o v Ptuhi na zelo prometni cesti z dvema t.rffot-sktma lokalo ma. nasproti 2ivm«k>''m' ■«nonadstropno in 10 let davka prosto tako! usod no prodani Prikladno ?a trgovce, gostilničarje tiro da ialc.e in m^n'alre moke in trgovce dcž°li'h pridni kov. Poiasnila da'e ^na Zore. Ptuj. Zrinskofr.-inkn panka 10. 4601-20 Hi5o s oe^a^no doliro idočo n» prometnem kraiu kupim Naslov v oglasnem oddelku Tntrs 4667 20 Zame«;am leoo oosestvo Miz« Cel'a. V4 are od kolodvora. M; stoipčp 17 hišp s 5 sobami. ? sobi kompletno "vpr^m lieni « pohištvom gospo dir«Vo p.-»slopje kleti, ze leniairi vrt. nekai niiv in 30 ha mladesa sorda za hišo v LìuM'anI v vrednosti o<1 «00—300.000 Din — razlik« iopličim Ponndbe na osla» oddol^k •Jutra« pod šifr<» ».Tik" usodno«. 4G70 20 Hotef 7 resta vraci'o prvovrsten, na *<»dežn Kiirana obrt. napmdni rad; terke holozni lastnika t"» zelo usrodn' ceni. z večletno na'einninsko pojodho Hotel i» mo?no ohi^kan in ne nnha'a na naipromptpei-Š'_ nliel »lavn meFta. pred bišo t.ramva'«Va postala, v bližini sledališčo. vse ve-Iptrcrovinp. univerza, kino in kraljevski dvoree. Ho ♦el in 'PstavTaciia. ie v polnpm obratu 7 vpliklmi in zpIo koniodnimi prostori Proda's poslovnica- M. P Pavlpkovlč. Zafffeb -Tliea 146.T 'prn. Pismpne informacije dniemo oroti zt.amk.i zj odgovor. 4705-20 Novo h«5o pnonad«tronno. z dvema «'aninvan™». predam na W'ti po nsrndni eeni — Njislnw v oglasnem oddelku »Jutra«. 4927-20 Hišo s pekarno in trgovino dobro vpeljano, na najpro-metnejšem kraju ob držav ui ccsti v Košakih 'Lnj-teršberg) za 110.000 Din proda Martin Lubej. Sliv i.ica pri Mariboru. 4526-20 Gostilničarji, trgovci Naprodaj je nova hiša z obrtnimi lokali tik ob cesti na prometnem kraju v bližini Kadovliice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4920-20 Stavbno parcelo (vrt) 1000 mJ na periferiji Ljubljane prodam držav nemu usln'hpncu na obroke. Ponudbe pod »plačljivo v 10 letih« na oglasni oddelek »Jutra«. 4922-20 Hišo z gostilno pri Ljubljani prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pud šifro »Prijetno«. 4961-20 Parcele za stavb e, naprodaj ob Dunajski cesti — »Brinje« Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5016-20 Posestvo 7 gostilno. pek a ri io. ko-vačnico itd v i-ako pro-metnom kraiu. radi Iru-žinskih razmer pAd ugodnimi pogoji prodam. Posestvo 'e tekom 14 dni interesentom na vpOL'l°d pri Moi-/ Vintar Straža pri Novem mestu 4G76-20 Hiša z gostilno >n mesariio. gospodarskim poslop'em. — okrog 8000 rn2 vrta. ugodno naprodai radi družin--skili 'azmer Xntanfn-u'Sa po'a«ni'a d ai e lastnik Martin Pust, vnlso Špane. PifSku. Trbovlje II. 4863-20 Na?!f»nča narffila v Lescah pri Bledu ob g!av»n' cesti i.n -«pl^znipi. z plpVtt-iko in vodovodom nanro-laj skupno ili par. ^p'irano Ponudbe pod vT.on.i parcela« na osrlasni oddelek »Jut'ac. 4851-20 S+avSena nareela v lepi «uhi leei. pro«tor na. na prompfnp-m kra'u blizu artil'pr. vo'aSnicp uq-odno napi-pdai. Vr»-aša-n'a na Ol.' - j Ili rulflali>|i »Jutra« nod z.načko liteta 788«. 4678-20 PftCM^vfl '0 minut od posta »e l'alee pri CpI'u. na Ippptr» Vra'u. ohc'n'opo Iz to O-'1 lov zemViSča. ÌPnorra sa-1. ien-koiepoa hlivu mpsta T>tn' *ako' nn.prodn». Vprl ■*. 11 ' -»ri .Turii ^Joloh v Ptt Ormoška -està 11 47'.W 2^ Nova liifs « tremi «+anovan'i nanro. t>a Kodoi'ovpin za D'n aoo. _ Pn'oeoila d-'p ilrnStrn pnco«t-i'l-o\- v Sa-Ipndrovi ulici štev r. 4959-20 ? ion' c'avt, r»j>rpplJ ria oor'fnr!«! T."iihl'aT»p na-0»-oa1ai_ Poi-rvp «P v rro«*'l *»» Kovač. Dravlie «♦ na 4688 20 Ptimplo ^a vpčip ppd'otip Vor le ^l'-7u p' oV t ri I^a in vodovod ^Tt-an'a iz oro^tn -nVp o-nrflair _ Pn'acnila la'p Kerrie. Kra.ni 82. 4444-20 5*nvbno pproplp v «kupni i/meri S95-? m« prodam na'raie v eelotii ali pa tudi na drobno. V ripposredni bli.žioi 9 opp. kamj. Po'a«i»"a ds'p Tvan Zadnil-ar Brdo št. 30 — požta Vič pri LjaWani 4590-20 V Kočeviii v centru mesta radi .»resoli tvp naprodai v p 1 i k a dvonadstr. trgovsko hiša dobro vpeljana, že nad 50 let obstoječa. Zraven --padati na najprometnejši cesti lezwi zidani ? o «p od.irski poslopji (skladišči). — Naslov pove oglas, oddolok »Jutra«. 4665-20 Hišo manjšo ali večjo, stanovanjsko ali trgovsko kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jut^a«. 5069-20 Trgovsko hišo s petimi stanovanji, dvema trg. lokaloma, skladiščem, kletlo. dvoriščem. v centru mesta prodam. Pojasnila daje Jančar, Sv. Petra cesta 27. 5100-20 Enonadstropno hišo voealno. izven mestne užitn»nske meje naprodai. Pet sob. dvp kabineta parket, prit'kiin«. elektrika vodovod, plin. vrt. pralnica drvarnico. Dve stan o vanii v.rp-7 stroškov mo"oxe. Bl'-zu tramval. po^ne'e eno "ilnntO. Kanoiiüar»'«» TT-odno Odpli*11o. P1"1^ na o<»l m »Jutra« pod »Nor»«"*»». 5000-20 Jimwrtmfa >ta.iovanje 4 sob. kopalnice. poseNke sobe in pritiklin »idam ^ majem Naslov v oc!as.o-!>i oddelku »Jutra«. "4034-21 Stanovanje Mihe m pritiklin. solnčno. prikladno n vpokejenko. oddam za 35»1 Din. Lahko si vzame tudi sostanovalko Naslov v oglasnem odd Iku »Jatrai. 5033-21 Dve stanovanii in trgovski lokal v novi hiši. na periferiji mesta 'Kidam — Pojasnila daje Ivan Krajec, Pred prillami 1. poštna delavnica. 5004-21 Lepo stanovanje 1 sobe in kuhinje, z elektriko. vodovodom in nekaj vrta oddam za 250 Din mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 498J-21 Dvosob. stanovanje v mestu ali okolici (za Bežigradoml išče mlad zakonski par brez otrok — za takoj ali s 1. marcem. Ponnd'*» na oglas, oddplek »Jutra« pod Šifro »Solnčno stanovanje«. 5005-21 Stanovanie 1—2 sob. kuhinje in pritiklin, v bližini ali v mesta i S č p m za tat-oi ali 8 t. marcem. Ponudbe na tgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dve osebi«. 5055-31 Trisob. stanovanje za avgust i«-eta 2 odrasli osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pjd šifro »V centru«. 5030-21 Stanovanje 3—4 sobno išxe družina < odraslih članov za takoj. Ponudbe pod »J. f - na ogl. odd »Jutra«. 5072-21 Stanovan'e dvosobno, s pritiklina-ni, ne predale* od cen-t-a. iščem za 1. marec. I ->nudhe z navedbo najemnine pod Si*ro-!vara< na ogl. o-^p'pk »Jutra«. 5070-21 S^aoovan'e ? sob in p-iti'-i'n za naj iš*e 3 ^'an-kn rnd-1'na. Prev7a"»e tudi trgovino aH lokal združen «s Sta Pori" ri- be na D. Be~f»n*ek I.iuhl^ana Go«no5TO.»cV« cesta 5. telefon 2"*« 5068-21 2 sob. knt>in»e in pritiVHn. z vodovodom in plpkf»-'ko ♦aVoi (xM-oi. Naslov pove oglasni oddelek »Jnt-s«. 5C98-21 Stpnnvnwlo od 1—2 «ob im k"h»nie ter h'ev in S»no ^shrambo za voznvei iščem s 1 maiem Naf-lov V o-ddelku »Jutra«. 5109 21 I eno e*»nflvi»ii#n trn ali Vižnii rvkolie). za 1. mai ali tato' fšče «trun-ka treh odraslih o«eh j>n nudbe na osla«nt odd-leV »Jutra« pod šifro »Cisto» t in poštena pia Sni na« 455S-fl Dvo«f»b. stanovanle pr'tikl'nam' ' * f • • 1 maiem dm?."na S •»dilMlb is^b Ponndhe na ocli«n' oddelPk ».Intra, pivi «fra »Zmerna najemnina« _ 4001-91 Stpnovan'e dvph ma'iJi «oh |n prit i-Min Todnn-od pl^VtrUra. vplik zelpmi.adnl vrt. »d-da.m za v-pč let. Prednost ima'o tiisti. ka+p»-i «o kunci 1900 m* velIVo nareele v T(iiuhl»ani ponndhe na Ofl-1»*n| oddpIpV »Jutra« pod »mesočoo 600 Dtn« 4021-91 Stanovanje 3 sob, kopalnice in pritiklin. v centru mesta iščem s 1. marcem. Ponudbe ea oglas, oddelek »Jutra« (»od »Čedna stranka«. 4732-21 Stanovanje 3 sob in pritiklin oddam za maj na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4741-21 Stanovanje 1—2 sob s pritiklinami išče boljša samska šivilja. Cenj. ponudbe pod «Maj« na oglasni oddelek »Jutra« 4952-21 Sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam « 15. marcem v Tovarniški ulici št. 19, Zelena jama. 4956-21 1 sobno stanovanje s pritiklinami ugodno '.d-dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4980-21 Stanovanje 2 parket, sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. mar cem v novi hiši blizu stadiona. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4932-21 Stanovanje dv<>b sob oddam pet minut od cestne železnice za Din 500.—. Pavšek. Krekova, Moste. 4929-21 Stanovan ?e oddam v Dev. M. poliu v novi hiši s 1. m aro ein: 2 veliki sobi. kuhinja, veranda. »hramba, parket in elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 4933-21 Stanovanje v Mariboru r a*T< hiši, suho. dve sobi. kuhin'a in pritikline z vrtom oddam tako' ali pozno'". Nova vas. Spodnje Ridvan is k a cesta 49. 25 minut od kolodv.-ya. 4SS0-21 Stanovanje išče stare'5! zakonski par brez otrok za 1. maj in sicer 1 veliko ali 2 mali sobi s pritiHinam.5. Ponudbe pod »Ne prpdrago« "a oglasni oddelek »Jutra«. 4853-21 fi—8 sob v I. n^str. iščem za av^ist ali no-vPmV-er na izrecno prometnem krani kot poslovne in stanovanjsko prostore. Lahko je tudi ono «tanovanie 4—5 sob za poslovne prostore v l. nadstropni. dru?o pa v isti hiši drugič, ponndhe pod »Sloga« na oslasni oddelek »Jutra«. 4716-21 Stanovanje kubin'e in «obe. z opremo ali brez takoj oddam stranki h-cz malih otrok v Sp. šiški. Frank opa.nsVa št. 12. 4990-21 Stanovanie 2—3 sob i-n pritik"n. solnčno. v no'r.an'ori) delu nip sta išc.p štiričlanska družina. Dopisp na os'asni oddelek »Jutra« pod značko »Zdravo stanovanje«. 4997-21 I eno s*3"Ovanie 4 «ob in pritiklin takoj «vidam srpdi L:ubl'ane. — Po'ssnila da>e društvo fo-sestnikov. Salendrova ul. 6 4958-2! St*»nnvjM»»e 2 sob. po mo-žmr>«ti g kopalnico. hl'zu tra m va'a — tudi v §'ški. išče d-uz'na odiraslih r>sob ponudbe pa ov v oglasnem ìddplkn »Jutra«. M esecro sobo v jentrn mosta vidam tj» koj « 15 februarjem soliglasnem 'vldelkii futra 4512-23 Veliko prazno sobo z olektriko. vodovodom in spparatnim vhodom, v pritličju oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4542-2? Prazno sobo s posebnim vbodom, blizu gorenjskega kolodvora jšč< za takoj mirna s»»«p.idif-ia Ponudbe na oglas. odd^Ul; »Jutra« pod »Mirni i «11« 4622-23 Dve nrazni sobi parketiranL novoslikani. z plektri-ko, pripravni »udi za pisarno, zraven glavne pošte takoj oddam za 1000 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4SS1-23 Prazno sobo či«to 7 olektrik-f in vho dom iz «topnjic oddam v Vegovi ulici jo/1 47117 23 OnremHero sobico solnčno in svetlo, z »lek triči o ra/.svu-tl'avo oddam v Streliški ulici št. 24 II desno. 47;>3-2o Sobo prazno al: iprpmljeno s separatnim vhodom Ir hal konnm "vent tudi t naj trkom -oddam Telefon na raz pol a so Xaslov v osla-odi-lku »Jutra«. 4749 2" Opremljeno sobico čolidni gospoilični odia Ku-oar, Bich» eUo»a c. 151H 4972-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom takoj oddam staln>'mu gospodu v Florijanski ul. š-t. 31/1. 4970-23 Sobo Strogo separi ran o, z elek triko, pri mirni stranki brez otrok, v Sp. šiški ali za Bežigradom iščem s 15. februarjem. — Ponudbe na o«r!.-is. ed-io-lek »Jutra; prò »Mirna soba*;. 4855-23 Sobico s posebnim vhodom oddam blizu trnovske cerkve — Cesta v met t ni log št. 1. 4593-23 Gospode sprejmem na hrano in «t-i-nooanje v Tlorijanski til. št. 24. 4811-23 Veliko orazno sobo na Celovški cesti oddam najrajn zakonskemu pam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 501S-23 Sobo prazno ali opremljeno oddam takoj ali s 15. febr. na Mir ju, Langusova (Tobačna) ulica 5/1. 5022-23 Gospodično poceni sprejmem k ut sostanovalko k samostojni dami. Naslov v oglasnem cddeiku »Jutra«. 5019-23 Lepo prazno sobo s separatnim vhodo-m. parketom in elektrik-o takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5021-23 Sobo snažno Iti zračno išče s 15. f-bru.ariem stalen rnla'si gospod. Dopise z na vod bo cene na oglasni oddelek ■Jutra« pod značko »220 . 4.542-23 Sobe opremljene ali prazne z hi via o .ali brez, s ptjsel»-nim vhodom oddam. Sp. Šiška, Cerneto^-a 31. 4955-23 Difakinie (adč) sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku ^Jutrac. 4957-23 Prenrosto sobico išče ves dan odsotna gospodična s 1. m.areem. Ponudbe pr-d »Snažna« tia oglasni oddelek »Jutra«. 4934-23 Onremlieno sobo z vhodom iz stopnic v nu-posri-dni bližini glavnega kolodvora iščem za takoj ali s 1. marcem. 1'ouuibe na oglasni oddelek »Jutra« >lz stopnic«. 4935-23 Solnčno sobo prazno ali opremljeno, mirno in zračno, z elektriko ter parketi oddam. Nasi'.v v oglasnem odlälku Jutra 4960-23 Dve trg. gospodični sprejmem kot sostanovalki v suho sobo z električno razsvetljavo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-. 5001-23 Sobo lopo opremljeno, s posebnim vhodom iii električno razsvetljavo oddam boljšemu gospodu takoj ali s 15. februarjem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 5042-23 Sostanovalca ireimem k osmošolcu. — abor 5/1, desno. 5C56-23 Gospodično sprejmem na stanovanje in 2 gospodični ii a hrano. — Naslov pove oglas. odd"I"k »Jutra«. 5095-23 Opremljeno sobo Miza sodüije takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5Ü71-23 Separirano sobo z 2 posteljama, za 300 Din oddam 11a M ir ju. podaljšek Marmontove ulicc št. 61. 5090-23 Prazno sobo takoj poceni oddaan. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-. 50S2-23 Opremljeno sobo blizu sodnije Išče gospod za takoj ali s 15. februarjem. — Ponudbe z označiM) cene na oglasni oddelek »Juttas pod -Zmerna cena 5091-23 Gospodično sprejmem takoj kot sosta-novi. 1 ko. Novi trg 2/11 — de-sno. 5100-23 2 prazni sobi takoj oddam za pisarno, aii niodistinji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra;. 51.10-23 Parketirano sobo z elektriko in vso oskrbo oddam so'idnt os"b' f tildi d:)nku oziroma dijakinji). Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 5102-23 D. Stankovič Radi izostalega — dnevno težko pričakovanega odgovora v skrbeh. Ce sredi prihodnjega tedna svidenje mogoče, prosim za točna navodila. Kokoljub. 3052-24 Pošljite svoj naslov in povem Vam Vaše las: no*ti Znamka za Mg »vir! Dopise na oglasni V;dWek »Jutra« pod »Grafolog«. 4443-2-1 Gospoda ki je govoril z Dolenjko in jo prosil za naslov dne 25. jan. pred gl. kol. ob 17. uri prosim za ses-tanek danes ob 15. uri pri Na-noleonoveai spomeniku. 4931-24 Vpokojeni uradnik srednjih let, želi celo fflr-bo ali skupno gos.» > imj-stvo pri čedni "i., samostojni ženski do 40. Itt. Ponudbe ped » j jsi eiiii-st vo« na oglasni ud i.-lek -Jutra«. 4597-24 Trgovec z dobroidočo trgovino v mestu, srednjih let, t.-o-c-č-i simpatično in zdavo gospodično neomadeževne preteklosti, srednja ;ir stave ter nekaj •/« ; .ovine. Cne, ki imajo sr.i tel in velijo za -rg( .'ino, posebno pisarniške posle, blagosrčne, v star.is.i 30 let, naj jošljej ■ dop:S s sliko pod »Se žen.:a in dom« na oglasni oddelek »Jutra«. w 4Siw 21 3peresna deteljica išče 3 simpatične gospode od 20—00 let, v svrho pri-'atcljs-kih sestankov. Ponudile na oglasni oddelek »Jutrac [»d šifro »Spo-mladjiiiko razvedrilo-. 4S66-24 Trgovec ki redkokrat obišče Ljubljano, želi znanja z neod-visno gdčno aii vdovo. — Dopise na og -ni oddelek c Jutrac pod :Zabavac. 4675-24 ètiri gospodične dobro situirane. bi rado zamenjale; pero s kuhavni-co. Ponudbe so prosijo pod- pomlad, poletje, jesen, zima« na oglasni i-l-ielek »Jutra«. Ì544-24 »Rezor«, biro za ženltbe in možitve! Z rešenjem banske uprave in mestnega načelstva v Zagrebu je bila podeljena koncesija, s kataro se otv&rja v Zagrebu biro ■za posredovanje in «k!t> p:»n-'e zakonov (ž«-n:tcv hi možitev), kateri biro namerava poslovati pod iiiie-neni »llrzor« posredovalm zaved za sklapanje bratova«. pa hoče radi soo':h razširjenih prvovrstn'h zvez posredo^-ati po vsej Jusosiaviji v vseh. »udi na-'.ij":'"neiših krofih. tako tudi v uradniških, rci-dustri'sfcih. oficirskih, tr-go vslih, obrtniških in ostalih meščanskih in pri-vrcdnčh krogih in te brezizjemno — nai'diskre<-neje — pa se vsi interesenti, ki hrepene po že-n'tve oz. mov.itvi. naprošajo, da na- »če svoje žel.ie — ,/.Oi 5 3;:. irski znaonki za oàgo_v.;r — z vsem zb upa n iem, in j"»l-nim naslovom. ker na anonimne dopise ne homo odgovarjali. na naslov -Rezon Zagreb, poèta 3. 4704 24 Simpatična srosoa dobra, stara 32 let. poln» tamih razočarani, žeti id«. alnosa poznanstva. — 1'« nud'ue prosi na osla-s. »4 delek »Jutrac pod ziwitkt ^Deutscher Gentlcmaan«. 49TC aj Poznanstva želi invaderne z mladim gospo, dom, v svrho družbe in iz-, lotov. Ponudbe na o-cl n11? oddelek -.Jutra« pod šifrt »Prijateljstvo«. 55<0-24 Obrtnik z dobro uvedeno obrtjo — želi znanja z neodvisno gospodično. s primernim kapi 'a-kmi. Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra« p.>d značko »Poznejša ž en i te v« 4766-24 Smučarka iSče mlajšo smucarlso sa sknpne nedeljske izleto. — Ponudbe na osi as. oddel?k »Jutrac pod »Smučarka«. 5041-M Znanja želi mladenič z gospodično čedne zunanjosti, staro 18 do 23 let. Dopise s sliko na osrlasni oddelek »Jutra« pod značko »Bodoči strojevodja«. 5077-24 Mlajša vdova z lepim stanovanjem, z nekaj gotovine, želi znanja z gospodom s stalno službo. Dopise, pisane v nemškem jeziku, je poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Prijeten dome. 4830-24 2 osamljeni gdč. želita dopisovati z dvema resnima so-p-doma. Dopise na irgl.as'ii oddelek »Jutrac pod »Viktorija, — Marta«. 5036-24 Dama stara 31 let, išče inteligentno prijateljico ali prijatelja. za osp'-.no ali pismeno razvedrilo. — Dopise na oslasni oddelek »J-ji.rac pod šifro »Simpatija -931«. 5963-24 Gospod Ingenier! Dv'gnitc pismo v oglasne» oddelku »Jutra«. 5074-24 Pridem Celje 5091-54 PEKJE od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne in nombaža. Kemično čiščenje perja Oin 15.— za feg. — Fein, Zagreb, Zrinpld tr» 17. 302 Prazno sobo Separirano in t olotcfr'k v I nad«fropiu po]»j» un' »prte >dd*m Na«lov .inv' '»slasni oddelek »Jutra, 4868 2' Sobo opremljeno ali prazno, v vili blizu rivoliia oddatr takoj tli « 15 februariem event tndi 1 marcem Naslov v oslasnem oddelke »Jutra«. 4SS6-23 Onremlieno sobo ! s posebnim vhodom s hrano ali brez oddam. Sp. Šiška. Černetova ul. 31. i •1931-23 I eno snho s koTvilnicn oddam takoj 1 ali 2 ««»tiMia. P.otliovno-va 4. pritličje, desno. 4950-23 S*arei?n osebo z neka» kapi'-alom spre'-mem v lepo «tnnnfan'p 7 vso oskrho v hi2' do smrti. Ponudb» pod 5i'»n .de bra poštena oel-fha« na oglasni oddelek »Jnt»a«. ■ 4771-83 i Radi pozne sezije *elo znižane cene za sledeče vrste blaga: FL ANELE, BARHENTI ITD.: za perilo, pijame, obleke od . . Din 12.— BARŽUN1 PRVOVRSTNI: modni-tiskani za obleke od . . » 36.— DAMSKO VOLNENO: za plašče in obleke od . . . „ » 65.— ZA MOŠKE SUKNJE: kratke in dolge od . . . , s > 95.— ZA MOŠKE OBLEKE: modno športno od . . . , „ » 70.— KAMOARNI MODNI: ^ garant, čista volna od ... . VKLJUB NIZKIM CENAM PRIZNANO DOBRO BLAGO IN VBL.IKA IZBIRA » 140.— pri NOVAK U, LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 — NASPROTI NUNSKE CERKVE Leni Z veseljem p. e j eia. Ne Jemlji se preveč k srcu ln tem lažje Ti bo. čutim, ljubic me. 2a-loetna — stanje po voljno. Sem doma. Poljub — M. 5101-24 Srečen zakon 1.1931 Dvignite oddciku Jiisme v »glas. utra«. 5117-34 2 mladi gospodični z nekaj gotovine, žele resnega znanja z gospodoma a državno službo. Prosim točen naslov, po možnosti s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »Značaj ne mladenke«. 5097-24 Senitve Kateri dobro eituiraJi starejši sa-vdovec, tudi ločenec ne po lastni krivdi ni izključeni. želi spoznati v evrho ienitve vdovo v najlepši dobi. varčno gospodinjo. značajno in zelo dobrosrčno, visoke in vitke postave, i nekaj imetjem. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna bodočnost Ljubljana«. 4850-25 Mladenič Sel« znanja z 1»—54 let starim dekletom, v svrho ienitve. Samo resne ponudbe s sliko pod značko »Siguren zakon« na podružnico »Jutra« na Jesenicah. 4410-25 Klavirji! Knpnlte na obroke od Din 400.— p r » e nelevnt tabrikste Biendorf er Steitway eter Hftlzl SUnjf iripnal k) «o nesporno aajboliin (Lahka precuna mehanik» Prodaja jih • * k I 1 a é a • le «»odri! hsvMlenec »n WvSi oči tel i »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. Ò Velikanska Izbira » s « b giasbiJ io «tran Najcenejša izposojevalnica ! Gramofon »H-* Haster's Voice«, nov. b 47 ploščami za 3500 Din prodam Naslov v Ostias, oddelkn »Jutra«. 4842-36 Novo flauto sistem »Schwedler« prodam ali zamenjam za saksofon ait. T Müller. Muta ob Dravi. 4409 26 Gramofon kovček malo rabljen, po zelo tz-ceni na prodaj. Ogleda se ga Križevniška 87. Babič, v nedeljo od 10. do 11 ure. 4949-26 Ločenko c nekaj prihrankov, vzame takoj drž. uradnik-ločeriec, Ptar 44 let. v zakonu varan. Neanonimne dopise na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani poi šifro »Lastni dom«. 4664-25 Pianino skoraj nov. moiern, črn, proda Dobrajc. Maribor, Frančiškanska ul. 21. 4S10-26 Obrtnik urednje starosti, želi poroditi bogato damo. Dopise na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Starejšo in zvesto«. 4764-25 Fant c večjim posestvom» tik Ljubljane, v bojazni pred samskim davkom, se želi poročiti. Ponudbe 8 sliko na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Skok v 6rečo 1«. r 5017-25 Preprosto gdč. B 10.000 Din gotovine poročim takoj. Ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd »Jutra« pod èlfro »Pomočnik«. 5054-25 d d * s »■ Stara violina naprodaj v Zg. Šiški 198 Ljubljani — nasproti 4617-26 pri I èole. Pianino feboren glas, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5046-26 Nov pianino s krasnim glasom, pod z e lo ugodnimi pocoji prodam Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4967-26 Dve harmoniki v dobrem stanju, 1 na S vrste. 1 na 4 vrste, prodam. Andrej Lombar. Zg. Šiška 200. 4991-26 Lubas. harmoniko trivrstno. malo rabljeno po ceni proda Ilanžič. čuvajnica 36. Slov. Javornik. 4780-36 Gramofon namizni avtomat, z 8 novimi ploščami, primeren za srednjevelik lokal, prodam za polov;čno ceno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 5037 26 Rdeče kardinale ima v zalogi Import živali na Bledu 2. 4795-27 Papagaj-golobe redkost prve vrste ima v zalogi Import živali na Bledu 2. 4800-27 Izqublffnt Rokavica se je zgubila v Kìdo Matici v nedeljo pri zadnji predstavi. Naproša se najditelja, naj jo oda itlo-tam. 4947-28 Fotografska dostavna leča v etuiju je bila izgubljena sredi januarja zvečer. Najditelj je naprošen. da jo blagovoli oddati v oglasnem oddelku »Jutra« 4902-28 Gramofone šivalne «troje »tročke ro itčke H. kolesa popravlja lajholjše «pecl&lna mena nična leiavnica Justin Go -ttričič Maribor fattoi) bar hov» «lica M. nasproti N «rodnega doma 410 30 Elektromotor 24 Ks. vrtilni tok. napro daj — Pojasnila daje M Švajgar Dravlje 74. pošta St Vid nad Ljubljano. 4182-29 Remington pis. stroi malo rabljen poceni proda Ivan Kok al j. Gradišče 11/1 4633-29 Kolesaril, pozor! Končala je sezona ca vo-iilal Seda) je treba pre skrbet» ta prihodnjo «Iii nje oomlad ln sicer da Vaša kolesa pustite are diti i malim', stroški ka kor nova Kolesa popil noma narazen vzeti, «maj tirati pomkljati vse ie žaje temeljito očistiti übro ter na nov t najbolj s*- vazelino namazati ter »estavia take la boete imel' kok za prihodnje leto prenovtjeio Shramba kole. ir motorjev čez ei mo Priporoča «e največja specialna mehanična delav niča Justin Gustinčič Ma ribor. TiMenbschova v danske ceste pri gostilni M oži na. 70 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir LJubljana. Wolfova allea i 88 Avto- io blatnike vseh vrst izdeluje m popravlja GUSTAV TLC Tržaška cestii 9 Ljubljana IZVANRTOKA WHtnrAI Železna sluiinska patent posteli» zložljiva, • U-peciranura madracem, telo praktična za vsako hišo, hotele, nočne ilui. bewin potuiuč. osobe alane «amo Dia 396.—« Razpošiljam po potine* noni povzetja. _ tako 1 '/»EOA g SL02EM Lesena patent postalia. tloilliv*. • tapecirani«» madracom. telo pr»" lična, «tane «amo O M». liMJUJL&li Krojači pozor! Proda se dobro vpeljana delavnica v centrumu mesta Zagreba za dame in gospode zelo poceni radi odhoda v inozemstvo. Pismene ponudbe na Interreklam d. d. Zagreb, Marovska ul. 28 pod br. K-1601 3074 Potem to an retiko *»• logo č>I,Q nog peri« k« po O 48.—. druga vrst k« po U JS—, Cisto belo (osje «S P° D ijo___ in čisti pul» k« po D K«—. Razpošiljam po poštnem po-«zelili Modroci punieni a volnom «taneia samo Din 759.—. L. BROZOVIC. ZAGREB Ilica 82. Pokraj. razglednice pt. Vaši siik.1 al. aegalivu v pnitn- fotografij! zgi to vi dc 20.000 I t M » tv»rnica «art Lojze 5mu<-Ljubljana VII Aleševčeva št 26 Zahtevajte poojihf in «enikl 242 C □ □ □ □ □ B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ p P D □ I D □ P KUVER1 vseh orst nudi na]ugcdne}i tt KUVERTA L7UBL1&NA Kàrfovska-f-?Voidrskioot.1 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ n inL.anrjnrjaDDannnrooDanaaancnan Lepe orehe « vsaki množini kup' tvrdka R Hrepevnik. Slo venske Konjice. 3764 33 Seno sladko 5000 kg radi preselitve takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4847-33 Sladko goveje seno 4000—5000 kg po dogovoru proda Jakob Celarec, Vrhnika 164. 3612-33 Suhe gobe, cipro in fižol (ribmičan) kupuje »Proda« v Ljubljani, Prečna ulica štev. 6. 6115-33 NAZNANILO Cast nam je vljudno obvestiti cenj. občinstvo, da smo OTVORILI v Ljubljani, Dunajska cesta 33 (v prostorih Javnih skladišč) svojo PODRUŽNICO in SKLADIŠČE. Prodajamo pod najpovoljnejšimi pogoji: NA DEBELO NA DROBNO Pekleniški premog za domačo kurjavo. WM Ia. tuzemske premoge za Industrijske svrhe Prvovrstne Inozemske premoge in kokse Prvovrstni dunajski plinski koks za cen- I traine kurjave in kovaške svrhe Priporočamo se za obilna naročila in zagotavljamo najku-lantnejšo postrežbo 3124 a ■ SLAVONSKA TRGOVSKA DRUŽBA ZA PREMOG KAUFMANN IN DRUGI, ZAGREB podružnica Ljubljana. TELEFON INTERURBAN: 33-65. Telegr.: Antracit, Ljubljana Oglejte si zalogo POHIŠTVA od najfinejših do najpreprostejših spalnic, jedilnic itd. Sprejemajo se tudi naročila. IVAN POLENŠEK mizarstvo VIŽMARJE — ŠT. VID Mmi»««»HMM.H»»»l«»«»t»WW«»l 5126 za s® te® » u o M « Bi 1» U O s 1. O Pri večjih naročilih znaten popust! A. 8 E. LJUBLJANA Op ozert Hot ¥ Zvedeli srno, do ponujajo ne (cai e ri prodajalci to-varnišGe proizvode, Šei niso nasi, Šcot iatdelŠce „ &u$ocešGeu v JCrantu. Opozarjamo szaradi tega vse trgovce, da zahtevajo od potniQov, Šei se izdajajo Qot vastopniQi „&u-iocesGe", na) se legitimira'o. Mvaleini hotno, ateo se nant sporoči vsaŠea zloraba našega imena. Zahvala Vsem, ki so mi ob bridki izgubi moje nepozabne soproge Franje Po roj. Pelerca 3123 * it&ugccesica* iJCvan} na kakršenkoli način izkazali svoje sočutje, naj bo tudi tem potom izrečena m?ja najprisrčnejsa zahvala. Posebno sem hvaležen vsem onim, kateri so mojo rajnko v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti. Ustanovam religijsznim, kulturnim in gospodarskim, kakor tudi uglednemu ljubljanskemu meščanstvu, tovarniškemu uradništvu in delavstvu, v prvi vrsti pa prečastiti duhovščini in vsem, kateri so s svojo udeležbo ob tej priliki izkazali rajni svojo počastitev, naj Bog obilo poplača! Carl Pollak st. za žalu :o če ostale. L M. Hull: 1. poglavje. Maža ob vhodu v plesno dvorano sta se spogledala in nasmehnila. »Kaj je prav za prav z malo Diano May evo?« je z ameriškim prizvokom v glasu vprašal eden izmed njiju. »Tu po hotelu »Biskri« raznašajo razne čenče«. »Vrag naj vzame čenče! Diano Mayevo poznam že izza mladih let«, je rekel drugi. »Ali se ni v njeni rodbini nekoč nekaj zgodilo?« »Bil sem z Mayevimi sosed in slučajno poznam to istorilo. Baron May t) je strastno ljubil svojo ženo. Ko se je mala Diana rodila, je mati umrla. Dve uri po tem se je mož ustrelil in pustil hčerko v oskrbi njenega brata. Naloga, vzgajati dekletce, ie bila zanj pretežka, zato je ravnal z njo kakor z dečkom. Uspeh te vzgoje vidne tamle«. Stopila sta korak bliže in pogledala v živo razsvetljeno plesno dvorano, ki je bila polna veselo kramljajočih ljudi. Na nekakšnem pomolu v drugem koncu dvorane sta Mayeva, brat in sestra, sprejemala goste. Baron Aubrey Mayo je bil zelo velik in tenek; črni lasje so podčrtavali bledoto njegovega obraza. Njegov nastop je biti mešanica dobro vzgojene vljudnosti in malomarnega dolgočasja. Videti je bil celo pretruden, da bi držal monokel na očesu, zakaj neprestano mu je padal dol. Njegovo živo nasprotje je bila deklica zraven njega, polna sijočega življenja, srednje velika in sloka; prožna kakor mlad atlet, je ponosno dvigala malo glavico. Njena posmehljiva usta in krepki podbradek so pričali o veliki odločnosti in njene globoko višnjeve oči so bile nenavadno jasne in trdne. Dolge, upognjene črne trepalnice, ki so ji senčile oči, in temne obrvi so čudno nasprotovale gostim, rdečkasto zlatim kodrom, ki jih je nosila kratko pristrižene. »Kaj takega si je vredno ogledati«, je Američan občudujoče odvrnil na zadnjo opazko svojega spremljevalca. Tedaj je pristopil k njima tretji, mlajši mož. »Alo, Arbuthnot, prepozno prihajate. Plesalci že oblegajo našo gostiteljico. Kadar vas okrutna vila do dobra potepta, bom rad prišel, da pometem vaše ostanke. Ce bi pa dosegli kaj uspeha, ga lahko pozneje proslavimo«. To rekši je segel prijatelju pod pazduho in ga odpeljal v igralnico. Arbuthnot je krenil v plesno dvorano in se jel počasi prerivati skozi plešočo in kramijajočo množico vseh narodnosti. Naposled je Od dobrega najboljše je le ORITZNER « ADLER šivalni stroj in kolo Eie gantna izvedba — najboljši materijal! prišel do pomola, na katerem je stala Diana Mayeva, io stopil k njej. »Sreča mi je mila, miss Mayo — ali ste res še brez plesalca?« Počasi se je obrnila k njemu. Med visoko vzbočenimi obrvmi ji je zrasla drobna gubica, kakor da ji prišlec ni dobro došel in ji je žal, da jo je zmotil v njenih mislih. Nato se je nasmehnila. »Jaz ne plešem, dokler ni za vsakogar poskrbljeno«, je dejala, oziraje se po prenapolnjeni dvorani. »Imenitno ste opravili svojo dolžnost. Ali ne bi zaplesala po tej krasni melodiji?« je silil vanjo, da bi jo pregovoril. Oklevaje si je potrkala s svinčnikom svojega programa ob zobe. »Zavrnila sem veliko gospodov«, je dejala in se namrdnila. A zdajci jo je posilil smeh. »Nu, pojdiva v božjem imenu. Saj itak slovim zaradi svojih grehov zoper dobre manire. Eden več ali manj — kaj pa dč?« Zaplesala sta nekajkrat po dvorani na okoli; nato sta obstala pri odprtih vratih in stopila na hotelski vrt, kjer sta sedla pod pisano japonsko svetiljko. »Ali se res odpravljate na tisto potovanje?« je vprašal Arbuthnot. Srce mu je nenavadno naglo utripalo in pogled njegovih oči je postajal lačen in koprneč. Ona ga je začudeno pogledala. »Zakaj naj bi v poslednjem trenutku izpremenila svoj namen?« »A kako vas more brat pustiti samo odtod? Zakaj ne gre z vami? To vprašam, čeprav vem, da nimam pravice«. Skomignila je z rameni in se nasmehnila. »Z Aubreyem sva različnih nazorov. Njega miče v Ameriko, mene pa v puščavo. Dva dni sva se prepirala, a nato sva se sporazumela. Jaz pojdem na svoje romanje po puščavi, Aubrey pa v New York«. Pogledal jo je. Očividno se ni zavedala, da sta pomenili mladost in lepota na taki odpravi nevarnost zanjo. In tako se je domislil bolj preprostega razloga. »Pravijo, da postajajo nekateri rodovi zadnji čas jako nemirni«. Diana se je nestrpno zganila. »Oh, take zgodbe pripovedujejo zmerom, kadar hočejo delati človeku ovire. Oblastva so me tudi že strašila s tem; a ko sem vprašala po dejstvih, so me odpravili s samimi splošnimi besedami. Razen tega imam izvrstnega karavanskega vodnika, ki mi ga celo oblastva priporočajo. Streljati znam, spanja pod milim nebom sem vajena in skrbeti sama zase tudi znam«. V njenem glasu je zvenelo nekaj upornega, ko je zdaj utihnila, je molče obsedel zraven nje, poln nemira in muke, s katero sta ga navdajali njena ljubkost in želja, da bi ji to povedal. In mahoma se je ves bled obrnil k njej. »Diana, odložite to potovanje vsaj za malo časa in dovolite mi. da vas spremim. Ljubim vas bolj kakor kogarkoli na svetu in vas prosim, da postanete moja žena. Vse svoje življenje bom posvetil nalogi, da vas osrečim. Vse noči m vse dni mislim na vas; mej Bog, Diana, vaša lepota je tiste vrste, ki spravi vsakega moškega ob pamet«. »Ali je lepota vse, česar zahteva mož od svoje žene? Jaz nisem na vas nikoli mislila s takimi čuvstvi. Mislim, da mi Bog ni dal srca, ko me je ustvaril. Ljubila nisem vobče še nikogar v svojem življenju. Zal mi je, da vam moram to povedati. Mož je zame tovariš, s katerim jaŠem in hodim na lov — več pa ne«. Arbuthnot je sedel in molčal. Z grenkobo je mislil na to, da mu Skoro ni upati uspeha, ko je že tolikim boljšim možem izpodletelo. Nespameten je bil, da se je bil vdal izkušnja vi in ji odkril svoje srce. Že prej bi bil moral slutiti, kakšen bo odgovor. »Ali smem vsaj upati, da ostaneva tovariša, Diana?« je vprašal. Za trenutek ga je pogledala; v medli luči svetiljke so bile njegove oči mirne. Neprisiljeno mu je podala roko. »Rada! Znancev imam toliko, a resničnih prijateljev malo«. Nekaj sekund je podržal njene vitke prste v svojih, kroteč nespametno željo, da bi fh pritisnil na ustnice. Miss Mayo je mirno sedela zraven njega. Njene misM so spet blodile daleč po puščavi, ko se je začulo v noči petje globokega moškega glasu. »Bele roke, ki sem jih ljubil, nekdaj ob Šalirnariu, sreča prečudna — čutil te bom vse dni--* je zvenel strasten, topel bariton. Besede so bile angleške, glas in način petja pa izrazito tuja. Diana Mayeva se je sklonila, vzdignila glavo in prisluhnila. Glas je dozdevno prihajal iz temne sence vrta, nemara tudi od deli, s ceste onkraj kaktove meje. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho; nato se je Diana z globokim vzdihom naslonila nazaj. »,Kašmirska pesem'! Kadar jo slišim, se vselej spomnim Indije. Lani sem slišala v Kašmirju nekega moža, ko jo je pel, a ne tako lepo. Kak prečuden glas! Kdo bi to utegnil biti?« Arbuthnot jo je radovedno gledal, presenečen po nenadnem zanimanju in živahnosti, ki sta se izražala na njenem obrazu. Moiče je sedela, kakor bi upala, da pevec še ni izginil. A nič se ni ogia-šilo razen črička, ki je pel v grmovju. Obrnila se je na svojem stolu. »Poslušajte to smešno živalico! Ona je tista, ki jo vselej najprej slišim, kadar pridem v Port Said. Zame je to prva glasnica Jutrovega«. »Te zverinice bi spravile človeka še ob pamet«, je živčno rekel Arbuthnot. »Prihodnje štiri tedne mi bodo dobre prijateljice. Jaz imam divje kraje rada. Najlepši čas mojega življenja sta bili potovanji v Ameriko in Indijo — a še boli sem od nekdaj koprnela po puščavi«. Z veselim smehom je vstala in krenila proti hotelu. Na verandi se je ustavila. »Ali vas bom jutri še videla?« kot tlamska pisalna miza Le pri J. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON INTERURBAN 2913 ZMERNE CENE ADVOKAT Ir, Vlsenjak Alojz v Ptuju JE PRESELIL svojo pisarno iz Vošnjakove ulice v PANONSKO ULICO ŠTEV. 13, v hišo tvrdke Jakob Matznn, poleg trgovine Sonnenschein in gostilne »Beli križ«. jü8( iVo t>o£«ali Crpcci / Drevi kopel za noge z nekaj dekami »v. Roka soli za aoge! I Boleče noge — Pekoče noge — Težite in r.rudnt uoge — Bolwcine v narta — Ozebli-ae. — Otekline od ozeblin — Nwsnosn« tr »Hüje - Kurja očesa — žalfl — Trda koža - OiiSčanje «pravi zanemarjene noge popolnoma v red Velik zavitnk sv. Roka soli za noge Dir 16.—. Dobiva se po lekarnah in drogarijah ialoga za Slovenijo. Drogerija Gregorič. Ljubljana Glavna zaloga Nada Drogeria V. GabriŠ. Siibntk-.a ž242 HOLANDSKE LIKERJE .LA FI IXET TE" et Uh&o rsa£ pripravi » poznanimi kolandskiini •La Fillette. ekstrakti u tovarne Holland Vrucht <3«ncefabnwk Hilversun. — 'ena stekleni« 7 Din Dobiva se » vneb lekarnah ia drogerijab ter boljših ipeeorijs-kih trjrovinab. Po pošti raz|>n5i!janiJutra« pod jAme-rlkansko velepodjetjec, sost 'Cena ni odločilna Ì Samo dobra kakovost svile Vam jamči, da niste zastonj izdali denarja. Zahtevajte zato samo (On^map - svilo t Za dečke so najzanimivejše čtivo potopisne povesti Karla Maya. Pravkar je izšla povest Žlahtne kanarčke t to«« Qse pare« uiamnuHt narlk* ■M>jütr*kr h»« Uart t iL riÄJ. prad-povce. par» ca pinna, ki «tke trma, J»éj» «travila V«lex»»im»« e • a 1 k • 4r*g»w.«nim.. itavnrlili poAlj» nroeplaftor jroutuchi HeydanrataH Bad findorodc ISO. Harm. «18 I. SLANOVIC Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA | Gajeva ulica 2. Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in sla- j čičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. 3084 ■■■■■■I Lipski pomladni velesejm 1931 OLD SUREHAND v dveh zvezkih na 620 straneh Oba zvezka veljata broširana Din 90.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta najzanimivejše darilo Knjigarna tiskovne zadruge v Ljuf-Ijani, Selenburgova ulica št. 3. «5 SUS^K VELETRGOVINA VENA, osnovana 1876 priporoča svoja izbrana m zajamčeno naravna dalmatinska vina: Belo, opolo in črno. Specialitete v sodih najmanje od 50 litrov. Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Burgunder« in »Dingač« z otoka Pelješca. Priporoča svoja vina v steklenicah od 3 do 7 deci: »Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« In »Prošek« O kakovosti naših specialitet v steklenicah in sodih se lahko prepričate v Zagreba v »Grajski kleti«, na Snšakn v »Hotela Kontinental« kakor tudi po vseh boljših restavi acijah in gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodih »Jadranske plovidbe«. Najbolj se pa prepričate, ako sami za poskašnjo naročite! Vsa naročila se izvršujejo-hitro tn točno V HH Nervozni umirajo zgodaj! Ste II op h zi il pri sebi četudi le tupatam katerega izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti? Hitro razburfenfe. nerazpoloženfe drgetante udov, nemirnost, niripante srca. omotični napadi, tesnobnost, ne-speč.iost, nem rnc sanie, neobčatlll» osi posamecnU teles» nih delov, pl*šst, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju. kavi, trza-nje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti. eden močan ali več hkrati, tedaj so Vasi živet resno oslabit eni m polrebulefo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Radevolje Vam zc stoni in oostmne prosto enostaven način odkritem ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v naiboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti Va&ib i vcev odpomoél. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil T» d«>k»zo|e>o tud mnen s zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno kn igo uopoinoma zastonj. ' Če Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Ernst Pasternack. Berlin* SO. Michaelkirchplatz .No 10. iiuu ox» splošni vzorčni velesejem od 1. do 7. marca; veliki tehnični in stavbni velesejem od 1. do 11. marca; tekstilni velesejem od 1. do 4. marca; velesejm športnih predmetov od 1. do 5 .marca. Pojasnila dobite pri zastopstvu STEGU, Ljubljana Gledališka ulica 8/H. Telefon 2925 Inozemska tovarna sukanca In šivalne svile, išče pri trikotažnih tovarnah, konfekcionariih, krojačih in trgovinah s krojaškim priborom in trgovinah z drobnim blagom, dobro upeljanega krajev, zastopnika za Ljubljano in okolico in eventuelno POTNIKA za Slovenijo proti proviziji. Ponudbo v nemškem jeziku prosimo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vertrauensvoll«. 3093 SSBBli TVRTKA ,==f/I.BERNII TUBL3ANA1 'LINHARTOVA Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani?