LETO-*1** PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote ' 4 _„ tlLI ----A--1 - III upravniiu pro«*on South Lowndalo Am Offtoo of Publiootton: South Lawaialo Am Tslophono. Rookwoll 4104 Cono Usta Jo $c.oo "»•tur Jukuuj U, m «t ttM ' U» Aet of Coagnm of »Urofa 1 1SVS. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 21. SEPTEMBRA (SEPT. 21). 1944 SubsortpHoii 16.00 Voarli i ŠTEV.—NUMBER 190 Acceptanoo far msUin« st apocial rsto of postago providsd (br in aecUon 1101. Act of Oot 8, 1017, sutborUed on June 4, 101«. i invadirali Albanijo, otoke na Jadranskem morju! Dalmacijo. Invszija Jo nadaljnji udarec Nemcem, ker Jo naredila luknjo t Južnem obodu majajoča se Hitlerjeve evropeke trdnjavo. Prva poročila prartjo. da js bila InvaslJa Uvedena na široki podlagi. Cilj te h zamašitev vrzsll med Titovo osvobodilno armado ln ruskimi silamL ki io zbrane ob meji Jugoslavije na vzhodu. Radio Berlin poroča. da «o se savesniške fcote izkrcale na albanskih ln dalmatin-ikih obalah. London. 27. sept.—Poveljstvo druge britske armade je poslalo vojaško kolono na ozemlje pri Boxmeeru ob reki Maas, 13 milj južno od Nijmegena in tri milje od holandsko-nemške meje. Istočasno so ameriški letalski transporti pripeljali nove četo in orožje v ozadje holandske fronte, kjer se zavezniške padalne četo bore proti Nemcem. Lj^;fttke za posest ozemlja, kjer se odpira pot v Nemčijo, se nadaljujejo. oddelki so dospeli na ozemlje, ki je oddaljeno samo pet milj od lige. Moskva je naznanila okupacijo Turke, poljskega mesta, 12 milj stran od čehoslovaške meje. Radio Ankara poroča, da so ruske kolone prekoračile ogrsko mejo na severozapadni strani Arada in prodrle petnajst milj daleč. Moskva. 27. sept.—Zveza poljskih rodoljubov poroča, da so ruska letala dostavila orožje, živila in druge potrebščine Četam poljske podtalne sile, ki se bori proti Nemcem v Varšavi. To je izpuščen iz ječe Zavzel bo tvoje mesto v parlamentu Ameriški letalski transporti pripeljali nove čete v ozadje holandske fronte. L jute bitke za po-, Angleški desničar sest ozemlja, kjer se odpira pot v Nemčijo, se; ® nadaljujejo. Čete pete ameriške armade se vale proti Bologni, komunikacijskemu centru v severni Italiji—Rusi okupirali čez 500 naselbin v Latviji in Estoniji. Sovjetska letala dostavila orožje in živila poljski podtalni sili v Varšavi.—Ameriški letalci potopili štiri japonske parnlke. Nov napad na industrijski center v Mandžuriji ptm 27 sept.—Zavesniško silo J sko armado znašale čez 25 000 /udrla ; Albanijo ln na otoke mož v zadnjih štirih tednih. Ste-. Jadranskem morju v bllilnl vilo uključuje osem tisoč ujetni-— * J " kov. London. 27. sept.—Nemci beže pred Rusi proti Rigi, glavnemu mestu Latvije in luki ob Balti-nkem morju. Sovjetske čete so v prodiranju okupirale čez dvesto naselbin v Lat vi j i in čez 300 Estoniji. Prvi ruski vojaški London. 27. sept. — Stotnik Archibald H. Ramsay, vodja desničarjev in aristokftat, jo bil izpučen iz jetnišnice Brixton, kateri je prebil štiri leta. Aretiran je bil in obsojen v zapor po nemški invaziji Holandije in Belgije. Na obravnavi je bil spoznan za krivega petokolonsklh aktivnosti in kršenja vojnih regula cij. Iz ječe je bil izpuščen brez pogojno. Rqmsay ni izgubil sedeža v parlamentu, čeprav je bil obsojen v zapor. Oswald Mosley, angleški fašist, je bil tudi izpuščen iz ječe pogojno. Kot vzrok je bila navedena bolezen. Ramsay je bil izvoljen *a poslanca na listi konservativne stranke. On je potem posta predsednik desničarskega kluba in načelnik Združene krščanske fronto. Kot tak je skušal doka zatl, da se je general Franco, španski diktator, boril za kr ščanstvo in proti sovražnikom krščanstva. Osvoboditev Ramsayja je na znanil v parlamentu Herbert Morriapn, notranji minister. Wil- prvo poročilo, da je Rusija, k«- 1!e drtOfcher, edini kcmumk* v kor Amerika in Velika Britanija, parlamentu, jo protesUrsl ta o- Glavno pozorišče bitke je v sektor^ nped Nijmegenem in hemom. •,'.••• . :«. Zavezniško poveljstvo molči o usodi britskih padalnih čet, ki se že devet dni bojujejo proti nemški sili na severni strani reke Led. Radio Berlin'je naznanil, da so bile te čete likvidirano. Zadnja grupa 600 mož se je podala včeraj. Poveljstvo noče razkriti poteka operacij na holandski fronti, kjer se vi še ljute bitke. Nemci so zagnali nove divizije v akcijo, da ustavijo prodiranje zaveznikov proti reki Reni. Britski tisk je označil situacijo za kritično. Nemška bojna letala so v ak- - te(Jnih ciji. Čez sto letal je metalo bom-, 'J _ be na pozicije britskih čet pri Nijmegenu, 75 pa na pozicije pri Arnhemu. Angleški letalci so sesti elili 16 nemških letal v spops-du v zraku. • s , < Položaj na fronti pri Aacheifu v Nemci|i in Belfortu, Francija, h- ni izpremenll. Vršili so se le topniški dvoboji. Nemci so uprizorili napade na pozicije tretje ameriške armade pri Diouzu, a 10 bili vrženi nazaj. Oddelki te armade so zasedli nekaj krajev na severovzhodni in južnovzhod-, ni. strani Nancyja. tisoč ameriških letečih trdnjav m bombnikov je bombardiralo Hamm, Osnabruck, Mannhcim in Bremen. Ameriki so vrgli čez 3500 ton bomb na ta mesta. ^poliakom Var4avl> lmenta je suspendira! dalfrfeher- Pearl Harbor. Havaji. 27. sep- kef izrekel fc^ivp opazko tembra.—Ameriški mornarji jk> • ^ nekemu poslancu in je ni 0N0M- \lme Poljskega OR BO I poveljnika razkrito Kontrola izvoza ameriškega blaga P O M O CjZAVEZNI. SKIM D»2AVAM Waahlngtoo. Milo Perkina oo reorganizir nomako vojno i x>lj us Porkina Jo n ki jo bU ua C« 27. sept.— iznsnll popol-odbora za eko-imenom, da bo | svoje delo. tega odbora, len v septem- - ----------------UIUU licnoiiiu f zasedli devet desetin otoka Pe> hotei preklicati, leliuja. Ostanki japonske sile so bili potisnjeni na severno konico otoka, kjer jim preti uničenje. Ameriški letalci so napadli japonsko brodovje pri Halmaheru j - , v bližini Filipinov. Bombe so po- y f)£2J\£ 0(001 topile štiri parnike in ladje, šest pa poškodovale. Ameriške leteče trdnjave in bombniki so napadli Anshan, industrijski center v Mandžuriji. Bombe so porušile več tovarn in Težave poljske Obotavljanje glede odstavitve generala zaTet?le"po^ToVj7 b7f že "ti1 gl^bolj^nja^^šal^m^l t ji tombni napad n'a Anshan v ^^^^ vitve generala Kazimirja Sosn kowskega kot poveljnika poljske oborožene sile je izzvala spor v vladi. V konfliktu sta predaed je politični jetnik v koncentracijskem taborišču v Buchenwal-du, se glasi poročilo. Bivši avstrijski kancelar je bil poslan v to taborišče po konferenci zunanjih Imnistrov Rusije, Velike 27 sept.—Coto pete ame-"*ke armade prodirajo proti Bo-1(,Mi. komunikacijskemu centru v ^verni Italiji. Trije nemški Protinapadi ao bili zdrobljeni. N'a fronti v bližini Jadranske-m"rja »o čete osme britske ->mad« urekoračile reko Rubl-General Wilson, vrhovn J^ljnik zavezniških sil v Sre-" "Jju. jc dejal, da je preko--"^J« te reke uvod v velike '"- "J*, v katerih bo nemška "r'*lu ihkI poveljstvom marša-^•Irings zdrobljeno. Jm *ntske čete so zavzele Bor n " hm ^t milj severno od Ri-■'ja. k«,nca nemško obrambne (,1,vn* »tan poroča, da so ' ' '^gube v bitkah s brit- Bivii avstrijski kancelar Schuschnigg ie in* ______ Vatikansko mesto, 27. sept. - „ik Vladislav Raczkiewlcz ln Dr. Kurt Schuschnigg še živi, a premier Stanislav Mikolajczyk . .. . . 11. .. t«nn/>anlrB' . .____li_____ bru preteklega leta. Ta skrbi med drugim, do izvoženo blago ne pride v roko sovražnika ln za dobavljanje surovega materiala lz latinskih ropifblik in drugih prijateljskih driov. Porkina jo odpravil odsek enaj stih članov, kotsrega so tvorili uradniki ekonomskega odbora ln reprezentantjo drugih vladnih agentur. Tega bo nadomestil odsek, ki ga bodo tvorili člani odbora. Pojasnjeno je bilo, da je odsek služil dobrim namenom v prvih tednih po ustanovitvi odbora ln je bil likvidiran, da se prepreči dupllkaclja. Perklns jo odjpravil tudi urad za operacije in tronsferlral funkcije novemu urodu za izvoz. Za načelnika tega Urada je bil Imenoval Royal B. Lord. V področje toga apodo kontrola Izvoza blaga lz Amorlko, ki ni vojaškega značaja. Izvozni urad bo imel tri podružnice. FranclfJ. Korr je bil isbren so natfolMa pednižnlco izvozne kontrolo; dobil je slično pozicijo kot Jo je Imel v starem sistemu. J. A. Psunch, bivši člsn federalno borzne komisije, je bil imenovan za načelnika podružnico, katere naloga Je ugotavljanje potreb prljotoljsklh držav in v tolikem obsegu jim moro Ame rika pomagati E. K. Peck, bivši reprezentant kerporacijo General RJotora v Evropi, Jo bil Imenovan za direktorja oddelka, v čigar področje spada financiranje konstrukcije projektov v prijateljskih državah, da se pospeši pošiljanje surovegs msterials v Združene držsve. Perkins je povedal re porterjem, da reorganiziranje odbora za ekonomsko vojno nI bilo odrejeno v zvezt z obdolži tvaml kongresnika Dless, načel nlka odseka, ki preiskuje nesme rlške aktivnosti, ds imajo v odboru važne pozicije komunisti in komunistični so|x»tnlki Nemci razpisali nagrado za ujetje London. 27. sept. — 'General I Bor" je bil uradno Identificiran kot general Tadej Komorowskl. On je poveljnik poljskih podtalnih ali, ki se bore proti Nemcem Iv Varšavi. Poljski krogi v Londonu so razkrili, da je bil Komorowaki poveljnik armade 250,000 mož ln da jo tudi 1. 1918 vodil revolto proti Nemcem v Varšavi. Tak rat je bil tudi ranjen. Komorowskl 'je sin kmeta. V poljsko armado je stopil kot pro-stak, a jo kmalu postal častnik. L. 1926 ja šol v Pariz, kjer je pohajal vojaško akademijo. Generol Vladislav Sikorskl, ki je postal predsednik poljsko u-bežne vlade, je Imenoval Komo-nmskega za pomožnega povelj nika poljske podtalne sile. To ae je zgodilo dan pred letalsko ne srečo, v kateri je Sikorskl Izgu bil življenje. On se je ubil, ko je letalo, v katerem se je nahajal, treščilo na tla in se razbilo pri Gibraltarju. Nemci ao razpisali nagrado $1,100,000 za ujetje Komorow skega. Gestapovci so ga osemkrat obkrožili in enkrat ujoli. Pozneje je ušel lz taborišča. Kot poveljnik polJaklh poltalnlh ali je začel bitko za Varšavo 1. avgusta tega leto. Umrla na porodu Croweburg, Kan. — John ln Johana Kocjan sta prejela žalostno vest lz Los Angelesa, da je tam dne 18. sept. na porodu u-mrla hči Antonia, poročena Noll n rojena Ozebek, stara 30 let. Rojena je bila v Vinski gori na Primorskem. V Ameriko Je niSla v otroških letih po zadnji vojni. Zapušča možu, novorojenčka, štiriletno hčerko, brata, sestro, mater in očima. Vojaki Krayn, Pa. — Dne 18. sept. je odšel k vojakom Rudy Zakraj Domače vesti |V0JNI ZLOČINCI SE NE BODO IZOGNILI KAZNI Tako je izjavil premier Churchill v parlamentu DEBATA O USODI NEMČIJE SNPJ. Tudi v primeru odstavitve generala, kar se bo najbrže zgodi lo ne bo trenje med člani polj ske vlade končano. Mikolajczyk M še vedno trudi v naporih za zbližan je s sovjetsko Rusijo. zahtev njih imnistrov ^.jc, zbUitnJt , sovjeisno Britanije in Amerike v Moskvi, Rac7kiewicI upira ns kateri so se izrekli zs usU-, ^svitve Sosnkowskegs novitev neodvisne Avstrije. Po^ ^ ^ jzrekel M rcorganizlrs. Hitlerjevi okupsciji Avstrije v ^^ ^ ^ pogojem, do do- marcu 1. 1938 je bil Schuschnigg aretiran ln postavljen pod nadzorstvo nemške tajne policije/v njenem glavnem sUi»u vhojdu Metropol na Dunaju. Nekaj me secev pozneje so ga gestapovci odpeljali v Nemčijo. Sef rumunske policije ustreljen Bukarešta, Rumunijs, 27. sep-tembrs.—Dr. Artur Tester, Irec ki je postal načelnik rumunske je skušal pobegniti na Ogrsko Ustrelili so ga obmejni stražni-ki v Curtlchu. Izgredi izbruhnili v rimski jetnUmct Rim, 27. sept-Uit Risor*i mente Liberale poroča o Izgredih v jetnišnkrl. v koten so zaprti politični jetniki Eden jetnik je bil ubit, štirje pe ranjeni bi njegova stranka večjo repre-zentacijo v kabinetu. lMlkolajczyk se odločno upirs pritisku za reorganiziranje vlade, ker se zaveda, da to ne bi vodilo v zbližanje z Rusijo. London in Washington sta že storila vse razen direktne Intervencijo, da pTe p reč i poostritev konflUcU med poljsko ln sovjetsko vlado. Premierja podpirata Vaclsv Komarmckl, Justlčni minister, ln dr Marian Seyda. "minister pti-prsv za mirovno konferenco. Odstrsnitev genersls Sosnkow-akegs bi bila prej vojaška odločitev, sedaj pa je politična On f znan kot nasprotnik sovjetov ln je podžgsl spor z obdolžitvljo. ds Rusija nI hotela poslati pomoči poljski notranji sili, ki se bori proti Nemcem v Vsršavi. Moskva Je da Is razumeti, de ne bo vzpostavila odnošajev s poljsko ubežn" vlado, dokler bo Sosn-kosrski njen član. Grčija zahteva Dodekaneške otoke Ureditev grško-jugoslovanske meje London. 27. sept.-Predstevnik1 grške ubežno vlado Jo naznanil,1 de Grčija zahteva Dodekaneške | otoke od Italije, mod kaUrlml jo Rhodes najvažnejši, ln severni del Epirusa - | Grčija si priavaja tudf otok Clprus, ki je pod kontrolo Veli-. ke Britanije. Grki na Um otoku tvorijo pet šestin prebivslcev, ostalo šestino ps Turki. Grčljs( je priprsvljens odstopiti Veliki] Britaniji mornarično ln letslsk* baz* na tem otoku. Predstavnik grške vlade je predlagal ureditev meje med Grčijo in Jugoslavijo s pogaja-' nji v prijateljska duhu In ze-'črtanje nove meje med Grčijo in Bolgarijo. J Maršel TlUi. poveljnik Jugoslovanske osvobodilne srmede. Je v svojem govoru po radiu ne-j znanil. ds bo /ehteval Trst ln Reko ter vse iteMJanske otoke ns Jadranskem morju v bližini dslmatlnskegs obrežjs. Kampanja za revi zijo mezdne Voditelji ADF svare pred stavkami Woshlngton. D. C.. 27. sept. — Posebni odsek vojnega delavskega odbors je priznal, da stabilizacija mezd na podlagi formule malega jekla /e omajana, dočlm življenski stroški stalno nara ščajo. Pred odborom Jo spor med unijo aluminijskih dslav cev In Alumlnum Co. of Ameii OS. I Odsek je predloftll svoja ugo tovltve vojnemu delavskemu od boru potem, ko so voditelji Ameriške delavsko fodoroclja lz rekli svsrilo, ds bodo nsstsle stavke in ekonomski kaoa, če ne | bo mezdns formulo rovldlrans. Unljs aluminijskih delavcev, včlanjena v Kongresu Industrij skih orgsnlzacij. zahteva aplošno zvišanje plač za petna jat centov na uro za delavce, ki ao uposleni tovsrnah Alumlnum Co of America. Joklsrsko unljs tudi zahteva zvišanje plače za 17 cen tov na uro. Kampanjo za revizijo mezdne formule vodijo unijo Ameriške delavske federacijo ln Kongresa industrijskih orgonlsoclj. Uradniki trdijo, da ao cono poakoč Ue za najmanj 46 odstotkov, dočlm so mezde ustaljeno, formula malega jekla dovoljuje lo zvi Sanje plače za petnajat odstot kov nad točko, ki )• provledo-vala v januarju 1. 1941. Pričakuje se, de bodo voditelji unij uspeli v svoji kampanji zs revizijo mezdne formule. London. 27, sept,—P r o m 1 a r VVinaton Churchill je zagotovil - —j—.....—v ------- .parlament, ko so ja sestal v avo- šek ml. Njegov starejši brat se Lem sedanju, da vojni zločinci nahaja še dve leti v službi Stri- ne u41l Malužani kasni. Na ca Sama. Na vojaškem dopustu vprašanje, alt so bile nevtrslne sta bila Hendrlk Nagle in John dr4av0 podarjena, da no amejo Hribar. Vsi so člani društva 174|dtU MVetJt voJnim llo0inc#mt ja Churchill odgovoril, da ao bila Clevelanda I le. ''Kot civilizirano ljudstvo se Cleveland. — Po kratki bolez-lbomo poslužill vseh arod!*tov, da nI je umrl Mihael Epavec, do- pridejo vojni zločinci prad sodima iz vaai Koče, fara Slavna, ščo,M Je dejal, kjer zapušča bfrta in sestro. Tu- Premier je dostavil, da ftpani-kaj ja Živel 45 let ln član je blllja nI med onimi nevtralnimi dr-društva 158 SNPJ. Zapušča že-havaml, ki so dala ssgotovllo, da no, sina, dve hčeri, sestro Mary Le bodo dale zavetja vojnim slo-Kallster. polbrata ln več sorod-lčlncem. Poslanci so navdušeno nikov. — Na poti v cerkev Je I »prejeli Churchilla, ki sa Ja zsd-zadnjo nedeljo naglo umrl John Lji teden vrnil v London Is gue-Kness, star 59 let ln doma lz va- beca, Kanada, kjer ja konforlral si Frstrovcl pri Boslljevu na L predsednikom Rooaovaltom. Hrvaškem, odkoder je prišel v| v zbornici lordov jq loid Van-Ameriko pred 30 leti. Član je bil I sittart sprožil oetro debato o po-ABZ ln Katoliških borštnarjev. Vojnl uaodi Nemčija. On Ja snan Zapušča ženo, dva sinova (eden k0t zagovornik težkega miru ra ja frančiškanski duhovnik v Le- Nemčijo. Vanaittart ja hotol vo-montu po Imenu Marcel Marin- deti, kdo bo zaaedol pokrajine šek, drugI pa je pri vojakih v požene Nemčija ln sohtovol, Alaski), štiri hčere (ena je nu- naj poveljniki zavasnOkih ali na), več vnukov ln pravnukov.ludajo odredbo, da aa čete no — Zdravniško diplomo je prejel I smejo bratltl s Nemci. Zavosni-na vseučilišču Western Reserva škl vojaki morajo vkorakati v Leonard J. Janchar, sin družina I Nomčljo kot zmagovalo!, no M Frank A. Janchar. Novi slovan-1 prijatelji. Nemci morajo biti laki zdravnik bo nostopU aiuMm sadaaleo. pnniiaoi, do ao kofe 'v bolnišnici St. Vincent Charity. savedoll svoje vojaška njapoaob-Ob Izpitu ja tudi dobil Čin prva- nostl. 1 j Lord Cranborne, besednik vla-de, je dejal, dO Velika BrtUnl-JS ne more dati obljube bros posvetovanja z vladami drugih držav, toda cilj zavesnlkov nI so-sužnjeni svet, čeprav ja nemško ljudstvo delno odgovorno sa zločine, ki so jih isvriill Hitler in člsnl njegove gsnge. S trs bo Ig i, vodja dolavake stranke, ln chicheatorakl škof sta izjavila, da se ne strinjata s Vansittartoin glede poatqpanja ga poročnika pri xdra\miškom zboru. ^..»»»»«11 I . n>'|i (I Pomoč za ekonom« sko obnovo Italije Zadevni zaključki sprejeti na konferenci Waaklngton. D. C.. 27. sept.- napram Nemčiji v povojni dobi. Bela hiša Je naznanila, da sta Htrubolgi Je nag MlL da mlrov-predsednik Roosevelt ln premier ne p«)goJa Nemčiji ni smejo dlk-Churchill sprejels zaključke na tirati strasti in čustva, škof pa konferenci v Hyde Parku glede J« dejal, da je Stal n predlo-jMimoči za ekonomsko ln p«,lltlč- rna letoma pokazal ns rsshko no rekonstrukcijo Italija. Ta je | med nacljsko državo ln nom- Thomas napadel Hillmanov odbor — Nor- New Vork, 27. sept. men Thomes, prt^lsednlškl kan d lds t socialistične strsnke, Je na pedel i«\\»>r za politično skcijo Kongresa industrijskih organi-L zecij. keUremu načelu jO Hid ney Hlllman. predaodnlk unije Amalgsmated Clothlng Work-ers. Dejal )#. da stužt Interesom političnih poglavarjev, ne po delovskim. in s tem Jo za-prsvll redko priložnost. skim ljudstvom ln da ja brltaka vlada podprla njegovo deklaracijo. ___ Partizani zasedli mesto pri Belgradu London, 27. sept. — Kadlo Hvobodns Jugoslavija poroča, da so partizani okupirali Topo-lo, strstegično mesto v bližini lielgrsds, in s tem zaprli pot Nemcem, ki skušajo pobognltt iz južnih balkanskih krajev. V bitki med tem mesUim ln Mla-denovscom so zdrobili nemško 1 vojaško kolono. Nemika armada naj strmoglavi Hitlerja Mookvs. 27. sept. — bovjetakl listi so obisvill poziv enajstih nemških generslov na nemško armado, naj strmoglavi Hitlerjev režim, ustavi vojno ln s tem reši Nemčijo. Te generala so Rusi ujejl v Rumunijl. V pozivu so nsglaslli, da Jo Nemčija te izgubila vojno._ Brazilski vojni minister v J tali ji Rim, 27 M-pt General Herlco U. Dutra, brazilski vojni minister, je dospel v Italijo. Obiskal bo čete brazilsko ekspodlcijske niška komisija " i,j|e, k* se bore proti Nemcem ho Prvs pomoč bo v obliki do- -tr>r|J yj(Vetnlških ormed. atovljsnjs živeža in drugih piv ■ ^m—m—mwmasmmemmmmm trebščln prebtvsleem Itulijan- sklh pokrajin, kjer je skutno Itslijanako ljudstvo bo, ko bodo pomanjkanji. Podvzetl bodo tu- Nemrt |n»gnsni Is Italijo, dobilo dl korskl, ds se pospeši ekonom- priliko, da pri svobodnih voli-sks in politična obnova Italije, t veh izreče, kakšno vlado hočo. sledila konferenci v Quebecu, Kanada. Skupna izjava Je bila istočasno objavljena v VVashlng-tonu in Londonu. Roosevelt in Churchill nista razkrila pogojev premirja, skle-njehega z Italijo po kapitulaciji, izjavila pa sta, da sta razprav-Ijala o pomoči Italiji. Skupna Izjava vsebuje tudi povabilo Italiji, naj pošlje svoje reprezon-tsnte v glavna mesta zavezniških držav. "Italijansko ljudstvo, osvobojeno fašistične ln naeljske dominacije, Jo v zadnjih dvanajstih mesecih demonstriralo, da hoče biti svobodno, se hoče boriti na strsnl demokracij ln zs-vzeti mesto v krogu Združenih narodov, katerih načela sta mir in pravičnost," se glasi izjava. "Uverjent smo, da Je treba osr-čltl one Italijane, ki ao za pro-rojenje svoje dežele ln aktivni v uničevanju fašlstlčnegs sistema. Amerika ln Velika Britanija želita pomagati Italijanskemu ljudstvu, da ae dvigne na noge, Večja kontrols bo postopno dana Italljsnskl administraciji, če bo demonstrirsls sposobnost v vzdrževanju reda. Ds se to za-jntamujo, bo Ime zavezniške kontrolne komisije spremenje-Intenovala se bu le zeves- ODMEV MA DOPIS TONČKE SKUPCE Detroit, Čital sem do- pis sestre Tončke Skufce iz New Castla, Pa , Iti je bil priob- čen v Prosveti, dne 14. septembra, in v katerem je bilo ponatisnjeno pismo rojaka Slavka Stega (pravilno Stegel), ki se nahaja na otoku Korziki. Ker aem tudi jas doma u tistih krajev, namreč iz sosednje vasi Celje, in sem omenjeno družino Stegu ali Peremičeve dobro poznal, sem dotično pismo 2 zanimanjem preči tal. Seveda, Slavko najbrž tedaj, ko sem bil ie jaz doma, ie ni bil rojen. Tam imam ie vedno brata in sestro in nekaj nečakov in nečakinj in pa mnogo bratrancev in sestričen. Toda danes ne vem, ali so ie živi ali L Rokopisi literarno vsebine (črtice. pove.IL vrne* poUljatelju le v slučaju, če )e priložil Datum v oklepaju na primer (September 30, 1944), poleg važega imena na naalovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovile jo pravočasno, da se vam li*t ne ustavi._*" Ena izmed 14 Wilsonovih točk v zadnji vojni je bila zahteva za odpravo tajne diplomacije. Toda s to točko se je zgodilo enako kot z ostalimi: ostala je le na papirju. Pogoji premirja so bili skovani za zaprtimi vrati in prav tako versajska "mirovna" pogodba, ki je napravila podlago za drugo svetovno vojno. Dve svetovni vojni v manj kot eni generaciji! Zdaj za kulisami zopet kujejo novo "mirovno" pogodbo, ki bo po vseh videzih le podlaga za tretjo svetovno vojno. Značilno je, da nihče v visokih krogih več ne govori o ustvaritvi trajnega miru, maiveč le izražajo željo, da bi prihodnja vojna ne izbruhnila prej kot v eni generaciji! ln kdor ie govori o trajnem miru, je med besedami razvidno, da nima upanja, da bo po tej vojni prišlo do tega zaželjcnei'a in za bodočnost vsegs človeštva skrajno potrebnega cilja. Kaj je vzrok temu pesimizmu, temu spoznavanju, da je tako tekoč na horizontu človeštva novo svetovno klanje, ko se ves svet ie nahaja v objemu sedanjega klanja ln uničevanja? Vzrokov za to zavestno aH podzavestno ljudsko čutenje je več. Glavni vzrok za to bridko spoznanje pa je v taini diplomaciji, s katero so se odelo tri glavne antiosiične velesil*. Vsakdo, ki mu Je zgodovina količkaj znana, pa ve, da tajna diplomacija nI ie nikdar nič dobrega prinesls. Kaktično prinaša le gorje v obliki novih vojn. * Nttiče ni toliko naiven, da bt pričakoval od visokih držsvnih ln vojsških predstavnikov, ksdar se zberejo na vojaških posvetovanjih, da bi bile te vrste konference javne. To bi pomenilo, da bi svoje vdjaške načrte obešali na veliki zvon. Za tajnost takih konferenc so legitimne potrebe. Vse nekaj drugega pa je, kadar se zastopniki vlad zberejo skupaj pri kovanju mirovnih pogodb in svetovne organizacije. Na takih konferencah bi ne smelo biti nobenega mesta za tajno diplomacijo, kajti tukaj se kuie usoda slehernega naroda! Dlskuzije o vseh predloženih načrtih bi morale biti javne, dostopne novinarjem. . Tako posluje UNRRA (United Nations Relief *nd Rehablllta-tlon Admimstration). Ta organizacija je zadnje dni zboroyala v Montrealu, Kanada. Zastopniki 44 zdruitnih narodov so javno razpravljali o vaeh predloženih načrtih. In tako smo čltali, da ao soglasno zaključili, da bo UNRRA nudila pomoč tudi aovražnim deželam. Tukaj so zastopniki združenih narodov poliazali, da humanitarnost ne pozns meje ali strsnksrstvs, da ao rane človeških zablod začel j i ve. Te pomoč« s strani UNRRA bo deležna tudi Italija kot prva poražena sovražnica. Kadar je kongresu predložen kak važen zakonaki osnutek, ae vedno vrše javna zaslišanja za in proti predno ga odsek, ki dels na njem, dokončno izdela. Tako stili dobre In slabe strani načrta. To je lavna diplomacija, |>opolnnma demokratična procedura. In poslanci predlog lahko še umendirajn v zbornici, predno ga Sprejmejo ali zavržejo. Vse drugače pa operira lama diplomacija. Mednarodne pogodbe ali dogovori, s katerimi oblikuje usodo narodov, kuje in sklepa za zapitimi vrati. In kuje jih le par diplomatov prizadetih držav. Tukaj ni nobenega javnega zaslišanja o predloženih načrtih za ali pioti. Javno*t sploh ne ve, kakšni so načrti. Slednje je posebno resnica, kar se tiče tekočega zakulisnega ba-luntanja treh velesil o bodoči usodi VSEH narodov. Predsednik je zadnjič le omenil, da gre to tajno barantanje bolj gladko izpod rok, kakor jt bilo prlčokovUi. Toda, kakšna je vsebina tega barantanja, kakšni »o načrti, logu liudatva ne smejo vedeti. "Suve-lenP državljani vseh narodw smo le poklicani, da prelivamo kri in plačujemo ogromne stro* vojne. Izgleda, da o bodočem-miru tudi ameriško ljudstvo taktično ne Ih> imelo nič več beeede kot v kakšni totalltarskl držav*. To pravico ai prilašča le mala skupina visokih "državnikov". Kot smo že zadnjič omenili, ta tajna diplomacija rodi le sumnl-čenja. obdolžitve *n mednarodne antipatije. Omenili amo tudi, da jcManes ameriška javnoat n.isičena s odprtim sumnlčenjem in prt-kiilir^natotcevanjem. da te te tajne diplomacije največ kriva Rusi js. firavilnejše Stalinova vlada. Ce je ali če nt, mi ne vemo. Toda po nali sodbi so administracije vseh treh velesil enako odgovorne za to nezdravo /ire for a future career. Douglaa Aircrai t t!ompany needs 4,000 aclditional paople at om^« U) build mllitery tranapr>rt planea. Don't be miak«d by any feeling that the wnr is nMiiiy over and that irs hardly worthwhIU» V> talce a ao^alled war ntant Job now 'Iliere aro no • rut-backa" in sight here. It's just tlie oppoaiti KoAd a ga in the quotetiona almve from a 9f*"< drhveml hy l)on«ld W. DoufUs to CftcaK-1'lant employMis. Tbdey Douglaa bi l>uikling plane« for vlrtnry 'JVjmomm w\l\ build tlvm for the alriios* You can §et eapert trainin« hero in aHvreft akills that could trell qu»My you for proAtobU omploymont buildin« pooco-timo airplonoa or ln th« huf« malntononco and opor a t iona plani • whieti rha alrtlnea and olrcorfo ontorprlseo will aot up ali over the country after the mmt. And yuu een he traimd in working with the Hght' r moUki ouch aa akimimim and magneaium whk »• wiU be uaod in tlU manufactura of so many post war ooneumer goods. M«inwhlle you wlll be well pald for enJoyabla work. F.Unoa/' Aa in-Umting m>rk as you'll ovar flnd. If you want to aerve your country, learn a new Imaiiuaai, make good mnney, and rooily enJoy yinir job, dnn't delay. Otm* Ut any of our #m|»ioy-mont offkoa today. 'Hiey aro st 4070 Milwaulaee Avonuo niNir Irving Park, 2717^ Milwaukeo Ave-nuo nemr I»gan Hqu«rs. 1 resdelaM. GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA ■PISAL BOGOMIR MAGAJNA » • 11. Marija je hodila vsak dan gledat na črno desko godbene šole, je U kdo pritrdil nanjo vabilo za poučevanje godbe. Dnevi so potekali, njen denar je kopnel. Kupovala Je "Novosti" in "Jutranji list". Toda oglasa ni bilo nobenega. Zbala se je bodočih dni in pisala stricu po denar. Stric ni odgovoril. Pričela je sama iskati od hiše do hiie, od kina do kina. Povsod predhjo jih je iskalo drugih sto. Vendar Ji ni izginil dobri nasmeh z ustnic. Brez besede je poslušala vsako zavrnitev in iskala naprej. Pouka ni zamudila niti ure. Mesec se je manjšal. Nebo so pričeli pre-pregati oblaki in enolične megle so ležale med hišami. V nočeh je bilo v njeni sobi mraz. V plašč oblečena in ogmjena v rožast šal je pre-sedevala pri harmoniju dolge ure, do desetih, do enajstih. Preludiji, sonate, večemice so se glasile vsak večer v njeni sobi. Skoraj vsak dan je dobivala od tovarišev pisma in jih puščala polprečitana na mizi, da jih je gospodinja odnašala kdovekam. Vendar je tudi ona enkrat poskusila pisati. "Ljubi in neljubi moj!" — Nič več verjela, da jo še ljubi; kajti prepričana je bila, da moški, ki ljubi, ne pozabi nikdar, dasi se je na drugi strani bala, da bi se vrnil. Slika Mirogoja ji ja še vedno bdela pred očmi. Tako je stal ls naslov ns pismu, ki gs je naslovila na vseučilišča, in tisti dve besedi na belem papirju. Toda četudi bi bila pismo odposlala, bi ga Simon ne bil dobil, kajti po sestrini smrti niti enkrat več nl bil na vseučilišču. Ni slutila, kaj se z njim godi, kako blodi polpijan, kako je odnesel zadnjo knjigo razen tistih pesmi v zastavljalnico in se boril v sebi, ali naj zastavi tudi gosli. Dnevi so tekli. Odpovedati se je morala večerji. "Kuhala si bom sama doma," je rekla v gostišču, "kajti predaleč mi je hoditi sem." Po-strežnica v gostišču je poznala take stvari in ja samo prikimala. Toda Marija si je res kuhala kak teden za večerjo Čaj. Potem se je odpovedala tudi temu. Kljub temu je doživljala kot še nikdar. Godbo je doumevala šele sedaj in zvoki, ki so ji bili prazni in hladni, so udarjal* sedaj v njeno dušo šivi, nanovo porojeni. Kadar m igrala, js slonela ob oknu in gledala ns osko ulico pred seboj. Dasi nl verjela, ds se povrne, se ji ja vendarle zdelo, da se bo prikazal nad stopnicami ln zavil v njeno ulico: "Natančno v tej ln tej minuti se bo prikazal Jaz se bom skrila za zaveso in ne bo vedel, da sem ga pričakovala." Vedno zeleni asparagus, ki ga Ji je podarila gospodinja, je nalašč postavilo tako, da je v slapu padal proti cesti, da bi ga Simon zagledal še oddaleč. Toda njega ni bilo. Le veter se je igral na tej samotni ulici z rumenim listjem, ki je pripotovalo tam od vrtov nekje. Včasih je šla mimo kavarne, v kateri ja mislila, da ga bo videls sedeti pri oknu. A le tuji obrszi so zvedavo gledali skozi šipe nsnjo. Gospodinja Je slutila, kaj se dogaja v njej, in je večkrat vprašala po mladem gospodu. "Zakaj ne pride več k vam? Poštene In dobre oči je imel. Pojdite sami k njemu, kot sem šla prod davnimi leti k svojemu možu jaz. Ce vidi ženska, da Jo ljubi kdo, naj hodi, hodi za njim, in ko ga dohiti, naj pade pred njim na kolena ln mu objame srce; kajti velika ljubezen do žene zagori v možu samo enkrat." Marija ni odgovarjala starki. V tem starem, ovenelem telesu Je živela ljubezen Še prav tako silna kot takrat, ko ja bila dekle in žena in se je razodevala v vsaki stvari: na moževih knjigah, ki jih tudi v stiski ni hotela prodati, na njegovi sliki, na kateri ni smel obviscti niti prašek, in na svečah, ki jih je nosila ln prižigala na Marijin oltar v Kamenitih vratih. Na- tanko si je ustvarilo sliko posmrtnega svidenja z možem in si je včasih že kar želela umreti Večkrat je govorila Mariji o tem. Neko popoldne ja prihitela starka k njej: "Videla in srečala sem gospoda Simona." "Kje?" je vprašala Marija in uprla oči vanjo. — Starka se ja obotavljala. "Kje?" je ponovila Marija. "Morda pa le nl tak, kot sem si mislila," je rekla starka. "Kje ste ga videli?" je vprašala Marija trdo. Starka je imenovala ulico, toda ko je videla, da Marija ne umakne pogleda z nje, je nadaljevala: "Prav iz gostilne pri 'Črnem jagnjetu* je stopil. Danes ob »tirih je bilo. Obleka mu je bila zanemarjena. Niti ovratnice, ni imel prav zavezane. Ko sem gs pozdrsvils, je samo nekaj zamtmral in ni niti dvignil glave, da bi pogledal, kdo ga je pozdravil." "Ja bil pijan?" "Ne vem. Morda je bil. Tista gostilna je že od nekdaj ..." "Molčite!" Marija se je hitro napravila: "Če vidiš, da te moški ljubi .T." je ponovila star kine besede in odhitele. "Bog ti ga daj srečati!" je zamrmrala starka. Mariji se ni zaustavil korak, ko je stopila v "Črno jagnje." V gostilni je sedela samo natakarica Anica in radovedno glodala Marijo. "Želite, gospodična?" "Ste vi Slovenka?" sem. , "Nekaj bi rada govorila z vami.. Stopiva v kuhinjo. Saj je Um kuhinja? Nočem, da bi me kdo videL" "Ne bojte se! V tem času pri nas ni gostov. Edini, ki prihaja tudi ob tem času, pa je ob štirih odšel." "Simon?" Anica se je začudila. "Ste vi gospodična Marija?" * 'To vprašanje jo je udarilo za hip. "Ali vam je prii>ovedoval o meni?" "Ne samo tisti večer, ko je prvič igral gosli, je vpričo vseh govoril o vas." odobna trdemu, porogljivemu glasu učitelja in o-brazu njegovemu. Nenadoma je zgrabil zvesok z obema rokama, pretrgal ga JPo4olž in počez, raz-cefral vsak Ust posebej ter raztrosil bele koece križem po tleh. "Judež! Judeži" Leglo md je na srce, zagoma zelo mu p^,telesu, prevzelo ga vsega kakdr spolzek stud. U-trujen, dcPlrsja omamljen je hotel sesti h*.atol, pa si je premislil ie o pravem času; kajti stol je bil tjb nalašč pripravljen zanj ln za.tiJOfovo pokoro; Če bi sedel nanj^ bilo toliko, kakor da bi zašel Jiaatl "o dolžnostih pridnegl rfljaka." Odsunil ga je z nogob M se je ropotoma prevrnil v je bil resnično že okusil bolečino in slast nezaalužene smrti, prisojene mu od ipivičnih sodnikov. Vzel je s police debelo knjigo', jx>ložil jo je na tla ter je legel na trebuh. Ali knjiga je bila pusta in mrtva, čeprav je pripovedovala o silnih vojskah, o krvavih bojih in čeprav je bila vsa {>olna pisanih podob. Vzel je drugo, poiskal tretjo, nagrmadil jih je po tleh od duri do okna. Vse pa so čudno dišale po plesnobi, z vsake strani je gledal trdi, porogljivi obraz učitelja. "Se v rokah jo je držal, še sam jo je bral!" ga je presunilo stu-doma; zaprl je knjigo ter jo pahnil daleč od sebe. Stisnil se je v kot kraj duri in se naslonil ob zid. "Za dremal bom, pa bo minilo kar tako!" je rekel. ZS&fpmati pa ni mogel. Pod težldm plaščem žalosti so se prevračale misli grde in lene. No- bena se ni mogla izviti izpod črne odeje, da bi se vzdignila, sfr-fotala proti Čistemu nebu. Ali kamorkoli so misli krenile, kakorkoli so sa zaobrnile, če so se napotile proti daljnemu domu če so bile v gozdu, ali na polju ena sama je kljuvala mirno in verno na svojem mestu sredi srca in se ni genila: "Kako bi mu poplačal? Kako bi mu podstavil nogo, temu Ju dežu?" Domislil se je, da je morda že blizu poldne, da sede tovariši za mizo in čakajo nanj. Ali koj je zakljuvalo: "Kako bi mu povrnil, biriču?" Noge so mu zaspale, ko je čepel sključen v kotu; zleknil se 'je na tla. Tedaj se mu je zazdelo, da res že zvoni pjoldne, samo da je zvononje zelo daljno, da se glasi tam pdnekod izza Golovca. In prav ob zvonenju ge j veselo nasmehnil: "Tako mu pbvrnem . . . na- fl ' .. ' = smehnem se mu od strani, kor zna on sam ... pljunem pj denj . . . pa drugega nič!" ■ Ko so ga vzdramili težki, časni koraki na stopnjicah, sf prestrašen pomel oči, kakor e bil storil velik greh. "Saj nisem zaspal!" Planil je kvišku ter čakal srj di izbe. V ključavnici je zahri čalo, na prag je stopil učiti narahlo je zamahnil z roko se umaknil. Spogledala sta «* za hip, nato sta obadva povt oči. Peter ni izpregovoril sede, tudi pljunil ni; hitel je ho po stopnjicah, dušilo ga jel grlu, rad bi bil že zunaj, svetlim solncem. To je bila prva ječa Petra landra. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati PRODA SE 3 stan. po 4 sobe vs zidana hiša. Peč gorkota. 2341 Leavitt. PLAČAMO V GOTOVINI 1 za avtomobile, troke in wrecki| AMERICAN AUTO PARTS & SALVAGE CO. 7008 Cottage Grove Ave. Phone Hyde Park 2154 ŽENE IN DEKLETA Punch Press operatorice. Zlagsteljice na spločno imajo prililj za stalno delo tudi po vojni. 429 W. 8UPEPIOR ST—l>t Za Jesenske volitve se sanlmajo tudi "svesdo" In "sresdniki" v Hollywoodu. Predvsem ja na dnevnem rodu krišem dežele registracija "suverenih" driavljanov, da bodo v novembru lahko oddali sto Je glasove ljudskim ln delavskim "prijateljem." da bodo po lsvollivi lahko pepiall "sovšašnlkL" Pri registraciji Hollywood-čsnov pomaga tudi "tvosda" Lore: igralko Barbaro Brlttflp »tta Young, Id registrira filmsko ZASTOPNIKI LIST) PROSVETE so vsi društveni tajniki ia tsjnlal člani, ki Jik društva lsvolijo v mha Naši nastavljeni lokalni ia valnl zastopniki sa določan« •os Louls Barborich. sa Milwau Wls. In okolico. Anton Jaakovlch. sa Cl Ohio in okolico* Frank Klun is Chlsholma. sa Chisholm In okolico. Frank Cvetan is TIre HilL HJ vso srednje-vshodno Ponno. Anton Zornlk U Hsrminis. FM vso sapedao Peaasylvanl)o. John Zornlk sa DotroU U- okoli* Poleg vsak teh po lahko visk tt ali naročnik sam pošljo svojo ntf" nino direktno listu PROSVETA 2SS7 So. Lawndale A v«.. Chicago, DI Stal ja sifodi 4 Izbe, vpognjen, dlani ob "Kaj Stopil je fHfeflku ter ga je odprl nastežajr Globoko spodaj je bilo pusto, Mfttenn dvorišče, od rumenega /Ida nasproti je odsevalo jutran m solnee Spreletelo ga je sa h:p. A bi skočil doli. kar z rokar^Utat glavo naprej, "da bo vsegg Črnec." Ali komaj se je bila posodila črna mu»el, le je umrla,.!* predno Jo je mogel zgrabiti ta rame ter ji pogledati v oči Vendar pa mu je dala tolsta* nekaj prijetnega, milobnega zadoščenja, kakor da Vstaja na Slovaškem. Klerofasistttnemu kvlzltngu Tleu bijejo sadnjo ure